POMLADNI  TRENUTKI Valentin  C u n d r i č
1    Zmedena sem od tokov ki se v tebi pretakajo. Zmedena, ker so me posadili na ramena.
Celo rož imaš in dlan grmov.
Tako si dober.
Tvoje ustnice so ustnice
lačnega jelena.
2    Na pragu zdim. Na nebu gnezdijo moje oči.
Veter mi kot ovca
liže slane roke.
Dolina je polna vriskov.
Za koga
v rokah nagelj držim?
Na pragu zdim.
Toliko je mleka
v sadežu življenja.
3    Reke so nestalne.
Med njimi so jase, polne paše in živali. Gmajne so med njimi in mladi pastirji.
Reke so nestalne.
Jaz pa ne menjam struge,
tečem za teboj.
903
4    Besede,
ki sem ti jih namenila, so zrele.
Zakaj te ni? Molčati ne morem ...
5    Ognjišče mi je boke razgrelo.
Prsi, trudnih
od čakanja,
se le noč dotika.
Dan se je skozme prelil kot vroč studenec, kje si, tkalec moje žalosti?
904