\ Ijjp 
Kranjski zbornik 1970 


KRANJSKIZBORNIK 1970 
V Kranju 1970 Izdala skupscina obcine Kranj 

^ G>9Ul*iy> 
J) AIO\ mx 
OB PETINDVAJSETLETNICI OSVOBODITVE 

Tako kot ob vsakem prazniku se moramo se posebej ob 25-letnici osvoboditve, ki jo praznujemo v teh dneh, za trenutek ustaviti in pregledati uspehe in neuspehe pa tudi tezave, s katerimi se je srecaval nas delovni clovek v povojni graditvi novih druzbenih odnosov, v graditvi go-spodarstva in v razvoju druzbenih sluzb. Ta zbornik, ki je ze tretji po vrsti, je s svojo vsebino prav gotovo eden iz-med dokumentov, ki bodo vsaj delno pricali prihodnjim rodovom, kaj je kranjski obcan ustvaril v zadnjem de­setletju, v letih od 1960 do 1970. To ne dokazujejo le pri­spevki, ki osvetljujejo naso preteklost, predvsem so to clanki o nasem druzbenem in gospodarskem razvoju v zadnjih desetih letih, ki so pravzaprav logicno nadaljeva­nje podobnih prispevkov spominskega zbornika »900 let Kranja« iz leta 1960. Tako sta torej oba zbornikä tudi po­memben vir za spoznavanje druzbene in gospodarske zgodovine obcine Kranj. Iz tega opisa je razviden velik napredek, ki ga je dosegla nasa obcina po vojni, poseb-no pa §e v zadnjih desetih letih. 
Povsem razumljivo je, da so se delovni ljudje Kranja in okolice zaradi bogate tradicije v bojih za delavske pra-vice takoj po zmagoviti oborozeni borbi vkljucevali v gra­ditev novih druzbenih odnosov. Marxovo geslo »tovarne delavcem« se je na obmocju Slovenije uresnicilo najprej prav v kranjski tovarni SAVA, kjer so 7. januarja 1950 iz­volili svoj prvi delavski svet. To pomeni novo etapo v razvoju delavskega gibanja in socialisticne demokracije ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu. Novim proiz­vodnim odnosom, ki so nastali z uvedbo samoupravljanja v gospodarstvu, je bilo treba prilagoditi tudi odnose na drugih podrocjih druzbenega zivljenja ter na ta nacin do-se, da se upravljanje v imenu ljudstva spremeni v ne­posredno odlocanje delovnega cloveka. Aktivnost Kranja je bila posebno vidna pri uvajanju in uveljavljanju novega komunalnega sistema. Z uvajanjem tega sistema so po­sebno v zadnjem desetletju zacele prerascati politicne te­ritorialne enote, predvsem obcine, iz organov oblasti v samoupravne skupnosti, ki vse bolj z najrazlicnejsimi oblikami neposredne demokracije ureiajo pomembna vprasanja gospodarskega in druzbenega zivljenja. 
To dejstvo dokazuje vrsta politicnih akcij. Prva in najvecja politicna manifestacija novih odnosov v nasi ko­muni je bil dogovor obcanov, delovnih organizacij in ob-cinske skupscine leta 1964 o izgradnji mreze osnovnih sol. Vse od takrat dalje je bil druzbeni dogovor eden naj­bolj pomembnih in ucinkovitih nacinov za urejanje skup­nih problemov na podrocju celotne obcine ali pa v posa­meznih krajevnih skupnostih in naseljih. Pri vsem tern seveda ne smemo pozabiti, da tudi druge oblike nasega samoupravnega sistema dajejo moznost za neposredno odlocanje velikemu stevilu obcanov. Tako je na primer v letu 1969 sodelovalo v delavskih svetih okoli 1.600 proiz­vajalcev, v upravnih odborih 417, v organih obcinske skup­scine in krajevnih skupnosti pa okrog 1.600 obcanov. Po-membno vlogo imajo zbori volivcev, zbori delavcev v de­lovnih organizacijah, referendum itd. 
Velik napredek je dosegel Kranj v zadnjih desetih letih tudi na gospodarskem podrocju. Druzbeni proizvod je v prvih petih letih narascal letno po stopnji 15,4%, v zadnjih petih letih pa 13,8. Bistveno se je spremenila struktura gospodarstva, saj so se nekatere panoge raz­vijale hitreje kot industrija, npr. promet in zveze, gradbe­nistvo, trgovina itd. Pomemben faktor v razvoju gospodar­stva je bilo novo zaposlovanje, saj je bila desetletna po­precna stopnja rasti 3,8, zato se je bistveno spremenila struktura prebivalstva. Tako je bilo se v letu 1953 v nasi obcini 23,5% kmeckega prebivalstva, v letu 1969 pa sa­mo se 9%. 
Vse te velike spremembe so povzrocile hitro urba­nizacijo in tudi mnogo problemov in uspehov, ki nasta­jajo v zvezi z njo. Novim razmeram so se zlasti morale prilagoditi tudi druzbene sluzbe. Zelo mocan je bil razvoj solstva, zdravstva in kulturnih dejavnosti. Tako je na pri­mer bilo samo v solskem letu 1966—1967 vpisanih na fa-kultetah in visokih solah vec studentov iz nase obcine, kot je bilo se leta 1948 vseh obcanov z visokosolsko izobraz­bo. Velika vecina ucencev osnovnih sol danes obiskuje pouk v modernih solah, ki so bile zgrajene v zadnjih de­setih letih. Zelo se je razsirila zdravstvena sluzba, saj so danes prakticno vsi obcani zdravstveno zavarovani. Po-vecala se je zivljenjska raven obcanov; v preteklem letu je bil na obmocju nase obcine na tri prebivalce en radio aparat, na osem en televizor, na sedem eno motorno vozilo; samo v zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih okoli stiri tisoc stanovanj v druzbeni ali zasebni lastnini. Ti in se mnogi drugi podatki kazejo, da so bili na ob­
SLAVKO ZALOKAR predsednik skupscine obcine Kranj mocju nase obcine dosezeni veliki uspehi. Premagovati je bilo treba velike tezave, ki so izhajale iz tradicije, iz nase, vcasih se tudi zaostale miselnosti. S temi in dru­gimi tezavami se srecujemo se danes in se bomo tudi v prihodnosti. Rezultati, ki smo jih dosegli v teh 25 letih, za­gotavljajo, da bo tudi pot v prihodnost uspesna, ce bomo enotni, odprti, demokratii, samoupravno organizirani in ce bomo sledili novim tokovom v razvoju nasega politic-nega in gospodarskega sistema. 
ft 

KRANJSKE PARTIZANSKE ENOTE V LETU 1941 
IVAN KRI2NAR 

Iz prvih mesecev narodnoosvobodilnega boja se nam je ohranilo le malo pisanih virov o partizanskih enotah, ki so nastale v okolici Kranja. Ker so Nemci skrbno za­sledovali dejavnost komunistov in drugih patriotov, ki so pripravljali in zaceli oborozeni boj, iz teh casov nimamo zapisov o stevilnih sestankih in dejavnosti organizatorjev oborozene vstaje. Vsak tak zapis, ki bi prisel okupatorju v roke, bi povzrocil velike zrtve v krogu ljudi, ki so se odlocili za upor, in prepecil izvedbo njihovih nacrtov; zato si je vsakdo raje skrbno zapomnil svoje naloge. Tudi v navodilih CK KPS, IOOF in Glavnega poveljstva sloven-skin partizanskih cet, ki pozivajo k enotnosti slovenskega ljudstva in k odlocnemu oborozenemu uporu, ne najdemo podrobnih navodil, kako naj posamezne terenske organi­zacije in prve partizanske enote zacno in sirijo vstajo na svojem obmocju. Ohranila so se le skopa porocila o po­membnejsih akcijah, ki so bila objavljena v Slovenskem porocevalcu. O uporniskem delovanju je ohranjenih mno-go vec dokumentov okupacijskih organov, zlasti pa oroz­niskih postaj in njihovih poveljstev. Ker pa je bila vstaja pripravljena zelo konspirativno, nemska obvescevalna sluzba pa takrat ie sibka in njena evidenca o ljudeh, ki so odsli v partizanske enote, precej nepopolna, tudi iz teh dokumentov zvemo razmeroma malo o nastanku in razvoju prvih kranjskih partizanskih cet. 
Ustanove, ki hranijo arhivsko gradivo, so hitro ugoto-vile, da samo iz pisanih virov, ki so se nam ohranili iz leta 1941, ne bo mogoce zbrati podatkov za opis nastanka in razvoja prvih partizanskih cet na kranjskem obmocju. Zato so zlasti obcinski odbor ZZB NOV Kranj, Pokrajinski muzej za Gorenjsko v Kranju in arhiv CK ZKS poskrbeli za zapis spominov kranjskih prvoborcev, ki so preziveli vojno in ostali price viharnih dni vstaje v Kranju in okolici. Institut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani pa je pred nekaj leti poskrbel za podroben popis partizanov iz leta 1941. 
Ceprav je o prvih kranjskih partizanskih enotah zbra­nega precej gradiva, pa je zaradi pomanjkanja primarnih pisanih virov iz leta 1941 ostalo se marsikaj nepojasnje­nega. Tudi v objavljenih spominskih clankih so pogosto dogodki opisani prevec splosno in neredko v njih o istem dogodku najdemo zelo razlicne in nasprotujoce si po­datke. Popolnejsi oris vstaje in dejavnost partizanskih enot na kranjskem obmocju v letu 1941 najdemo v clanku Franca Stefeta Prvo leto partizanskega gibanja na kranj­skem obmocju, ki je izsel v spominskem zborniku 900 let Kranja leta 1960, v clanku Ivana Bertonclja Ljudska vstaja v zgornjem delu Gorenjske leta 1941, objavljenem v Pri­spevkih za zgodovino delavskega gibanja za leto 1961, in v sestavkih, ki jih je objavil Muzej revolucije v Kranju v svojem glasilu Gorenjska v borbi za svobodo. 
Priprave za osvobodilni boj so se pricele v Kranju ze v prvih dneh po okupaciji. Prebivalci Kranja so si 12. aprila s prezirom ogledovali enote italijanske vojske, ki so vkorakale v mesto. Pricakovanega mnozicnega spre­jema tudi niso docakali Nemci, ki so nekaj dni kasneje zamenjali Italijane. Kranjcani so bili potrti in zaskrbljeni, kako bodo z njimi ravnali okupatorji. Nemska propaganda, ki je obetala brezposelnim zasluzek in skrb za druzine delavcev, je zacasno med delom prebivalstva ustvarila varljivo upanje, da se bo tudi v novih razmerah dalo ne­kako ziveti. Nemci so nekatere brezposelne delavce za­poslili pri obnavljanju med vojno porusenih prometnih sredstev in okupacijski aparat je hotel s svojo pedant-nostjo ustvariti videz, da je nacisticna ureditev trdna in da bo Hitlerjeva Nemcija odlocno uresnicila svoje nacrte. 
Toda vdanost nekaterih mescanov v usodo, ki so jo krojili tujci, ni mogla prikriti dejstva, da se pripravlja upor. Kranjski komunisti, ki so imeli ze pred vojno mocno orga­nizacijo, so zaceli takoj po okupaciji zbirati orozje; po­jasnjevali so ljudem resnicne namene nemskih nacistov in jim dokazovali, da morajo Slovenci le z oborozenim uporom prepreciti nemske nacrte. Komunisti so vedeli, da bo narodnoosvobodilni boj uspesen le, e jim bo uspelo pritegniti v ta boj vse resnicne slovenske patriote ne glede na njihovo predvojno socialno, politicno in sve­tovnonazorsko pripadnost; zato so zaceli ustanavljati od-bore protiimperialisticne fronte. Te odbore so najprej ustanavljali po tovarnah, nat pa tudi v mestu in na po­dezelju. Delavce iz tovarne gume je zbral ze v zacetku maja sekretar organizacije KP v tovarni Ludvik Vitez v gozdu med Kokrico in Naklem. Zbrane delavce je se­znanil s sklepi ustanovnega sestanka protiimperialisticne fronte v Ljubljani, nato pa so se domenili o svojem delo­vanju proti okupatorju. Organizacijo protiimperialisticne fronte, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fron-to, so ustanovili po vseh oddelkih v tovarni. Dne 13. junija so razdelili med delavce letake, tiskame v Ljubljani, ki so pozivali k uporu.1 
Ob popisu prebivalstva in njegovi kategorizaciji glede na rasno in politicnb pripadnost so mnogi ljudje spoznali, da pripravlja okupator izseljevanje. Preden pa so Nemci zaceli s preseljevanjem Gorenjcev, so hoteli zapreti ljudi, ki bi jim mogli pri tern nasprotovati in zanetiti odpor. Dne 14. maja so aretirali nekaj kranjskih in trziskih komu­nistov, medtem ko je bil iskani Henrik Bicek ze zaprt v Ljubljani, kamor se je pred aretacijo umaknil tudi Alojz Colnar; Nemcem tedaj tudi ni uspelo aretirati Andreja Stegnarja, doma iz Trzica.2 Zaradi nevarnosti so v ilegalo odsli tudi Anton Nartnik, gradbeni delavec iz Kranja, Janez Bartol, mehanik iz Kranja, Joze Fink, delavec iz Trzica, in Stane Janezic, orodjar iz Trzica. Ker se je aretaciji izognilo vec komunistov, so Nemci spoznali, da gre za organiziran odpor. Komandant varnostne in redarske po­licije je 22. maja opozoril okroznega zandarmerijskega vodjo v Kranju, da je bila KP na zasedenem ozemlju Koroske in Kranjske pred vojno delovna. Sodil je, da je bila dejavnost z zasedbo prekinjena, vendar je pricako­vati, da bo KP zopet zacela delovati. Zato je ukazal, da je treba to dejavnost ugotoviti po moznosti s pomocjo prejsnjih oroznikov.3 
Ta ocena sicer ni bila pravilna, saj je KP nadaljevala s svojim delom tudi po okupaciji, pravilno pa so Nemci racunali na njeno povecano dejavnost. Pri OK KPS Kranj je bil v zadnjih dneh maja ali v prvih dneh junija ustanov-Ijen vojnorevolucionarni komite, ki so ga sestavljali Franc Vodopivec, sekretar OK KPS v kranjskem okrozju, Rudi Papez, Anton Nartnik, Franc Mrak — vsi delavci iz Kranja 
— in Joze Janezic, delavec iz Trzica. V prvih dneh junija je dobil Franc Vodopivec na konferenci v Ljubljani kon­kretnejse naloge za delo OK KPS in vojnorevolucionar­nega komiteja v Kranju. Ker so slovenski komunisti na tej konferenci ocenili, da bodo Nemci kmalu napadli Sov­jetsko zvezo, so pravilno sklepali, da bodo tudi v okupi­rani Jugoslaviji kmalu nastali pogoji za uspesen zacetek narodnoosvobodilnega boja; zato so sklenili, da se je treba nanj skrbno pripraviti. S takimi nalogami se je Franc Vodopivec vrnil iz Ljubljane. CK KPS je poslal vojno­revolucionarnim komitejem na Gorenjsko v pomoc tudi Alojza Kebeta-Stefana, Toma Brejca-Pavla in Miro Svetino-Metko. Ti so pomagali tudi kranjskemu vojnorevolucio­narnemu komiteju razplesti mrezo zanesljivih zaupnikov narodnoosvobodilnega gibanja, ki so podpirali ilegalce, zbirali orozje in spodbujali ljudi z novicami, da se pri­pravlja upor. 
Kljub najstrozji ilegalnosti ta dejavnost ni mogla ostati povsem prikrita okupatorju, vendar je uspelo Nemcem presenetiti samo nekatere komuniste in jih zapreti. Drugi niso vec prenocevali doma in tudi na sluzbenem mestu so se dogovorili, da jih bodo tovarisi pravocasno obvestili, ce bi jih Nemci iskali. Tako sta se sredi junija resila pred aretacijo Ludvik Vitez in Stane Toplak, delavca tovarne gume v Kanju. Stane Toplak je odsel s Stanetom Gorjan­cem, ki je bil tudi zasledovan, na Jelovico, po nekaj dneh pa je dobil nalogo, da gre na Okroglo pri Naklem in z Gabrom Medetom iz Strahinja pripravlja ustanovitev 
II. kranjske partizanske cete, ki naj bi deloVala na levem bregu reke Save.4 Dne 15. junija je zbezal pred aretacijo Stane Becan, mizarski pomocnik iz Trzica, 20. junija pa Joze Janezic in Anton Stefe, delavca iz tovarne Trio v Trzicu. Ti so se umaknili iz mesta, kjer jih je okupator iskal. Podnevi so se zadrzevali pri svojih zaupnikih po va­seh in v bliznjih gozdovih, zvecer in ponoci pa so se sestajali s svojimi tovarisi, katerih ilegalno delovanje oku­patorji se niso izsledili. Hkrati so navezovali prve stike s kmeti po vaseh, v katere Nemci niso pogosto prihajali, in pridobivali nove zaupnike, pri katerih so kasneje nasle partizanske enote vso podporo. 
Po nemskem napadu na Sovjetsko zvezo so namera­vali Nemci aretirati vse ljudi, ki so bili pred vojno osum-Ijeni komunisticne dejavhosti. Takoj je moral v ilegalo Janez Mlakar, delavec iz Sencurja, v naslednjih dneh pa tudi Peter Ahacic in Toncka Mokorel, delavca iz trzi§ke predilnice; 29. junija sta se z doma umaknila kranjska de­lavca Joze Bitenc in Franc Buser, 1. julija pa Peter Uzar iz Trzica. Komandant nemske varnostne in redarske po­licije je 30. junija narocil zandarmerijskim postajam v kranjskem okraju, naj poostrijo opazovanje in boj proti komunistom, ki bodo poskusali zunanjepoliticni polozaj izkoristiti za propagando. Zato naj vse vodilne komuniste in tudi vse tiste, ki bi mogli delovati za KP, takoj zapro in posljejo v Begunje. Obvestil jih je, da so nekateri komu­nisti po objavi vojne z Rusijo zbezali; ker pa je pricako­vati, da bodo znova prisli na svoje bivalis, je treba nji­hova stanovanja zastraziti.5 

Dne 5. julija zjutraj je zacel 181. policijski bataljon s pomocjo oroznikov seliti iz kranjskega okraja izobra­zence in nekatere druge ugledne nacionaliste, ki bi s svo­jim vplivom mogli zanetiti odpor proti nemskemu raznaro­dovanju. Selitev ni prisla nepricakovano, vendar je Nem­cem uspelo zapreti skoraj vse, ki so jih nameravali izseliti v prvem evakuacijskem valu. Le nekaj jih je zbezalo v Ljubljano. Kljub temu pa so tudi te selitve pripomogle, da so organizacije OF v Kranju postale aktivnejse in da so zlasti delavci, zaposleni v kranjskih tovamah, ki so stano­vali v okoliskih vaseh, tudi na podezelju okrepili misel na upor in razsirili mrezo zaupnikov OF. 
Tezje delo so imeli Nemci s komunisti. Do srede julija so se umaknili v ilegalo Anton Janezic in njegov brat Stanko, Stanoje Radenkovic in Stanko Uzar iz Trzica. Med dvajsetimi ilegalci, ki so se sredi julija zadrzevali v okolici Kranja in Trzica, je bilo 16 delavcev, 3 obrtniski pomoc­niki in 1 aktivni podporocnik jugoslovanske vojske. Med njimi je bilo 13 clanov KPS, 2 simpatizerja KPS, 3 clani SKOJ in 1 socialist; aktivni oficir pa se pred okupacijo politicno ni udejstvoval, takoj po okupaciji pa je postal vnet pristas OF. Ti podatki kazejo, da so prisli zaradi pri­prav na vstajo v konflikt z okupacijsko oblastjo najprej komunisti in da je bilo med njimi najvec delavcev. Tudi dejavnost komunistov, ki so se ostali doma, je neprestano rasla in pripravljali so se na vse tezje naloge. Ko so 16. julija Nemci aretirali Janeza Markuna, so se zvecer zbrali komunisti in nekateri clani OF iz Sencurja in sklenili, da bodo napadli oroznisko postajo v Sencurju in Markuna osvobodili. Ker pa so Nemci Markuna medtem ze odpe-Ijali v Kranj, sencurski aktivisti orozniske postaje niso napadli.6 
V takih razmerah je bilo na Gorenjskem ze mogoce zaceti oborozeno vstajo. Ko je sredi julija prisel iz Ljub-Ijane na Gorenjsko clan Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih cet Stanko 2agar, so mu zastopniki kranj­skega in jeseniskega vojnorevolucionarnega komiteja na Mohorju porocali, da so razmere za zacetek oborozene vstaje ugodne. Stanko Zagar je nato dolocil, naj povabijo na posvet sirsi krog komunistov, kjer se bodo konkretneje dogovorili o vstaji. Tega posveta, ki je bil 20. julija na Je­lovici pod Malim Gregorjevcem, sta se udelezila tudi Lojze Kebe in Tomo Brejc, pa tudi zastopniki vojnorevolucio­narnega komiteja Kranj, le iz Trzica ni bilo nikogar. Skle­nili so, da je treba skupine ilegalcev seznaniti s partizan-skim zakonom, jih oboroziti in povezati v cete, ki naj takoj pricno z diverzantskimi akcijami na pomembnejse sovraz­nikove objekte in napadati manjse sovrazne enote. Nacrte za te napade naj pripravijo vojnorevolucionarni komiteji, izvedejo pa naj jih partizani s pomocjo bojnih skupin, sestavljenih iz najbolj borbenih patriotov. Le-ti naj se po opravljenih akcijah vkljucijo v partizanske cete ali pa naj vojnorevolucionarni komiteji iz njih ustanovijo nove cete, ki naj se v vsakem partijskem okrozju zdruzijo v bataljon. Razpravljali so tudi o ljudeh, ki naj bi tern bataljonom poveljevali, vendar so koncno odlocitev prepustili vojno­revolucionarnim komitejem. Da bi postali tudi terenski odbori OF aktivnejsi, so sklenili, da se morajo partizanske enote oskrbovati samo s pomocjo terenskih organizacij.7 Po izjavi Toma Brejca so udelezenci posvetovanja pod Malim Gregorjevcem sklenili, naj vojnorevolucionarni ko­miteji pripravijo nacrte za akcije do 27. julija, ko je treba zaceti oborozeni upor. 
Za izvedbo tega sklepa v kranjskem partijskem okrozju je bil odgovoren vojnorevolucionarni komite, pri tern pa sta mu pomagala tudi Alojz Kebe in Tomo Brejc. Ker je bilo vec clanov komiteja ze v ilegali, se je komite sestal 
23. ali 24. julija v Udin borstu pod Senicnim. Navzoci so sklenili, da bodo 27. julija ilegalci in clani bojnih skupin izvedli vec diverzantskih akcij in kaznovali izdajalce in predstavnike okupacijske oblasti, nato pa bodo ustanovili partizanske cete. Kranjska in Trziska ceta naj bi se nato zdruzili v bataljon. Komite je po daljsi razpravi dolocil za komandanta bataljona pravnika in rezervnega ietalskega oficirja bivse jugoslovanske vojske Jozeta Pesjaka, ki je za akcije pripravil podrobne nacrte, o katerih so na se­stanku razpravljali. Po teh nacrtih naj bi kranjska bojna skupina zazgala nemske garaze in zaloge bencina na Primskovem ter vdrla v vojasko skladisce in odnesla orozje; sencurska skupina naj bi napadla oroznisko po­stojanko v Cerkljah in pozagala telefonske drogove med Britofom in Sencurjem,8 bojna skupina iz Naklega naj bi justificirala izdajalca Rebernaka iz Naklega, pozagala naj bi telefonske drogove v okolici ter zazgala cestni most cez Bistrico.' 
Nacrt za diverzantske akcije in napade na najbolj vnete nemcurje so pripravili tudi organizatorji vstaje v Trzicu. Da bi izvedli akcije cimbolj organizirano in pri­tegnili v partizane kar najvec ljudi, so ustanovili 26. julija nad Veternim Trzisko partizansko ceto. Vodil jo je aktivni podoficir bivse jugoslovanske vojske Stanoje Radenkovic, njen prvi politkomisar pa je bil Joze Janezic. 
Vojnorevolucionarni komite je medtem pripravljal tudi ustanovitev dveh partizanskih cet v okolici Kranja. V go-zdovih na desnem bregu Save je zbiral ilegalce Anton Nartnik-Crnivc v I. kranjsko ceto, ilegalci iz Kranja in oko-lice na levem bregu Save pa naj bi ustanovili II. kranjsko ceto. Za komandirja II. kranjske te je vojnorevolucio­narni komite dolocil Franca Mraka, za politkomisarja pa Staneta Toplaka. Njuna naloga je bila zbrati ilegalce in jih oboroziti ter pozvati svoje zaupnike, naj odidejo v par-tizane. Na sestankih pri Kopacu v Naklem, na Cegelnici, Okroglem in Kokrici sta se s svojimi zaupniki dogovorila, da se bodo 26. julija zbrali na Cegelnici in prinesli s seboj orozje, nato pa bodo izvedli prve sabotazne in druge akcije. Ilegalec Ludvik Vitez je medtem pripravljal vecjo skupino delavcev iz Kranja za odhod v partizane. Nastale pa so prve tezave. Nekateri zaupniki, ki so prej zatrjevali, da imajo doma skrito orozje, ga sedaj niso hoteli izrociti ilegalcem in so se izgovarjali, da je izginilo, za takojsen odhod v partizane pa se tudi niso mogli odlociti. Na Ce­gelnici se je zato zbralo 26. julija le 9 moz in se ti niso bili oborozeni, zato cete ni bilo mogoce ustanoviti. Pac pa so bile v noci med 26. in 27. julijem prepleskane na­pisne deske na cestnih kriziscih in razglasna deska v Pre­dosljah s komunisticnimi emblemi, na cestnem tlaku na Brdu je bilo napisano »Zivela svoboda«, na Kokrici pa razobesena slovenska zastava.10 V zvezi s to akcijo so Nemci aretirali Ignaca Rancingerja iz Huj in Alojza Zu­pana iz Kranja, ker so sumili, da sta v akciji sodelovala." 
Vojnorevolucionarni komite si je prizadeval dobiti orozje iz Poljanske doline, kjer so ga aktivisti OF kupili od kmetov, ki so orozje skrili ob razpadu jugoslovanske vojske. Posebna patrulja naj bi to orozje prinesla do Save pri Okroglem, vendar jo je Stanko Toplak ponoci med 26. in 27. julijem cakal zaman, nasledejega dne pa je bil ob-vesn, da je patrulja naletela na Nemce in ji je bilo orozje odvzeto. Ker ni bilo moge zbrati potrebnega orozja in so se zdele Jozetu Pesjaku priprave za akcije premalo skrbne, je 27. julija popoldne sporocil Bergantu v Podgorje pri Kamniku, pa tudi svojim zaupnikom v oko­lici Kranja, v True in Skofjo Loko, da Kranjcani zvecer akcij ne bodo izvedli.'2 
Zaradi Pesjakovega sporocila je akcije Trziska ceta odlozila, a tudi sencurska skupina 13 moz in fantov, ki se je zbrala pri ilegalcu Janezu Mlakarju v gozdu pri Sen-cju, se je razsla; drugod pa se je vstaja pricela. Clan vojnorevolucionamega komiteja Anton Nartnik je 27. julija zbral ilegalce, ki so se zadrzevali v gozdovih okrog Sv. Josta in na Mohorju, in pridobil za odhod v partizane ne­kaj svojih zaupnikov ter ustanovil partizansko ceto, ki je dobila ime I. kranjska ceta ali pa Nartnikova ceta.13 V njej je bilo sedem partizanov in tri partizanke. Razen enega pleskarskega pomocnika so bili vsi delavci in delavke. Med njimi je bilo sest clanov KPS, trije simpatizerji KPS in en clan Sokola. Ceto je vodil Anton Nartnik, njen polit­komisar pa je bil Joze Bitenc. Ceta je ob ustanovitvi na­meravala kaznovati nekega izdajalca iz Orehka pri Kranju, kar pa ji ni uspelo. Istega dne so se sestali pri Sv. Lenartu nad Selcami aktivisti OF iz Selske in Poljanske doline in se dogovorili, kako bodo priceli z uporom. Dne 29. julija pa je bila na Vodiski planini nad Kropo ustanovljena Je­lovska partizanska ceta, v kateri je bilo tudi nekaj parti­zanov, ki so bili doma iz Kranja. 
Tudi drugod po Gorenjskem se je vstaja zacela. Kam­niski komite je kljub Pesjakovemu obvestilu, da so Kranj­cani vstajo odlozili, vztrajal pri svojih sklepih, sprejetih 
25. julija na sestanku v Volcjem potoku, zato so izvedle bojne skupine v noci med 27. in 28. julijem v Kamniku in okolici vec pomembnih akcij in nato ustanovile parti­zanske cete, ki so se 17. avgusta zdruzile v Kamniski bataljon. 
Nemci so spoznali, da je nastal na Gorenjskem pravi upor, zato so pripeljali na Gorenjsko nove policijske in manjse vojaske enote, ustanovili posebno sodisce, ki naj po hitrem postopku sodi upornikom, in sporocili orozni-skim postajam, naj ne hodijo v patrulje posamezni oroz­niki, temvec najmanj po dva.14 
Instruktorja CK KPS na Gorenjskem Alojz Kebe in To-mo Brejc sta se 31. julija ali morda naslednjega dne sestala v hosti med Trbojami in Prebacevim s Francem Vodopivcem in Jozetom Pesjakom. Ostro sta obsodila Pesjakovo samovoljno odlocitev, da akcij v Kranju in okolici niso izvedli. Pesjak se je izgovarjai, da je odlozil akcije, ker zaradi nezadostnih priprav ni mogel jamciti, da bodo uspele, ni pa hotel razumeti Zagarjevega nasveta, da bi bile istocasne akcije po vsej Gorenjski ucinkovi­tejse in bi Nemcem ortemogocile hitro ukrepanje. Na sestanku pri Prebacevem so sklenili.'da mora kranjski vojnorevolucionarni komite cimprej uresniciti sklepe, spre­jete na posvetu pod Malim Gregorjevcem na Jelovici in na seji kranjskega vojnorevolucionamega komiteja v Udin borstu. Franc Vodopivec je dobil nälogo, da okrepi OK KPS Kranj z novimi clani in cimprej ustanovi partizanski bataljon.15 

Trzicani in Kranjcani so si prizadevali cimprej nado­knaditi zamujeno. Kako bodo izvedli sabotazne in diver-zantske akcije v Trzicu in okolici, so se ilegalci in terenci zmenili 31. julija najprej v gozdu nad Veternim, nato pa je zbranim terencem iz okoliskih vasi razlozil nacrt za akcije Joze Fink v Pelarjevi uti in pri Zepicevi hisi. Dogo­vorili so se, da se bodo po opravljenih akcijah kompromi­tirani terenci umaknili s partizani, drugi pa se bodo vrnili domov. Nemci so akcije pricakovali in so zvecer poslali iz postojanke v Krizah patruljo, ki naj bi partizanom pre­precila prihod v vas. Partizani Trziske te, razdeljeni v vec skupin, so s pomocjo terencev napadli oroznisko postajo v Krizah z mitraljezom in rocnimi bombami, ki pa niso eksplodirale. Nemci so zaceli obstreljevati skupino partizanov, ki je postajo napadla. Ko je partizane napadla v bok se nemska patrulja, so se partizani umaknili. Tudi napad na obcinskega komisarja Nikolaja Klemenca, zu­pana Mihaela Primozica in nocnega cuvaja Ivana Belaja ni uspel, ker partizani niso znali ravnati z rocnimi bom­bami. Pac pa so diverzanti pod vodstvom Stanoja Raden­kovica razbili napisne deske na cestnih kriziscih in raz­glasne deske pred obcinskim uradom; pozagali so nekaj telefonskih drogov in zazgali delavnico gradbenega pod-jetja Raubal, v kateri so izdelovali barake za nemsko voj­sko, vendar se je ogenj sam pogasil. Zbrala se je tudi skupina 24 ilegalcev in terencev, ki je pod vodstvom Ja­neza Perka nameravala napasti oroznisko postajo na Gol­niku. Zaradi visokega obzidja, ki je obdajal postojanko, je skupina napad opustila, pac pa je pozagala nekaj tele­fonskih drogov med Krizami in Golnikom. Po opravljenih akcijah so nekateri svojci partizanov in nekateri drugi terenci odsli s partizani na Svarje nad Golnikom, drugi pa so se vrnili domov.16 
Naslednjega dne so Nemci v Trzicu aretirali 17 Ijudi, nekateri pa so se aretacijam izognili in odsli za partizani cez Krizko goro pod Storzic, kjer se je zbralo okrog 30 trziskih partizanov in odslo na Veliko Poljano. Zato tudi skupina 30 nemskih oroznikov in policistov pod vodstvom kapetana Rigerla ni nasla Trziske cete, prav jo je dva dni iskala v gozdovih okrog Trzica.17 
Tudi ilegalci, ki sta jih zbrala Stanko Toplak in Franc Mrak na Cegelnici pri Naklem, so sklenili, da bodo do 2. avgusta ustanovili ceto. Prve stiri puske so dobili 27. ju­lija na Okroglem. Nato so ponovno sklicali sestanek zaup­nikov na Cegelnici in se domenili, kdo bo prisel v soboto 2. avgusta v partizane in kdo bo prinesel orozje. Vec pusk je prinesel v partizane Gaber Mede in njegov brat Rudolf iz Strahinja, ki je naslednje leto postal komandant slav­nega Pohorskega bataljona. Zbrano orozje so na Fistro­vem skednju v Naklem skrbno ocistili. Ludvik Vitez in dva druga kranjska aktivista so prinesli ilegalcem na Cegel­nico dva zaboja municije, nekaj pistol in 18 rocnih bomb. Vitez je tedaj sporocil, da kranjska skupina ne bo prisla na zborno mesto na Cegelnico, temvec bo z zbornega mesta pri Gorenjah odsla na Storzic in se tarn vkljucila v II. kranjsko ceto. 
V teh dneh je sklical vojnorevolucionarni komite v Kra­nju in okolici vec sestankov, na katerih so razpravljali o odhodu v partizane. Eden izmed teh sestankov, ki ga je 31. julija zvecer vodil Andrej Kmet pri Picmanu v Bri-tofu, je bil izdan. Vendar so Nemci obkolili hiso sele po­tem, ko so se zborujoci ze razsli. Nemci so aretirali le Andreja Kmeta, ki pa jim je med potjo usel in se ranjen zatekel k sorodnikom v Predoslje, nato pa se je pridruzil partizanom pod Storzicem.18 
V soboto, 2. avgusta popoldne, so prisli na Cegelnico vsi tisti, ki so se odlocili, da bodo odsli v partizane. Ne­kateri so s seboj prinesli orozje. »Imel sem obcutek, da je Cegelnica za nas pravo osvobojeno ozemlje,« je povedal 
o tern dogodku Stanko Toplak. Ob 6. uri popoldne je Franc Mrak razporedil na robu gozda okrog 20 borcev v zbor in jim sporocil, da je ceta ustanovljena. Tej sveca­nosti so prisostvovali tudi nekateri svojci partizanov, ki so obljubili, da bodo ceti pomagali. 
Takoj po ustanovitvi je II. kranjska ceta krenila cez Udin borst pod Storzic in zvecer prisla na Malo Poljano, kjer je prenocila. Na Storzic je 3. avgusta privedel Ludvik Vitez se 12 novih borcev iz Kranja in okolice.19 Tako je 
II. kranjska ceta po prihodu na Veliko Poljano, kjer je taborila Trziska ceta in pri kateri sta bila tudi Joze Pesjak iz Kranja in Jaze Janezic iz Trzica, ki sta bila dolocena za komandanta in politkomisarja Storziskega bataljona, stela 35 borcev. Razen dveh obrtnikov, stirih obrtniskih pomocnikov, enega vajenca in enega kmeckega delavca so bili vsi partizani II. kranjske cete delavci. Pred odho­dom v partizane jih je bilo enajst zaposlenih v tovarni Sem­perit, sedem v Jugoceski (en delavec iz Jugoceske pa se je vkljucil v Trzisko ceto), dva v Inteksu, eden v Jugo­bruni, eden v tekstilni zadrugi v Otocah, eden v elektrarni Majdic, stirje pa so bili gradbeni delavci. Od teh je bilo enajst clanov KPS, pet kandidatov za clane KPS, en clan SKOJ, stirje clani Sokola, trije krsc. soc, en nar. soc, deset pa jih pred vojno ni bilo organiziranih, pac pa so ze tedaj sodelovali s komunisti. V II. kranjski in Trziski ceti je bilo po spominih Petra Debeljaka skupno 68 partizanov.20 
Ker Kranjska ceta ni prinesla s seboj dovolj hrane, so nastale prve tezave. Borci so posedli okrog koce, na bliz­njem hribu pa so postavili strazo. Ker je bila nedelja, so na pianino prisli svojci partizanov, pa tudi planinci, med njimi dva Nemca. Na prvega je strazar streljal, a je po­begnil, drugi pa se je zaradi goste megle nenadoma zna­sel med partizani. Borci so ga obstopili in ugotovili, da je clan nacisticne stranke. Ko je poskusal pobegniti, so za njim streljali. Na mestu, kjer je oblezal, so ga pokopali. To je bil nemski bancni uradnik iz Kranja Walter Hecker. 
Po teh srecanjih z nemskimi turisti so partizani zasu­mili, da jih Nemci zasledujejo, zato so pustili na Veliki Poljani le manjso patruljo, ki naj bi vzdrzevala zvezo z dolino in v ceto posiljala nove borce, ki bi iskali zvezo s partizani. Obe ceti pa sta popoldne odsli pod severno steno Storzica. Na poti so partizani srecali nekega trgov-ca iz Kriz, ki je bil clan Kulturbunda. Moral je priseci, da ne bo nikomur povedal, da je srecal partizane, nato so ga izpustili. V kocah pod severno steno Storzica so partizani nasli trziske pevce in druge turiste, ki so si partizane z zanimanjem ogledovali. Ko pa so proti veceru izletniki odsli v dolino, so se partizani utaborili v Jesenu v lovski koci trgovca Verbica iz Trzica. Okrog koce so izkopali zaklone. 
Popoldne sta prisla za partizani pod Storzic tudi clana vojnorevolucionarnega komiteja Franc Vodopivec in Rudi Papez. Z Jozetom Pesjakom in Jozetom Janezicem ter s poveljniki obeh cet sta razpravljala o akcijah, ki naj bi jih ceti izvedli. Ljudje v dolini so mnogo govorili o zacetku vstaje, pa tudi o tern, da so Nemci zaprli vec gorenjskih aktivistov v Begunje in tarn prve zapornike ustrelili. 
Rudi Papez je odsel na Jelovico, kjer je Stanku 2a­garju sporocil, da taborita Trziska in Kranjska ceta pod severno steno Storzica in sta pripravljeni na akcije. Ker je medtem prisla k Jelovski ceti na Vodisko pianino tudi Jeseniska ceta, je med organizatorji vstaje dozorela drzna misel, naj bi partizanske enote napadle nemske zapore v Begunjah in resile jetnike. Organizatorji vstaje so bili prepricani, da se bodo pozivu za sodelovanje v tej akciji odzvali mnogi gorenjski patrioti, zato bo vstaja v osred­njem delu Gorenjske s to akcijo postala res mnozicna, partizanske cete pa se bodo ob tern okrepile z novimi borci. V vasi okrog Jelovice so bili poslani kurirji, ki so pozvali komuniste in druge zanesljive patriote, naj takoj odidejo na Jelovico in s seboj prinesejo orozje. Tine Te-ran iz Dupelj je o tern sklepu 4. avgusta obvestil partizane pod Storzicem. 
Proti veceru 4. avgusta je politkomisar Joze Janezic zbranim borcem Trziske in Kranjske cete prebral parti­zansko prisego, borci pa so za njim ponavljali besedilo, da se bodo pozrtvovalno borili do popolne osvoboditve slovenskega naroda. Po zaprisegi, ki je hkrati pomenila ustanovitev Kranjsko-trziskega ali Storziskega bataljona 
— ki je bil prvi partizanski bataljon na Slovenskem — je komandant Joze Pesjak borcem sporocil, da bodo odsli v Begunje in skupno z jelovskimi in jeseniskimi partizani napadli tamkajsnjo nemsko posadko, ki je strazila zapore, in resili jetnike, kar so partizani z navdusenjem sprejeli. Nato je Stanoje Radenkovic zacel izbirati borce za napad na nemsko posadko v Begunjah. 
O tern dogodku se je ohranil zapisnik zaslisanja Ga-brijela Susnika, krojaskega pomocnika iz Trzica, ki ga je 
2. avgusta poslal obcinski komisar Nikolaj Klemenc iz Trzica vohunit za partizani. Partizanom se je zdel Susnik sumljiv, zato so ga zadrzali v koci, ob napadu Nemcev pa je pobegnil in je 5. avgusta na orozniski postaji v Trzicu izpovedal: »... Ob 21. uri so imeli komunisti zbor. Usta­novili so cete po 10 ljudi. Vodja teh komunistov je bil naj­brz neki Kranjcan, bivsi jugoslovanski granicar, vitek, star okrog 35 do 40 let (Stanoje Radenkovic op. I. K.); to so-dim po tern, ker je on razporejal ljudi v posamezne cete. Prvo ceto je vodil pobegli noi cuvaj in bivsi jugoslo­vanski granicar Milorad Stosic, drugo ceto Stanko Becan, tretjo Anton Stefe, cetrto in peto pa sta vodila dva kranj­ska komunista, katera ne poznam. Teh pet cet je bilo se pod nekim poveljnikom, nekim bivsim jugoslovanskim ka­petanom, katerega so tako imenovili (Jozetom Pesjakom, op. I. K.). Star je okrog 30 do 35 let, majhen, oblecen v zeleno sportno obleko s soprtnim klobukom. Kolikorsem mogel slisati, so od koce hoteli iti cez Lom-Bistrico— Bistrisko pianino in Dobrco v gozd, kjer bi dobili zvezo z jeseniskimi komunisti. V ponedeljek zvecer okrog 21. ure in 10 minut so cete odsle... Prva, druga in tretja ceta so bile oborozene vsaka z lazjo strojnico, vsak moski pa je imel 1 vojasko pusko in opasa s torbico za naboje, obe sestri Mokorel Antonija in Ana pa sta bili oborozeni vsaka s samokresom .. . Grupa, ki je ostala, je morala vse pospraviti in se preseliti na Javornik, kjer bi se nastanila v neki drugi koci. Hocem se omeniti, da sem slisal, da je skupina, ki je ostala v koci, obzalovala, ker so nekateri Trzicani zbezali proti Medvodam kot npr. Karel in Mihael Nasic, Viktor Srecnik in drugi. Ti se tarn zadrzujejo pri kmetih .. .«21 

Medtem ko je 45 borcev povedel Stanoje Radenkovic proti Begunjam in je komandant bataljona Joze Pesjak odsel na Jelovico, kjer naj bi s Stanetom 2agarjem in komandantom Cankarjevega bataljona Jozetom Gregorci­cem izdelali podroben nacrt za napad na Begunje, pa je skupina 17 partizanov in 4 partizank ostala pod vodstvom bataljonskega politkomisarja Jozeta Janezica v Verbicevi koci. Ta skupina, ki naj bi vzdrzevala zveze s terenskimi organizacijami in sprejemala nove borce, je bila slabo oborozena. Imela je le nekaj pusk, pistol in rocnih bomb. 
Nemce je o prihodu partizanov pod Storzic nekdo obvestil. Iz oroznikov in policistov 181. rezervnega poli­cijskega bataljona v Kranju so sestavili posebno enoto in mobilizirali v Trzicu vodice, ki so v noci med 4. in 5. av-gustom povedli to skupino proti Verbicevi koci. Med vodici sta bila tudi Joze Kralj iz Trzica22 in neki Rozman.23 
Zgodaj zjutraj, 5. avgusta, je partizanski strazar Stane Fister za Verbicevo koco opazil Nemce in proti njim ustre-HI. Partizani so planili pokonci. Franc Mrak, ki je ponoci nadziral strazarje, je povedal, da so Nemci koco ze obko­lili. Poziv na predajo so partizani odklonili. Tedaj so Nemci zaceli streljati v koco, iz katere so se zaslisali kriki ranje­nih partizank. Politkomisar Joze Janezic se je skusal s skupino partizanov prebiti proti dolini, vendar so jih nem­ske strojnice hitro pokosile. Nekateri partizani so bili hudo ranjeni, saj so se dolgo po napadu jecali. Padle so 3 par-tizanke, doma iz Trzica, in sicer Marija Becan, Marija Ste-fe in Marija Solnar, in 5 partizanov — politkomisar bata­ljona Joze Janezic, Peter Ahacic in Joze Gradisar iz Trzi­ca ter Anton Gucek iz Strahinja ter Andrej Kmet iz Britofa pri Kranju. Nemski vohun Gabrijel Susnik in 5 partizanov se je ze zjutraj prebilo skozi nemski obroc proti Javor­niku, pri cemer je bil ranjen komandir II. kranjske cete Franc Mrak, ki je le s tezavo prisel na Kokrico, od koder so ga poslali na zdravljenje v Ljubljano. Partizani, ki so se resili iz nemskega obroca, so se na Javorniku dogo­vorili, da se bo vsak vrnil v domaci kraj in se povezal s terensko organizacijo. 
Drugih 7 partizanov se je pritajilo v dveh skupinah v skalni skrbini desno nad koco. Tu so ostali prikriti, ker so od vseh strani slisali glasove Nemcev in njihovih vodi­cev, nad njimi pa je krozilo nemsko letalo. Iz skrivalisca so opazovali, kako so Nemci padle partizane prinesli pred koco in jih fotografirali.24 Popoldne so Nemci koco zazgali in trupla padlih partizanov zmetali v ogenj. 
Nemci so svoj uspeh pod Storzicem objavili in raz­glasili, da se partizani v Verbicevi koci niso hoteli predati brez boja. Tudi Slovenski porocevalec je prinesel novico 
otragediji pod Storzicem in pri tern opozarjal druge par-tizanske enote na previdnost pred izdajstvom in nenad­nimi sovraznimi napadi. Kdo je Nemcem izdal partizane pod Storzicem, iz ohranjenih dokumentov ni mogoce ugo­toviti, pac pa je bil konec decembra 1941 predlagan oroz­nik Johan Mlbacher za nagrado, ces da je on izsledil skupino partizanov pod Storzicem in po napadu nasel v Verbicevi koci seznam 63 partizanov.25 Okrozni komite KPS Kranj je dne 21. februarja 1944 sporocil Pokrajinske-mu komiteju KPS za Gorenjsko, da so partizani justificirali Jozeta Kralja, »ki je izdal ze leta 1941 naso ceto pod Storzicem.26 
Skupina partizanov, ki se je prikrila v skalni razpoki nad Verbicevo koco, je po odhodu Nemcev odsla v dolino Kokre. Naslednjega dne ob 13. uri je sporocil Jozef Cernic nemskim oroznikom, da je v Dolu opazil pet partizanov in eno partizanko. Nemci so poslali za partizani patruljo, ki je Stanka Toplaka in Ivana Urbanca ujela,27 drugi pa so se razbezali. 
Ob nemskem napadu na partizansko skupino pod Stor­zicem je bil mocnejsi in bolje oborozeni del Storziskega bataljona ze dalec na poti proti Begunjam. Partizani so pozno zvecer odsli mimo Loma, preckali v Cadovljah cesto in odsli proti Pocivalniku. Od tarn so se spustili proti cesti, ki vodi iz Trzica proti Sv. Ani, pri nekem kmetu dobili hrano,28 nato pa so odsli proti Bistriski planini. Tjaso prisli 
5.avgusta ob zori in slisali streljanje pod Storzicem. Med pohodom sta se partizanom pridruzila se dva ilegalca, ki sta pobegnila iz nemskega taborisca na Koroskem. Po­poldne so partizani odsli proti Breski in Lescanski planini, zvecer pa so se spustili po pobocju Dobrce proti Begu­njam. V gozdu nad cesto, ki vodi iz Begunj v Drago, so tri ure cakali partizane, ki naj bi do polnoci prisli z Jelo-vice in bi skupno z njimi 6. avgusta med 1. in 2. uro na­padli zapore v Begunjah. 
Jelovska in Jeseniska ceta sta se med pripravami za napad na zapore v Begunje okrepili z novimi borci in iz njih je bil 5. avgusta ustanovljen Cankarjev bataljon. Ven­dar bataljon zvecer ni mogel priti v Begunje, ker so Nemci medtem zvedeli, da gorenjski partizani pripravljajo napad na Begunje in so zastrazili vse savske mostove. 
Ko je bil Storziski bataljon proti jutru 6. avgusta obve­scen, da partizanov z Jelovice ne bo in da se v dolini zbi­rajo nemske enote, je poslal izvidnico 11 partizanov, ki so bili doma iz Naklega in okolice, v Dvorsko vas po hrano, kamor so se ze pripeljali Nemci.29 Drugi borci Storziskega bataljona so se v zgodnjih jutranjih urah zaceli umikati na Dobrco. Nemci, ki so bili na cesti nad Begunjami, so ta premik opazili in zaceli za partizani streljati. Stanoje Radenkovic je borce razporedil v strelce in ukazal proti­napad. Ko pa je streljanje prenehalo, so se partizani ponovno umaknili na Dobrco. Utaborili so se v Langusovi koci in postavili okrog nje zasede. Proti Podgorski planini so poslali partizanko Antonijo Mokorel, da ugotovi, ce tudi s Trziske strani prihajajo Nemci. 
Ko so Nemci spoznali, da so unicili v Verbicevi koci le manjso skupino borcev Storziskega bataljona in je Gabri­jel Susnik porocal 5. avgusta nemskemu komisarju Kle­mencu v Trzicu, da je vecji del bataljona krenil proti Be-gunjam, so se odlocili, da bodo bataljon unicili na Dobrci. Popoldne 5. avgusta so zbrali v Trzicu 16 vodicev, od katerih so bili nekateri nemcurji, drugi pa trziski planinci, ki so se vabilu neradi odzvali. Okrog 23. ure so se v Trzic pripeljali s kamioni nemski policisti. Del svojih enot so Nemci razporedili na cesti, ki vodi iz Trzica pod Dobrco proti Begunjam in v dolino Drage. Ob enih ponoci pa je osem vodicev povedlo stiri nemske kolone na Dobrco. Prva kolona Nemcev, ki jo je vodil Josef Schubert, naj bi odsla cez Dolenceve gube in Dolenjcevo frato in obkolila Bistrisko pianino s severne strani. Druga kolona se je vzpenjala po pobocju Dobrce cez Kramarjevo gubo, tretja cez Kajzarjevo gubo in cetrta cez Cenovo gubo. Zaradi hudega naliva se je prva kolona mocno zakasnila in na pianino ni prisla pravocasno. Druga skupina je prva prisla na Bistrisko pianino in jo obkolila z vzhodne strani ter zasedla gozd severno od koce. Tretja in cetrta kolona sta prisli na Bistrisko pianino z juzne strani. 
Ko so Nemci prisli z Bistriske in Breske planine na Lescansko pianino, so dobili radijsko sporocilo, naj se ena kolona spusti po dolini Blajsnice na cesto pri Sv. Nezi, druga kolona pa naj odide proti Podgorski planini. Zaradi goste megle je bila orientacija zelo tezavna. Nemci so zalotili partizane v Langusovi koci, kjer so si kuhali zajtrk. Partizani so se zaceli umikati proti zahodu. Stanoje Ra­denkovic je sredi planine zbral skupino borcev in z mitra-Ijezcem Jernejem Slaparjem za nekaj casa zaustavil Nem­ce, nato pa se je prebil v dolino, vecina partizanov pa se je umikala v zahodno smer. Ko je zacelo dezevati, je nemska kolona odsla proti Hudemu grabnu.30 
Na Dobrci tedaj ni padel noben partizan in tudi ranjen ni bil nihce. Vendar je Nemcem uspelo Storziski bataljon razkropiti. Bataljon se ni bil organizacijsko utrjen in tudi ni imel za boj nobenih izkusenj. Vecina borcev se je sprva razkropila po Dobrci, nato pa se je poskusala pre­biti nazaj pod Storzic ali v blizino svojega doma. Manjsa skupina je bezala proti Begunjscici. Nekaterih partizanov se je lotilo malodusje. Tako je predvojni granicar Milorad Stosic dal partizanom orozje in odsel na cesto, ki vodi v Trzic in katero je skupina ze presla; tarn so ga Nemci ujeli in v Begunjah strasno mucili. 19. avgusta so ga obso­dili na smrt in ga 23. avgusta javno obesili v Kranju. Raz­glasili so, da je bil clan komunisticne tolpe in da je ustrelil nemskega drzavljana Walterja Heckerja.31 
Po napadih na partizansko taborisce pod Storzicem in na Dobrci so Nemci zaplenili tudi nekaj partizanskega orozja. Orozniski poveljnik v Trzicu Hugo Frank je 8. av­gusta obvestil orozniskega poveljnika v Kranju, da je orozniska postaja v Trzicu zaplenila 8 pusk, 4 bajonete, 10 rocnih bomb in 90 nabojev za pu§ke.32 
Ker Nemcem ni uspelo na Dobrci uniciti Storziskega bataljona, so razkropljene borce pozvali z letaki, naj se prijavijo najblizji orozniski postaji, in jim obljubili, da se jim ne bo nicesar zgodilo. Trije partizani so tej propa­gandi nasedli in se javili Nemcem. 9. septembra 1941 so jih poslali v taborisce Krieselsdorf, od koder so se v za­cetku decembra vrnili in se ponovno pridruzili partizanom. Nemci so v naslednjih dneh ujeli dva borca Trziske cete, tri pa so aretirali doma ali pri sorodnikih; enega so ustre­lili, druge pa poslali v hujsa koncentracijska taborisca. 
Z razbitjem Storziskega bataljona je Nemcem uspelo za nekaj casa zaustaviti organsko rast partizanskih enot na obmocju Kranja in Trzica. V prvih dneh avgusta, ko je val vstaje zajel osrednji del Gorenjske, je odslo v gozdove okrog Trzica se 6 moz, ki so zaman iskali Storziski ba­taljon. Ker niso nasli partizanov, so se po nekaj dneh vrnili domov, nekateri pa so bili pred nemsko oblastjo ze toliko kompromitirani, da si niso upali domov, zato so ile­galno odsli v Ljubljano. 
Ceprav udarci, ki jih je dozivel Storziski bataljon ze v prvih dveh dneh po ustanovitvi, niso bili katastrofalni, pa so mlade partizane le demoralizirali. Skupina 11 parti­zanov iz Naklega, ki je odsla 6. avgusta zjutraj v vasi pod Dobrco po hrano in je tako ostala zunaj nemskega obro-ca, je odsla proti Udin borstu. Ker so Nemci tudi tarn zasledovali partizane, se je skupina razsla, se prej pa so se partizani dogovorili, da se bodo ponovno zbrali cez 14 dni.33 Skupina 6 ali 8 partizanov, v kateri je bila tudi Anica Mokorel, je ostala na Dobrci in prihajala po mleko k plansarju Ivanu Bohincu.34 Karel Kraucar je nekaj dni po nemski hajki na Dobrci prisel v staro taborisce pod Stor­zicem in tarn nasel sest partizanov.35 Drugi borci Trziske in II. kranjske cete so se vrnili v blizino svojih domov, nekateri pa so ilegalno odsli v Ljubljano. 

Ludvik Vitez je odsel k Logarju na Mlako in ga prosil, naj poisce Toma Brejca in ga obvesti, kaj se je zgodilo s Storziskim bataljonom. Tomo Brejc, Alojz Kebe in Franc Vodopivec so se 8. ali 9. avgusta sestali v Vogljah in skle­nili, da je treba razkropljene partizane ponovno zbrati. O tern sklepu je po nekaj dneh dobil Ludvik Vitez pri Lo­garju pismeno obvestilo. Ko pa je Tomo Brejc pri§el k partizanom, so se zbrali v gozdu pri Kokrici. Najprej jih je ostel zaradi premajhne vztrajnosti, nato pa so se dogo­vorili, kako bodo obnovili partizansko enoto in kako naj bi ceta pricela z akcijo.36 Skupino partizanov iz starega taborisca pod Storzicem je pripeljal v Udin borst Janez Perko iz Dupelj. Okrog 20. avgusta se je zbralo 21 borcev, iz katerih je Franc Vodopivec ustanovil Kranjsko-trzisko ceto. Za komandirja cete je dolocil Jozeta Pesjaka, za politkomisarja pa Antona Stefeta, ki je bil pred prihodom v partizane delavec v Trzicu. Sele sedaj je bilo mogoce spoznati tezke posledice razbitja Storzi§kega bataljona. V Kranjsko-trzisko ceto se je vkljucilo le devet partizanov razbite II. kranjske cete. Dva borca te cete sta pädia, dva so Nemci ujeli v Kokrski dolini, dva so aretirali takoj po prihodu domov, eden je bil hudo ranjen, deset jih je odslo v Ljubljansko pokrajino, eden je odsel na Primorsko, drugi pa so odsli domov in se legalizirali. 
Partizani, ki so odsli v Ljubljansko pokrajino, so pu­stili orozje na Gorenjskem. Zato so bili borci Kranjsko­trziske cete dobro oborozeni. Nekaj pusk so celo skrili za vodovodom pri Strahinju. Ceta je imela tudi mitraljez. 
Prve dni po ustanovitvi je ceta vzpostavljala stike z aktivisti OF v okolici Kranja. Obnovitev partizanske cete je vplivala tudi na povecano aktivnost terenskih organiza­cij. Sest kranjskih mladincev je 26. avgusta pozgalo drog, na katerega so Nemci obesili Milorada Stosica,37 med Senrjem in Naklom pa so sencurski aktivisti streljali na oroznike, ki so spremljali filmski voz »Krad«.38 Dne 
1. septembra sta dva Slovenca med Rupo in Kranjem na­padla Freda Berra, vodjo okrajne hranilnice v Kranju, in ga ranila.39 
Nekaj akcij je medtem izvedla tudi I. kranjska ali Nart­nikova ceta, ki je nastala 27. julija na vrhu Mohorja pri Meznarju; njeno operativno obmocje je bilo med Mohor­jem, Jostom, Martinjim vrhom, Poljansko dolino in Pod-kovskim vrhom. Po ustanovitvi se je ceta nekaj dni zadr­zevala na Mohorju, nato pa je odsla na Laski vrh in se tarn utaborila. Pri Kocjanovih v Bukovscici je dobila mu-nicijo in aktivisti so prinasali tja hrano za partizane. Z La-skega vrha je ceta odsla v gozdove nad Besnico in se utaborila pod Spicastim vrhom, od tarn pa je odsla v Po­ljansko dolino. O I. kranjski ceti je prevladovalo mnenje, da ni izvedla vecjih akcij, da pa je s svojo prisotnostjo v Selski in Poljanski dolini mocno vplivala na odpornisko razpolozenje ljudi. Nekaj dni je taborila tudi na Gabrski gori, kjer pa jo je izsledil nek lovec in pripeljal Nemce, vendar je medtem ceta ze odsla na Bukovo goro. V Po­ljanski dolini je ceta s pomocjo aktivistov OF izvedla vec diverzantskih akcij in dobila iz Rovt dve ceski zbrojevki.40 Iz ohranjenih nemskih spisov se vidi, da je ceta v avgustu izvedla vec akcij. Dne 19. avgusta je eksplodirala mlatil­nica na Tavcarjevem posestvu na Visokem, vendar so Nemci ugotovili, da se je v prostoru, kjer je bila mlatilnica, aprila 1941 zadrzeval oddelek jugoslovanske vojske, ki je morda tarn pustil eksploziv.41 To akcijo je izvedla I. kranjska ceta, ki je kljub nemski postojanki v neposredni blizini odpeljala s posestva vec glav zivine.42 Ceta je v noci med 29. in 30. avgustom minirala cestni most pri Brodeh v Poljanski dolini.43 V noci med 31. avgustom in 1. septembrom jeceta odnesla precej hrane in drugega blaga iz trgovin v Poljanah, katerih lastnike so Nemci izselili, in poskusala razstreliti poslopje orozniske postaje v Polja­nah.44 Nemci so nasli zjutraj 1. septembra pred vhodom v postajno poslopje kocko eksploziva z zazgano vrvico, ki pa ni dogorela. V zvezi s to akcijo so Nemci obsodili Luznarjevega oceta in sina iz Selc, da sta imela eksploziv in se hotela pridruziti partizanom in ju zato ustrelili.45 
Po akciji v Poljanah je ceta odsla na Mrzli vrh in se nato vrnila na Mohor, kjer je poiskala zvezo s Kranjsko­trzisko ceto. 
Iz zapisanih spominov kranjskih prvoborcev ni mogoce ugotoviti, kdaj je I. kranjska ceta prisla na levi breg Save. Partizanka Tilka Busar se spominja, da je sla s ceto cez Savo dvakrat, Joze Laharnar pa trdi, da je mlinar in brod­nik Pater Markovic z Okroglega ceto veckrat prepeljal cez Savo. Borci Kranjsko-trziske cete v svojih spominih navajajo, da je ceta prisla cez Savo prvic konec avgusta ali v zacetku septembra, iz nemskih dokumentov pa je mogoce sklepati, da je bila I. kranjska ceta v noci med 
31. avgustom in 1. septembrom v Poljanah, v prvi polovici septembra pa se vedno v Poljanski in Selski dolini. Tako je set civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroske in Kranjske dne 1. septembra sporocil orozniskemu okrozju v Kranju, da so ljudje opazili v krajih severno od Zelezni­kov skupino partizanov in da je bil obvescen, da je voja-ska cesta na Blegos zaradi miniranja neprehodna.46 Nemci so bili obvesceni, da so ljudje videli 2. septembra med Crno vasjo in Logom pri Loki stiri partizane.47 Dne 4. sep­tembra 1941 so bili opazeni trije partizani in ena parti­zanka na Ratitovcu.48 Naslednjega dne je bilo pet parti­zanov v Zadobju.49 Dne 6. septembra 1941 je nek partizan v Crnem vrhu pri Poljanah poizvedoval o carinikih. Oroz­niska postaja v Gorenji vasi je prejela 10. septembra 1941 anonimno sporocilo, da je skupina partizanov med Gorenjo vasjo in Sorico. Dne 9. septembra je prisel nek partizan v blizino Sorice.50 Dne 13. septembra 1941 do-poldne so prisli trije partizani v Knape, kjer so sprasevali, kje vodi pot v mlin Matije Dolenca v Praprotnem.51 
Nemska porocila ne navajajo, kateri partizanski enoti so ti partizani pripadali. Zato je mogoce domnevati, da bi bile to manjse skupine partizanov, ki so cez Selsko in Poljansko dolino odhajale proti Ljubljanski pokrajini, ali da so bili to clani Poljanske partizanske cete, ki jo ome­nja Peter Debeljak v svojih spominih, zapisanih 1944. leta, in o kateri je prevladalo mnenje, da je bila le ceta narod­ne zascite. Najbrz pa so bili partizani, ki so jih ljudje opazili v Selski in Poljanski dolini, clani I. kranjske cete. Ce navedeni nemski dokumenti govore o borcih I. kranj­ske cete, potem je ta ceta prisla prvic cez Savo sredi septembra. 
Tudi Kranjsko-trziska ceta se je pripravljala na vecje akcije. Dne 3. septembra 1941 ob eni uri ponoci je sku­pina partizanov zazgala zago Franca Gorjanca na Rupi. Del zage in vecje skladisce lesa je pozar unicil.52 2e na­slednjega dne je oroznisko okrozje Kranj obvestilo oroz­niske postaje, da morajo zaradi pozigov industrijskih pod-jetij in grozenj komunistov, da bodo unicili vsa podjetja, ki delajo za nemsko gospodarstvo, ta podjetja ponoci zastraziti z zanesljivimi ljudmi.53 
V noci med 5. in 6. septembrom je takoj po polnoci skupina partizanov Kranjsko-trziske cete odsla v diver-zantske akcije proti Trzicu in unicila notranje naprave elektricne centrale na Pristavi, ki je z elektricnim tokom napajala Trzic in okoiico. Nocni cuvaj Peter Purger je po ukazu partizanov moral nasuti pesek v lezaje in tako so bili poskodovani tudi stroji v elektrami. Cuvaja Purgerja in njegovo zeno so partizani privezali k drevesu v blizini elektrarne, kjer so ju nasli Nemci. Partizani so demolirali tudi telefonski vod v blizini elektrarne.54 Manjsa skupina partizanov Kranjsko-trziske cete je v tej noci hotela po­zgati zago v blizini trziskega kolodvora, vendar so jih v blizini zage opazili Nemci.55 Po krajsem obstreljevanju so se morali partizani umakniti ob Bistrici proti Loki. Nemci so partizane zasledovali s policijskimi psi, vendar so ob drzavni cesti sled izgubili.56 
Po tej akciji so bili Nemci obvesceni, da je v trikotu med Savo, Bistrico in Naklom skupina partizanov. Se istega dne, to je 6. septembra, so to ozemlje Nemci pre­gledali pod poveljstvom nadporocnika varnostne policije Haenischa. V gozdu so opazili dva partizana, o katerih so menili, da sta drvarja, ki sta zbezala. Streljali so tudi za partizanom Stanetom Becanom, ki se je pripeljal s kole­som, vendar je uspel pobegniti. Na begu je Becan naletel na dva Nemca in proti njima streljal, nato pa se je skril v tolmunu Bistrice, kjer ga tudi nemski policijski psi niso izsledili. Partizanskega taborisca Nemci niso nasli.57 
Po poskodbi elektricne centrale na Pristavi in poizkusu vdora partizanov v Trzic so Nemci 9. septembra okrepili svoje posadke v Trzicu in okolici s 66 mozmi. V Trzi je prisel 1. vod 3. cete 922. bataljona dezelnih strelcev. S po­mocjo obvestil domacih izdajalcev in na zaslisanjih ujetih partizanov so Nemci zbrali podatke o aktivistih OF v Trzi­cu in o trziskih partizanih, ki so zbezali v Ljubljano. Tarn so jih iskali predvsem v menzi za begunce; nekatere so nasli in jih privedli v zapore v Begunjah ter jih ustrelili kot talce ali pa poslali v koncentracijsko taborisce. 
Nemske patrulje so v naslednjih dneh brez uspeha iskale partizane v gozdovih okrog Trzica in Udin borstu. Partizani so medtem pregazili Savo v blizini izliva Bistrice in odsli na Mohor. Tarn so ostali okrog 14 dni, nato so se vrnili cez Savo in se utaborili v Udin borstu med Strahi­njem in Naklom, zacasno taborisce pa so imeli tudi sredi Udin borsta. Nemci so veckrat v strelcih presli Udin borst, niso pa pregledali roba gozda pri Strahinju, kjer je bilo partizansko taborisce, ker so menili, da se tarn partizani zaradi blizine vasi ne zadrzujejo.58 
Kranjsko-trziski ceti so se medtem pridruzili se trije novi borci in tudi nekateri partizani, ki so se vrnili iz Ljub-Ijane, tako da je stela okrog 25 partizanov.5' Pridruzila se ji je tudi I. kranjska ceta, ki je prisla z Mohorja cez Savo. V noci med 19. in 20. septembrom sta ti odsli v mlin izseljenega Ivana Drinovca na Bistrico in vzeli nem­skemu zaupniku, ki je gospodaril na posestvu, dva pra­sica in 100 kg moke.60 Moko so partizani dali zanesljivim ljudem v Dupljah in Strahinju, ki so jim spekli kruh. V na­slednji noci sta nameravali ceti uniciti telefonski vod pri 

2* 19 
Senicnem. Ker pa sta partizana Bozo Rucigaj in Franc Siska med pohodom odsla v neko hiso po cigarete, sta prisla za partizani sele potem, ko so ti ze vpletali zice med telefonskimi vodi. Ko so ju opazili, so menili, da jih za­sledujejo Nemci, zato so zaceli nanju streljati z mitralje­zom. Tudi onadva sta menila, da sta zasla v nemsko za­sedo, zato sta zacela streljati proti svojim tovarisem. Tudi nemske posadke v bliznjih postojankan so slisale strelja­nje in so pravilno sklepale, da se obstreljujeta dve skupini partizanov.61 
Po tern spopadu je vecina borcev odsla v gozd med Savo in Naklom, nekateri pa so se zbrali v taboriscu pri Strahinju in nato poiskali ceto. V noci med 23. in 24. sep­tembrom je skupina partizanov prisla po hrano na Okroglo in v Marijin dorn pri Malem Naklu, kjer jim pa redovnice niso hotele odpreti.62 Ceti sta nato odsli skozi Udin borst v Baselj. 24. septembra proti veceru sta poslali v Mace pri Preddvoru tri moze narocit kmetom, naj pripra­vijo vecerjo. Vendar je kmet Alojz Ales o tern takoj ob-vestil Nemce. Nemski oroznik in lovski cuvaj sta partizane zasledovala. Pregledala sta gozd, v katerem naj bi bili izdani partizani, vendar jih tarn nista nasla. Ko pa sta se vrnila v vas, sta naletela na skupino partizanov, ki je bila oborozena z mitraljezom. Po krajsem spopadu sta se nem­ski oroznik in lovski cuvaj umaknila v Preddvor. Nasled­njega dne so nem§ki orozniki pregledovali okolico, vendar partizanov niso vec nasli.63 
Partizani so se medtem vrnili v Udin borst. Na cesti, ki vodi na Golnik, so napadli avtomobil, vendar je uspelo Nemcem zbezati.64 Ker so Nemci ceto v Udin borst stalno zasledovali, jo je Joze Pesjak razdelil v tri skupine. Ena skupina je ostala v Udin borstu in ta je 2. oktobra ponoci nalepila v Krizah lepake, s katerimi je pozvala delavce in kmete k uporu in zagrozila s smrtno kaznijo nemskim funkcionarjem in izdajalcem. Druga skupina je se 14 dni taborila v gozdu pri Strahinju in v gozdu nad Savo pri Okroglem. Ker so Nemci skupino stalno zasledovali in je bilo bivanje v gozdu vse tezje, se je nekaterih partizanov lotilo malodusje, ker so spoznali, da vojne ne bo tako hitro konec, kot so prvotno menili. Zaceli so se priprav-Ijati za odhod v Ljubljano, kamor jih je okrog 10. oktobra nekaj odslo. Tretji, najstevilnejsi del Kranjsko-trziske cete je Joze Pesjak zopet povedel cez Savo pod Mohor, kamor se je vrnila tudi I. kranjska ceta. 
Sredi oktobra je Tomo Brejc poslal z Mohorja Ludvika Viteza zopet cez Savo po Moravsko ceto, ki jo je vodil Janez Bizjak. Moravska ceta je bila poklicana na levo stran Save po dogovoru med Stanetom Zagarjem, Alojzem Kebetom in Tomom Brejcem, ki so se sestali sredi okto­bra na Mohorju in sklenili, naj zacasno pridejo zaradi povecanega nemskega pritiska gorenjske partizanske enote iz najbolj ogrozenih krajev v Selsko in Poljansko dolino, kjer bodo laze kljubovale nemskemu pritisku. Me­nili so, da bo na tern nribovitem svetu uspelo ustvariti gorenjskim partizanskim enotam zaledje nujno potrebno za prezimovanje in razsiritev vstaje, zlasti med kranjskimi in jeseniskimi delavci.65 
Ludvik Vitez je nasel Moravsko ceto v gozdu pri Sen-curju. Moravski partizani so bili dobro oborozeni in so zahtevali, naj jih skozi Predoslje vodi kar po cesti. Ustav-Ijali so delavce, ki so se vracali iz tovarn, in jih pozivali k uporu. Ob cesti med Kranjem in Naklom je ceto cakal Franc Siska. Moravsko ceto je odpeljal na Okroglo, kjer so si partizani izposodili vaski brod in se sami prepeljali cez Savo. Moravska ceta je proti jutru prisla v taborisce 
I. kranjske in Kranjsko-trziske cete, ki sta taborili v gozdu nad Besnico. Po prihodu Moravske cete je nastala mocna partizanska enota, ki je stela okrog 60 partizanov, ki so imeli vec mitraljezov. Joze Laharnar se spominja, da so to enoto, ki je nastala z zdruzitvijo treh cet, ime­novali Kranjski bataljon. Komandant te enote je bil Joze Pesjak, politkomisar pa Anton Stefe. Po dveh dneh je enota odsla v Poljansko dolino.66 Na poti je bil 13 ur.67 Partizani so si nabavili hrano v trgovini v Lucnah, kjer so zaplenili tudi nekaj sivalnih strojev. Izvedli so tudi nekaj diverzantskih akcij, niso pa napadli zaporov v Skofji Loki in osvobodili jetnikov, ceprav so to akcijo pripravljali. Partizani so obsodili na smrt tudi nekega izdajalca.68 
Ko je 22. oktobra zapadel prvi sneg, je Pesjakova sku­pina taborila na Crnem vrhu. Tu so nastali nesporazumi med Pesjakom, Stefetom in Bizjakom. Pesjak je zahteval, naj partizani odidejo cez nemsko-italijansko mejo v Ljub-Ijansko pokrajino, ker je menil, da bodo tarn laze prezi­movali, Stefe in Bizjak pa sta hotela, naj gorenjski parti­zani ostanejo v Poljanski dolini. Pesjak je odvedel skupino cez mejo mimo Polhovega gradca in Praprec na Babno goro, kjer so se partizani utaborili pod sotori. Organizaciia OF jim je iz Ljubljane posiljala zivez in druge potrebscine. Prisel je tudi zdravnik in vse borce pregledal. Bolne par­tizane in vse partizanke je poslal v Ljubljano. Tudi Joze Pesjak je odsel v Ljubljano in se ni vec vrnil. Poveljstvo nad partizansko skupino je po Pesjakovem odhodu prevzel Janko Bizjak, ki pa je 27. oktobra v zasedi pri Sujici nad Dobrovo padel. Sredi novembra se je skupini pridruzilo se 12 borcev Rasiske cete in nekaj novincev iz Ljubljane, ki jih je vodii Milan Spacapan-lgor. Nekaj partizanov se je odlocilo, da bodo odsli na Primorsko. Ti so pod po­veljstvom Mileta Spacapana odsli v taborisce na Samo­torico, kjer je ze prej taborila Rasiska ceta.68a Joze Lahar­nar se spominja, da je v partizansko taborisce na Babni gori prislo 12 Ljubljancanov, ki pa so ponoci skrivaj odsli v Ljubljano. Vodstvo partizanske enote na Babni gori je prevzel Matija Blejc. K partizanom so prihajali vojaski in-struktorji iz Ljubljane in borce ucili, kako naj napadajo in kako naj uporabljajo eksploziv pri miniranju objektov, ki so sluzili okupatorju. Obiskal jih je tudi Stane 2agar in jih bodril k novim akcijam.69 

V noci med 4. in 5. decembrom sta partizanski enoti z Babne gore in Samotorice sodelovali pri napadu na preserski most, naslednjega dne pa se je enota spet raz­delila. Skupina partizanov, ki je taborila na Samotorici, se je pod vodstvom Milana Spacapana v hribih nad Logat­cem poskusala prebiti na Primorsko, vendar ji to razen Jozeta Laharnarja in Staneta Grilanca, ki sta prisla na Predmejo pri Vipavi, ni uspelo, partizani s taborisca na Babni gori pa so 7. decembra pod vodstvom Matije Blejca odsli v Poljansko dolino. Iskali so zvezo s Cankarjevim bataljonom, ki pa so ga prav tedaj na Mohorju napadli Nemci. Ko pa je 14. decembra Cankarjev bataljon prisel na Polhovec, so se mu pridruzili partizani, ki so se vrnili iz Ljubljanske pokrajine.70 Konec decembra so ii borci sodelovali v hudih bojih proti Nemcem v Poljanski dolini, nato pa so se vrnili na levo stran Save, nekateri pa so odsli cez Savo sele po bitki v Drazgosah. 
Vrzel, ki je nastala v osrednjem delu Gorenjske po odhodu Kranjsko-trziske in I. kranjske cete v Poljansko dolino, je nekoliko izpolnil Cankarjev bataljon, ki se je v drugi polovici oktobra utaboril na Mohorju in posiljaF svoje patrulje v dobro pripravljene akcije po vsem osred­njem delu Gorenjske. Razen Cankarjevega bataljona pa so bili v pozni jeseni na kranjskem obmocju tudi nekateri drugi partizani. 
Na ozemlju Zaplata—Jezersko—Krvavec je ostala pe­terica partizanov.71 Nedalec od Baldajaurjeve koce na Storzicu je 17. novembra nasel nadzorni lovec tri parti­zane. Med obstreljevanjem je bil en partizan ranjen. Dva dni kasneje so prisli zvecer stirje partizani k trgovcu Kosirju v Retnje pri Krizah.72 V okolici Kranja pa je ostalo tudi nekaj drugih partizanov, ki so zaceli pripravljati usta­novitev nove cete. 
Dne 27. novembra 1941 so zaceli Nemci mnozicno are-tirati gorenjske aktiviste; aretacije so najbolj prizadele kranjsko okrozje, saj je bil aretiran tudi novi sekretar OK KPS Lucijan Seljak. Kljub tern aretacijam pa so prebivalci Kranja po nalogu OF dne 1. decembra 1941 med 19. in 20. uro izpraznili ceste, partizani pa so justificirali enega izdajalca iz Circ, drugega pa na Psevem.73 
Decembrska vstaja, ki je zajela jugozahodni del Go­renjske, se je zacela v Kranju in njegovi okolici. Ceprav vstaja na kranjskem obmocju se zdalec ni bila tako mno­zicna kot v Poljanski dolini, v gorjanskih vaseh in v gornji savski dolini, pa je okrog 10. decembra od§lo iz Kranja osem moz v Cankarjev bataljon. Lojze Kebe in Stanko Becan sta na sestankih konec novembra in 9. decembra zadolzila komuniste v Sencurju, naj ustanovijo Kokrsko ceto. Na Stefanjo goro pod Krvavcem so 10. decembra prisli prvi stirje borci, tern pa so se v decembru in zatku januarja 1942 pridruzili nekateri drugi kranjski partizani in novinci iz Senrja in Vogelj ter okolice. Tako je na­stala Kokrska partizanska ceta,74 ki je spomladi prerasla v Kokrski bataljon. 
Prve kranjske partizanske enote niso izpolnile vseh nacrtov svojih ustanoviteljev, kljub temu pa so opravile pomembne naloge. Zacele so z vstajo v casu, ko so nem-ski in italijanski fasisti gospodarili velikemu delu Evrope in prodirali vse globlje na ozemlje Sovjetske zveze. Za­cele so z oborozenim bojem brez zadostnega orozja in primerne vojaske usposobljenosti. V prve partizanske cete so odsli kranjski proletarci, ki so najprej spoznali, da je svobodo mogoce doseci le z odlocnim bojem in ki so bili pripravljeni za osvoboditev mnogo pretrpeti in zrtvovati. Ceprav so hoteli Nemci z najbolj krutimi sred­stvi upor zatreti ali vsaj pregnati kranjske partizane z njihovega operativnega obmocja, jim to v celoti nikoli ni uspelo. Sele v bojih in tudi porazih so si kranjski parti­zani pridobivali prve izkusnje o uspesnem partizanskem vojskovanju, kar je mnogo koristilo kasnejsim partizanskim enotam. Krepili so upornost med ljudstvom in pridobivali vedno nove borce v svoje enote, zato se je kljub zacas­nim porazom oborozeni boj nadaljeval in se razplamteval vse do popolne zmage nad nemskimi okupatorji. 
1 Spomini Staneta Toplaka, zapisani 3. 10. 1960, Gorenjski muzej, Kranj. 2 Porolo orozYiiske postaje Kranj, dok. St. 202, Gorenj­ski muzej, Kranj. 3 Dopis komandanta Sipo in SD zandarmerijskemu vodji 
okrozja v Kranju 22. 5. 1941, arhiv IZDG, fasc. 11/VI/2, Jezersko. 4 Izjava Staneta Toplaka iz Kranja. 5 Dopis komandanta Sipo in SD orozniskim postajam, arhiv 
IZDG, fasc. 11/VI, Jezersko. 6 Janez Mlakar, Obcinski praznik v Senrju, Glas Gorenj­ske, 1955, st. 29. 7 Ivan Bertoncelj, Ob 20. obletnici vstaje, Gorenjska v borbi za svobodo, st. 5, str. 10. 8 Franc Stefe, Prvo leto partizanskega gibanja na kranj­skem obmocju, 900 let Kranja, str. 365. 9 Spomini Staneta Toplaka, zapisani 3. 10. 1960, Gorenjski muzej, Kranj. 10 Porolo obcinskega komisarja v Predosljah 29. 7. 1941, Gorenjski muzej, Kranj. 11 Porolo orozniske postaje Kranj 5. 8. 1941, Gorenjski 
muzej, Kranj. 12 Izjava Toma Brejca. 13 Izjava Jozeta Laharnarja iz Kranja. 14 Dopis komandanta orozniSkega okrozja Kranj 29. 7. 1941, 
arhiv IZDG, fasc. 11, l/ll, Jezersko. 15 Izjava Toma Brejca. 16 Narodnoosvobodilno gibanje v obni Trzic v mesecih 
julij, avgust in September 1941, arhiv IZDG. '7
 Narodnoosvobodilno gibanje v obni Trzic v mesecih ju­lij, avgust in September, str. 12, 34—38, 66, arhiv IZDG. 18 Dore Orazem, Obnski praznik v Predosljah, Glas Go-
renjske, 1954, St. 32. 19 Pismo Ludvika Viteza 8. 12. 1961, arhiv IZDG. 20 Peter Debeljak, Spomini, arhiv IZDG, fsc. II/2. 21 Narodnoosvobodilno gibanje v obni Trzi v mesecih ju­
lij, avgust in September 1941, str. 73, 74, arhiv IZDG. 22 Narodnoosvobodilno gibanje v Trziu v mesecih julij, avgust in September 1941, str. 65. arhiv IZDG. 23 France Skerl, Kdaj je bila prva akcija kranjskih prvobor­cev, Borec 1960, str. 424. 24 Spomini Staneta Toplaka, zapisani 3. 10. 1960, Gorenjski muzej, Kranj. 
25 Dopis zandarmerijskega okrozja R'adovljica zandarmerij­skemu glavarstvu Kranj 26. 12. 1941, arhiv IZGD, fasc. St. 24/II/4. 
26 France Skerl, Kdaj je bila prva akcija kranjskih prvobor­cev, Borec 1960, str. 424. 27 Dopis orozniske postaje Jezersko Gestapu v Kranj, arhiv 
IZDG, fasc. st. 11, Jezersko, VI/2. 28 Hajka na Dobr, TrziSki vestnik, 13. 5. 1961. 29 Izjava Franca Fistra iz Naklega. 30 Narodnoosvobodilno gibanje v obni Trzic v mesecih 
julij, avgust in September 1941, str. 94—102, arhiv IZDG; spomini Ludvika Viteza, zapisani 3. 10. 1961, Gorenjski muzej, Kranj. 31 Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov Vl/I, dok. St. 136. 
OPOMBE 
32 Narodnoosvobodilni boj v obni Trzi v juliju, avgustu in 

septembru 1941, str. 119, 120, arhiv IZDG. 33 Izjava Franca Fistra iz Naklega, arhiv IZDG. 34 Porolo orozniSke postaje Podbrezje pri Naklem 15. 8. 1941, dok. st. 433, Gorenjski muzej. 35 Zapisnik sestanka borcev KokrSkega bataljona, arhiv IZDG. 36 Izjava Toma Brejca in Ludvika Viteza. 37 Prvi zlocin okupatorja in prva akcija napredne kranjske mladine, Kranj v borbi in svobodi. 38 Tedensko porolo propagandnega urada na Bledu pro-pagandnemu uradu za KoroSko v Celovcu, arhiv IZDG, fasc. 1003. 39 Porolo orozniSkega okrozja Kranj, vlozeno 2. 9. 1941, 
dok. St. 587, Gorenjski muzej, Kranj. 40 Izjava Jozeta Laharnarja iz Kranja. 41 Porolo orozniSke postaje Poljane 21. 8. 1941, dok. St. 
2386, Gorenjski muzej, Kranj. 42 Izjava Jozeta Laharnarja iz Kranja. 43 Porolo orozniske postaje Loka 30. 8. 1941, dok. st. 562, 
Gorenjski muzej, Kranj; izjava Jozeta Laharnarja. 44 Izjava Jozeta Laharnarja iz Kranja. 45 Telefonsko obvestilo orozniSke postaje Poljane 1. 9. 1941, 
dok. St. 477 in 576, Gorenjski muzej, Kranj. 46 Obvestilo Sefa civilne uprave orozniSkemu okrozju Kranj 
1. 9. 1941, dok. St. 586, Gorenjski muzej, Kranj. 47 Telefonsko obvestilo orozniSke postaje Loka 2. 9. 1941, dok. St. 578, Gorenjski muzej, Kranj. 48 Porolo orozniSke postaje Zelezniki 6. 9. 1941, Gorenjski muzej, Kranj. 49 Porolo orozniSke postaje Gorenja vas 5. 9. 1941, dok. St. 3059/41, Gorenjski muzej, Kranj. 50 Porolo orozniske postaje Sorica 10. 9. 1941, dok. St. 710, Gorenjski muzej, Kranj. 51 Porolo orozniSke postaje v Zeleznikih 13. 9. 1941, dok. St. 701, Gorenjski muzej, Kranj. 52 Porolo orozniSke postaje Kranj, dok. St. 2896/41, Go­renjski muzej, Kranj. 53 Dops orozniSkega okrozja Kranj 4. 9. 1941, arhiv IZDG, fasc. 11/1/VI. 54 Porolo orozniSke postaje Krize 6. 9. 1941, dok. St. 639, Gorenjski muzej, Kranj; izjava Ludvika Viteza. 55 Ludvik Vitez, spomini, zapisani 3. 10. 1960, Gorenjski mu­zej, Kranj. 56 Narodnoosvobodilno gibanje v obni Trzi v mesecih ju­lij, avgust in September 1941, str. 130—133, arhiv IZDG. 57 Porolo poveljnika orozniSkega okrozja Kranj 7. 9. 1941, 
dok. St. 647, Gorenjski muzej, Kranj. 58 Izjava Franca Fistra iz Naklega. 59 Izjava Franca Fistra iz Naklega. 60 Porolo orozniSke postaje Naklo 20. 9. 1941, dok. St. 764, 
Gorenjski muzej, Kranj. 
61 Spomini Franca Fistra in Ludvika Viteza; porolo politi­nega komisarja v Kranju poveljniku 922 bataljona dezelnih strel­cev in poveljniku 181 rezervnega policijskega bataljona ter tele­
fonska depesa orozniske postaje v Krizah, dok. st. 794 in 767, Gorenjski muzej, Kranj. " Porocilo orozniske postaje Kranj 24. 9. 1941, Gorenjski muzej, Kranj. 63 Porocilo orozniske postaje Preddvor 25. 9. 1941, dok. §t. 
815, Gorenjski muzej, Kranj. 
64 Izjava Jozeta Laharnarja iz Kranja. 
65 Izjava Toma Brejca. 
" Izjava Jozeta Laharnarja iz Kranja. 
67 Izjava Ludvika Viteza. 
68 Izjava Ludvika Viteza. 

DIE KRAINER PARTISANEN-EINHEITEN IM JAHRE 1941 
Nach dem Verfall der kiglich-jugoslawischen Armee haben auch die Krainer Kommunisten und einige andere Patrioten klei­nere Mengen von Waffen vor den Okkupanten verborgen. Auf Anregung der KP Sloweniens begannen die Kommunisten damit, zunächts in den Fabriken, sodann in der Stadt und auf dem Lande Ausschse der Osvobodilna fronta (OF, Befreiungsfront) aufzustellen. Diese Ausschse bereiteten den Aufstand vor. Die Deutschen haben Mitte Mai einige Kommunisten inhaftiert und Anfang Juli national gesinnte Intelektuelle zwangsevakuiert. Die Mehrzahl der Kommunisten konnte der Verhaftung entgehen, indem diese sich in der Umgebung bei Freunden verbargen. Der Kriegsrevolutionärsausschuß unter Frung des Sekretärs des Bezirksauschußes KPS und der Instruktoren des ZK KPS, entwarf den Plan fr einen bewaffneten Aufstand fr Ende Juli. Die Kom­munisten und die rigen Patrioten sollten Sabotage- und Diver­santenaktionen durchfren, später sollten aber Partisanentruppen gebildet werden. Am 27. Juli formierte man auf dem rechten Ufer der Save die I. Krainer Truppe, auf dem linken Ufer am 3. August die II. Truppe. Die erste Gruppe bestand bei der Formierung aus 11 Arbeitern (8 Männern und 3 Frauen) einschließlich eines Maler­gehilfen, die zweite Gruppe aus 35 Mann, die alle, außer 2 Handwerkern, 4 Handwerksgesellen, 1 Lehrling und 1 Landar­beiter, Industrie- und Bauarbeiter waren. In den beiden Krainer Partisanengruppen waren 17 Mitglieder der KPS, 1 Mitglied des SKOJ (Kommunistische Jugend), 5 Sokol-Mitglieder, 3 christli­che Sozialisten, 1 nationaler Sozialist. Die rigen 13 gehten keiner politischen Organisation an, hatten aber schon damals mit den Kommunisten zusammengearbeitet. 
Die I. Krainer Truppe hatte schon im August mehrere Diver­santenaktionen in den Selska und Poljanska dolina hinter sich gebracht. Die II. Krainer Truppe vereinte sich am 4. August mit der Partisanengruppe in Trzi und aus dieser Vereinigung ent­stand das Bataillon STORZIC. Sofort nach der Formierung des Bataillons setzte sich der grte Teil der Mannschaft nach Be-gunje ab. Dort sollte sie zusammen mit dem Bataillon CANKAR, dar sich in den Bergen von Jelovica formierte, die deutsche Besatzung in Begunje erfallen und die dort im Gefängnis befindlichen Aktivisten der OF befreien. Da aber die Deutschen 
68a Izjava Rezke Traven, sodelavke IZDG v Ljubljani. 69 Izjava Franca Siske, zapisala Rezka Travcu, sodeavka 

IZDG v Ljubljani; izjava Jozeta Laharnarja iz Kranja. 70 Peter Debeljak, Spomini, arhiv IZDG, fasc. st. 2/II. 71 Izjava Ivana Stucina iz Trzi. 72 Porocilo namestnika poveljnika policije Alpenland na Ble­
du o dogodkih 1. decembra 1941, fasc. st. 46/1/1, arhiv IZDG. 73 Kronoloski pregled dogodkov na Gorenjskem 1941, Go-renjska v borbi za svobodo, st. 4, str. 43. 74 Franc Stefe, Prvo leto partizanskega gibanja na kranj­skem obmou, 900 let Kranja, str. 370. 
nach dem Aufstand die Besatzungen im Gebiet von Gorenjsko (Oberkrain) verstärkt haben, ist der Überfall auf Begunje mißlun­gen. Am 5. August erfielen die Deutschen unterhalb des Berges Storzic eine Partisanengruppe und dabei fielen 8 Parti­sanen (5 Männer und 3 Frauen). Tags darauf erfielen sie auf Dobra auch den zweiten Teil des Bataillons STORZIC. Die im Kampf unerfahrenen Partisanen zerstreuten sich. Einige gerieten in Gefangenschaft, andere kehrten nach Hause zurk oder gingen nach Ljubljana, die rigen vereinigten sich um den 
20. August mit der Truppe Kranj—Trzic (Kranjsko-trziska ceta). Diese Truppe steckte das Sägewerk in Kokrica in Brand und beschädigte das Elektrowerk in Pristava, wonach sie sich vor der Verfolgung durch die Deutschen in die Wälder des rechten Save-Ufers zurkzog. Um den 20. September kehrten die Parti­sanen zusammen mit der I. Krainer Truppe er die Save in die Umgebung von Naklo zurk und belästigten die Deutschen ununterbrochen. Da die Partisanen in den Wäldern nordwestlich von Kranj zu starkem deutschem Druck ausgesetzt waren, zogen sie sich grtenteils auf den Berg Mohor zurk, kleinere Grup­pen hielten sich aber noch immer in den Wäldern hinterhalb Storzi, in den Hlen von Okroglo und in der Nähe von Stra­hinj. Vor Winterbeginn ging die Mehrheit der Gruppe in die Poljanska dolina, von wo sie Ende Oktober er die deutsch­italienische Okkupationsgrenze in das Gebiet von Notranjsko ersetzte. In diesem Gebiet hielten sich militärische Instrukto­ren auf, welche die Partisanen im Kampf gegen die Besetzungs­truppen und fr die Ausfrung von Diversantenaktionen aus­bildeten. Nach dem erfolgreichen Unternehmen auf die Brke von Preserje bei Ljubljana kehrte der grte Teil der Partisanen aus Kranj und Kamnik am 7. Dezember in die Poljanska dolina zurk, wo sich dem Bataillon CANKAR anschloß. Diese Parti­sanen nahmen an dem erbitterten Kampf in Drazgose, der seinen Henpunkt zwischen dem 9. und dem 12. Januar 1942 er­reichte, teil. 
Während des Dezemberaufstandes hatte sich auf der Ste-fanja gora (Stefanja Berg) in Gorenjsko der Kern einer neuen Partisanengruppe gebildet, die im Frling 1942 in das Bataillon KOKRA ernommen wurde. 
Die ersten Partisanen-Einheiten, welche die Krainer Arbeiter unter Frung der Kommunisten bildeten, hatten den Kampf gegen die Okkupationstruppen mit mangelhafter Bewaffnung aufgenommen. Trotzdem konnten die Deutschen sie unter gr­tem Kraft- und Terroraufwand nicht vernichten. Auch gelang es den Deutschen nicht, die Partisanen von ihren Operationsgebie­ten fernzuhalten. In den ersten harten Kämpfen haben die Krai­ner Partisanen in der Guerilla-Kriegsfrung wertvolle Erfahrun­gen erworben. Sie stärkten bei der Bevkerung den Widerstands­willen und immer neue Kämpfer meldeten sich in ihre Reihen. Der Widerstand konnte trotz der vielen Opfer weitergefrt werden. Der Kampf brach los und dauerte bis zum vligen Sieg er die deutschen Okkupanten. 
OKROZJE KRANJ V NOB Rekonstrukcija in kratek pregled dejavnosti OK KPS in 0 0 OF 
MARIJA OBLAK-CARNI 
Pred okupacijo Jugoslavije je v kranjskim okrozju de­loval Okrozni komite KPS. Ta je ob napadu na Jugoslavijo ustanovil Vojni komite za kranjsko okrozje z nalogo, da mobilizira prostovoljce in organizira zbiranje orozja. Tako so bili tudi v kranjskem okrozju dani pogoji za zacetek narodnoosvobodilnega gibanja. 
Na osnovi arhivskega gradiva in spominov zelim rekon­struirati organizacijsko strukture in dejavnost Okroznega komiteja KPS in Okroznega odbora OF med narodnoosvo­bodilnim bojem. Ta rekonstrukcija, zasnovana na arhiv­skem gradivu in dopolnjena s spomini, naj sluzi nadalj­njemu preucevanju narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije v kranjskem okrozju. Predvsem naj bo opora pisanju spominov. Le z njihovo pomocjo bo mogoce po­drobneje razcleniti in podati sintezo narodnoosvobodilnega boja v okrozju, zlasti v prvih dveh letih. 
Podoba je, da moramo med narodnoosvobodilnim bojem v delovanju partijske organizacije v kranjskem okrozju lociti vec obdobij: 
— od okupacije Jugoslavije do konca januarja 1942, ko deluje Okrozni komite, ustanovljen se pred vojno; — od februarja 1942 do konca poletja 1942, ko ni organizirane dejavnosti aktivistov KPS na terenu; 
— od jeseni 1942 do poletja 1943, ko se aktivnost par-tije obnovi, partijska organizacijska mreza zajame celoten teren; 
— od poletja 1943 do konca leta 1944 je doba zivahne vsestranske aktivnosti, ko je organiziran zelo visok odsto­tek prebivalstva; 
— od zime 1944/45, ko organizacija zaradi hudih raz-mer nazaduje in razpada. 

Teh obdobij ni mogoce ostro razmejiti med seboj, pa tudi v posameznih razdobjih so zastoji in celo nazado­vanja zaradi pogostih obseznih kadrovskih sprememb, izdajstev, okupatorjevega terorja itd. 
Ker je bila partijska organizacija iniciator aktivnosti na terenu, se je delovanje drugih politicnih organizacij in organov narodnoosvobodilnega gibanja ujemalo z njeno aktivnostjo. 
Narodnoosvobodilno gibanje se je poleti in jeseni 1941 zelo razmahnilo. Po 22. juniju je vecina komunistov odsla v ilegalo. Okrozni komite KPS je takrat vodil France Vo­dopivec. Poleti 1941 se je zlasti razvila partijska organi­zacija na terenu. V tern su so prisli na Gorenjsko in-struktorji CK KPS Lojze Kebe, Mira Svetina in Tomo Brejc. Organizacija se je sirila in utrjevala, ustanovili so stevilne nove partijske organizacije. Delovati sta zaceli dve ile­galni tehniki, organizirane so bile dobre kurirske zveze z Ljubljano, z jeseniskim in kamniskim okrozjem. Usta­novili so stevilne odbore OF, septembra pa tudi Okrozni odbor OF za kranjsko okrozje, ki je tedaj obsegalo ob-mocje Kranja, Trzica in Skofje Loke. Pozimi 1941/42 je gibanje zaradi nemskih represalij zacelo upadati. Do-koncno je okupator unicil organizacijo februarja 1942 po izdaji clana Okroznega OF odbora.1 
Okupatorjeve represalije so bile tako temeljite, da v naslednjih mesecih ni bilo nobene organizirane dejavnosti aktivistov KPS. Politicno delo, kar ga je bilo, so tudi na terenu opravljali partizani in partizanske eriote. Sliko te­danjega stanja dobimo tudi iz porocila Maksa Krmelja Edvardu Kardelju, v katerem je med drugim zapisal, da je bila partijska organizacija na terenu skoraj popolnoma iztrebljena. Na terenu ni ostala nobena partijska organi­zacija, razen kakega posameznega clana. Prav tako je bilo z organizacijami OF, ostalo je le se nekaj vaskih terenskih odborov OF, ki pa so bili v najgloblji ilegalnosti.2 
Poleti 1942 se je pojavila nujna potreba oziviti partij­sko organizacijo na Gorenjskem, da bi partizanskim eno-tam organizirala pomoc ljudi s terena. Pokrajinskemu komiteju s sekretarjem Lojzetom Kebetom je naloga uspela. Proti koncu poletja 1942 se je zacela aktivnost partije krepiti, kar potrjujejo porocila Lojzeta Kebeta Centralnemu komiteju KPS. Septembra je med drugim porocal, da so odsli s potrebnimi navodili trije tovarisi v kranjsko okrozje, eden v Trzic in dva v Kranj. Ljudje, zlasti mladina, so hoteli dobiti zvezo z Osvobodilno fronto, zlasti so hoteli literature. Porocila tovarisev s terena so bila ugodna. Politicno delo se je pojacalo po vsem Go­renjskem. V Kranju so dobili zvezo s posamezniki, v krat­kem pa bodo postavili odbore.3 Malostevilni aktivisti so v tern casu imeli bazo pri partizanskih enotah, po terenu so potovali s partizanskimi patruljami. Delo je bilo napor-no; zahtevalo je skrajno budnost in temeljitost, saj je bilo treba ustvarjati skoraj od zacetka in postaviti vsaj najosnovnejsi zarodek partijske organizacije. Kjer ni bilo mogoce ustanoviti celotnih okroznih in okrajnih komitejev, so postavljali domacine za poverjenike. Na terenu pa so poskusali postaviti predvsem mrezo zaupnikov OF, okrog katerih naj bi se postopno zbirali terenski odbori. Osnovna naloga aktivistov na Gorenjskem je bila mobilizirati prebi­valstvo v partizane in s tern prepreciti nemsko mobili­zacijo.4 

29. novembra 1942 je odsel na Gorenjsko Boris Kidric,5 da bi pomagal pri osnovanju organizacije. V skladu z na­vodili Centralnega komiteja KPS so iz vojske vzeli naj­boljsi kader in prostovoljce ter jih postavili za clane okroznih komitejev in za sekretarje okrajnih komitejev. Boris Kidric je ob svojem prehodu usmeril tudi organi­ziranje odborov OF.6 
V kranjsko okrozje so prisli aktivisti iz Poljanskega bataljona. Tudi tehnika tega bataljona, ki jo je prevzel Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko, je decembra 1942 delala za kranjsko okrozje. Formiran je bil Okrozni ko­mite KPS, za katerega je dal iniciativo ze 20. oktobra 1942 padli sekretar Pokrajinskega komiteja KPS Lojze Kebe. Kranjsko okrozje je sedaj obsegalo le obmocje Kranja in Trzica, Skofja Loka je verjetno ze postala samostojno okrozje.7 
Sekretar Okroznega komiteja KPS Anton Nartnik-Crni­vec je sredi decembra porocal Pokrajinskemu komiteju KPS o ustanavljanju terenskih odborov v tovarnah; kjer pa teh ni bilo mogoce ustanoviti, so postavili zaupnike, katerih naloga je bila postaviti terenske odbore. Po poro­lih Antona Nartnika so ze konec decembra zaceli z mobilizacijo za partizane.8 
Spomladi 1943 se je organizacija na terenu razsirila, oblikovali so se rajoni in postavljena so bila rajonska partijska vodstva. Rajoni so bili razdeljeni na cetrti ali okraje. Aktivisti niso imeli lahkega dela, kajti ljudje so bili se pod vtisom divjanja okupatorja leta 1942.9 
Trdo in vztrajno delo aktivistov od zacetka jeseni 1942 do poletja 1943 pa je vendarle rodilo zelen uspeh. Dokaz tega je bilo sklicanje I. okrozne konference. Pred konfe­renco je bilo okrozje po vsej verjetnosti razdeljeno na 6 rajonov, v katerih so bili rajonski komiteji KPS. Po po­rocilih rajonskih sekretarjev KPS na konferenci je bilo stanje po rajonih naslednje: 
—
 V mestu Kranju in bliznji okolici so mobilizirali okrog 40 prostovoljcev, ker prisilno mobilizirati v tern ra­jonu ni bilo mogoce, Mesto z najblizjo okolico je bilo razdeljeno na osem mestnih okrajev. V sestih od njih so bili NO odbori. V odborih so bili poleg sekretarja se trije clani, ki so bili odgovorni za Slovensko narodno pomoc, Narodno zascito in Slovensko protifasisticno zensko zvezo. Narodno zascito so organizirali v dveh obratih. Samo­stojne organizacije SPZZ se niso imeli, pac pa so bile zenske zastopane v NO odborih. Tudi odbora ZSM se ni bilo. 

—
 V rajonu Trzic so organizirali devet odborov, v eni vasi pa so postavili zaupnika. Niso se imeli organizacije ZSM, SP2Z niti NZ. Mobilizirali so sest oseb. 

—
 V rajonu Bitnje—Strazisce—Besnica so mobilizirali 91 oseb. Organizirali so devet vaskih NO odborov, 18 tovarniskih in en predmestni NO odbor. V rajonu so osno­vali organizacijo ZSM. Pripravili pa so organizacijo ZSM v devetih tovarnah. Predmestje, ki je bilo razdeljeno na stiri okraje, je imelo organizacijo ZSM v vseh okrajih in glavni odbor za predmestje. 

—
 V rajonu Sencur je mobilizacija zaradi izdaje slabo uspela. Organizirali so pet NO odborov. NZ so organi­zirali po odborih. V rajonu je bil en odbor SPZZ, organi­zacije ZSM se ni bilo. 

—
 V rajonu Jelovica so mobilizirali 52 oseb. Organi­zirali so sest NO odborov, ki pa niso bili se polnostevilni, dve desetini NZ z dvema desetarjema, tri odbore SPZZ in tri odbore ZSM. 

—
 V rajonu Zaborst so mobilizirali le pet oseb. Mobi­lizacija ni uspela, ker ni bilo v blizini partizanskih enot. V rajonu so bili stirje NO odbori in deset zaupnikov. SPZZ se ni bila organizirana, pac pa so imeli nekaj zaupnic. Odbora ZSM se ni bilo. 


Na konferenci so razdelili okrozje na devet rajonov,10 jih natancno razmejili in oznacili s stevilkami I—IX. Ra­joni so obsegali: 
rajon I — Kranj z okolico (Struzevo, Primskovo, Kla­nec, Huje, tovarne Inteks, Semperit in druga podjetja); 
rajon II — Strazisce, Orehek, Drulovka, Smarjetna gora, Bitnje, Cepulje, Javornik, Psevo, Zabukovje, Rako­vica, Besnica; 
rajon III — Podblica, Nemilje, Njivice, Jamnik, Rovte, Poljsica, Ovsise, Dobravica, Cesnjica, Podnart, Prezrenje, Zalose, Otoce, Misace, Dobrave, Lipnica, Kropa, Kamna 
A / ^wi 
Lnwtonki/ jirW 
rajoni junija HK9 rajoni avqusta WW 

SI. 1. Karta rajonov Okroija Kranj v letu 1943 
gorica, Brezovica, Mosnje," Lancovo, Brdo; 
rajon IV — Sencur, Circice, Hrastje, Prebacevo, Voklo, Voglje, Kurja vas, Srednja vas, Stefanja gora, Luze, Vi-soko, Milje, Hotemaze, Velesovo, Träte, Adergas, Pra­protna polica, Cesnjevek, Britof, Gorenje; 
rajon V — Predoslje, Rupa, Suha, Tupalice, Preddvor, Potoce, Mace, Baselj, Bela, Zablje, Cadovlje, Povlje, Bab-ni vrt, Tenetise, Mlaka, Kokrica, llovka, Okroglo, Naklo, Pivka, Polica, Strahinj; 
rajon VI — Zgornje in Spodnje Vetrno, Gozd, Senicno, Golnik, Zalog, Srednja vas, Ziganja vas, Zadraga, Zgor­nje in Spodnje Duplje, Zeje, Breg, Retnje, Zvirce, Pod-tabor, Podbrezje, Dolenja vas, Bistrica; 
rajon VII — Trzic, Sv. Ana, Slap, Putrhof, Lorn, Pri­stava, Loka, Kovor, Bistrica; 
rajon — Posavec, Ljubno, Praproce, Hudo, Sv. Neza, Popovo, Peracica, Lese, Visoce, Hudi graben, Palovice, Sv. Lucija, Srednja vas, Slatna, Brezje, Dobro polje, Crni­vec, Mosnje, Zgornji in Spodnji Otok, Globoko; 
rajon IX — Zgornje in Spodnje Jezersko, Zgornja in Spodnja Kokra. 
Na konferenci so imenovali zacasne rajonske sekre­tarje in jim dali navodila za nadaljnje delo. Rajone naj razdelijo na obcine, postavijo obcinske sekretarje, dolo­cijo desetarje NZ in se povezejo s partizanskimi enotami zaradi mobilizacije. Postavljajo naj nove NO odbore in vodijo njihovo delo. V najkraj§em casu naj uredijo ilegalne in legalne veze v rajonih, med rajoni in z vojsko. Najvec skrbi naj posvetijo organizaciji SP2Z in ZSM.12 
Za cas od poletja 1943 dalje je ohranjeno precej arhiv­skega gradiva. Navodila, okroznice in dopisi, ki jih je posiljal Pokrajinski komite KPS kakor tudi porocila okroz­ja in rajonov pricajo, da se je organizacija v tern obdobju razvijala v sirino in se kadrovsko krepila. Zaradi tega je bila kontrola nad kadri tezka in okupatorju je uspelo, da je ponekod v organizacijo vrinil svoje ljudi. Od zacetka jeseni 1943 naprej so se presenetljivo pogosto menjali kadri, tako v okroznih vodstvih kot v vodstvih nizjih orga­nizacijskih enot. Cestokrat je bilo treba postaviti nove aktiviste na mesta padlih ali tistih, ki so odsli na nove dolznosti. Mnogokrat pa je bilo z menjavo kadra treba onemogociti okupatorjeve vrinjence, mnogokrat prepreciti ali vsaj zajeziti posledice izdaj. 
Septembra 1943 je Pokrajinski komite KPS za Gorenj­sko in Korosko13 z namenom, da zaradi aretacij v rajonu I avgusta 1943 okrepi kontrolo na terenu, povecal §tevilo clanov Okroznega komiteja KPS. Okrozni organizacijski sekretar Beno Andervald-Benko je bil imenovan za okroz­nega tehnika. V Okrozni komite pa so bili poleg sekretarja Antona Nartnika imenovani se: Stane Konstantin-Borut, Ivo Slavec-Borovc, Pavle Kavcic-Miha in Ivan Bertoncelj-Johan. Zamenjani so bili tudi sekretarji v vseh sedmih rajonih.14 
O nevarnosti okupatorjevih vrinjencev so razpravljali na seji Pokrajinskega komiteja KPS 27. oktobra 1943. Po seji so clani Pokrajinskega komiteja odsli v okrozja in sklicali okrozne in okrajne konference, na katerih so iz­vedli dolocene kadrovske spremembe. S tern namenom je Pokrajinski komite KPS poslal v kranjsko okrozje Avgu­stina Barleta-Ambroza.15 Na seji Okroznega komiteja KPS Kranj, 29. novembra 1943, so imenovali novo okrozno vod­stvo. Za sekretarja je bil imenovan Pavle Kavcic (odgo­voren za KP), za clane pa: Ivo Slavec-Jokelj (odgovoren za NOO in gospodarsko financno komisijo), Tine Zaletel-Tine (odgovoren za NZ), Anton Pezdir-Vojteh (odgovoren za SNP), Milena Korbar-lrena (odgovoma za SP2Z in ZSM). Delno so izmenjali tudi sekretarje rajonskih komi­tejev KPS.16 Zaradi teh sprememb je delo nekaj casa zastalo.17 
V zacetku januarja 1944 so ustanovili Okrozni odbor Osvobodilne fronte in okrozne odbore drugih organizacij. Clani Okroznega odbora OF so bili: Ivo Slavec-Jokelj, clan Okroznega komiteja KPS, sekretar Anton Pezdir-Vojteh, Franc Kozelj-Vanjo Kukovica (odgovoren za gospodarsko financno komisijo), Bogo Mohar-Ston (odgovoren za ZSM), Maks Jeza-Droh (odgovoren za agitprop); predla­gana je bila se Milka-Ljudmila Mandelc (za SP2Z), ki pa je bila se legalka. Do srede januarja so bili imenovani rajonski odbori OF v petih od sedmih rajonov v okrozju, ponekod tudi terenski delavci po posameznih podrocjih. Vsak rajon je bil razdeljen na tri do stiri podrocja.18 Tudi Okrozni komite KPS je do sredine januarja imenoval pet-clanske rajonske komiteje KPS v vseh sedmih rajonih. Posamezni clani so bili odgovorni za KPS, OF, SPZZ, ZSM in dejavnost gospodarsko financne komisije (GFK).19 
Zgodaj spomladi 1944 je na Gorenjskem spet padlo mnogo aktivistov. V razpravi na seji Pokrajinskega komi­teja KPS (18. marca 1944) so ugotovili, da je vzrok pred­vsem v nepravilni kadrovski politiki in slabi kontroli Okroz­nih komitejev KPS na terenu. Siedila je reorganizacija skofjeloskega, kranjskega in kamniskega okrozja. Sekre­tar Okroznega komiteja KPS Kranj je bil imenovan za namestnika politkomisarja Gorenjskega odreda, pred krat­kim imenovan clan Okroznega komiteja KPS Kranj Andrej Stegnar je bil poslan za sekretarja v kamnisko okrozje, Ivo Slavec, dosedanji clan Okroznega komiteja KPS in sekretar Okroznega odbora OF, je bil imenovan za sekre­tarja Okroznega komiteja KPS Kranj, Anton Pezdir pa za sekretarja Okroznega odbora OF. Sestava Okroznega ko­miteja KPS je bila naslednja: sekretar Ivo Slavec-Jokelj, clani pa Milena Korbar-lrena, Anton Pezdir-Vojteh in Tone Hafnar-Robnik. V Okroznem odboru OF pa so bili: sekre­tar Anton Pezdir-Vojteh, clani pa Primoz,20 Stane Zavrsnik-Psoba, Ivo Slavec, Lojze Snedic-Vrabec, Joze Vrhovnik-Stanko in Vladovita Vidmar-Majda.2Ca 21. marca 1944 so Nemci napadli bunker v Sorlijevem mlinu v I. okraju, ki je bil izdan. V napadu sta pädia Milena Korbar-lrena, cla­nica Okroznega komiteja KPS, in Maks Jeza, clan Okroz­nega agitpropa. Namesto padle Milene Korbar je bila imenovana v OK KPS Vida Sinkovec-Janina.21 Sredi aprila 1944 sta postala clana OK KPS se Milan Janezic-Milan in Tine Kalan-Dolinski.22 
Zaradi neuskiajenosti dela med partijskimi komiteji in frontnimi odbori je Oblastni komite KPS23 na seji 7. maja 1944 sklenil, naj bodo sekretarji partijskih komitejev ob-enem tudi sekretarji odborov Osvobodilne Fronte. Po uresnicitvi tega sklepa je bila sestava Okroznega komi­teja KPS Kranj naslednja: Ivo Slavec-Jokelj, sekretar, Mi­lan Janezic, organizacijski sekretar, Vida Sinkovec-Janina, Stane Konstantin-Borut, Tine Kalan-Dolinski, Iztok Zagar in Pavle Kavcic-Miha, nacelnik Okrozne izpostave NZ. V Okroznem odboru OF pa so bili: Ivo Slavec-Jokelj, se­kretar, Primoz,24 Lojze Snedic-Vrabec, Joze Vrhovnik-Stanko in Vladovita Vidmar-Majda.25 

Konec maja 1944 je bil ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko. Ta je skusal poziviti in uskladiti izpol­njevanje ze zacetih nalog ter izvesti tudi nekatere upravne, prosvetne in druge naloge, kolikor so to razmere na Go-renjskem dovoljevale. 7. junija 1944 je bilo zborovanje politicnih aktivistov okrozja Kranj, ker se niso mogli ude­leziti zborovanja vseh gorenjskih aktivistov konec maja 1944, ko je bil ustanovljen Pokrajinski odbor OF. Okrajni253 sekretarji so na zborovanju porocali o uspeli mobilizaciji in narodnem tekmovanju v vseh okrajih. Zaradi novih nalog, ki jih je postavilo pred organizacijo na Gorenjskem majsko posvetovanje aktivistov, so okrepili Okrozni odbor OF na deset clanov: Ivo Slavec, sekretar, Joze Vrhovnik-Stanko, Lojze Snedic-Vrabec, Karel Erzen-Rastko, Stefka Puh-Stefka, Vladovita Vidmar-Majda, Iztok Zagar, Anton Pezdir-Vojteh, Tomse in Ivo Toporis-Sine.26 
Ker je sekretar Okroznega komiteja KPS in Okroznega odbora OF 21. junija 1944 padel, je bil na seji Oblastnega komiteja KPS imenovan za sekretarja Iztok Zagar. Ugo-tovili so, da je samo junija 1944 v Kranju padlo okrog 21 aktivistov. V tern casu je bilo v okrozju 57 ceiic z 233 clani in 10 kandidati za clane KPS, SKOJ pa je imel 60 skupin s 332 clani. Ker je Iztok Zagar kmalu za tern odsel na partijski tecaj, je Oblastni komite KPS na seji 30. junija 1944 imenoval za sekretarja Jozeta Mraka, za clana pa Rada Stepancica; Milan Janezic, organizacijski sekretar OK KPS, je postal clan 0 0 OF, Staneta Konstantina-Bo­ruta so odpoklicali.27 
Zaradi povecane aktivnosti bele garde, nekaj hudih izdajstev po okrajih in se vedno neurejenih odnosov med Okroznim komitejem KPS in Okroznim odborom OF so na izrednem sestanku Okroznega komiteja KPS Kranj v prisotnosti clana Oblastnega komiteja KPS (7. septembra 1944) delno izmenjali in okrepili okrozna in okrajna vod­stva. Novi Okrozni komite so sestavljali: Joza Mrak, se­kretar, Anton Pezdir-Vojteh, organizacijski sekretar, Tine Kalan-Dolinski (odgovoren za vojsko), Franc Kozelj-Vanjo (odgovoren za Delavsko enotnost), Vida Sinkovec-Janina (odgovorna za agitprop), Pavle Kavcic-Miha (nacelnik okrozne izpostave NZ), Lojze Podobnik-Svejk (odgovoren za SKOJ), Rado Stepancic in Vladovita Vidmar-Majda.29 Okrozni odbor so zaradi novih nalog, ki naj bi jih prevzel — osnovati je bilo treba odseke za ugotavljanje zlocinov, za saniteto, za finance, za Rdeci kriz — okrepili z novimi clani: v. d. sekretarja je bil Joze Mrak, Anton Pezdir-Vojteh (kadrovik), Tine Kalan-Dolinski (odgovoren za vojsko), Franc Kozelj-Vanjo (odgovoren za D E), Iva Borstnar-Rada (odgovorna za D E), Vida Sinkovec-Janina (odgovorna za agitprop), Maks Stupica-Drazgost, Lojze Snedic-Vrabec (odgovoren za NZ), Karel Erzen-Rastko (odgovoren za finance), Stefka Puh (odgovorna za SP2Z), Josip Dolinar-Bojeviti (odgovoren za ZSM), Franc Benedik-Korenina (od­govoren za gospodarsko komisijo), Marija Slavec-Petrov­na, legalka. Postavljen je bil tudi Okrozni odsek za pro-pagando; za clane so Dili imenovani Maks Stupica, Vida Sinkovec in Marica Holcar-Aleksandra. Novim vodstvom je clan Oblastnega komiteja KPS, ki je seji prisostvoval, razlozil nove naloge: urediti okrajne odbore za prevzem oblasti in pripraviti za to mnozice. Pri Okroznem odboru OF je treba osnovati nove odseke. Izvesti je treba splosno mobilizacijo. Posebej je poudaril, da je potrebno kolek­tivno delo in odlocen boj proti sektastvu.29 
Ze konec septembra je bila politicna situacija dokaj ugodna. Deloma je bila to posledica dela okrepljenega vodstva, deloma ugodnega politicnega polozaja v svetu. Ljudje so z velikim navdusenjem sprejeli novico, da se je nasa vojska zdruzila z rdeco armado. Iz vseh centrov na Gorenjskem so se javljali prostovoljci, ki jih doslej ni bilo mogoce pridobiti, v kranjskem okrozju je bilo v enem mesecu mobiliziranih 176 ljudi. 

Ceprav je bilo skoro vse ozemlje na Gorenjskem pod kontrolo okupatorja, so bile tudi tu v jesenskih mesecih 1944 volitve. Zaradi podtalnega delovanja gestapa in s tern v zvezi okupatorjevih represalij nad ljudmi, ki so bili kompromitirani, volitve niso mogle doziveti vecjega raz­maha.30 
Jeseni 1944 so tudi na Gorenjskem ustanovili parti­zanske sole. V kranjskem okrozju je bilo solstvo najprej organizirano v okraju Brezje, kamor je bil v zacetku okto-bra poslan utelj Viktor Plemelj-Vitor, se preden je bil imenovan za okroznega solskega nadzornika. Ko se je ta v novi funkciji konec oktobra 1944 vracal na sedez okroz­ja, je na poti ugotovil, da je v II. okraju Sest §olskih kroz­kov, sest osnovnih in ena sola s tremi razredi, na katerih ucijo tri strokovne mo. V V. okraju bo mogoce v 18 od 31 krajev postaviti sole, za deset krajev so ucne moci dolocene.31 Novembra je v okrozju Kranj hodilo v solo 390 ucencev v 15 §ol, v katerih je pouvalo 15 ucnih moci.32 
Oktobra 1944 je dal Centralni komite KPS vodstvu na­rodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem vrsto navodil, 

o katerih je Oblastni komite KPS razpravljal 19. oktobra 1944. Med drugim je Cenetralni komite KPS narocal usta­noviti Mestne komiteje KPS in tako popolnoma mobilizirati centre na Gorenjskem, ostiti teren nepotrebnih ilegalcev in prenesti delo predvsem na legalne kadre, nadaljevati z mobilizacijo, povecati budnost proti okupatorju in pred­vsem proti vrivanju gestapovcev, boriti se proti sektastvu, zdruiiti okraje in teko okrepiti okrajna vodstva.33 V skladu s temi navodili so na izrednem organizacijskem sestanku Okroznega komiteja KPS Kranej (31. oktobra 1944) pripra­vili nacrt za reorganizacijo okrajev in zadolzili ane Okroz­nega komiteja, da organizirajo okrajne konference in iz­vedejo reorganizacijo. Prej§njih sest okrajev so zdruzili v tri: Kranj—Jelovica, Senr—Naklo in Brezje—Trzic. Delo v Okroznem komiteju so si razdelili takole: Joze Mrak, sekretar, je bil odgovoren za narodno oblast, Anton Pezdir, organizacijski sekretar, odgovoren za vojsko, Lojze Podobnik, odgovoren za mladinski sektor, Vida Sinkovec, odgovorna za zenski sektor in agitprop, Franc Kozelj, clan.34 
Novembra 1944 so v gorenjskih okrozjih izvedli volitve v plenume in okrozna tajnistva OF. V okrozju Kranj so bile volitve 19. novembra 1944. Na okrozni konferenci, ki je bila v okraju Trzic—Brezje na Putrhofu, je bilo navzocih 73 aktivistov, predstavnikov in borcev NOV. Zaradi izred­nega terorja na tej konferenci niso bili navzoci delegati okraja Kranj—Jelovica, ker je bil prehod cez Savo ne­mogoc. Na konferenci so izvolili 31 clanov v Okrozni ple­num in 8-ciansko okrozno tajnistvo: Anton Pezdir, Franc Kozelj, Lojze Podobnik, Iva Borstnar, Rado Stepancic, Vida Sinkovec, Karel Rzen, Josip Dolinar. Vsi sklepi so bili sprejeti s pripombo, da jih sprejme tudi zbor delegatov onstran Save.35 Okrajna konferenca v okraju Kranj—Je­lovica, ki je bila 30. novembra 1944 v Kropi, je soglasno potrdila vse sklepe okrozne konference.36 
Novi okrozni in okrajni odbori so opravljali vse naloge narodnoosvobodilnih odborov. Za posamezne upravne posle so imeli strokovne moci — referente. Stevilo teh so skrcili na minimum in vse aktiviste, sposobne za orozje, poslali v vojsko. Odpravili so vse funkcije, ki so bile mar-sikje brez prakticne vrednosti, kajti razmere na Gorenj­skem niso dopuscale specializacije v upravnih poslih v nizjih organizacijskih enotah. Vec referentov je imel le Pokrajinski odbor OF: za solstvo, za zdravstvo, finance, obnovo, gozdarstvo, upravo narodne imovine, socialno skrbstvo itd. 
Konec novembra 1944 je padel sekretar kranjskega okrozja Joze Mrak. V zacetku decembra 1944 pa je v ve­likih vpadih v zvezi z zajetjem Karla Rzena-Rastka padlo v okrozju ve kot 60 aktivistov. Po Mrakovi smrti je za­casno prevzel mesto sekretarja Anton Pezdir-Vojteh. Ob­lastni komite je zato na seji 29. decembra 1944 imenoval za vrsilca dolznosti sekretarja okrozja Kranj Toneta Haf­narja-Robnika, instruktorja Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko. Anton Pezdir je bil imenovan za pomocnika sekretarja in kadrovika.37 Tone Hafnar naj bi ostal v okroz­ju toliko sa, da bi delo pozivil in pravilno usmeril. Ostal je v. d. sekretarja do osvoboditve. Stalni vpadi in dolgo­trajna okupatorska ofenziva spomladi 1945 so delo otezile, vcasih popolnoma onemogocile.38 Zaradi izdaj ljudje niso ve zaupali drug drugemu, niti politicnim aktivistom ne. Sestankov skoro ni bilo mogoce vec sklicevati, organiza­cija je prehajala spet na zaupniski sistem. Mobilizacije ni bilo vec. Tako delo ni moglo roditi vecjih uspehov. V hudih okoliscinah je bilo pomembno ze to, da organizacija ni zamrla in je v kratkih obdobjih zatisja vedno znova ozi­vela.39 
Okrozni komite KPS in Okrozni odbor OF sta do osvo­

boditve dozivela se nekaj sprememb. 30. januarja 1945 je bil imenovan za propagandista pri OK KPS Rado Ste­pancic, marca 1945 je odsla na Primorsko clanica OK KPS Vida Sinkovec,40 v zacetku maja so sprejeli v OK KPS Ivo Borstnar.41 Anton Pezdir in Franc Kozelj sta bila aprila 1945 po nalogu Oblastnega komiteja KPS razresena clan-stva v OK KPS in poslana na novo dolznost, Lojze Po-dobnik je 7. aprila 1945 padel v nemski ofenzivi. Sestava Okroznega komiteja je bila maja 1945 naslednja: Tone Hahnar, Rado Stepancic in Iva Borstnar.42 Okrozni odbor OF pa je v zacetku januarja 1945 imel naslednje clane: Tone Hafnar, v. d. sekretarja, Anton Pezdir (odgovoren za kadre), Rado Stepancic (odgovoren za graditev narodne oblasti), Lojze Podobnik (odgovoren za vojsko), Lojze Snedic (odgovoren za NZ), Franc Benedik (odgovoren za industrijo in trgovino), Franc Kozelj (odgovoren za agit­prop), Iva Borstnar (odgovorna za SPZZ in DE), Vida 
OPOMBE 

' V. Hafner, Razvoj partijske organizacije na podrocju mesta Kranja in okolice, spomini, rokopis v Arhivu CK ZKS. 
2 Porocilo zacasnega sekretarja PK KPS za Gorenjsko Maksa Krmelja Edvardu Kardelju, Dokumenti ljudske revolucije, knj. IV.. aok. st. 177, str. 195. 
3 Porocili sekretarja PK KPS za Gorenjsko Lojzeta Kebeta CK KPS 21. IX. in 1. X. 1942. Jesen 1942, dok. st. 6 in 8, str. 42 in 49—50. 
4 Pismo Edvarda Kardelja Lojzetu Kebetu, sekretarju PK KPS za Gorenjsko, 14. X. 1942. Jesen 1942, dok. st. 11, str. 60. 
5 Isto, op. 2. 

6 Porocilo Maksa Krmelja Edvardu Kardelju 17. XII. 1942, Dokumenti IV., dok. st. 177, str. 199. 
7 Lojze Kebe omenja v svojih porocilih le kranjsko-trzisko ali kranjsko okrozje (gl. op. 3), v porolu Maksa Krmelja pa je omenjen se rajon Skofja Loka (gl. op. 6). 
8 Porocili sekretarja OK KPS Kranj Antona Nartnika 20. in 

22. XII. 1942, Dokumenti IV, dok. st. 186 in 190, str. 221 in 227. 
9 Primerjaj porocilo enega cetrtnih sekretarjev I. rajona OK KPS Kranj, 29. IV. 1943, kjer med drugim pise: »Organizacija se siri zelo pocasi, ker imajo ljudje velik strah pred njo, zaradi ponesrecenih poskusov pred letom. Omejila se bo zacasno na ozek krog zanesljivih, ki bodo imeli nalogo spoznati vse stano­valce rajona. Misljenje ljudi je na splosno dobro, boje pa se aktivno sodelovati.« Arhiv Instituta za zgodovino delavskega gi­banja (odslej AIZDG), fasc. 672. 
10 V virih zasledimo po 23. VI. 1943 naslednje spremembe politicno teritorialne delitve okrozja: 
1. Na II. okrozni konferenci 1. do 3. VIM. 1943 so iz devetih rajonov naredili sedem, in sicer tako, da so rajon VI razdelili med rajona VII in VIII. Rajon VIM je dobil stevilko VI in se po­vecal za ozemlje na desnem bregu Trziske Bistrice. Rajon IX 
Sinkovec (odgovorna za ZSM). Posebej so bili pri okroz­nem odboru OF se referenti: za prehrano in kmetijstvo Filip Mohoric-Jurman, za industrijo in trgovino Franc Be-nedik-Korenina, za Tanjug Ciril Mumik-Crtomir. Okrozni solski nadzornik je bil v skladu z mobilizacijo politicnih delavcev poslan v vojsko.43 Mesec dni za tern se je stevilo referatov pri okrozju povecalo, stevilo referentov pa je ostalo isto. Le referent za kmetijstvo in prehrano Filip Mohoric je dobil pomocnika Josipa Zumra, dotedanjega sekretarja okraja Trzic. Franc Benedik je ostal referent za trgovino, industrijo in obrt, Ciril Murnik pa je bil refe­rent za socialno skrbstvo, zdravstvo, RKS, solstvo, ugo­tavljanje zlocinov, za gradnjo in statistiko ter propagando in kolportazo.44 Delo odborov OF se je v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo omejevalo na najnujnejse naloge, med njimi je bila organizacija prehrane. 
so prikljucili rajonu V. (AIZDG, fasc. 672). 
2.
 Spomladi leta 1944 so zdruzili rajona Kranj in Strazisce, nastalo je sest rajonov. 

3.
 Novembra leta 1944 so zdruzili sest okrajev v tri. 


Razen pri zdruzevanju rajonov avgusta leta 1943 ni vec ome­njeno, da bi bilo ozemlje rajonov deljeno. Zato moremo sklepati, da je bila razmejitev na I. okrozni konferenci osnova politicno­teritorialni delitvi okrozja do osvoboditve. 
11 Verjetno napaka v viru, Mosnje tudi v rajonu VIM. 
12 Zapisnik I. okrozne konference okrozja Kranj, 23. VI. 1943, AIZDG, fasc. 672. 
13 Leta 1943, ko dobi Gorenjsko partijsko vodstvo zvezo s Korosko, se PK KPS za Gorenjsko preimenuje v PK KPS za Go­renjsko in Korosko; proti koncu leta 1943 pa je ustanovljen sa­mostojni PK KPS za Korosko. 
14 Dopis PK KPS za Gorenjsko in Korosko Antonu Nartniku, 
7. IX 1943, AIZDG, fasc. 672. ,5 ACKZKS, fasc. III. 16 Zapisnik seje OK KPS Kranj, 29. XI. 1943, AIZDG, fasc. 672. 17 Glej okroznico PK KPS za Gorenjsko, 31. XII. 1943, AIZDG, 
fasc. 672. -^ 18 Dopis sekretarja OO OF Kranj PP IOOF za Gorenjsko, 22.1. 1944, AIZDG, fasc. 675. 19 Dopis OK KPS Kranj PK KPS za Gorenjsko, 14. I. 1944, 
AIZDG, fasc. 672. 
20 Pravega imena mi ni uspelo ugotoviti. 
2°a Zapisnik seje OBKOM KPS za Gorenjsko, 18. III. 1944, 
AIZGD, fasc. 662. 21 Porocilo 0 0 OF Kranj PP IOOF za Gorenjsko, AIZDG, Fasc. 675. 22 Dopis OBKOM KPS za Gorenjsko CK KPS, 14. IV. 1944, ACK ZKS, fasc. III. 
23 Februarja 1944 je CK KPS sprejel sklep, da se pokrajin-ski komiteji preimenujejo v oblastne, rajoni pa v okraje. Sklep uveljavijo na terenu spomladi 1944. leta. 
24 Glej opombo 20. 25 Zapisnik seje OBKOM KPS za Gorenjsko, 7. V. 1944, ACK 
ZKS, fasc. III. 25a Glej opombo 23. 26 Zapisnik zbora politicnih aktivistov okrozja Kranj, AIZDG, 
fasc. 675. 27 Zapisnik seje OBKOM KPS za Gorenjsko 29. VI. 1944, AIZDG, fasc. 622; in ACK ZKS, fasc. III. 28 Vladovite Vidmar tedaj ni bilo vec na Gorenjskem. Poda­tek Ivke Kriznar. 29 Zapisnik izrednega sestanka OK KPS Kranj, 7. IX. 1944, 
AIZDG, fasc. 672. 30 Porolo PO OF za Gorenjsko, AIZDG, fasc. 668. 31 Zapisnik rednega organizacijskega sestanka 0 0 OF 
Kranj, 23. X. 1944, AIZDG, fasc. 675. 32 Porocilo odseka za solstvo pri PO OF za Gorenjsko, 11. XII. 1944, AIZDG, fasc. 668. 33 Zapisnik seje OBKOM KPS za Gorenjsko, 19. X. 1944, ACK KPS, fasc. IM. 
34 Zapisnik izrednega organizacijskega sestanka OK KPS 
Kranj, 31. X. 1944, AIZDG, fasc. 672. 35 Zapisnik konference, 19. novembra 1944, AIZDG, fasc. 675. 36 Porocilo PO OF za Gorenjsko 10 OF, 31. XII. 1944, 
AIZDG, fasc. 466. 37 Zapisnik seje OBKOM KPS za Gorenjsko, 29. XII. 1944, ACK ZKS, fasc. III. 38 Anton Hafnar, Spomini, rokopis v Gorenjskem muzeju v Kranju. 39 Poroeili OK KPS Kranj Oblastnemu komiteju KPS za Go­renjsko, gradivo v Gorenjskem muzeju, fasc. 3. 40 Porocilo OBKOM KPS za Gorenjsko, 14. III. 1945, ACK KPS, fasc. III. 41 Dopis OBKOM KPS za Gorenjsko CK KPS, 4. V. 1945, Go-renjski muzej, fasc. 3. 42 Porocilo OK KPS Kranj OBKOM KPS za Gorenjsko, 1.V. 1945, Gorenjski muzej, fasc. 3. 43 Porocilo PO OF za Gorenjsko, 18. I. 1945, AIZDG, fasc. 688. 44 Zapisnik I. rednega organizacijskega sestanka 0 0 OF Kranj, 13. II. 1945, AIZDG, fasc. 675. 

PARTIZANSKE TEHNIKE IN TISKARNE NA GORENJSKEM 
ANA BENEDETIC 
Ko je sovraznik leta 1941 zasedel Jugoslavijo, je Ko­munisticna partija Jugoslavije kot organizatorica upora dala tudi na podrocju tiska in propagande osvobodilnemu gibanju na razpolago vse svoje sile, sredstva in bogate izkusnje, ki si jih je pridobila z ilegalnim delom v bivsM Jugoslaviji. Zato so bile nekatere tehnike v letu 1941 v bistvu nadaljevanje dela prejsnjih ilegalnih partijskih teh­nik, ki so delovale tudi na Gorenjskem. Slovenski narod­noosvobodilni tisk je leta 1941 organizirala Centralna tehnika KPS, ki jo je v zacetku vodil organizacijski sekre-tar CK KPS Tone Tomsic. Poleg literature, ki jo je posi-Ijala do vseh okroznih vodstev in partijskih enot, je Cen­tralna tehnika tudi pomagala pri organizaciji samostojnih tehnik v posameznih okrozjih in pri vojaskih enotah. 
Gorenjska je v zacetku narodnoosvobodilnega boja dobivala vecji del literature iz ilegalnih tiskarn in ciklo­stilnih tehnik, ki so delovale v Ljubljani in v njeni okolici. Zaradi dolge in stalno ogrozene poti, zlasti na prehodu cez nemsko-italijansko okupacijsko mejo, pa se je precej poslanega gradiva zgubilo. Ena prvih sicer nestalnih zvez, prek katere so prihajale matrice in tiskana literatura na Gorenjsko, je bila v hisi kolarja Seiana v Klecah, kjer je bila ze pred vojno vzpostavljena zveza med Ljubljano in Gorenjsko in se je obdrzala se vse leto 1941. V drugi polovici leta 1941 je bila vzpostavljena zveza med Ljub­ljano in Gorenjsko tudi po zeleznici; vzdrzeval jo je Milan Zlatnar, prometnik v Zabnici in pozneje v Kranju. Novem-bra 1941 pa je bila vzpostavljena redna zveza med Ljub­ljano — srediscem narodnoosvobodilnega boja — in Go­renjsko prek Toskega cela; to zvezo je leta 1941 in prvo polovico leta 1942 nekajkrat tedensko vzdrzevala vojasko organizirana patrulja pod vodstvom Pavla Zibelnika-Paja. Ta zveza Centralne tehnike KPS v okupirani Ljubljani je bila tedaj med najvecjimi uspehi v prizadevanju CK KPS, da obdrzi in razsiri stike s slovenskimi pokrajinami, oku­piranimi od Nemcev. Tiskarski material in gradivo, ki ga je Zibelnikova skupina prinasala cez nemsko-italijansko okupacijsko mejo, je prek Medna in Medvod prislo v Stra­zisce k Tonetu Hafnerju, kjer je bilo do konca februarja leta 1942 glavno skladisce za vso Gorenjsko. Prihajale so matrice in izdelana glasila Slovenski porocevalec, Ljudska pravica, letaki, brosure itd., kar vse je potem Tone Hafner razposiljal na razne nacine v posamezna okrozja Go-renjske. 
Narodnoosvobodilni tisk, ki je prihajal iz ilegalnih tis­karn v Ljubljani, pa ni zadoscal za potrebe vse Gorenjske; zato so ze poleti 1941 zacele delovati tudi gorenjske ciklo­stilne tehnike. Organizator partizanske tiskarske dejav­nosti na Gorenjskem vse do leta 1942 je bil predvsem Loj­ze Kebe-Stefan. Tako srecamo junija 1941 eno prvih ile­galnih tehnik na Gorenjskem, in sicer na Javorniku pri Jesenicah v hisi Tineta Noca. Tarn so razmnozevali tekste oziroma matrice, ki jih je posiljal Ales Jelenc; teksti so prihajali iz Ljubljane, radijska porocila pa sta sestavljala skrivaj v svoji pisarni v jeseni§ki Zelezarni Ales Jelenc in Pajer. V omenjeni tehniki je razmnozeval predvsem Peter Koder, sodelovali pa so: Tine Noc, Zofija T raven, Francka Logar, Marija Burnik in Janez Smid; razmnozevali so ponoci, podnevi pa so razmnozevalni aparat skrivali v krusni peci, kjer so v ta namen pripravili dvojni strop. Decembra 1941 se je omenjena tehnika z Javornika pre­selila na Jesenice h Karlu Kozarju, kjer je delovala §e nekaj casa, razmnozeval pa je Karel Kozar sam. 
Omeniti je treba tudi tehniko, ki je delovala julija in avgusta 1941 v Spodnjih Dupljah pri Grasicevih. Organi­ziral jo je Joze Janezic, pri delu mu je pomagala Milka Stegnar. V podstresni sobici sta s sapirografom izdelovala trosilne listke in prva navodila za diverzantske akcije proti okupatorju. 
Od septembra 1941 do februarja 1942 je delovala ciklo­stilna tehnika v Kranju; organiziral jo je Janez Poljanec. Najprej je bila v tedanji tekstilni soli, oktobra 1941 pa se je preselila na Klanec v hiso Jozeta Zana, kjer je vodil tehniko pozrtvovalni Franc Gajsek; sodelovali pa so: Francka Poljanec, Marija in Joze Zan, Gregor in Slava Jelenc, Cirila Kozjek-Curk, Francka Ferlic in Milka Steg­nar, ki je pisala matrice. Marija Zan je zlasti skrbela za hrano in za varnost tehnikov. Razmnozevali so Slovenski porocevalec, Ljudsko pravico, pesmi, letake in drugo takratno literaturo ter jo po posebnem kljucu razposiljali v razne kraje Gorenjske. Ko so Nemci aretirali Jozeta Zana, Janeza Poljanca in nato §e Franca Gajska, je teh­nika pri Zanovih prenehala. Marija Zan je ciklostil odpe-Ijala k Skrljevim na Primskovo, kjer sta kak mesec se raz­mnozevala, predvsem letake, Anica Skrlj in Ivan Streho­vec. 
Novembra 1941 je zacela razmnozevati literaturo tudi prva loäka tehnika v Primozevi zagi v Skofji Loki, v sobi Gasperja Dolinarja-Mihajla. Danes je tu kozarna tovarne Sesir. Omenjeno tehniko je ustanovil prvoborec Joze Kav­ciJernac skupaj s tovarisi Justinom Dolinarjem-Adamom, Gasperjem Dolinarjem-Mihajlom in Francetom Potocni­kom-Perunom. Tekste, ki jih je prinasala Toncka Mokorel, je razmnozeval Justin Dolinar-Adam; Gasper Dolinar-Mi­hajlo pa je skrbel za ves potrebni material in raznasal literaturo. Ko pa so konec decembra 1941 odsli clani teh­nike v Primozevi zagi v partizane, je delo v njej prenehalo; pozneje, leta 1943, pa je tu nadaljeval delo Milos Ziherl-Preseren. 
Na Kamniskem so v letu 1941 razmnozevali ilegalno literaturo v Nevljah pri Kamniku v nisi Ivana Medmesa. 
V avgustu in v septembru leta 1941 je delovala tudi tehnika pri Rasiski ceti. Bila je to prva vojaska tehnika med NOB na Slovenskem, ki je razmnozevala razne pro-glase, letake in zlasti radijske vesti. Tehniko je vodil Cene Stupar, pri razmnozevanju pa mu je pomagal Joze Ravbar-Jost. 
Ilegalne tehnike so v letu 1941 opravile na Gorenjskem obsezno razmnozevalno dejavnost; zal, da se je gradiva do danes ohranilo zelo malo, od nekaterih tehnik celo nicesar. Poleg ponatisov Slovenskega porocevalca in dru­gih casopisov, ki jih je izdajala Centralna tehnika, so raz­mnozevali tudi gorenjske izdaje teh glasil, pesmarice, radijska porocila in zlasti veliko stevilo trosilnih listkov in letakov s parolami, ki so pozivale k uporu. Znacilno za gorenjske tehnike v letu 1941 je, da so bile v stanovanj­skih prostorih zanesljivih posameznikov, venoma pred­vojnih komunistov, ki so sodelovali pri tern delu. Razmno­zevali so na pisalnem stroju, na §apirografu ali na ciklo­stilnem aparatu. Nekatere teh tehnik so ze konec leta 1941, druge pa v zacetku leta 1942 prenehale delati. Vzrok temu sta bila odhod nekaterih tehnikov v partizane in zla­sti vse vei nemski teror, zdruzen z vpadi v politicne organizacije decembra 1941 in januarja 1942. Gorenjska se je v prvi polovici leta 1942 znasla brez lastnega parti­zanskega tiska. Posamezne stevilke Slovenskega poroce­valca in drugih glasii, ki so ilegalno prihajale iz Ljubljane, so razmnozevali s pisalnim strojem. Tako je bila Gorenj­ska spomladi 1942. leta v glavnem navezana na literaturo, ki je se vedno prihajala iz Ljubljane prek Toskega cela do Medna in potem naprej. Po prenehanju delovanja Zibel­nikove patrulje marca leta 1942 so prinasali tisk na Go-renjsko kurirji Dolomitskega odreda. Seveda pa pri tern ne moremo prezreti nekaterih manjsih tehnik, ki so pone-kod po Gorenjskem leta 1942 kljub izrednemu okupator­jevemu pritisku spontano nastajale in delovale brez med-sebojne povezanosti in koordinacije ter razmnozevale ilegalno literaturo v manjsem obsegu. Tako je treba ome­niti tehniko pri Okroznem komiteju KPS Jesenice, ki je v zacetku delovala v sklopu komiteja priloinostno in ka­tere temelji so bili postavljeni ze leta 1941 v Doslovicah pri 2irovnici, kjer je Ivan Gasperin-Mitja zal razmnoze­vati razna gesla in odlomke iz Slovenskega porocevalca na pisalnem stroju. Novembra 1941 so prenesli pisalni stroj v Valvasorjevo koco pod Stol, februarja 1942 pa za hrib Ajdno, kjer je bil sedez Okroznega komiteja KPS Jese­nice; kasneje leta 1943 se je omenjena tehnika preselila v Radovno. 
Od februarja do julija 1942 je delovala v Radovljici ilegalna tehnika, ki je vse — ciklostil, papir in barvo — dobivala v nemskem uradu; v stari grascinski stavbi v Radovljici, kjer so Nemci imeli svoje uradne prostore, je namrec v drugem nadstropju Bronka Ostasevska, usluz­benka na nemskem okraju, skrivaj razmnozevala partizan­sko literaturo. Pri delu te tehnike sta sodelovala tudi Slav-ko Trelc in Edi Gnilsak. 
V zatku leta 1942 je Dusan Crickovic, cuvaj v zelez­niski cuvajnici pri Radovljici, razmnozeval razna gesla in pozive za boj proti okupatorju. Tekste in papir mu je pri-nasal Slavko Trelc. 
Od spomladi 1942 do marca 1943 je delovala na Reci pri Bledu v hisi Novakovih tehnika, ki jo je organiziral in vodil Franc Lakota; pomagala pa sta mu Mirko Lakota in Joze Novak. Tu so spomladi 1942 nastajali prvi blejski ciklostilni izdelki in lomili okupatorjeva propagandna pri­zadevanja. Poleti 1942 so se jim pridruzili se izdelki, ki so jih razmnozevali v hisi gostilne Zrimc na Bledu. 
Avgusta leta 1942 se je na svojem pohodu na Stajer­sko ustavila na Gorenjskem Druga grupa odredov, ki je imela tudi svojo tehniko in je na Jelovici, kljub tezkim pogojem, razmnozila precej literature. Prihod Druge grupe odredov in njena ziva tiskarska dejavnost pod vodstvom 
Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko; kolportaini oddelek 
SI. 1 
Mitje Ribicica-Cirila sta dala novih pobud gorenjskemu partizanskemu tiskarstvu, ki ga poslej tudi najhujsi nemski teror ni mogel vec zaustaviti. Velikega pomena za rast narodnoosvobodilnega tiska po pokrajinah pa je bil tudi sklep CK KPS v aprilu 1942 o odhodu prvih organizatorjev ilegalnih tehnik iz Ljubljane na teren z nalogo, da siste­maticno organizirajo in razsirijo partizansko tiskarstvo. Vodstvo Centraine tehnike KPS je to nalogo zaupalo tova­risem, katerih delo je bilo v tesni zvezi z razvojem in orga­nizacijo ilegalnega tiska v Ljubljani in ki so si s svojo predanostjo in natancnostjo pri delu to zaupanje tudi zasluzili. Tako je 17. avgusta 1942 prisel na Gorenjsko v stab Prve grupe odredov Adolf Arigler-Bodin, ki je orga­niziral partizansko tiskarsko dejavnost na Gorenjskem. Najprej je organiziral in vodil tehniko pri stabu Prve grupe odredov, imenovano »Meta«; ta je v zacetku delovala v neki oglarski koci ob cesti Jamnik-Mosenjska planina, oktobra 1942 pa se je preselila v skalno votlino na Jelo­vici nad vasjo Jamnik. Tu je vse, od tipkanja do razmno­zevanja na ciklostil in raznasanja tiska, opravljal Adolf Arigler-Bodin sam. Razmnozeval je zlasti Slovenskega porocevalca, razne letake, porocila in drugo. Decembra 1942 se je tehnika »Meta« zaradi visokega snega preselila v vas Misace pri Otocah v hiso Cirila Pecnika. Ko je mar-­ca 1943 odsel Adolf Arigler-Bodin k Pokrajinskemu komi­teju KPS za Gorenjsko, je vodstvo tehnike v Misacah prevzel Viktor Jurkas-Bine z Okroznega komiteja KPS Jesenice. Zaradi izdaje so Nemci tehniko v Misacah 8. aprila 1943 nenadoma napadli in unicili. Ze v napadu sta izgubila zivljenje Viktor Jurkas-Bine in sekretar jeseni­skega okrozja Karel Prezelj, ki je bil tedaj po nakljucju v tehniki; kurirja Ivana Pogacnika-lvka in gospodarja hise Cirila Pecnika so Nemci ustrelili kot talca, Pecnikovo dru­zino pa izselili. Tehnika »Meta« je bila v drugi polovici leta 1942 (poleg tehnike pri stabu Poljanskega bataljona) naj­mocnejsa tehnika, ki je preskrbovala Gorenjsko z litera­turo vse do spomladi leta 1943. 
Jeseni 1942 se je na pobudo politkomisarja Poljanske­ga bataljona Maksa Krmelja-Matije ustanovila tudi tehnika pri stabu Poljanskega bataljona in zacela delati z mate-rialom, ki je bil poslan iz Ljubljane. Tehniko je od oktobra 1942 do februarja 1943 vodil Milos Ziherl-Preseren, ki je 
20. oktobra 1942 prisel iz Dolomitskega odreda; v tehniki so bili se Niko Kavcic-Gorazd, Edo Bregar-Don in kurir Groga Rupnik. V zacetku leta 1943 je morala tehnika pre­nehati z delom, ker so ji bili Nemci na sledi. Bila je naj­prej v opuscenem bunkerju v Logeh pri Srednji vasi v Poljanski dolini; januarja 1943 pa se je selila v grapo za Jagersnikovo hiso. Mezekova, po domace Jagersnikova druzina iz Srednje vasi v Poljanski dolini, je z materialnimi in cloveskimi zrtvami veliko pomagala pri razvoju parti­zanskih tehnik na Poljanskem. Marca 1943 je omenjena tehnika zopet zacela delovati. Ko je aprila 1943 prisel v Poljansko dolino Adolf Arigler-Bodin, so postavili tej teh­niki, ki so jo imenovali Tehnika Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko, bolj konspirativen bunker, in sicer v Zabenski grapi pod Vinharji v Poljanski dolini. Vodstvo omenjene tehnike, ki je razmnozevala Slovenski poroce­valec in druga periodicna glasila, radijske vesti, brosure, letake itd., je prevzel Edo Bregar-Don. Adolf Arigler- Bodin in Niko Kavcic-Gorazd sta nato odsla v kranjsko okrozje, Milos Ziherl-Preseren pa je prevzel vodstvo tehnike, ki je zacela delovati sredi Skofje Loke. 
Novembra 1942 je bila ustanovljena tehnika Kokrskega odreda, ki jo je vodil Bojan Ilich-Kostja. Delovala je v Do-brci nad Trzicem oziroma tarn, kjer je bival Kokrski odred. Ob napadu Nemcev na Kokrski odred, januarja 1943 na Kaliscu, je tehnika prenehala. Po porocilu Adolfa Ariglerja je omenjena tehnika med svojim obstojem izdelala okrog 5000 do 8000 strani literature. 
Tudi partizanska literatura, nastala v letu 1942, se je do danes malo ohranila. Zlasti ploden pisec stevilnih brosur, 

clankov in letakov, ki so izsli iz gorenjskih partizanskih tehnik in kasneje iz tiskarn, je bil Oskar Savli-Jakob; le-ta je bil odgovoren za agitacijo in propagando pri Pokrajin­skem komiteju KPS za Gorenjsko. Zaradi vse vecjih po­treb po literaturi sta se v zacetku leta 1943 spremenili organizacija in delo partizanskih tehnik na Gorenjskem na osnovi smernic, ki jih je nakazalo pismo CK KPS Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko z dne 1. de­cembra 1942. Med prvimi vecjimi spremembami je bila januarja 1943 izvedena prikljucitev tehnike v Misacah k Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko in premestitev Adolfa Ariglerja-Bodina zaradi novih nalog v pokrajinsko vodstvo tehnik. Spremenila se je tudi naloga tehnike Po-Ijanskega bataljona, ki je iz vojaske tehnike pri stabu Poljanskega bataljona, povecana z novimi mocmi, zacela delati kot tehnika Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenj­sko in je v tej obliki delala do spomladi leta 1944. S prvimi ukrepi v smeri reorganizacije tehnik se pricenja novo ob-dobje razvoja in delovanja partizanskih tehnik na Gorenj­skem. Spremembe pa so tedaj nastopile tudi v pokrajin­skem vodstvu zaradi smrti Jozeta Gregorcica in Lojzeta Kebeta-Stefana. Novo politicno vodstvo se je oblikovalo v Poljanski dolini. Sekretär novega Pokrajinskega komi­teja KPS je postal Maks Krmelj-Matija. Zaradi splosnega polozaja na frontah in tudi zaradi politicne situacije na Gorenjskem se je omenjeno vodstvo znaslo pred po­membnimi nalogami. Partizanske cete na Gorenjskem so morale preiti v izrazito ofenzivnost; razviti je bilo treba cimvecjo agitacijo proti mobilizaciji v nemsko vojsko in hkrati zaceti z delom za takojsnje vstopanje v partizansko vojsko. V Osvobodilno fronto je bilo treba zajeti vse, kar cuti slovensko in preiti na mnozicno obvescanje o polo-zaju na frontah. Vse te smernice za nadaljnje delo, ki jih je nakazalo pismo CK KPS Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko z dne 1. decembra 1942, so zahtevale nacrtni 
razvoj narodnoosvobodilnega tiska in v zvezi s tern tudi ze omenjene organizacijske spremembe tehnik. Vodstvo Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko je torej posta­vilo za pokrajinskega tehnika Adolfa Ariglerja-Bodina, ki je z neposredno pomocjo okroznih in rajonskih partijskih vodstev zacel organizirati okrozne tehnike v kranjskem, jeseniskem, skofjeloskem in kamniskem okrozju. Poleg njih so rasle tudi rajonske tehnike in konec leta 1943 je Gorenjska dobila tudi ze prvo tiskarno. 
Aprila 1943 je Niko Kavcic-Gorazd organiziral okrozno tehniko v Skofji Loki v kleti pod Primozevo zago; vodstvo tehnike je prevzel Milos Ziherl-Preseren, ki je v njej stalno delal sam in prebival tarn noc in dan. Hude okoliscine za delo v tehniki so mu razjedle zdravje in je leta 1944 v Ba-riju v Italiji, kamor je sei na zdravljenje, umrl. V omenjeni tehniki so izsli prvi listi gorenjskega Pionirja in gorenj­ske Mladine, ki jih je sestavil in licno urejal vecinoma Milos Ziherl sam; dvakrat tedensko so izhajala tudi radij-ska porocila, dalje so tu izsli razni proglasi OF, propa­ganda listki ipd. Milos Ziherl podaja v porocilu seznam opravljenega dela med 27. aprilom in 8. septembrom 1943, in sicer 52.949 strani izdelane literature. Poleg tega tudi poroca, da je od 20. aprila do 8. septembra samo trikrat zapustil prostor tehnike, skupaj za 28 dni. 
Poleti 1943 je zacela delovati v Zalem Logu pri Jozetu Jensterlu okrajna, pozneje okrozna tehnika Selske doline, imenovana tudi »Crni dvor«. Avgusta 1943 se je ta teh­nika preselila v Davco k Spanu, v klet pod kozji hlev. Tehniko v Selski dolini je najprej vodil Ivan Bertoncelj-Janos, nato pa nekaj casa Silva Jansa-Darja. Po njenem odhodu je postal vodja selske tehnike Andrej Jesenovec-Rudi. Oktobra 1944 se je selska okrozna tehnika preime­novala v tehniko »Darja«, v spomin na padlo Silvo Jansa-Darjo, ki je zgubila zivljenje februarja 1944 v tehniki v Vesterskem mlinu pri Skofji Loki. Selska tehnika je poleg periodicnih, zlasti mladinskih in drugih glasil, razmnoze­vala tudi knjige za partizansko solo. 
Decembra 1943 je v Vesterskem mlinu pri Skofji Loki nastala rajonska tehnika, ki je bila zgrajena pod svisli in bila z enim samim izhodom vsa v zemlji. Organiziral jo je Pavle Gosar-Razin. Omenjena tehnika se je imenovala »Rajonska tehnika 3« in je delala do 8. februarja 1944, ko so Nemci poslopje zazgali. Pri tern so zgoreli clani teh­nike: Pavle Gosar-Razin, Benjamin Anderwald-Benko, Silva Jansa-Darja in Matevz Markic. Delo unicene tehnike je potem nadaljevala tehnika na Martinj vrhu »T 1 A« ozi­roma pozneje imenovana »Benko«. 
V skalah nad Povsno, ob desnem bregu Kokre, so Niko Kavcic-Gorazd, Adolf Arigler-Bodin, Maks Drobez-Nande in se nekateri zgradili bunker, kamor se je poleti 1943 naselila kranjska okrozna tehnika, ki je do tedaj delo­vala pri Okroznem komiteju KPS Kranj pod vodstvom Benjamina Anderwalda-Benka. Adolf Arigler-Bodin in Niko Kavcic-Gorazd sta namrec ze maja 1943 zacela graditi bunkerje za tehnike pod Povsno, julija in avgusta pa sta gradila pod Storzicem. Jeseni 1943 se je kranjska okroz­na tehnika preselila v Kranj v bunker k Macarolovim; tu so od oktobra 1943 do februarja 1944 pisali matrice in tekste, razmnozevali pa so jih v Circicah, kjer je inz. Maks Stupica-Drazgost vodil tehniko Okroznega komiteja KPS Kranj. Kurirske posle pa je opravljala pogumna Jerica Fajgelj. V bunkerju pri Macarolovih so delali zlasti Benja­min Anderwald, Marjan Bajzelj in prof. Miha Mohor. Fe-bruarja 1944 se je kranjska okrozna tehnika zopet selila nazaj v dolino Kokre, in sicer v korito, v zgornjo lovsko koco, nato na Leskovc, marca 1944 v Heinricharjevo lov­sko koco, od tarn pa v novo zgrajeni bunker v dolini Lob-nice, ki ga je v aprilu oziroma v maju 1944 zgradil inz. Maks Stupica-Drazgost, vodja omenjene tehnike s sode­lavci. Tehnika se je tu imenovala »Taganrog« — »Jost«. Za Drazgostom je junija 1944 prevzel vodstvo kranjske okrozne tehnike oziroma tehnike »Jost« Hinko Cigiic-Crni, za njim pa oktobra 1944 Lojze Dezman-Branko. 13. de­cembra 1944 so tehniko »Jost« unicili Nemci. 
Avgusta 1943 je zacela delovati tudi kranjska rajonska tehnika, ko so prisli tehniki v zgornji bunker nad Povsno. V zacetku je delala skupaj z okrozno tehniko. Izdelali sta razne letake, okroznice, radijska porocila, Delavsko enot­nost, Slovenski porocevalec, Ljudsko pravico, Kmecki glas, Glas mladine, Naso zeno, stevilne brosure, prepustnice, dovolilnice itd. Med skupnim delovanjem sta tehniki izde­lali 83.950 strani raznega tiska. V zacetku novembra 1943 pa se je kranjska rajonska tehnika, imenovana »RT VII«, selila iz Kokre proti Trzicu in bivala po raznih krajih od kokrskega do trziskega obmocja. V zimi 1943/44 je delo­vala nekaj casa na Gubi pri Tribusonovih. Pri delu so se tehniki posluzevali ciklostilnega aparata in tudi sapiro­grafa. Od februarja 1944 se je omenjena tehnika imeno­vala »T I OK Kranj«; njen vodja je bil do aprila 1944 Maks Drobez-Nande, za njim pa Saso Vrtacnik-Ocka. Nato sre­camo na tern obmocju pod Storzicem tehniko »T1 Trzic«, ki jo je zgradil nad Gabrcem Miro Oven; vodil jo je naj­prej Saso Vrtacnik-Ocka potem pa Miro Oven. Omenjena tehnika se je preimenovala v tehniko »Greben« in je bila 
6. decembra 1944 pod Storzicem unicena. Njeno osebje se je preselilo v dolino Kokre v tehniko »Jost«. 

Ob vznozju Jelovice je avgusta 1943 Slavko Benedik-Vinko organiziral in vodil rajonsko tehniko, ki se je leta 1944 preimenovala v tehniko »Jelovica«. Najprej je delala pod vasjo Jamnik, potem pa v blizini vasi Rovte pri Pod-nartu. Med clani omenjene tehnike srecamo poleg ze ome­njenega Slavka Benedika se Janeza Pogacnika-Mirka, Ma­rijo Strajnar in Stanka Pogacnika-Jurcka. Po odhodu Slav­ka Benedika k Pokrajinski tehniki KPS za Gorenjsko je vodstvo tehnike pod Jelovico prevzela Marija Strajnar. 22. oktobra 1944 so tehniko »Jelovica« napadli in unicili kranj-ski domobranci, tehnikom pa je uspelo pobegniti. Omenje­na tehnika se je odlikovala po zelo licno izdelanih bro-surah, pesmaricah, casopisih, letakih itd. 
Na Kamniskem je spomladi leta 1943 zacela delovati Okrozna tehnika KPS Kamnik na Duplici pri Kamniku, v hisi Vengustovih, ki jih je okupator izselil. Najprej je raz­mnozeval Albin Vengust-Hrast sam. Ze januarja 1943 je nastala v Petelinjskih gozdovih pri Dolskem se rajonska tehnika za Zasavje, ki jo je vodil Karel Zupancic-Zan. V hribih nad Vinjami, kamor se je selila, se je zdruzila z ze omenjeno Okrozno tehniko KPS Kamnik v tehniko »T2«, ki je postala okrozna, vodstvo pa je obdrzal Karel Zupancic-Zan. Nekaj casa je kamniska okrozna tehnika »T 2« delovala v notranjosti Kramarjevega silosa na Oklem. Ker pa delo okrozne tehnike »T2« zaradi vse vecjih za­htev ni zadoscalo, je zacel Albin Vengust-Hrast po sklepu Okroznega komiteja KPS Kamnik organizirati stevilne ra­jonske ciklostilne tehnike na Kamniskem. Med prve po sklepu Okroznega komiteja KPS Kamnik ustanovljene ra­jonske tehnike sodi rajonska tehnika v Domzalah, ki je delala jeseni 1943 pri Varskovih in kjer je s pisalnim stro­jem razmnozeval Lojze Praprotnik-Samo. 
Septembra 1943 je nastala tehnika rajonskega komiteja KPS Menges v Loki pri Mengsu v hisi Ivana Stoparja; oktobra 1943 se je preselila v zidani podzemski prostor gospodarskega poslopja k Antonu Vavpoticu v Crnuce, kjer je delala do marca 1944. Omenjeno tehniko je vodil Lado Trampuz-Moris; v zacetku je v njej delal tudi Lojze Praprotnik-Samo, kasneje pa je prisel Slavko Oblak-Saso. Pri delu omenjene tehnike je sodeloval tudi gospodar hise Anton Vavpotic, ki je prinasal in odnasal material ter sku­paj s clani svoje druzine skrbel za hrano in varnost teh­nikov. 
Jeseni 1943 je zacela delovati v Kovacevi hisi v Krtini pri Domzalah rajonska tehnika »T 2«, ki se je veckrat selila in jo je vodil Lovrenc Cerar-Tugo. 
Oktobra 1943 se je ustanovila rajonska tehnika Luko­vica ali »T4« v hisi Ivana Lozarja na Mali Loki pri lhanu. Njen vodja je bil Tomaz Kvas-Simon. 
V gozdu blizu razvalin smledniskega gradu je oktobra 1943 zacela z razmnozevanjem rajonska tehnika Smled­nik, v kateri sta delala Ivan Bokal-Slavko in Vinko Bajzelj Darko. Najprej sta razmnozevala kar na prostem; pozneje pa se je omenjena tehnika preselila v Smlednik k zagarju Johanu v podzemski prostor pod zago. Tu je delovala vse do aprila 1944, ko je po nemskem napadu oziroma po nemski obkolitvi Johanove zage prenehala z delom. 

V Stahovici je pri Pavlu Alpnerju nastala novembra 1943 okrajna tehnika Kamnik. Organiziral jo je in v zacetku tudi vodil Albin Vengust-Hrast. Omenjena tehnika se je veckrat selila. Leta 1944 se je preimenovala v tehniko »Grintavec«. Vengustu je kot vodji tehnike sledil Marjan Cajhen-Uros, njemu pa Slavko Oblak-Saso iz Crnuc. 
Omenjene tehnike so razmnozevale razna periodicna glasila, kot na primer: Slovenski porocevalec, Kmecki glas, Ljudsko pravico, Mladino, Pionirja, Naso zeno itd., razne letake in pozive na boj, trosilne listke in drugo. 
Prvo ilegalno partizansko tiskarno je dobila Gorenjska konec novembra leta 1943. Imenovala se je najprej »Ti-skarna OK KPS Kamnik«, pozneje pa tiskarna »7 A«. De-lati je zacela v Srajevi opekarni v Radomljah, v zorilnici za opeko, kjer je Jance Sraj dal na razpolago prostor. Nemci so obljubili 30.000 mark nagrade tistemu, ki bi jim izdal tiskarno; to je dokaz, da so se uspeha partizanskega tiska dobro zavedali tudi Nemci. Omenjeno tiskarno je organiziral Karel Zupancic-2an, ki je bil organizator tudi drugih partizanskih tiskarn na Kamniskem. V tiskarni »7 A« so tiskali Slovenski porocevalec, Ljudsko pravico, Kmecki glas, Mladino itd., letake, voscilnice za novo leto, zivilske nakaznice za potrebe gospodarske komisije, partizansko pesmarico in drugo. Med najzanimivejse tiske, nastale v radomeljski tiskarni, sodi ustava ZSSR. Iz Srajeve ope-karne se je tiskarna »7 A« leta 1944 preselila v Rudnik nad Radomljami, junija 1944 v Kamnisko Bistrico, jeseni 
1944 pa v osvobojeno Zgornjesavinjsko dolino. V odsot­nosti tov. 2ana je tiskarno »7 A« vodil glavni graficar Loj­ze Praprotnik-Samo. 
Tudi v jeseniskem okrozju se je leta 1943 razvila zi­vahna razmnozevalna dejavnost. Poleti 1943 je prisel v jesenisko okrozje pokrajinski tehnik Adolf Arigler-Bodin in pricel s pripravami za postavitev jeseniske okrozne teh­nike, ki je jeseni istega leta ze zacela razmnozevati v gozdnatem pobocju Radovne. Omenjena tehnika se je veckrat selila, menjavali so se tudi njeni vodje, med kate­rimi srecamo jeseni 1943 Draga Visnarja-Stojana. Idejni in organizacijski vodja jeseniske okrozne tehnike je bil Ivan Gasperin-Mitja. Sredi leta 1944 se je jeseniska okrozna tehnika v Radovni preimenovala v »Planiko«. Med njenimi clani so bili tudi Ivan Golc-Stanko, Milena Cerkvenik-Vla­sta, Lovro Mandeljc-Tomiks in drugi. V jeseniski okrozni tehniki so razmnozevali Slovenski porocevalec, Ljudsko pravico, Jeseniskega kovinarja, Naso zeno, Mladino in dru­ge casopise, letake, porocila, tekmovalne vestnike in par­tizansko pesmarico. Po pozigu Srednje Radovne (20. sep­
tembra 1944) se je tehnika »Planika« preselila k bohinj-ski rajonski tehniki »Emil-Skrjanc« in tedaj sta se obe tehniki zdruzili v novo tehniko »Zlatorog«, ki je bila na Uskovnici nad Bohinjem. 
Tehnika »Emil-Skrjanc« je bila rajonska tehnika za Bo-hinj in je nastala jeseni leta 1943 kot tehnika »T 1 OK Je­senice«. Njen ustanovitelj in vodja je bil Vinko Beznik-Orel. Jeseni 1944 pa se je omenjena tehnika zdruzila z jesenisko okrozno tehniko »Planiko« v tehniko »Zlatorog«, ki je delala do januarja 1945. 
V Zapuzah pri Begunjah na Gorenjskem je v mizarski delavnici oskrbnika Rudija Kosirja, v Egrovi vili, delala od jeseni 1943 do poletja 1944 rajonska tehnika za Radovljico, imenovana »T2 OK Jesenice«. Organizator in vodja ome­njene tehnike je bil inz. Janez Tepina-Zane. Tu so raz­mnozevali Slovenski porocevalec, Ljudsko pravico, Mla­dino, Delavsko enotnost, Kmecki glas, Naso zeno, letake in radijska porocila. 
Po nalogu pokrajinskega tehnika za Gorenjsko Adolfa Ariglerja-Bodina je jeseni 1943 Lado Torkar-Matija orga­niziral in vodil tehniko »T3 Jesenice«, ki je zacela delo­vati v Lescah; aprila 1944 pa se je preselila v Drago pod Begunjscico z lepim razgledom po dolini do gradu Kamen. Julija 1944 se je preimenovala v tehniko »Nagelj«, okto-bra 1944 pa v »Spik«. Vodstvo omenjene tehnike je kasneje prevzel Anton Preseren-Gorazd; med njenimi sodelavci je bil tudi Gasperin Franc-Cet iz Begunj, le-ta je pozrtvo­valno zbiral in donasal hrano ter ves potrebni material tehnikom omenjene tehnike, ki ves cas svojega obstoja ni bila izdana. 
V letu 1943 pa do spomladi 1944 je delala na Martinj 
vrhu vojaska »tehnika A« Gorenjskega odreda, ki jo je 
vodil Niko Zumer. v njej so bili se Marjan Masterl-Brenko, 
Mitja Valencic-Sonc, Franjo Kosec, Nusa Fajgelj, ki jo 
srecamo ze prej tudi v kranjski okrozni tehniki kot stro­
jepisko in razmnozevalko, Dusan Jakse in kurir Jaka Be­
nedict. Ko se je leta 1944 Gorenjski odred razformiral v 
tr ienote, v Skofjeloski, Jesenisko-bohinjski in v Kokrski 
odred, je na Martinj vrhu nadaljeval s tehniko Skofjeloski 
odred. »Tehnika A« Gorenjskega odreda oziroma kasnejsa 
tehnika Skofjeloskega odreda je imela svoj prostor v §ol­
skem poslopju na Martinj vrhu pod stopniscem. V »teh­
niki A« Gorenjskega odreda so razmnozevali razna gla­
sila: Gorenjski partizan, letake, radijska porocila in drugo. 
Kot poroca Adolf Arigler-Bodin, je bilo ob koncu leta 1943 na Gorenjskem 14 tehnik in ena tiskarna; Gorenjska je lahko tedaj pokazala kompletno vezano ciklostirano 38 
knjigo Zgodovina VKP (b), ki jo je izdelala Pokrajinska tehnika KPS pod vodstvom Eda Bregarja-Dona. »Zgodo­vina VKP (b) je bil tedaj najvecji uspeh gorenjskih tehnik, uspeh, ki je pokazal vztrajnost, iznajdljivost ter premago­vanje zaprek in tezav.« 
Vzporedno z razvojem mreze ciklostilnih tehnik po okrozjih in rajonih se je razvijalo in organizacijsko utrje­valo tudi centralno vodstvo partizanskih tehnik in tiskarn na Gorenjskem. 2e v letu 1943 je to vodstvo v marsicem koordiniralo delo tehnik; se bolj pa je prislo do izraza v letu 1944, ko je dosegla partizanska tiskarska dejavnost na Gorenjskem svoj vrh. Leta 1944 je bila ustanovljena Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko v Davci z vec od­delki, in sicer kot center, ki je usmerjal delo v vseh go­renjskih tehnikah in tiskarnah. Najprej je bila v kleti hise pri Podgrivarju v Davci; zaradi konspiracije pa se je no-vembra 1944 preselila v novozgrajeni bunker ob potoku Zali v Davci. Ta center, kjer je delalo vec kot 25 oseb, je organiziral nove tehnike, dajal smernice, naloge in na­vodila za njihovo delo, dolocal nacin razdelitve izdelane literature, razporejal osebje in ga strokovno usposabljal, organiziral zbiranje papirja in drugega materiala za po­trebe tehnik. Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko, ki je razpolagala celo z malo elektricno centrale je vkljucevala v svoj sestav radiotehnicno delavnico, kolportazni odde­lek, ki je po vsej Gorenjski vodil kontrolo nad naklado, razdeljevanjem in rednim placevanjem poslane literature, ciklostilni in nabavni oddelek, graficni atelje, ki je izdelo-val zige in linoreze, ter fotografski oddelek, ki ga je vodii Evgen Sesek. Partizanski tisk se je vse bolj izpopolnje-val, postajal je vsebinsko in oblikovno vse bogatejsi in lepsi. Ze jeseni 1944 je imela Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko lastno elektricno centralo, ki je dajala tok za polnjenje akumulatorjev, za razsvetljavo in za radijske apa-

rate; januarja 1945 pa je bila zgrajena nova elektrarna ob deset metrov visokem slapu, ki so ga zajezili. Pokrajinsko tehniko KPS za Gorenjsko je vodil Adolf Arigler-Bodin in je nemoteno delovala vse do osvoboditve. 
Oktobra 1944 je bila izvedena reorganizacija ciklostil­nih tehnik; ukinjene so bile okrozne tehnike oziroma vse ciklostilne tehnike so postale odgovorne ciklostilnemu od­delku Pokrajinske tehnike KPS za Gorenjsko, od katerega so tudi dobivale delo. Ukinjeni so bili okrozni tehniki in postavljeni pokrajinski tehnicni kontrolorji, ki so kontroli­rali tehnike, jim svetovali, hodili po terenu ter nadzorovali intendanco in kolportazo. Nekatere tehnike so konec leta 1944 prenehale delovati; mnogim pa je kljub hudim ofen­zivnim sunkom okupatorja v zadnjih mesecih na Gorenj­skem uspelo opravljati svoje delo vse do osvoboditve. V letu 1944 so nastale na Gorenjskem se nekatere nove ciklostilne tehnike, zlasti pa so nastajale nove tiskarne. Tako je maja 1944 zacela delovati ciklostilna tehnika »T3 A Medvode« in obstajala do konca leta 1944 nad vasjo Rakovnik pri Medvodah; sledovi nekdanjega bunkerja omenjene tehnike, ki je razmnozevala predvsem radijska porocila, so se ohranjeni in vidni. Tehniko »T3 A Med­vode« je vodil najprej Ivan Bokal-Slavko, pozneje pa Mar-jan Sadar-Peter; v njej pa srecamo se Jozeta Pogacarja-Urha, Angelo Knific-Barbko in druge. 
Oktobra 1944 je bila ustanovljena partizanska tehnika 
»Drava«, ki je delovala v bunkerju v blizini vasi Rudno 
pod Jelovico; vodil jo je Joze Pogacar-Urh. Omenjena 
tehnika je razmnozevala razne brosure in radijska poro­
cila. Izdelovali so tudi zige in veckrat je izsel »Obvesce­
valec«, sicer pa drugih periodicnih glasil niso razmnoze­
vali. 
Poleti 1944 je zacela z delom v prostorih pod solo na Martinj vrhu tehnika Skofjeloskega odreda, katere vodja je bil Franc Grohan-Cedo. Istocasno je v obmocju Kokre nastala nova tehnika — tehnika Kokrskega odreda, ki sta jo organizirala Marjan Masterl-Brenko in Mitja Valencic-Sonc; bila je v bunkerju, zgrajenem v hribih nad Trzicem pod Kocno in prislonjena k skalni steni nad cesto Tr-zic—Jelendol. Omenjeno tehniko je najprej vodil Marjan Masterl-Brenko, nato pa Stefan Urbanc-Stefko; v njej so delali se Tone Mrcan-Borut, Mitja Valencic-Sonc, Marjan Belec-Nande in kurir Milan Regovc. V Kokri sta Marjan Masterl-Brenko in Mitja Valencic-Sonc nadaljevala s ti-skom »Gorenjskega partizana«. Ilustrator izdelkov tehnike Kokrskega odreda je bil France Slana, takrat se mladinec, a danes priznani akademski slikar. 
Marca 1944 je zacela delovati partizanska tiskarna »Ju-lija« pri vasi Log na desnem bregu Poljanske Sore. Orga­nizator omenjene tiskarne je bil Edo Bregar-Don; ime pa je tiskarna dobila po Nasti Sesek-Juliji, ki je s pogumnimi akcijami mnogo pripomogla za postavitev te tiskarne. Ni se ustrasila nobene akeije in je bila eden glavnih so-delavcev Eda Bregarja-Dona pri organizaciji partizanskih tiskarn na Gorenjskem. Prvi vecji tisk v novi tiskarni »Ju-liji« je bila druga stevilka Delavske enotnosti z dne 6. aprila 1944. Tiskarno »Julijo« je vodil crkostavec in risar Franc BostjanciBos, Edo Bregar-Don pa se je medtem posvetil konstrukciji novega tiskarskega stroja. 
Julija 1944 je ze bila v Locniski dolini pri Medvodah 

SI. 2 Eden od osmih linorezov Presernove Zdravljice nastale v partizanski tiskarni Trilof. Linoreze je izdelal Janez Vidic 
(v grapi pod Azmanovim posestvom) postavljena nova tiskarna »Trilof«, ki jo je tudi organiziral Edo Bregar-Don. Dal ji je ime »Trilof«, kar pomeni tri leta Osvobodilne fronte, ker je zacela delati v tretjem letu obstoja OF Slo­venskega naroda. Tudi v tiskarni »Trilof« je bilo vodstvo izroceno Francu Bostjancicu-Bosu, ki je postal tako odgo­voren za obe tiskarni, za »Julijo« in za »Trilof«. Tiskarna »Trilof« je bila po svoji zmogljivosti precej vecja od ti-skarne »Julije« in novi stroj, ki ga je skonstruiral Edo Bregar-Don, je bil primeren za tiskanje casopisov. Sep-
Tiskarna Trilof 81. 3 
tembra 1944 se je omenjena tiskarna preselila iz Locniske doline pri Medvodah v Davco, in sicer najprej v grapo za Podgrivarjevo domacijo, pozneje pa v opuscene barake v grapi pod Spanovo kmetijo, ki jih je dala na razpolago Pokrajinska tehnika. V Spanovi grapi so tehniki tudi pro-izvajali elektriko za polnjenje baterij za radijske sprejem­nike in tudi za razsvetljavo. Novembra 1944 so zaceli v tiskarni »Trilof« izdajati svoje glasilo »Nas krog«, v ka­terega so pisali clani tiskarne. Najlepsi in tehnicno naj­zahtevnejsi izdelek tiskarne »Trilof« je bila ilustrirana iz­

daja Presernove Zdravljice, ki je bil istocasno tudi naj­
lepsi izdelek partizanskih tehnik na Gorenjskem in celo 
na Slovenskem sploh. Izdal jo je Pokrajinski odbor OF 
za Gorenjsko ob 100-letnici njenega nastanka. Natisnjena 
je biia decembra 1944 v 1512 izvodih. Vinjete je izdelal 
inz. Marjan Sorli, osem linorezov pa je delo tedaj sedem­
najstletnega Janeza Vidica, danes priznanega akadem­
skega slikarja. 
Avgusta je zacela delovati tudi tiskarna »Donas« v Loc­niski dolini pri Medvodah, v blizini tiskarne »Trilof«. Ti-skarno je organiziral in vodil Edo Bregar-Don, ime pa je dobila po Edu Bregarju-Donu in Nasti Se§ek-Juliji, ki sta imela najvec zaslug pri izdelavi novega tiskarskega stroja oziroma pri postavitvi tiskarne, v kateri so lahko tiskali tudi casopise in letake vecjega formata. Tiskarna »Donas« se je veckrat selila in je koncno novembra 1944 prisla na Jelovico blizu vasi Rudno, v grapo pod strmim skalovjem Orli. Prvi izdelek omenjene tiskarne je bil lepak z naslovom »Slovenskim delavcem v okupatorjevih tovar­nah ...«, ki so ga izdali clani glavnega odbora Delavske enotnosti. Tiskarna »Donas« je imela tudi svoje glasilo »Nasi utrinki«; izsla je samo ena stevilka. 2e v tiskarnah »Juliji« in v »Trilofu« pa tudi v »Donasu« srecamo zelo prizadevnega stavca Stanka Haina-Risa. Po zadnji nemski ofenzivi, spomladi 1945, ki je tezko prizadela tiskamo »Do­nas«, se je le-ta preselila v bohinjsko dolino, v vilo dr. Roberta Neubauerja v Ukancu. 8. maja 1945 so tu natis­nili zadnje delo, ki je istocasno tudi zadnji izdelek parti­zanskih tiskarn na Gorenjskem, to je lepak z naslovom »Slovenci in Slovenke na Gorenjskem«. 
Tudi na Kamniskem so v letu 1944 nastajale se nove tehnike in tudi tiskarne. Marca 1944 je Albin Vengust-Hrast organiziral in v zacetku tudi vodil okrajno tehniko Komenda, ki je delovala najprej v Kapli vasi pri Mejacu; to je bila poslednja v vrsti tehnik, ki jih je Hrast ustano­vil med svojim bivanjem na Kamniskem. Za Vengustom je prevzel vodstvo omenjene tehnike Anton Okorn-Sigma Pozneje se je ta tehnika imenovala »Tehnika T6« in se je preselila v Suhadole, nato pa v Mlako; tedaj so v njej zaceli razmnozevati vso tedanjo literaturo, od periodicnega tiska (Slovenski porovalec, Mladina, Nasa zena itd.) do letakov in brosur. 
Na pobudo Okroznega komiteja KPS Kamnik je bila ustanovljena tiskarna »30 A«, ki je zacela delovati marca 1944 v kletnih prostorih hise Antona Rozica na Visevku. V zvezi s tern je bila tedaj izvedena elektrifikacija treh vasi: Zeje, Visevka in Trojice. Ustanovitelj in organizacij-ski vodja tiskarne je bil Karel Zupancic-Zan. Kot poklicni graficar pa je v njej delal Lojze Praprotnik-Samo. Anton Rozic in njegova zena sta dala tiskarni »30 A« prostor, hrano in drugo. Omenjena tiskarna je delala na istem me-stu vse do septembra 1944, ko so vas in hiso, v kateri je bila, pozgali Nemci. Tiskarna »30 A« je tiskala Sloven-ski porovalec, Mladino, radijska porocila in vso drugo takratno partizansko literaturo. 
Da bi prikrili delo tiskarne »30 A«, sta Okrozni komite in Okrozna tehnika Kamnik organizirala v njeni blizini se eno tiskamo na Kamniskem, imenovano »4 M«. Z delom je zacela maja 1944 v vinjskih hribih oziroma v Mateto­vem hribu, nato pa se je selila blize k Trojici. Glede osebja je bila tiskarna »4 M« stevilcno zelo mocna. Ime je dobila po svojih stirih clanicah, katerih imena so se zacenjala s crko M; ena od teh stirih je bila tudi Marija Skerjanec-Milka. Jeseni 1944 so se tiskarne, ki so delo-vale na Kamniskem, selile v osvobojeno Zgornjesavinjsko dolino. 
V vseh nastetih tehnikah in tiskarnah, ki so v letih 1941 do 1945 ilegalno delovale na Gorenjskem, je nastalo ogromno tiskanega gradiva — periodicnih glasil, brosur, letakov, radijskih vesti, pesmaric, slikovnega gradiva itd. V tezavnih razmerah, v bunkerjih, skritih po gozdnih gra­pah ali po vaseh, so delali tehniki noc in dan ter s svojimi deli dvigali socialno in nacionalno zavest ljudstvu, ga kre­pili v boju za svobodo, ga obvescali o vojaskih dogodkih doma in po svetu, razgaljali okupatorjeve nacrte in proti­narodno dejavnost domacih izdajalcev. Mimo stevilnih ovir so tiskarji tovorili papir in drug material; mnogi so pri tern izgubili zivljenje. Dneve in noci so presloneli nad tiskar-skim strojem in vstavljali crko za crko. Tako je dan za dnem izhajala partizanska literatura, ki so jo raznasali po­gumni kurirji; tudi oni so opravljali zelo pomembno delo; tezko otovorjeni so odnasali literaturo skozi sovraznikove zasede, cez hribe in doline, pozimi in poleti, do vasi in mest. Razmere za delo partizanskih tehnih in tiskarn na Gorenjskem so bile izredno nude. Vse je bilo treba ustva­riti v neposrednem boju s sovraznikom. Uspehi so bili dosezeni predvsem zato, ker je delo partizanskih tehnikov in tiskarjev slonelo na siroko razpredeni organizaciji, v kateri je sodelovalo na stotine ljudi in ker je Komunisticna partija dajala temu delu veliko podporo. Zato imajo zaslu­ge za delo partizanskih tehnik in tiskarn vsi, od terenskih delavcev, ki so gradili bunkerje, dajali na razpolago svoja stanovanja ali hise, skrbeli za hrano, obleko in drugi ma­terial tehnikov ali opravljali obvescevalno sluzbo, pa do 
vseh kuharjev v tehnikah, strojepiscev, risarjev in crko­stavcev oziroma razmnozevalcev, vodij tehnik in kurirjev. Prav vsem gre priznanje, da je partizanski tisk na Gorenj­skem dosegel tako stopnjo kvalitete pa tudi priznanja med ljudstvom, ki je z veseljem sprejemalo tisk nasega narodnoosvobodilnega boja. 
Poleg civilnega partizanskega tiska, ki so ga izdajali organi narodne oblasti, je med NOB na Gorenjskem kro­zil tudi vojaski tisk, ki so ga izdajale posamezne vojaske enote. Ponekod so izhajala glasila posameznih cet, pisana in razmnozena kar s pisalnim strojem; v njih so borci v pesmi ali v prozi opisovali svoje boje in zmage, se spomi­njali padlih tovarisev, pisali o svobodi, za katero so sli v boj ipd. Gradivo so sami ilustrirali in razmnozevali. Med mnogimi glasili je bil zlasti pomemben Partizanski dnev­nik, ki je zacel izhajati novembra 1943 kot glasilo 31. divi­zije, od februarja 1944 dalje kot glasilo 9. korpusa, junija 1944 pa je postal glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko. Vendar pa v bistvu ne moremo lociti voja­skega tiska od drugega tiska, ki je nastajal v ilegalnih tehnikah in tiskarnah na Gorenjskem, kajti oba sta bila med seboj povezana in namenjena ljudstvu ter njegovemu boju za svobodo. 
Ko je 9. maja 1945 moral sovraznik zapustiti naso 
Gorenjski partizanski tehniki in tiskarji zbrani na posvetu Sl. 4 marca ieta 1945 v Divai 
dezelo, so gorenjski partizanski tiskarji zasedli tiskarno v Kranju in v svobodi nadaljevali delo, ki so ga s tolikim trudom in zrtvami opravljali v narodnoosvobodilnem boju v svojih skrivnih tehnikah in tiskarnah. 

PARTISAN TECHNIQUES AND PRINTING ESTABLISHMENTS IN GORENJSKA 
In summer 1941 the first clandestine Cyclostyle techniques and printing establishments were begun. It was to satisfy the needs of people from Gorenjska to have the liberal printed word. On the typewriter, on a duplicating machine and on the cyclostyle, the newspaper Slovenski porocevalec was manifolded as well as the news by the radio, poems and especially leaflets that called for struggle against the enemy. The decision of CK KPS in April 1942 to send the first organizers of clandestine techniques out of Ljubljana, was of great importance for the development of national liberation printing. Their task was to organize and spread partisan printing. So in the middle of the year 1942 Adolf Arigler-Bodin, the organizer of partisan printing activity, came to Gorenjska. This activity reached its climax in 1944 when the District technique of KPS for Gorenjska was found at Davca. This was the center which directed the work in all printing establishments and techniques in Gorenjska but it had also many departments. Partisan printing progressed as to con­tents and to form from year to year. The best work of all Slo­vene partisan printing was the illustrated volume of Preseren's Zdravljica which was printed in the printing establishment Trilof in 1944. This was the centenary of the poem's first issue. 
Working conditions for partisan techniques and printing establishments in Gorenjska were very hard because they were hidden in ravines and villages. Everything had to be done within the struggle with the ennemy. The printers spent days and nights inserting the letters and thus making possible that parti­san literature could be issued every day. This literature was then distributed by brave partisan couriers through ambushes and other dangers. Success was attained because the organization of partisan technicians and printers was largely spread (hund­reds of poeple collaborated) and also because the Communist Party greatly supported its work. 

PARTIZANSKA SANITETA NA GORENJSKEM 
FRANC BENEDIK 
Nemci so smatrali Gorenjsko za sestavni del svoje drzave in zato niso varcevali z materialom ter vojasko silo v boju proti partizanskemu gibanju. Po vsem terito­riju so razpredli zelo gosto mrezo svojih postojank, tako da so dobro obvladali ves teren in poskusali zavreti vsa­krsno aktivnost partizanskih enot. Nemski vojak je bil zelo borben in organizacijsko sposoben. Z najvecjo pozor­nostjo so zasledovali partizansko gibanje na Gorenjskem, z isto natancnostjo so zasledovali tudi sanitetne posto­janke. 
Prvi partizani na Gorenjskem niso imeli organizirane zdravniske sluzbe. Med borci so se nasli ljudje, ki so se nekoliko razumeli na prvo pomoc. To so bili navadno tisti partizani, ki so kadrovski rok v stari Jugoslaviji sluzili v sanitetnih vodih. Vendar to delo ni bilo dovolj strokovno in so opravljali le bolnicarske posle, medtem ko so bili pri vseh vecjih poskodbah vezani na pomoc s terena.' Tako so prihajali zdravniki iz okolice: dr. Strnadova, dr. Komatar, dr. Volf, dr. Hafner, dr. Bezek in drugi. Ta stro­kovna pomoc je imela to pomanjkljivost, da je bila v ve­cini samo enkratna in so bili nadaljnji negovalci predvsem domacini, ki so ranjence skrivali.2 Tako se je npr. ranje­nec iz bojev za Drazgose zatekel k nekemu kmetu v Selski dolini. Ta mu je napravil skrivalisce v gnoju pred niso, ka­mor je vsak dan na skrivaj nosil hrano in zdravila. Majhna odprtina ob glavi ranjenca je bil edini stik z zunanjim svetom. Skoraj tri mesece je prelezal v tern prostoru brez svetlobe. Tajanje gnoja in vedno mocnejsi curki gnojnice so ga prisilili, da se je se ves oslabel izvlekel iz luknje in odtaval v gozd. Drugi tak ranjenec se je s prestreljeno in zlomljeno stegnenico privlekel do neke hise v loskih hribih, kjer ga je domaca hci skrila in mu nosila hrano vec mesecev, ne da bi se kdorkoli v hisi slutil, da je pri njih skrit partizan. Spomladi so tega ranjenca ilegalno prepeljali v ljubljansko bolnisnico na kirurski oddelek, kjer so ugotovili, da je kost sicer zarascena, vendar je noga ostala krajsa, ker se je rast premaknila.3 
Ta nacin zdravljenja, t. i. »zabijanje« ranjencev na te­renu, je trajal od zacetka boja do poletja 1942. Prvi sani­tetno usposobljen partizan je bil neki medicinecali izsolani bolnicar France, ki se je udelezil tudi drazgoske bitke in je kasneje padel blizu Skofje Loke. Prvi partizanski zdravnik na Gorenjskem je bil dr. Joze Gabrovsek, ki je prisel v partizane julija 1941 in se je po boju na Partizan­skem vrhu na Jelovici vrnil v Ljubljano. Do pomladi 1942 ni bilo nobenega novega zdravstvenega osebja s terena. Konec pomladi 1942 sta prisla iz Ljubljane medicinca Mirko Kmet-Janez in Emil Straus. Prvi je deloval v Selski, drugi pa v Poljanski ceti, medtem ko druge cete se niso bile sanitetno oskrbljene. Junija sta prisla cez Dolomite na Gorenjsko dr. Edvard Pohar in dr. Milan Cunder, ki je imel s seboj izsolanega bolnicarja Iztoka; le-ta je bil do-deljen Kamniskemu bataljonu. Dr. Edvard Pahor je odsel v Cankarjev bataljon pod Stol z operativnim podrocjem na Karavankah, Mezaklji in Pokljuki. Zaradi tako dobrega stanja medicinskega osebja v partizanskih enotah so ra­njenci dobivali hitro in ucin'kovito zdravnisko pomoc, ven­dar je to ugodno stanje trajalo le nekaj mesecev. V zimi 1942/43 sta bila ujeta dr. Cunder in medicinec Straus, medicinec Kmet pa je presel na politicno delo, tako da je ostal dr. Edvard Pohar edini zdravnik v partizanskih enotah na Gorenjskem. 
Velika nemska ofenziva poleti 1942 je trajala vec kot tri mesece in je bila zelo huda. Razbita sta bila Kokrski in Kamniski bataljon ter Selska ceta. Resili so se samo zdravi borci, stevilo resenih ranjencev je bilo v velikih nemskih ofenzivah zelo majhno, ker je bilo resevanje ranjencev zaradi velike nemske premoci zelo teiavno. Med neprestanimi ofenzivami tudi ni bilo mogoce graditi stalnih sanitetnih postojank. Ranjence so skrivali v tezko dostopne in nekompromitirane kraje v gozdovih, kjer so napravili majhna zasilna bivalisca in jim preskrbeli nego­valce, po moznosti bolnicarja ali enega izmed borcev, ki je znal vsaj zasilno prevezovati, da je neposredno negoval bolnika, medtem ko je drug borec skrbel za hrano in strazil. Taka preskrba ranjencev se zdalec ni bila idealna, vendar je bil to ze prehod k boljsemu.4 
Kljub nemskemu terorju je nastala prva sanitetna usta­
Ambuhnta. zgrajena /eta 194-2 Antiulanta. zgrajena /eta 194-3 Ambulanta zgrajena fcta 19U 

nova na Gorenjskem ze marca leta 1942. Njen ustanovitelj Gregor Rupnik-Groga pise, da sta s sinom iskala primeren prostor, kjer naj bi zgradili barako za zaklonisce in zdrav-Ijenje. Prostor sta dobila med Gorenjo vasjo in Poljanami na terenu, ki se imenuje »za Krizem«. Z gradnjo so priceli marca 1942, baraka je bila zgrajena 1. aprila 1942. Pokrita je bila s stre§no lepenko, zasuta pa z debelim slojem zemlje, da se ne bi cutilo, ce bi kdo hodil po njej. V ba­2b -v \ J 
ODREDNA BOIW/SN/CA
MM* 
I I I I I I i I I L 
1 
SI. 1. Partizanske bolniinice in ambulante na Gorenjskem 
raki so bili postavljeni pogradi za lezis, v kotu pa je stala zelezna pec, ki je sluzila za kuhanje bolnikom in osebju. Kuhali so samo ponoci, da se z dimom ne bi izdali. Prvi bolnik je imel ozebljeno nogo in je prisel ze 
5. aprila. S strokovnimi nasveti je pomagal dr. Milan Gre­gorcic. Pripravljal in posiljal je zdravila ter potrebni sani­tetni material, opravljal laboratorijske preglede urina, ki so ga nosili od bolnikov, ter dostavljal izvide s prilozenimi zdravili, katere so jemali bolniki po njegovem nasvetu. Hrano so prinasali kurirji, ki so jih obvescali tudi o raznih dogodkih. Poleti 1942 jih je obiskal tudi zdravnik drugs grupe odredov dr. Dusan Mravljak-Mroz. Do konca leta 1942 se je zdravilo v tej ambulanti 14 pacientov. Najvec je bilo ranjencev, nekaj pa tudi bolnikov z ozeblinami in koznimi boleznimi.5 Ta postojanka je pozneje dobila ozna­ko ambulanta C. 

V zacetku decembra 1942 je nastal pod vrhom Me-zaklje na pobocju proti Jesenicam v blizini daljnovoda, ki poteka proti Radovni, bunker. Prostor je bil zelo ugo-den in baraka je bila postavljena pod visoko skalno steno, na vrhu katere je rastel velik macesen. Lokacija je omo­gocala kurjenje tudi z mokrimi drvmi, kajti dim se je valil kakih 20 m ob skali navzgor in se nato izgubljal v ma-cesnu. Gradnja barake je bila zaradi pomanjkljivega ma-teriala zelo preprosta. Glavne stene so bile spletene iz gostih vej, priblizno pol metra na debelo. Streha je bila iz klanih stresnikov, ki so jih prinesli iz bliznje drvarske koce. V baraki je bilo pet lezisc, a za osebje so zgradili se manjso lezalnico. Preskrba z vodo je bila pozimi mozna s topljenjem snega, medtem ko so sicer vodo nosili iz rezervoarja, ki je bil ob elektrikarjevi nisi poleg daljno­voda. Barako je postavil tovaris Zvonko, ki je bil hkrati bolnicar, kurir in intendant. Prvi in spocetka edini bolnik je bil Jesenican Stric (ime je neznano). Hrano sta dobi­vala od znancev na Jesenicah, od koder jo je Zvonko redno prinasal. Do konca januarja sta bila Stric in Zvonko edina prebivalca. Pri Stricu je bil napravljen tudi prvi mavcni povoj za komolec, ranjen z dumdum kroglo. Ma-vec je preskrbel neki monter z Jesenic. Januarja 1943 je pricelo primanjkovati hrane, zato je dr. Edvard Pohar v zacetku februarja odredil rekvizicijo pri nekem kmetu nemcurju v Javorniskih rovtih. Rekvirirana hrana je za­doscala skoraj za mesec dni. Kmalu nato so priceli pri­hajati tudi drugi ranjenci iz cet pod Stolom in s Pokljuke, v aprilu pa celo avstrijski partizan s Koroske, ki je imel zastaran izpah rame in jo je dr. Pohar s tezavo namestil v narkozi.6 
Konec leta 1942 ali v zacetku 1943 je nastala se tretja postojanka, to je Andrejeva bolnisnica. Ta ambulanta je stala blizu Ojstrega vrha in jo je postavil cevljar Andrej. Kot poroa kronist, je bilo treba deske in potrebni ma­terial znositi ponoci oziroma so uporabljali samo gozdno gradivo. Ta postojanka je nastala iz okroglih smrekovih debel. Zeblje je bilo treba zabijati na ta nacin, da so jih prekrili z gumo ali pa z zlozenimi krpami. Prvi bolniki so 
bili Stane, Cuk, Franjo, Robin, Miran, Leon in Mato.7 
Tako so imeli partizani pozimi 1942/43 na Gorenjskem v ambulantnih barakah prostora za okrog 20 ranjencev. To je bil ze velik napredek glede na to, da so pred tern ranjence skrivali domacini. Obstajale so tri ambulante: Grogova postojanka, ambulanta na Mezaklji in Andrejeva bolnisnica. Vse tri so pozneje dobile svoja administrativna imena. 
Cetna saniteta na Gorenjskem je bila popolnoma sa­moiniciativna, saj v prvih partizanskih enotah ni bilo sani­tetno orientiranih ljudi. Dr. Edvard Pohar poro, da je obiskoval posamezne cete, ce so imeli borci kaksne tezje poskodbe. Posameznim najbolj razumnim borcem je dal navodila za nadaljnjo oskrbo ranjencev. Pokazal jim je nacin povijanja in povedal navodila za jemanje zdravii.8 
Preskrba s sanitetnim materialom je bila v zacetku mozna le z zbiranjem zdravii in instrumentarija na terenu. Zbrane so bile tudi manjse kolicine legalno preskrbljenega materiala in nato poslane partizanskim enotam. Pomanjk-Ijivost tako zbranega materiala je bila v tern, da so bile zbirke dokaj enostranske in je primanjkoval komplet in­strumentarija, ki je bil nujno potreben za tezje zdravniske posege. Preskrba iz Ljubljane je bila zaradi slabih zvez zelo tezka. Nekaj sanitetnega materiala je prislo na Go-renjsko z dopolnilnim bataljonom, ki je prisel cez Dolo­mite junija 1942 na Gorenjsko. Vendar je bilo to za vse potrebe premalo. Kirurski instrumentarij, ki ga je prinesel s seboj dr. Pohar, je komandant Gorenjskega odreda Joze Gregorcic odredil za Selsko ceto, medtem ko je za bata-Ijon pod Stolom odredil rekvizicijo v jeseniski bolnisnici. Ta akcija je bila v noci med 20. in 21. junijem 1942. Do bolnisnice je odsel s petdesetimi partizani zdravnik dr. Edvard Pohar. Hitro se je lotil dela in nabral ves potrebni instrumentarij, nato se je lotil se nabiranja zdravii. Dezur­ni zdravnik, ki so ga medtem poklicali, se je mocno cudil partizanu, ki je zahteval razna zdravila. Razlagal mu je celo, da je nesmiselno s seboj jemati injekcijske ampule, ces da niso za pitje, ampak se jih mora z brizgalko in iglo dajati pod kozo. Ta akcija je med gorenjskim Ijud­stvom vzbudila zelo sirok odmev.9 
Poleti 1943 je prisel na Gorenjsko stab Alpske cone s komandantom Petrom Popivodo in komisarjem dr. Jozem Brilejem. Stab cone je odredil, naj se zgradi velika bol­nisnica s kapaciteto vsaj 60 postelj. Namen odredbe je bil, da se ustvarijo podobne sanitetne postojanke, kot so v tern casu ze obstajale v Kocevskem Rogu. Razmere na Gorenjskem so bile dugacne od tistih v Kocevskem Rogu, 

kjer so prostrani gozdovi, ki so varovali zakonspirirane postojanke. Dr. Pohar se je temu nacrtu uprl, privolil pa v gradnjo vecjega stevila manjsih postojank s skupno kapaciteto zahtevanih 60 postelj.10 Tako je bilo s stabom Gorenjskega odreda sklenjeno, da se zgradi odredna bol­nisnica v blizini Prtovca-Podlonka. V sodelovanju z doma­mi aktivisti, predvsem z Andrejem Tolarjem iz Brsnic, so po daljsem iskanju nasli prostor pod Ratitovcem desno od poti, ki pelje iz Prtovca na ta vrh. Mesto je bilo dokaj visoko med velikimi skalami in smrekami na dnu skalnega pobocja Gladkega vrha. Tezava je bila z gradbenim ma-terialom. Deske je bilo treba dovazati iz zage na Podlonku v Prtovc in od tarn nositi po veliki strmini na kraj gradi­tve. Barako so gradili pocasi, ker zaradi dekonspiracije niso smeli zabijati zebljev s silo. Vse je bilo zgrajeno iz tankih stirimetrskih desk in zato je bila baraka tudi velika 4 X 4 m. Tudi streha je bila lesena, vendar premalo strma, zato je ob vecjih nalivih zamakalo.11 Znotraj je bilo pre­deljena v dva prostora, eden je bil za bolnike drugi pa za osebje. Po stenah je bil napit papir, da bi bilo vec toplote, bolj cisto in manj vetra. Lezisca so bila v nadstropjih, med steno in pogradi pa je bilo zelo malo prostora. Na sredi med obema prostoroma je stala zelezna pecica, ki je grela obe sobi. Kuhinja je bila postavljena na koncu, tako da se je skoznjo vstopilo v barako.12 V baraki je bilo prostora za osem pacientov. Kurili so samo z ogljem, ki ga je bilo na tem mestu dovolj in zato ni bilo nevarnosti dekonspiracije z dimom. Prvi ranjenec je bil Romi. Ste-vilo ranjenih pacientov je nitro narascalo in dela je bilo kar dovolj, saj sta bila v bolnisnici le kurir in dr. Pohar. Zvecer sta nanosila oglje in vodo, ponoci pa iskala hrano. Po vec ur dalec sta nosila 25 do 35 kg tezke nahrbtnike. Delo je bilo zelo olajsano, ko je stopil v bolnisnico Miha Tolar-Zoro iz Brsnic in je Romi po ozdravitvi prevzel bol­nicarske posle. Bolnik Stefan Dijak iz Gorij pa je po ozdravljenju prevzel kuhanje. Tako je nastalo osebje bol­nisnice, ki je v enaki zasedbi ostalo do februarja 1944. Dotok ranjencev je bil zelo velik, baraka pa za vse pre­majhna; zato so ob bolnisnici dograjevali majhne bunkerje iz lesa v obliki sotorov. Julija 1943 je bila ustanovljena Presernova brigada, ki je takoj pricela z akcijami. Nemci so odgovorili z veliko julijsko ofenzivo, v kateri je bil ranjen komandant Igor, ki so ga nosaci prinesli v blizino bolnisnice. Dan za tem, ko so prinesli ranjenega koman­danta, so Nemci nenadoma prisli v Prtovc in se takoj umaknili. Ker je eden od nosacev pobegnil, se je osebje v bolnisnici zelo vznemirilo. Bolnike so prenesli v skale 
pod vrh Ratitovca in jih namestili v zasilne sotore. Ves inventar bolnisnice pa so poskrili pod skale v blizini. Na-slednji dan so Nemci navsezgodaj zopet prisli, zato so ranjence skrili se vise v skale. Nemci so odkrili barako in jo popolnoma razdejali. Bolnisnica je bila verjetno iz­dana, saj so med Nemci videli mladega civilista, ki je bil eden od nosav ranjencev v Presemovi brigadi. Po uni-cenju bolnisnice ni bilo mogoce misliti na novo, ker so bili Nemci zelo aktivni. S pomocjo sotorov je bila na­pravljena postojanka, ki se je veckrat selila. Nazadnje se je umaknila pod vas Podlok v gozd pod cesto Zelezniki— Prtovc. Racunali so, da nikomur ne bo prislo na misel, da bi tukaj iskal bolnisnico. Presernova brigada je odsla na Dolenjsko, na Gorenjskem ni bilo vecjih akcij, zato je bilo tudi malo ranjencev. Dolocili so tudi prostor za novo bolnisnico pod Vancovcem v Brsnicah pri Podlonku. Naj­prej so napravili zasilne sotore. Med najhujsimi bolniki je bil Drago iz Skofje Loke, ki je imel kostno tuberkulozo. Dr. Pohar mu je moral amputirati stegnenico na zasilni operacijski mizi, eter za narkozo je preskrbel dr. Petric iz Kranja. Sama rana se je dobro celila, vendar je bolnik umrl zaradi obolenja celotnega organizma. Ker so prica­kovali, da bo dostop do te nove bolnisnice pozimi zelo tezaven, so sklenili postaviti solidno zimsko postojanko iz smrekovih debel. Gradnja se je pricela v zacetku okto-bra. Gradili so stirje clani bolniskega osebja, pomagal pa je Andrej iz Brsnic. Baraka je bila velika 4 X 4,5 m in je imela dvoje oken. Med hlodi je bil nabit mah, ki naj bi zadrzeval mraz in veter. Lezisca so bila v dveh nadstrop­jih, spodaj za hudo ranjene, zgornje lezisce, kjer so lezali lazji ranjenci in rekonvalescenti, pa je bilo skupno. Druga oprema bolnisnice je bila se: majhna omarica za zdravila in obvezila, dolga klop, ki je rabila tudi pri operacijah, in manjsa za pisalni stroj, ki je rabila pri operacijah za instrumente. Ob vratih je bila pecica, kuhinja pa je bila prislonjena na barako pri vhodu in zgrajena iz desk. Kurili so samo z ogljem, tako da ni bilo nobene nevarnosti dekonspiracije zavoljo dima. Dokoncno zgraditev barake so prelozili do spomladi, ker so racunali, da bo zaradi kapitulacije Italije konec vojne. Presernova brigada je pri­nesla s Primorskega tri hude, nepremicne ranjence in sedem lazje ranjenih. Z velikimi tezavami so te ranjence spravili v bolnisnico. V zacetku decembra leta 1943 je imela Presernova brigada hude boje blizu Skofje Loke. Ranjen je bil komandant Svarun, nekaj dni kasneje pa tudi namestnik komandanta in vec drugih borcev. Sanitet­nega materiala je bilo dovolj, tako da so z njim preskrbo­
SI. 2. Sanitetni referent Gorenjskega odreda dr. Edvard Pohar z osebjem in ranjenci Odredne bolniSnice I 
vali tudi bliznje ambulante in partizanske enote, kasneje jih je nekaj dobila tudi Slovenska vojaska partizanska bolnica (SVPB) Franja.13 
Avgusta leta 1943 se je dr. Edvard Pohar odlocil usta­noviti odredno ambulanto A. To je bilo med nemskimi ofenzivnimi akcijami, zaradi cesar so morali delati zelo konspirativno. Najprej je bilo treba postaviti barako, ven­dar je primanjkovalo materiala, se bolj pa ljudi. Za bolni­carja je bil postavljen tovaris Bezo, Janez in Jernej pa za nosaca in oskrbnika pri ambulanti. Prostor so zelo dolgo iskali, nazadnje so izbrali podrocje v obmocju vasi Podlonk in Prtovc. Z delom so morali takoj zaceti, ker so imeli bolnike brez strehe. Mucno je bilo, ker je bilo treba delati vse ponoci, podnevi se niso smeli premikati. Prvi bolniki so bili Iztok, Golob, Joze, Peter, Jokel. Bolehali so vecji del na zelodcu in revmatizmu. Stevilo bolnikov se je iz dneva v dan vecalo. Prihajali so iz cet Gorenj­skega odreda. Sprva niso imeli intendanta, za hrano so morali skrbeti sami in so zivez dobivali pri tamosnjih kme­tih. Da bi se stanje izboljsalo, so postavili za intendanta tovarisa Milana, za kurirja pa tovarisa Vohuna. Ker so Nemci pogosto patruljirali okrog Podlonka in Prtovca, se je vodstvu ambulante zdelo to nevarno. Umaknili so se na drugo varnejse mesto. Postavili so boljso in vecjo barako, ker so dobili tudi vec bolnikov iz Presernove brigade. Vseh skupaj je bilo okrog 18. Medtem je bil za politkomisarja postavljen tovaris Franjo, za bolnicarko to-varisica Cilka, za nosaca tovaris Podolski in za kurirja tovaris Zivko. Premaknili so se v drugo taborisce, ki je bilo ze prej pripravljeno za zimo. Pricela se je tudi nemska ofenziva in v ambulanti so zmrzovali ter gledalj Nemce, kako so hodili okrog.14 
Po katastrofi 3. bataljona Presernove brigade na Po-kljuki decembra 1943 je bila ustanovljena na Gorenjskem se ena ambulanta tako imenovana ambulanta E. Ranjenci in ozebli so se zatekli v koco na Jereki pri Koprivniku. Ker so bili potrebni zdravniske pomoci, je prisel dr. Pohar in zacel operirati. Skoro vsem borcem je bilo treba ampu­tirati prste na nogah, ki so se od ozeblin vneli in nato ognojili.15 
Grogova postojanka, ki je dobila oznako ambulanta C, je januarja 1943 veckrat prezivljala kriticne trenutke, saj se je v njeni okolici veckrat slisalo streljanje. Od pokrajinskega odbora OF so zvedeli, da je bolnisnica verjetno izdana in naj jo izpraznijo. Ko je sneg skopnel, so se odlocili, da bodo zgradili novo postojanko. Stara postojanka je ostala vse do 8. aprila 1943, ko so jo Nemci odkrili in zazgali. Do konca aprila so potem zgradili novo ambulanto, v kateri je bil pograd za lezisca, za kuhanje pa so si preskrbeli stedilnik. Prvi bolnik je bilJoze Galicic iz Suhe. S strokovnimi nasveti je se vedno pomagal dr. Gregorcic. Prek poletja in v jeseni 1943 ni bilo v posto­janki pomembnejsih dogodkov. Prihajali so ranjenci in bolniki, odhajali pa so zdravi.16 
V Andrejevi bolnisnici (ambulanta B) so srecno pre­stali zimo. Spomladanska nemska ofenziva v Selski dolini jih ni prizadela, pac pa so bili aprila 1943 neko noc ob-vesceni, naj se premaknejo. Ne ve se, ali je bila bolnis­nica izdana; material so pustili, nekaj lazjih bolnikov pa je odslo v svoje enote. Ostali so Jaka, Andrej, Crt, Leo­pold in Zane, ki so se umaknili in poiskali nov prostor, ki je bolj ustrezal poletnim razmeram. Od tarn se je lepo slisalo zvonjenje iz cerkvice sv. Miklavza. V tej hajki je bil ujet in pozneje ustreljen le tovaris Miso. Preko po­letja so postavili novo zimsko postojanko, selili pa so se septembra. Do tega casa je bolnisnica spadala pod teren­sko upravo, odtlej pa se je podredila vojaski upravi Go­renjskega odreda in dobila ime ambulanta B. Na Korosko je odsel tovaris dr. Mirko, ki jim je do tedaj dajal potrebno zdravnisko pomoc. Obiskovati jih je pricel sanitetni refe­rent Gorenjskega odreda dr. Par. Nove ranjence je bilo treba uciti na polglasno govorjenje, vendar jih je bilo tezko na to navaditi. Bolnisnica oziroma ambulanta je ostala do konca leta 1943 skoraj prazna, primanjkovati pa je pricelo tudi obvez.17 
Partizanska saniteta na Gorenjskem je dosegla v letu 1943 lep napredek, saj sta bili zgrajeni dve novi ambulanti in osrednja postojanka odredna bolnisnica I. Na Gorenj­skem so imeli konec leta 1943 sest ambulant oziroma bolnisnic. Odredno bolnisnico I pod Ratitovcem, ambu­lanto A pri Podlonku, ambulanto B Ojstri vrh, ambulanto C v Poljanski dolini pod Blegosem, ambulanto D na Mezaklji in ambulanto E nad Jereko pri Koprivniku. Te ambulante in bolnisnica so bile vse na desnem bregu Save, na levem se ni bilo nobene. Odredna bolnisnica je bila namenjena huje ranjenim, v njej je bil vedno zdrav­nik. Poleg te ustanove so obstajale tako imenovane od­redne ambulante, ki so bile ustanovljene kot zdravstvene postaje za lahke ranjence in so bile na raznih krajih. 
Cetna saniteta je ostala na stari stopnji. Prislo je sicer nekaj medicincev in bolnicarjev, niso pa bistveno spre­menili tedanje organizacije. Presernova brigada, ki je bila ustanovljena julija 1943, ni imela vse leto 1943 nobenega zdravnika.18 
Tudi lekarniska sluzba se ni napredovala. Zdravila so se zbirala po lekarnah in prek zdravnikov splosne prakse. Tako poroca magister Kmet, da so v Kranju pogosto za­hajali v Rauchovo in Savnikovo lekarno dr. Petric, dr. Faj­diga, dr. Bezek in dr. Skulj ter vsakic nabrali polne torbe obvezilnega materiala.19 Vendar je sanitetni material pri­hajal s terena ze v vecjem obsegu. Nekatera dragocena zdravila, ki so jih v lekarnah izdajali na grame, so pri­hajala v partizanske ambulante v kilogramih. Ker je bilo za bolnisnice dovolj zdravil, so oskrbovali tudi posamezne enote, kasneje pa je nekaj dobila tudi bolnisnica Franja.20 
Do jeseni 1943 se niso obstajale gospodarske komisije in so morali skrbeti za vso hrano intendanti. V ta namen so imeli svoje terensko omrezje, ki jim je zagotavljalo nemoteno preskrbo. Od jeseni 1943 je preskrba prihajala prek gospodarskih komisij, te pa so vcasih odpovedale in vodje ambulant so se morali v takih primerih zopet zanasati na lastne moci, tako da skoraj ni bilo tezav v sanitetnih postojankah. 
V letih 1944 in 1945 se stevilo postojank na desnem bregu Save ni spremenilo. Ambulanta C (Grogova posto­janka) se je morala 12. marca 1944 seliti. Za evakuacijo so mobilizirati dva konja in voza za prevoz hudih ranjen­cev in materiala. Ranjence so skrili h kmetom, hudega ranjenca pa oddali v bolnissnico Franja. Vodja ambulante 
Groga se je odlocil, da bodo zgradili novo postojanko. V njej so bili pogradi za lezisca in stedilnik za kuhanje hrane, ki so ga pripeljali iz prejsnje postojanke. Sprejeli so vse bolne in ranjene, ki so bili v hisah pri kmetih, prav tako pa tudi nove ranjence in bolnike. Septembra 1944 so dobili sporocilo, da so izdani. Bolnisnico so zapustili ter ranjene in bolne premestili v zapusceno partizansko cev-Ijarsko delavnico. Ker je bilo veliko domacinov pri domo­brancih, so ti zelo dobro poznali domace gozdove. Zato je Groga spremenil nacin preskrbe in zavarovanja ranjen­cev ter bolnikov. Odslej niso bili vec navezani na stalno mesto, pac pa so se premescali iz cevljarske delavnice v hise, pa zopet v kaksno zapusceno barako. Hude ra­njence in bolnike so odpremljali v bolnisnico Franja. Kljub temu, da je bila ambulanta pokretna, se je povecalo ste­vilo ranjenih in bolnih. V zupniscu na Javorju so si uredili celo kopalnico, tako da so laze zdravili kozne bolezni. Iz Javorja so se preselili v Jazbine v Koscancevo niso, tarn pa so jih opazili domobranci, jih pregnali, hiso pa zazgali. Na zimo 1944/45 so se umaknili v cevljarsko de­lavnico, od tarn pa v neko kurirsko barako. V to barako je bil vstop samo po vodi, ki je ponekod segala do paz­duhe. Proti koncu vojne se niso vec zadrzevali po hisah; bilo je prenevarno, ker so se poleg Nemcev in belogar­distov pojavili se cetniki in ustasi. Najbolj varno je bilo v gozdu na prostem, kjer so postavili sotore iz sotorskih kril, rjuh in vejevja. Svobodo so docakali na Mladem vrhu, spustili so se v Cesnjico in uredili v tamkajsnji gostilni ambulanto.21 
Tudi v ambulanti B (Andrejeva bolnisnica) so spomladi 1944 priceli misliti na obnovo ali gradnjo nove ambulante. Konec maja, ko so ze skoraj zgradili novo barako, so izvedeli, da je dezertiral Rado, in spet so se morali seliti. Hude ranjence so odpeljali v drugih pet pa v sotore, kjer je bilo cet poletje kar udobno. Po teh dogod­kih je bilo nekaj casa mirno. Ob vsakem ropotu motorjev in streljanju je upravnik Lojze plezal na bukev. Nekega dne je opazil avtobus in oklepnike. Z avtobusom so se pripeljali vojaki, ki so se usmerili ravno v tisto smer, kjer so taborili. Nemci so nasli samo staro oglarsko barako, ki so jo zazgali. Osebje in bolniki pa so se umaknili na nasprotni gric in opazovali nemsko pocetje. Nemci so se umaknili, tako da postojanka ni imela nobenih zrtev. Ures­nicile so se kitice, ki jih je napisal ranjenec Slavko: 
Tarn gori, tarn v gozdu pa nekaj stoji kar dobro je skrito za svabske o. 
Ni hisa ni bajta, pa tudi ne grad, notri le prides, ce zdravje bi rad. 

Tako jim je minilo poletje. V zacetku septembra je ambu­lanta presla pod upravo Skofjeloskega odreda. Ambulanta je sprejemala tudi hude ranjence. Obiskoval jih je sani­tetni referent Skofjeloskega odreda dr. Levko. 11. novem-bra 1944 so doziveli se zadnjo preselitev. Od tega casa dalje pa je ambulanta do konca vojne zivela brez vecjih pretresov. V ambulanti je 8. marca 1944 umrl tovaris Perun, ki so ga pokopali pri cerkvi sv. Lenarta. Ambulanto sta zapustila tudi dva vojna invalida, vsi drugi pa so jo zapuscali zdravi in se vracali v svoje enote.22 
Odredna bolnisnica I je bila z imenom Pokljuka 10 prikljucena 1. junija 1944 bolnisnici Franja, 21. septembra 1944 se je preimenovala v SVPB (Slovenska vojaska parti­zanska bolnisnica) Gorenjski sektor, nato pa v S-Stol. Bol­nisnica je imela tri postojanke, ki so bile med seboj oddaljene po vec ur hoje.23 Ohranjena je kronika prvega oddelka S-Stol od 1. januarja do 1. marca 1945. Baraka je stala v gozdu, narejena iz lesa in pokrita z deskami. Imela je dva prostora, enega za bolnike in ranjence, dru­gega za osebje. V zacetku januarja 1945 so imeli sest pacientov. Zivljenje je potekalo po ustaljenem ritmu. Po zajtrku so obvezovali bolnike, osebje pa je slo po hrano, tako da so ostali samo bolniki in bolnicarka. Konec ja­nuarja so dobili tudi nekega Francoza, ki je bil ves ozu-Ijen, vendar so se mu rane dobro celile. Zali so po­pravljati tudi barako, ki so jo malo povecali, pred njo pa posekali nekaj smrek, da je bilo bolj svetlo. Zapustil jih je tudi upravnik dr. Anton, ki jih je veckrat obiskoval. Ceprav je bil Italijan, se je dobro naucil slovenscine in so ga imeli vsi zelo radi. Novi pacienti, ki so prihajali, so imeli obicajno ozuljene noge, ki so bile vcasih tudi ze malo zastrupljene. Pricelo je primanjkovati hrane. Jedli so samo ricet. Kruha ni bilo ze ves teden. Proti koncu februarja pa se je hrana izboljsala.24 Iz mesecnega po­rocila bolnisnice S-Stol od 25. februarja do 25. marca izvemo, da so prejeli 12 ranjencev in dva bolnika, od­pustili pa sedem pacientov. Ostalo je se 12 ranjencev in 10 bolnikov, od teh 16 nepremicnih in 6 premicnih. Imeli so 4 invalide, infekcijskih bolezni ni bilo kot tudi ne smrtnega primera. Iz bolnisnice Franja so dobili 11 ran­jencev in jih glede na njihovo stanje razdelili v vse tri oddelke. Vecjih operacij ni bilo. Sanitetni material so v redu dobivali iz apoteke »Sever«, tarn so jim naredili tudi pasove za nosila in razne opornice, s cimer postojanka 
do tedaj sploh ni razpolagala, ravno tako je bilo z instru­mentarijem, ki je bil vecinoma neraben. Na njihovem pod-rocju se je ravno tedaj mudila zobozdravniska ekipa. Sklenili so tudi cimprej zgraditi novo postojanko za od­delek I, ker se jim je zdel stari za poletni cas neprimeren. 
21. marca 1945 pa je vdrl sovraznik na podrocje oddelka I. Na sreco je Nemce opazil strazar, hitro so evakuirali ranjence in se razdelili v dve skupini. Ena skupina se je umaknila cez potok na nasprotni breg brez izgub, druga pa se je prebijala skozi zasede, pri tern so izgubili oba pacienta. Naslednje dni je sovraznik z zasedami in stal­nimi patruljami ves cas kontroliral sektor postojanke, tako da so morali biti v stalni pripravljenosti. Oddelek II je zadnjo hajko prezivel v miru.25 
Iz porocila od 25. marca do 25. aprila 1945 bolnisnice S-Stol je razvidno, da so sprejeli 14 ranjencev in 4 bol­nike, odpustili pa osem pacientov. Ostalo je 25 ranjencev in 9 bolnikov, od teh 11 nepremicnih in 23 premicnih. Infekcijskih bolezni ni bilo kot tudi ne smrtnega primera. Sovraznik je pozgal oddelek I. Osebje in pacienti so po­stavili sotore na drugem, bolj skritem mestu, vendar tudi tarn niso mogli ostati, ker so Nemci to podrocje zelo natancno preiskovali. Umakniti so se morali se globlje in so potem skupaj z oddelkom II postavili barako in kuhinjo s skupno kapaciteto 15 pacientov. 26. marca so se morali umakniti tudi s centralne postojanke. S tern v zvezi so bili tudi hudi napori zaradi slabega terena, nepremicnih ranjencev in pomanjkanja nosacev. Tako je moral invalid Tine Hribar sam po kolenih slediti koloni. Postojanka ni bila odkrita, tako da so se lahko kmalu vrnili. Po tej hajki se je pokazalo pomanjkanje bunkerjev za ranjence, zato so jih zgradili takoj naslednji dan, ven­dar zaradi tezavnega terena manjse obseznosti. Najtezji ranjenec je bil Martin Urh z zdrobljeno stegnenico. Nogo so mu morali zaradi naporov pri transportu amputirati. Zaradi dolgotrajne sovraznikove kontrole na podrocju, kjer sta bila bolnisnica in ekonomat, so se pricele tezave s hrano. Ekonomat je dal upravi zadnjo rezervno hrano za 14 dni, vendar v zmanjsani kolini. Ko so zvedeli za vecje kolicine zaplenjenega sladkorja, so se pozanimali zanj in ga tudi dobili. Stab IX. korpusa je izdal naredbo Jesenisko-bohinjskemu in Skofjeloskemu odredu, naj po­magajo pri nabavi hrane. Ekonomat je tako z akcijo nabral hrano za ves mesec. Po koncani hajki so priceli graditi novo postojanko za osebje, poleg te so zgradili tudi po­mivalnico, stranisce z greznico ter bunker za rezervno hrano. Tezave so nastale z opremo, posebno se zato, ker 

SI. 3. Ranjenci in bolniki iz bolniänice S — Stol II januarja leta 1945 
je bilo treba opremiti pozgani oddelek I. Ekonomat ni imel posteljnine in posod, pacienti pa tudi niso s seboj prinasali odej, tako da so v hladnih noceh prezebali. 
22. aprila so razpolagali v vseh treh postojankah s 35 pro-stimi posteljami. Oddelek S-Stol jih je imel 15, oddelek I 8 in oddelek II 12, vendar ta lezisca niso imela nobene opreme, rjuh, odej itd.26 
Ambulanta E je sprejemala ranjence s Pokljuke in vsega Bohinjskega kota; s tern je odpadel transport v bolnisnico blizu Podlonka ali na Mezakljo. Spomladi 1944 se je zatekel iz nemskega ujetnistva na Gorenjsko ceski zdravnik dr. Kadlik. Poslali so ga v ambulanto E, kjer je 
SI. 3. Zdravnik v ambulanti E na Pokjuki dr. Ivan Hribernik-Matjaz in upravnik Ravnik Joze-lzidor septembra leta 1944 v Srednji vasi v Bohinju 
nekai casa opravljal zdravnisko sluzbo, potem pa je bit premescen v IX. korpus. Na njegovo mesto je prisel dr. Hribernik-Matjaz, ki je vodil ambulanto do zime 1944/45. Bil je dober organizator in mnogo ranjencev iz te posto­janke se je zopet vrnilo v svoje enote. Ambulanta je brez nezgode docakala svobodo.27 

V ambulanti D je v zacetku leta 1944 pricelo primanj­kovati hrane, zato so se udelezili prehranjevalne akcije s Koroskim bataljonom, pri cemer so imeli eno zrtev. Januarja 1944 je umrl tudi Ivan Novak, ki mu je dumdum krogla zdrobila piscal leve noge. Hoteli so mu amputirati nogo nad kolenom, pa na to ni pristal; zahteval je odrez pod kolenom. Noga se je po amputaciji pricela ponovno gnojiti, pristal je na amputacijo nad kolenom, bilo pa je ze prepozno in je med operacijo umrl.28 Za leto 1944 ni nobenih porocil o delu ambulante. V veliki marcni ofenzivi leta 1945 je bila ambulanta odkrita in pozgana. Ker niso mogli takoj postaviti novega taborisca, je okrozni odbor OF na Jesenicah zahteval, naj se ambulanta razpusti. Vodja ambulante Vinko je pisal: »Ne vem, kako da se zahteva razpust ambulante, saj mi je set sanitetnega od­seka IX. korpusa major dr. Edvard Pohar vedno narocal, da se polaga cim vecja paznja ambulantam in naj se delajo v vecjem obsegu, ne pa razpuscajo. Ceprav je ambulanta vcasih prazna, se nikdar ne ve, kaj bo cez nekaj dni.«29 
Ambulanta A je dobila po premestitvi bolnicarke Cilke novega zdravnika dr. Pavleta (dr. Pavle Ivanov). Bil je Rus, ki je dezertiral iz nemske bolnisnice. Pokazal se je zelo dobrega in je dajal bolnikom vso pomoc. V zacetku leta 1944 je bilo v ambulanti 25 ranjencev in clanov osebja, 
25. aprila 1944 so dr. Pavleta premestili v divizijsko gib-Ijivo bolnisnico. Ambulanta A je delala do konca vojne in je potem sprejemala le lazje ranjence. Za potrebe majhnih enot in terenskih delavcev so na severni strani Jelovice konec poletja 1944 izdelali majhno barako, ki je sluzila kot ambulanta in jo je vodil medicinec Stangl iz Radovljice.30 
Vse te ambulante in bolnisnice so delovale na desnem bregu Save. Razen ambulante D, ki je bila na Mezaklji, in ambulante E, ki je bila na Pokljuki, so bile vse druge na Jelovici. 
Sredi februarja 1944 se je stab Gorenjskega odreda preselil na levo stran Save, ker je vojaski polozaj nareko-val okrepljeno akcijo zavoljo narascajocega stevila domo­branskih postojank in njihove politicne dejavnosti. Orga­nizirati je bilo treba vojaske enote, kurirsko sluzbo, tehniko, saniteto in drugo. Tako je odsel tudi dr. Edvard Pohar s svojima kurirjema. Priceli so iskati prostor, kjer bi postavili barake za bolnisnico. Ko so pregledali ze veliko terena in je sneg ze skopnel, so nasli primeren prostor pod Kocno, in to nad Suhadolnikovo hiso. Zaceli so pripravljati teren in prinasati deske. Delo je pocasi napredovalo, ker so morali paziti na konspiracijo in nositi material samo ponoci. Prve dni aprila je bila bolnisnica ze toliko zgrajena, da so v njej spali, sredi aprila pa je bila dograjena in je takoj sprejela nekaj bolnikov. Ker je v tern casu se obstajal Gorenjski odred, je dobila po­stojanka ime Odredna bolnisnica II. Stala je na zelo dobro 
izbranem kraju; to se je izkazalo tedaj, kadar so Nemci prihajali v njeno blizino, saj niso nikdar prisli po stezah, namenjenih za prihod vanjo. Bolnisnica je bila dobro opremljena, stene so bile obite z belim papirjem, imela pa je troje oken. Kuhinja je bila v posebni baraki. V bol­nisnici je bilo stalno na zdravljenju 5 do 8 ranjencev. Zaradi blizine avstrijske meje so prihajali tudi nekateri partizani s Koroskega. Junija 1944, ko so Nemci poostrili kontrolo po dolini Kokre, so se preselili proti Krvavcu. S seboj so imeli 4 premicne ranjence, zato so lahko od­nesli dokaj velike kolicine materiala. Pa dveh dnevih so se prvic ustavili na juznem pobocju Krvavca. Ker pa se jim kraj ni zdel najbolj primeren, so se umaknili v bliznjo, 200 m oddaljeno grapo, kjer so se takoj lotili gradnje. Niso gradili barake, ampak sotorom podobna bivalisca iz smrekovega lubja, ki se je dalo lepo namestiti na ogrodje. V vsakem sotoru je bilo dvoje lezisc, po sredi pa je bil dohod. Iz lubja so naredili tudi barako, ki naj bi rabila za operacijsko sobo, za shrambo hrane in zdravil, pa tudi za bivanje najhuje ranjenih, ki so potrebovali posebno nego. Kmalu po zacetku delovanja bolnisnice so prinesli vanjo hudo ranjenega komandanta bataljona, nato pa se ranjene kurirje in terence. Stevilo sotorov so povecali po potrebi, vendar najvec za 12 ranjencev. Hrano so dobivali od gospodarskih organizacij, kar je pogosto sepalo, mleko in maslo pa so dobivali na planini pri Jezercih. Konec avgusta so zacutili, da Nemci vse pogosteje patruljirajo pod Krvavcem, zato so se odlocili, da se preselijo. Imeli so samo enega nepremicnega ranjenca in zato transport ni bil tezak. Iz taborisca so se povzpeli na Krizko pianino in se nato spustili proti Kamniski Bistrici.3' Bolnisnico so postavili na veliko strmino, na ozemlju zanesljivega kmeta. Zgradili so kar sotore, ker na kaksno trdnejso gradnjo ni bilo misliti zaradi pomanjkanja materiala. Racunali so s tern, da se bo treba na zimo zopet seliti in pripraviti zim­sko postojanko. Kmet, na cigar zemlji so taborili, jih je preskrboval s hrano in vodil vso oskrbovalno sluzbo. Bol­nisnica se je potem umaknila pod Kamen in tarn docakala svobodo.32 
Sredi marca leta 1944 je dr. Pohar poslal svojega ku­rirja Zorota na teren pod Storzic z nalogo, da tarn najde ljudi in kraj za zgraditev ambulante. Najprej so se po­svetili nabavi orodja in hrane. Primeren prostor so dobili blizu vasi. Ko pa so po tridnevnem napornem delu izkopali temelje, so zaslisali neko hojo. V daljavi so videli nekoga bezati; naleteli so na sled, vendar so dobili samo srnjaka, ki je bil ujet v zanko. Ta dan so imeli dobro hrano. Zvecer 
4* 
so sli zopet v akcijo. Kmetica, h kateri so prisli, jim je pravila o srnjaku in o nekih ljudeh, ki tam okrog kopljejo bunkerje. Videli so, da je prostor za ambulanto kompro­mitiran, zato so se odlocili, da zgradijo barako drugod. Naslednjega dne so izbrali nov prostor v grapi pod Baselj-skim sedlom. Delali so noc in dan. Podnevi so kopali, zagali, sekali, tesali, nosili deske in zabijali, ponoci pa hodili v akcije, nosili orodje, zeblje, deske, plocevino in hrano. Veliko materiala so dobili z razdiranjem okoliskih lovskih in pastirskih koc. V prvih dneh aprila je ze stala baraka. V njej so bile 4 postelje. Nad posteljami pa je bilo napravljeno skupno lezis, postlano s slamo, na katerem je lahko lezalo 6 do 8 bolnikov, ce je bilo treba pa tudi 
10. Skupno bi ambulanta lahko sprejela kakih 15 bolnikov. Postavili so pecko, ki se je zelo kadila. V notranjosti je bila §e miza, klop, nekaj polic ter obesalniki. 15. aprila 1944 je prisel dr. Pohar in pokazal se mnoge podrobnosti ter pomagal z dejanji in nasveti. 19. aprila so dobili prve ranjence, od katerih je eden naslednjo noc umrl, z njimi pa je pri§la tudi bataljonska bolnicarka Marina, ki je zacasno ostala v ambulanti kot bolnicarka. Postojanka je dobila ime ambulanta F. Ohranjena je kronika te am­bulante, iz katere izvemo, da je 22. aprila prevzela vod­stvo ambulante bolnicarka Aleksandra. Po 1. maju se jim je pricel suSiti studenec, vendar so kmalu izkopali novega. Sredi maja so se morali umakniti iz ambulante zaradi nemske hajke. Poiskali so prostor za novo postojanko in se 31. maja vanjo vselili.33 
Dr. Edvard Pohar in kurir Cveto sta odsla v drugi po­lovici aprila 1944 na teren pod Stol, kjer je bil zelo aktiven Planincev bataljon, ki pa ni imel svoje ambulante. Ko­mandant je dobil navodila, naj doloci nekaj zanesljivih ljudi, ki bodo prevzeli skrb za ranjence in v kratkem casu zgradili postojanko za stalno ambulanto. Za prostor je bilo izbrano poboe Begunjscice, kjer se je bataljon v glavnem zadrzeval. Hkrati je bilo tudi ukazano, da se v blizini bodoce sanitetne postojanke ne smejo postavljati taborisca. Nenadna nemska hajka je onemogocila mirno izpolnitev naloge. Ranjenci in njihovi skrbniki so se zatekli v poboe Stola nad Zavrsnico, kjer so jih zaradi nepaz-Ijivosti Nemci presenetili. Zrtvi sta bila dva ranjenca. Vsi drugi so se zatekli na Begunjscico in tam zaceli graditi barako za ambulanto. Prostor so si izbrali v blizini Poljske planine. Ranjenci so prihajali v glavnem iz Planincevega bataljona. Tu so iskali pomoci tudi terenski delavci. Po­stojanka je dobila ime ambulanta G. V zacetku je bila brez zdravnika. Kasneje je Planine mobiliziral dr. Debevca iz Radovljice, ki je ze dolgo pomagal na terenu. Ambu­lanta se je zaradi veckratnega patruljiranja mocnih nem­skih sil kasneje preselila proti planini Preval, tako da je lezala sredi pobocja Begunjscice, nekako nad dolino Dra­go.34 Mesto, kjer je lazala, se je imenovalo »Na vratih«. Ambulanta je tu ostala do konca vojne. Imela je dve sobi in kuhinjo, sprejela pa je lahko do 30 pacientov, stalno pa jih je bilo okrog 22. Voda je bila oddaljena kakih deset minut, v neposredni blizini so imeli izkopana bun-kerja, eden je bil za hrano, eden pa za zdravila. Za tezke ranjence je bil za primer hajke zgrajen 300 m nad ambu­lanto bunker, ki je imel prostora za 6 oseb. V ambulanti sta umrla dva pacienta. Preziveli so tri hajke, med kateri-mi so se premicni bolniki umaknili pod vrh, med zadnje smreke na pobocju Begunjscice. V ambulanti je bil zdrav­nik in se tri bolnicarke. V letu 1945 je ambulanta spreje­mala tudi huje ranjene s podrocja od Jesenic do Kokre, ker je bil tu edini zdravnik na levem bregu Save po od­hodu dr. Edvarda Poharja.35 
Med bivanjem staba Gorenjskega odreda pri Koritih je bilo pri stabu nekaj bolnikov. Bolnicar Gregor jih je prve dni marca odpeljal v majhno lovsko koco pod Storzi. Tako je bil postavljen za vodjo ambulante H (Hribar). Ta ambulanta je bila ze od vsega zacetka dolocena, da spre­jema samo lazje bolnike, ki ne morejo ziveti v enotah, v skrajni sili tudi hujsega ranjenca, ce ne bi bil sposoben za prenos. Ta ambulanta se je driala terena okrog Stor­zica, na njegovi severni strani proti Javorniku in Jezer­skem.36 Ohranjena je kronika ambulante H od zacetka marca 1944 do konca maja. Ambulanta je dobila prvega bolnika 1. marca. Imel je ozeble roke. Drugi bolnik je bil tovaris Joza, ki je pravil, da je bil ranjen ze leta 1942 v Udin borstu. Od septembra 1942 do marca 1944 je bil zabit pri kmetih. Ambulanta je bila nastanjena v neki lov-ski koci. 10. marca ob pol enajstih zvecer je prisel kurir povedat, naj se pripravijo za umik. Vsi so bili kmalu pripravljeni. Snega je bilo vec kot meter, v hrib so prodirali po kurirski stezi. Po dveurni tezki hoji so prispeli v stab. Preiskali so vso koco in nasli le listek, na katerem je pisalo, naj se zabijejo, kakor vedo in znajo. Odlocili so se, da bodo krenili naprej proti tehniki, o kateri so mislili, da se ni premaknila. Ko so pri§li do tja, so nasli prazne prostore. Tu so si prisvojili nekoliko moke in magi juhe. Iz tehnike so sli po hribu navzdol proti Zaplati in po sledi prisli do puskarske delavnice. Tam so se odpocili in sku­hali zgance. Ob dveh zjutraj so krenili dalje in ob devetih prisli v Hudicev borst v Dolencevo koco in v njej prespali. 

Nasiednji dan so v lepem vremenu krenili proti Kaliscu, kjer so dobili stabnega kurirja, ki je dal vsakemu kos kruha. Kurir in bolnicar Grega sta odsla proti stabu, bol­nicar Veter pa je nadaljeval pot prek Baseljskega sedla nazaj v isto koco, v kateri so bili pred hajko. 16. marca se je vrnil Grega v ambulanto, ki se je medtem premak­nila v drugo koco. Dobili so tudi dva nova bolnika. V za­cetku aprila so bili zopet obvesceni, da se blizajo Nemci. Konec aprila so odpustili prve rekonvalescente iz ambu­lante, ostalo je se pet bolnikov. Sredi maja je ponovno prisla novica, da namerava sovraznik preiskati sektor, kjer je njihova ambulanta. Premaknili so se v bliznji gozd, kjer so postavili sotore. Nevarnosti ni bilo nobene, zato so se vrnili v stare prostore. Priceli so tudi graditi novo barako, 23. maja so prenesli hrano in opremo, 25. maja pa so se vsi preselili tja. Bolniki so bili toliko pri moceh, da jih ni bilo treba prenasatf. Do konca maja so postavili se novo skladisce za hrano, tako da so staro postojanko popolnoma opustili.37 
V zacetku junija je dobil stab Gorenjskega odreda sporocilo okroznega komiteja KPS Kamnik, da je na nje­govem terenu organizirana zakonspirirana ambulanta. Na okroznem komiteju je bilo sklenjeno, da se bolnisnica pre­pusti odredu in dobi ime ambulanta I (i). Vodja ambu­lante je bil dr. Tine Zajc. Konspiracija je bila zelo po­manjkljiva. Ambulanta je bila zgrajena v majhni globaci, v katere breg so bile izkopane luknje, ki so bile oblozene s plocevino. Ti bunkerji so bili razlicno veliki, v njih pa je bilo prostora za pet do sedem ljudi. V enem bunkerju je bil prostor za bolnike, v drugem pa za osebje. Pri povrs­nem pregledu se res ni opazilo, da je v globaci partizan-ska postojanka. Pri natancnem pregledu pa se je videla shojena steza ter obrabljena in zmeckana trava. Ambu­lanta je bila bogato zalozena s hrano, zdravili in povoji, posoda v kuhinji pa je bila vsa iz dragocenega porcelana, ki je izviral iz nekega gradu pri Komendi. Bilo je pricako­vati, da bodo Nemci kmalu priceli iskati postojanko. Dr. Pohar je narocil, naj se umaknejo in prek poletja postavijo sotore in sele na zimo zgradijo barako. Ambulanto so sredi junija obkolili raztrganci in pobili vse ranjence ter osebje, zdravnika dr. Zajca pa po dolgem mucenju ubili in vrgli v gorec bunker. Kasneje se je izkazalo, da je bila ambulanta izdana. Preselili se verjetno niso zaradi tega, ker so v ambulanto ravno v tistem casu dobili devet ranjencev.38 
Septembra 1944 je bila na Jezerskem zgrajena ambu­lanta Zahodnokoroskega odreda. Nosila je ime bolnisnica Krtina, velika je bila 4 X 5 m. V njej je deloval medicinec Joze Kenda iz Ljubljane, ki je pozneje padel. Krtina je delovala do 13. januarja 1945. Belogardisti so si tedaj na Spodnjem Jezerskem postavili svojo postojanko. Dva borca, ki sta se zdravila v bolnisnici, sta brez dovoljenja odsla h kmetu Azmanu. Belogardisti so enega izmed njiju ujeli in ta je izdal bolnisnico. Naslednjo noc je bila na­padena, resili so se vsi, razen hudega ranjenca, ki so ga ustrelili, barako pa pozgali. Novo ambulanto so zgradili na Obirskem na Koroskem.39 
Cetna saniteta je bila v zacetku leta 1944 na stopnji prvih organizacijskih poizkusov. Vsaka brigada je imela poleg sanitetnega referenta po enega ali dva bolnicarja, sanitetni vodi v brigadah pa se niso bili formirani, ker ni bilo na razpolago dovolj mostva, zdravnikov, bolni­carjev. Higienske razmere so se spomladi 1944 zelo izboljsale. V maju je bilo dvakrat razusevanje. Tudi na­lezljivih bolezni ni bilo, razen nekaj primerov gripe. Aprila in maja so se priceli formirati sanitetni vodi: v ceti je bil cetni bolnicar in cetni nosilci ranjencev (dva do stiri), v bataljonu je bil bataljonski bolnicar, v brigadi pa brigadni sanitetni referent in brigadna sanitetna ekipa. V avgustu je bila na novo formirana korpusna kirurska ekipa, ki jo je vodil bivsi asistent kirurgicne klinike v Ljubljani dr. Derganc. Nabavljen je bil ves kirurski instru­mentarij. Pri vseh akcijah je bila evakuacija brezhibna. Evakuiranih je bilo tudi 78 pacientov na teritoriji VII. kor­pusa, od tarn pa v Italijo. Zdravstveno stanje v enotah je bilo dobro, v glavnem so nastopale diareje. Jeseni se je usivost nekoliko zmanjsala, otezkoceno pa je bilo pranje, ker je primanjkovalo mila. Obleka in obutev sta bili v slabem stanju. Primanjkovalo je tudi sotorskih kril. Na zimo 1944/45 se je higiena zopet poslabsala. Zaradi mrzlega vremena so enote prenocevale na senikih in so bile 100% zausene, ker je bilo pranje in parjenje v tern letnem casu skoro nemogoce. Obleka, obutev in hrana se je izboljsala, ni pa bilo dovolj perila. Sanitetna sluzba je potekala v redu, glavna napaka je bila brezglavost nekaterih bolnicarjev oziroma sanitetnih referentov, ki so posiljali ranjence brez spremstva in nepravilno opremlje­ne. Po porocilu iz konca januarja 1945 se je higiena zelo izboljsala, v glavnem zaradi pocivanja enot. Pred tern casom ni bilo mozno sistematicno razusevanje, kopanje, pranje in likanje, ker so bile enote na polozajih zaradi ofenzive. Hrana v glavnem ni bila dobra in je bila veci­noma neslana. Obleka, obutev in perilo so se izboljsali zaradi zavezniskih posiljk.40 
Zacetek civilne partizanske sanitete moremo zaslediti tudi na Gorenjskem, kjer je pri POOF za Gorenjsko zacel junija 1944 delovati sanitetni referent. Do zime so posta­vili sanitetne referente pri vseh okroznih odborih OF. Poizkusali so tudi z zelo intenzivno mobilizacijo zdravni­kov, ki pa je le delno uspela; boljsi je bil odziv lekarni­skega kadra. Sanitetni referent pri POOF za Gorenjsko dr. Koko (dr. Stane Skulj) je v zacetku junija 1944 raz­poslal svojim kolegom pozive, naj vstopijo v partizane. Konec junija je dr. Koko porocal, da zdravnike mobilizi­rajo, ni pa se imel porocila o uspehih. Pri okroznih odbo­rih OF so bili ze postavljeni sanitetni referenti s pomoc­niki, ki pa se niso poslali porocil o svojem delu. O uspesnem delu je porocal dr. Koko sele februarja 1945. Od 28 za mobilizacijo sposobnih (vseh je bilo takrat 58) se je mobilizaciji odzvalo 12 zdravnikov in 6 zobotehnikov. Velik del se ni odzval. Le pri jeseniskem okroznem odboru OF je bil sanitetni referent zdravnik, v kranjskem in skof­jeloskem sta bila laika, iz kamniskega odbora pa se ni bilo porocil. Ce civilnemu prebivalstvu niso mogli poma­gati zdravniki okupiranih podrocij, so mu pomagali parti­zanski zdravniki, bolnicarji in bolnicarke. V nacrtu je bilo, da se postavi civilna partizanska bolnisnica v bohinjskem kotu, v Seiski dolini pa porodnisnica. Ko so cetniki pri­nesli pegavi tifus, je sanitetni referent pri Pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko opozarjal na nujno potrebo raz­uäevanja. V zacetku marca 1945 civilnih ambulant ni bilo, zdravstveno stanje pa je bilo zadovoljivo.4' 
Lekarniske sluzbe na Gorenjskem ni bilo mogoce organizirati, dokler ni bil ustanovljen IX. korpus. Enote so sicer dobivale sanitetni material, toda bil je racionalno razdeljen. Z ustanovitvijo IX. korpusa in imenovanjem lekarniskega referenta 1944, je bila prvic dana moznost, da se centralizira zbiranje in obenem kontrolira razde-Ijevanje sanitetnega materiala. Centralna postojanka je stala pri neki votlini pri Lokvah. Kljub tezavnemu stanju je bilo treba postaviti tudi terenske apoteke.42 Na Gorenj­skem je na desnem bregu Save delovala terenska apoteka »Sever«. Formirana je bila v zacetku leta 1944, ustanovil jo je student farmacije Ivan Toporis. Postojanka je stala na pobocju strmega hriba blizu Davce. Javka za to posto­janko je bila v Davci pri Robovcu. Ta lekarna je oskrbo­vala predvsem enote XXXI. divizije in skrbela za sanitetni material, zbran na Gorenjskem, predvsem iz lekarn Rauch in Savnik v Kranju. Sanitetni material pa je prihajal tudi iz St. Vida ob Glini, z Dunaja, nekoc pa je prispela posilj­ka celo iz Präge. Ves material se je zbiral v Kropi in se 
Sl. 6. Zobna ambulanta v Brezovici pri Kropi leta 1944 
nato transportiral v Davco. Ob nekem takem transportu januarja 1945 je padel tovaris Toporis z obema kurirjema v zasedo. Po tem udarcu je vodstvo lekarne prevzela tov. Alenka. V pomoc pa ji je bila Anica. Javka se je prese­lila k Ocvirku, za pomoc pa so dobili dva kurirja. Tov. Alenka je pricela graditi novo postojanko, ker prva ni vec zadoscala. Druga postojanka je stala na nasprotni strani istega hriba in je bila urejena tako, da se je v njej lahko laboriralo in receptiralo. V zacetku septembra 1944 je pri­sel iz centralne lekarne mg. ph. Joze Oblak, a je ze konec meseca odsel v VII. korpus. Obe postojanki sta ostali do konca vojne neodkriti in sta odlicno opravljali svojo funk­cijo.43 
Do konca januarja 1944 ni bilo v IX. korpusu nobenega dentista in tudi ne nikakrsnega dentisticnega dela. Sef dentisticnega odseka Zupet Gustav je februarja nasel dentista. Takoj so priceli z delom in zbiranjem materiala. Pozneje sta prisla se Franc Jereb in Nace Prvanja. Stalno je bila v teku akcija za zbiranje materiala. S sanitetnim referentom so poslali tudi mobilizacijske listke, vendar se ni nihce prostovoljno javil. Januarja 1945 je bila potem formirana nova zobozdravniska ekipa pod vodstvom zdravnika Vekoslava Smida.44 
Saniteta na Gorenjskem se je razvijala docela samo­iniciativno v silno tezkih okoliscinah, ob pomanjkanju 

zdravstvenega osebja in navodil. Ambulante so nastale predvsem zaradi clenovitega terena, ker je bil prenos v eno samo sanitetno ustanovo nemogoc in je bila najboljsa resitev, da se ranjenci prenesejo v sanitetno ustanovo, ki lezi blizu kraja ranitve. Te sanitetne postojanke so bile zaradi potrebe po dobri konspiraciji vse manjhne. Vodili so jih bolnicarji, ki so poznali osnove prve pomoci, dr. Pohar pa je kot odredni zdravnik redno obiskoval te usta­nove, da bi pregledal delo in zdravil hudo ranjene borce. Ustanoviti vecjo centralno postojanko ni bilo mogoce. Mozne so bile le majhne, strogo zakonspirirane posto­
OPOMBE 
1 E. Pohar, Zatki sanitetne sluzbe na Gorenjskem, Letopis Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani 1957, str. 129. 2 Institut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 
fasc. 417. 3 Zacetki sanitetne sluzbe na Gorenjskem, isti, str. 129. 4 E. Pohar, Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, Poslan­
stvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965, str. 541. 5 G. Rupnik, Spomini partizanskega bolnicarja, Lo§ki raz­
gledi, X. (1963) str. 45—48. 6 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 546. 7 Izdg. fasc. 363. 8 Zacetki sanitetne sluzbe na Gorenjskem, isti, str. 130. 10 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 552. 11 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 550. 12 J. Jarc, Partizanske bolniänice in ambulante na Gorenj­
skem, Priroda ovek in zdravje III (1947-1948), str. 98. 13 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 555—560. 14 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 562. 16 Spomini partizanskega bolnicarja, isti, str. 49—50. 17 Izdg. fasc. 363. 18 Izdg. fasc. 417. " M. Kmet, Se nekaj drobnih spominov iz NOB v Kranju in na Gorenjskem, Farmacevtski vestnik, XIV (1963), str. 158. 20 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 561. 21 Spomini partizanskega bolnicarja, isti, str. 50—54. 22 Arhiv Gorenjskega muzeja v Kranju, fasc. 25. 23 M. Mikuz, Oris partizanske sanitete na Slovenskem, 
janke, da je imela vsaka ceta svojo malo ambulanto. Pre­nasanje ranjencev v oddaljene postojanke je bilo zaradi stalne kontrole terena in mejnika Save ter zeleznice skraj-no nevarno. S prenasanjem ranjencev in hrane bi zaradi dobre obvescevalne sluzbe kmalu odkrili bolniSnico. Naj­tezji udarec je dozivela ambulanta I (i), ki je bila izdana in unicena. Padli so vsi: osebje in bolniki. Pri drugih dveh postojankah, ki sta bili napadeni (oddelek I SVPB S-Stol pod Ratitovcem in ambulanta D pod Mezakljo) je dobra konspiracija in izku§enost osebja resila polozaj in ni bilo vecjih zrtev. 
Ljubljana 1967, str. 267. 24 Izdg. fasc. 417. 25 Arhiv Gorenjskega muzeja, fasc. 25. 26 Arhiv Gorenjskega muzeja, fasc. 25. 27 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 562. 28 Izdg. fasc. 417. 29 Arhiv Gorenjskega muzeja, fasc. 25. 30 Izdg. fasc. 417. 31 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, str. 564. 32 Izdg. fasc. 417. 33 Izdg. fasc. 417. 34 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 566. 35 Arhiv Gorenjskega muzeja, fasc. 25. 36 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 566. 37 Izdg. fasc. 417. 38 Partizansko zdravstvo na Gorenjskem, isti, str. 568. 39 R. Carman, Partizanska bolniänica na Jezerskem, TV-15, 
6. VII. 1965, str. 7. 40 Izdg. fasc. 355. 41 Oris partizanske sanitete na Slovenskem, isti, str. 275. 42 A. Priveräek, Lekarniäka sluzba IX. korpusa, Farmacevtski 
vestnik XIV (1963), str. 105—108. 43 U. Rupreht, Postojanke TA »Jug«, TA »Sever« in CA »Ne-
venka« na delu v bojih za svobodo, Farmacevtski vestnik XIV 
(1963), str. 43—49. 44 Izdg. fasc. 355. 
In Gorenjska the health-service began in 1942. Before that time the wounded soldiers got help but this wasn't organised. When Edvard Pohar came to Gorenjska in June 1942, the quick professional and organised improvement of the partisan bealth-service began. The best conditions for the formation of field hospitals in Gorenjska were on Jelovica, the mountain that is covered with woods. There is comparatively enough water there and a quick access is possible to the villages, that is, to the base of supply. From the six field hospitals on the right bank of the Sava, four of them were on Jelovica .among them also THE PARTISAN HEALTH-SERVICE IN GORENJSKA 
was SVPB S — Stol (Slovene military partisan field hospital) On the left bank of the river, the first field hospitals were formed not before spring 1944. On that bank there are no longer so many woods which would give shelter to bigger partisan groups and to hospitals. All field hospitals on the left bank of the river were smaller, except medical post "G" which was the only one which had a permanent doctor. In spite of the fact that in Go­renjska there were no bigger healt establishments, in these smaller ones the wounded and the patients were extremely well taken care of and many lives were saved. 

SPOMINI NA OSVOBODITEV KRANJA 
FRANC PUHAR 
Razmere pred zmago 
Blizajoci se poraz fasisticne Nemcije je v zadnjih ted-nih narekoval nekatere vojasko-strateske ukrepe, ki naj bi zagotovili koncno uresnicitev ciljev narodnoosvobodilnega boja na Primorskem in na Koroskem. 
Tako so bile sile IX. korpusa v pretezni meri usmerjene proti Trstu, a gorenjski odredi na Korosko. Jesenisko­bohinjski, Koroski in Skofjeloski odredi so v tistih dneh tvorili edino vecjo oborozeno moc na Gorenjskem. Po odhodu vseh treh odredov je na celotnem podrocju ostalo le malo oborozenih enot, nobena pa po stevilu moz in kvaliteti oborozitve ni bila sposobna vecjega odpora ali se lotiti pomembnejse vojaske akcije. V zadnjih dnevih pred osvoboditvijo so se na celotnem podrocju zadrze-vale naslednje enote: komanda gorenjskega vojnega pod-rocja, 8 komand mesta, nekaj partizanskih straz, komanda 
IV. relejnega sektorja in vecje stevilo politicnih delavcev, ki so stalno delovali v raznih forumih Osvobodilne fronte in komunisticne partije. Po raznih krajih Gorenjske so bili: pokrajinski odbor OF, oblastni komite KPS, okrozni odbor OF in okrozni komite KPS, rajonski odbori OF in rajonski komiteji KPS, organizacije SKOJ pri oblastnem, okroznem in rajonskih komitejih KPS, vecje stevilo gospo­darskih komisij, partizanskih tehnik, nekaj vojaskih obve­scevalcev in pa vodstva VOS za posamezna okrozja. Za­radi funkcije, ki jo je vsak od teh forumov morav opravljati, so bili izredno raztreseni po vsej Gorenjski, med seboj pa jih je se locevala Sava. 
Sovraznikovih vojaskih sil v zadnjih dnevih nasa obve­scevalna sluzba ni mogla vec natancno ocenjevati. Bolj ko so se blizali dnevi zmage, hujse so bile razmere na Gorenjskem. Pritisk partizanskih brigad z Dolenjske in Notranjske proti Ljubljani je pospeseval umik nemskih vojaskih sil in beg belogardistov. Zadnji teden so se noc in dan value cez Gorenjsko vsemogoce enote nem­ske soldateske, cetnikov. vlasovcev in belogardistov. Z belcki so se umikale tudi stevilne druzine, ki so se bale osvoboditeljev. Zaradi tega se je stevilo oborozenih oku­patorskih sil po posameznih postojankah stalno menjalo. Ko so eni odsli, so se vselili drugi. Taborili so ponekod med potjo, ob cestah in celo v gozdovih. Medtem pa so se vedno bili nasilni in ropali po hisah. Vsa Gorenjska, zlasti pa levi breg Save, je bila preplavljena z njimi, kar je nasim enotam, zlasti politiim forumom, onemogocalo kakrsnokoli vecjo aktivnost, ceprav bi se prav v dnevih pred polomom radi temeljiteje pripravili na naloge, ki so bile pred njimi. Oblastni komite KPS je vse okrozne komi­teje KPS ze mesec dni prej obvestil, naj se pripravljajo na naloge, ki jih bo zahtevala zmaga, naj se skusajo pri­blizati mestom, da bi lahko vkorakali, takoj ko se bodo umaknile okupatorske sile. Vendar je bilo gibanje v zad­njih dnevih skoraj nemogoce in je preprecevalo zive stike med partizani, ki so delovali v posameznih forumih. 
Osvoboditev begunjskih zapornikov 

Najvecja fasisticna mucilnica na Gorenjskem, v kateri je na stotine gorenjskih borcev, politicnih aktivistov in rodoljubov dalo svoja zivljenja za svobodo, je bila se vedno v rokah nemske policije. Kako osvoboditi 632 poli­ticnih zapornikov iz begunjskega gradu, je bila neresena naloga Kokrskega odreda. Znan je bil Himmlerjev nalog, da je pred umikom dolznost policijskih in SS enot likvidi­rati vse zapornike in ujetnike. Ali bi v begunjskih zaporih to storili pred umikom, je tezko presoditi, vendar ta ukaz je bil in nie cudnega bi ne bilo, ce bi ga neusmiljeno izvedli. 
Zaradi tega se je stab Kokrskega odreda odlocil napasti begunjske zapore in osvoboditi zapornike. 
V noci med 2. in 3. majem so enote dveh bataljonov in jurisna ceta stisnile obroc okrog zaporov, a pretezni del je napravil obrambni obroc, da bi onemogocili vdor policistov iz postojanke v Poljcah in kakrsenkoli poizkus pomoci iz drugih postojank. Nemska pomoc je ze 3. maja prisla do polozajev Kokrskega odreda. Pritisk je trajal ves dan in se je 4. maja §e stopnjeval, ko so na polozaje od­reda zacele pritiskati stevilne in mocno oborozene sile nemskih policistov, SS enot, cetnikov, vlasovcev in belo­gardistov. Ce bi jim uspelo vdreti v zapore, bi prav gotovo bila mnozicna morija. Tega so se borci Kokrskega odreda zavedali in zato tudi junasko odbijali vse napade. V boju jim je pomagalo celo nase letalstvo. 
Stab odreda pa je medtem posvetil vso skrb osvobo­ditvi zapornikov, ceprav bi se odred po nalogu staba IV. operativne cone moral ze premakniti na Korosko. Koman­dant Kokrskega odreda Janko Prezelj, komisar Peter Brat-kovic, njegov namestnik Andrej Bohinc in nacelnik staba Boris Globocnik so vodili boj in hkrati uspeli organizirati pogajanja s komando postojanke v zaporih. Ker prodor nemskih sil ni uspel, je komanda zaporov 4. maja ob 13. uri pristala na predajo. Na dvoriscu je 92 policistov polo-zilo orozje. Nekdanji cuvarji, mucitelji in ubijalci so postali zapomiki. 
Z zaplenjenim orozjem je stab odreda oborozil precej zapornikov. Tako se je udarna moc povecala in je odredu uspelo najvecji pritisk okupatorjevih sil na obrambne polozaje odbiti in jih celo prisiliti na umik proti Radovljici. Begunje so bile svobodne. Tisti del zapornikov, ki je dobil orozje, se je prikljucil odredu, drugi pa so se na razne nacine skusali priblizati svojim domovom. Kranjeane je prav v Begunje ze 5. maja prisla iskat s kmeckim vozom takratna sekretarka SKOJ in aktivistka Majda Cesen. 
Kokrski odred je s to akcijo castno zakljucil svojo ope-rativno delovanje na Gorenjskem. 5. maja so se cete od­reda cez Zelenico usmerile na Korosko in se 8. maja usta-vile v Celovcu. 
Dogodki v Kranju in okolici 
Skozi Kranj so se pomikale okupatorske enote dan za dnem. Med njimi je bilo veliko cetnikov, zlasti pa vlasov­cev. Od vseh pa so se v zadnjih dnevih bili najbolj nasilni belogardisti. Teden dni pred koncem so belogardisti iz dolinskih postojank pridrli celo na Jezersko, vendar so se kmalu umaknili v svoje postojanke. V okolici mesta pa so delali dnevne izpade, zastrasevali ljudi in nasilno pobi­rali kmetom konje in vozove, kar jim je sluzilo za umik svojih druzin. Zato so kmetje s konji odhajali v bliznje gozdove, ker so se bali zaplembe. Nemci so iz Kranja odsli ze v noci med 7. in 8. majem. 7. maja so se zazgali Sircevo tovarno v Straziscu, v kateri so med vojno delali ladijska torpeda. 
Po odhodu Nemcev so belcki zasedli tudi njihove po­stojanke. Celo v prostore »gestapa« so se vselili. Po me-stu so se strahovali in preganjali ljudi. Pod njihovimi streli je v zgodnjih jutranjih urah 8. maja padel znani predvojni rokoborec Sotlar. Ranjen je bil pred puskarno Misic, a izkrvavel je v Kocbekovi vezi. Sekretarko SKOJ Majdo Cesen so se 8. maja zvecer aretirali pri Ogrizku in jo odvlekli na zaslisanje v prostore »gestapa«. Po 10. uri zvecer, ko so se pripravljali na umik, so jo odvlekli na streljanje, vendar groznje niso uresnicili. 
Tudi v okolici niso mirovali. Vecja skupina belih iz Zabnice, ki so bili ze pomesani z umikajocimi se pajdasi z Dolenjske in Notranjske, je 8. maja napravila pogon na posamezne partizane v vaseh pod Jostom in nato povsem nenadno vdrla v Spodnjo Besnico. Ko so naleteli na par-tizana Petra Bajzeljna, je bil ta primoran potopiti se v ledeno mrzlo Savo in tarn cakati, dokler niso prenehali s hajko. Takoj zatem so v vasi naleteli na mojega oceta Leopolda in ga ustrelili. Vsa ta pocetja dokazujejo po­polno zaslepljenost. Sirili so govorice, da so po umiku Nemcev gospodarji in osvoboditelji belogardisti. 
Na podrocju Cerkelj in okoliskih vasi je bila dejavnost domacih belogardistov najbolj ocitna. Od 5. maja dalje so se skozi Cerklje value kolone umikajocih se belckov in njihovih druzin z Dolenjske in Notranjske ter okolice Ljubljane. Po vaseh so kradli konje, vozove, motorje in druga prometna sredstva. Med prebivalstvom so sirili go­vorice: »Kamor pridejo partizani, ljudi obesajo — resite se in pojdite z nami!« Na splosno pa je med njimi vladalo prepricanje, da se umikajo zacasno in da se bodo cez teden ali dva vrnili. 
Pod pritiskom aktivnih domacih belogardistov in vpli­vom propagande belckov, ki so se skozi te vasi umikali, se je stevilo druzin, ki so se odlocile za pobeg na Koro­sko, povecalo. Iz vasi, ki so do leta 1960 spadale pod ob-cino Cerklje, je pred koncem vojne pobegnilo 62 druzin s 304 clani. Vecina pobeglih se je se isto leto vrnila na svoje domove. Tako kot na tern podrocju se je dogajalo tudi po drugih vaseh, kjer so bile belogardisticne posto­janke, ceprav ne tako stevilno kot na Cerkljanskem. 
Domaci belogardisti so v Cerkljah raznasali celo leta­ke, na katerih je pisalo, da so po umiku Nemcev prevzeli oblast in da se bodo v nekaj dneh vrnili. Celo svojega »zupana« so ustolicili ta dan. Pri »Jancetu« so pred umi­kom domaci fantje — belcki pred svojo hiso sami razstre­lili voz municije in tako unicili svoj lastni dorn. 
Iz teh vasi so se beli umikali 8. maja, nekateri pa sele 

SI. 1. Pohod borcev Gor. voj. podrocja skozi Seläko dolino proti Skofji Loki. Prva dva na konjih Janko Urbane — komisar (levi), Albin Drolc — komandant (desni) 
zjutraj 9. maja. Nekaj skrivacev pa so partizanske enote ujele na tem podroeju se konec maja 1945. 
Ne glede na prisotnost Nemcev in belogardistov pa so aktivisti v Kranju hiteli s pripravami na osvoboditev. Majda Cesen in Mara Ravnikar sta vzdrzevali zvezo s komando mesta v Podblici. Z vodstvom komande mesta in funkcio­narji nekaterih drugih forumov sta se dogovorili o neka­terih podrobnostih glede vkorakanja v Kranj. Ob njunem zadnjem obisku so se med drugim dogovorili, da bodo v Kranju zatulile vse tovarniske Sirene, takoj ko v mestu ne bo vec sovraznikov. Tako se je na dan zmage 9. maja tudi zgodilo. 
Kranjski aktivisti so v tekstilni tovarni dobili velike ko­licine blaga za izdelovanje zastav. Aktivistke so zastave za okrasitev mesta pripravljale ze teden dni prej. V popolni tajnosti so se z vso vnemo pripravljali na veliki dan zmage. 
Tudi na drugih podroejih so se razne enote priprav­ljale na osvoboditev. Na Jezerskem je skupina partizanov, povecini domacinov, zadnje dneve imela stalne zasede ob cesti. Strojnicna gnezda so postavili tako, da manjsa enota ne bi uspela prodreti skozi dolino. Vendar so se vse nem­ske in belogardisticne enote pomikale v smeri Trzic. Ka­njon Kokre so ocenjevali za prenevaren prehod cez mejo. 
Dne 7. maja so enote gorenjskega vojnega podrocja unicile zandarmerijsko postajo v Sorici, v noci med 7. in 8. majem pa so ze napadli zandarmerijsko postojanko v Selcah. Nemci so se raje umaknili proti Dolenji vasi in nato v Ökofjo Loko. Tako je bila Selska dolina osvobo­jena do Skofje Loke ze 8. maja 1945. 
Moja pot v Kranj 

Zlom fasistienih sil je bil na vidiku, vendar je bilo raz­nih vojaskih formacij na umiku prek Gorenjske toliko, da je bila vsaka akeija brez vecje, dobro oborozene parti­zanske enote nemogoca. Izpadi belogardistov 8. maja pa so se bolj motili nase ocene o stvarnem polozaju. Polozaj se je menjal stalno, dobljeni podatki o stevilu sovraznikov so bili neuporabni, ker so bili premiki umikajoeih se stalni. Tudi informaeije prostovoljcev, ki so zadnje dneve pri­hajali v Podblico, niso bile vedno zanesljive. Obvesce­valci, ki so bili v teh dneh na obronkih Mohorja, se niso mogli dokopati do jasne predstave o razmerah v mestu. Umik tisoce in tisoce fasistienih vojakov vseh vrst prek Gorenjske je onemogocil redno obvescevalno mrezo in zbiranje podatkov po ustaljenih kanalih. Poleg tega pa je tudi preprecil, da bi dobili informaeije o polozaju na drugih predelih Gorenjske. 
Ker sem bil ta cas na tem podroeju kot obvescevalec VDV, sem tudi sam skusal ugotoviti stvarni polozaj. Ze v zgodnjih jutranjih urah sem Sei na lov za informaeijami. Domacini iz Besnice so mi sporocali razlicne ocene, iz katerih se ni dalo nataneno sklepati, kako je v mestu. Pod vasjo sem srel Pavleta Kancilijo, ki je prihajal iz mesta in je bil namenjen h komandi mesta v Podblici. Iz njegovih besed sem sklepal, da je pot verjetno prosta, ceprav se vedno tvegana. S kolesom sem se peljal precej zaupljivo proti Kranju. Vendar sem ze na Gorenji Savi zasel v neprijeten polozaj. Nad nekdanjo gostilno »Pri Vilfanu« je v bregu poeivala skupina oborozenih cetnikov. Takoj ko sem jih opazil, sem se med voznjo skocil s ko­lesa v zaklon ob vogalu hise. Pripravil sem brzostrelko na strel in jih pricel opazovati. Vstajali so, porasni, v po­nosenih, starih jugoslovanskih uniformah in s puskami v rokah. 
Odlocil sem se za pogajanje. Na moj poziv se je iz skupine izlocil postaven oficir. Med seboj so se nekaj sum-Ijivo dolgo dogovarjali. Koncno je ta oficir prisel k meni. Z naperjeno brzostrelko sem ga ustavil nekaj korakov pred seboj. Pricela sva se pogovarjati. Zahteval sem, da odlozijo orozje, tako da bodo eden za drugim korakali mimo mene. Ni hotel zlepa pristati. Spomnil sem se uspes­ne ukane, ki smo jo v bojih veckrat uporabljali. Dejal sem, da sem v predhodnici in da se za menoj po cesti vali brigada, ki bo vsak cas tukaj. To ga je zbegalo in je pri­stal na razorozitev. Verjetno je tudi sam sprevidel, da je umik zamudil in da ni nobene moznosti vec za prestop cez Karavanke. 
Odpel je pas s samokresom in mi ga vrgel pod noge. Postavila sva se na sredo ceste, vsak na eno stran, obr­njena drug proti drugemu. Imel sem ga stalno na muni brzostrelke. 
Cetniki so drug za drugim prihajali, med nama odla­gali orozje ter odstopali v vrsto za cesto. Ko je bilo to mimo, sem se oficirja poslal v vrsto in se postavil pred kup orozja. 
Kaj sedaj, ko je najhujse mimo? Zaupal jim nisem, ker je se marsikdo lahko imel v zepu samokres ali rocno bombo. Iz zadrege me je resil »Storman«, ki se je z ne­zaupljivimi koraki priblizeval od svoje kmetije, ko je videl, kako se je zadeva iztekla. 
Pozval sem ga, naj poisce se nekaj moz in naj pridejo sem. In res je bila kaj kmalu pri meni trojica starejsih moz. Na mojo zahtevo so vzeli v roke puske in prevzeli strazo nad cetniki. Z veseljem so prevzeli prvo vojasko nalogo zadnji dan vojne. 
Kam sedaj? Ce jih je bilo ze na Gorenji Savi toliko, koliko jih je lahko se v mestu. Torej so bile informacije napacne, prevec povrsne. Vendar nisem odnehal. V veli­kih dvomih in dosti bolj previdno sem sei proti savskemu mostu. Nie sumljivega ni bilo videti. 
Ko sem prisel cez most, sem se ustavil pri mehaniku Francu Rozmanu. Njegove besede so me nekoliko ohrab-rile. Sei sem dalje in na vrhu Jelenovega klanca sem se obrnil proti mestu. Korak za korakom sem se pomikal proti mestu z napeto brzostrelko v roki. Mesto je bilo res okraseno, vsaka hisa je bila polna nasih zastavic. A zakaj je vse prazno, nikogar na cesti? Okna zaprta — kot da je mesto izumrlo. To me je begalo; preprican sem bil, da nekaj ni v redu. Osem je bila ura, pa nikogar na spregled. Racunal sem tudi na najhujse. Vendar sem se trmoglavo pomikal dalje do cerkve in zavil proti gestapu. 
Vstopil sem v poslopje, bilo je prazno, po hodnikih je lezala slama, razna vojaska oprema in podobno. Od tu sem sei se do zupnisca, kjer je bila vso vojno policijska postaja. Tudi tarn je bilo vse prazno, rzametano, kot da se je tistim, ki so odhajali, zelo mudilo. Ohrabren sem sei nazaj na trg. Stal sem sredi trga pred staro obcinsko hiso sam. 
Med vrati »Pavslerjeve« hise se je takrat pojavil foto­graf Jug. Izpod »velba« je zatem prisel Peter Arnsek, za njim pa se nekdo, ki ga nisem poznal. Koncno. To so bili prvi zivi ljudje v mestu, ki so se upali stopiti na cesto. Jug je takoj storil svojo poklieno dolznost in je napravil lep posnetek. 
Vrnil sem se po isti poti skozi se vedno prazno mesto. Ko sem prisel zopet do Rozmana, je bil pri njem Tone Pogacnik. Na mojo zahtevo me je z motorjem zapeljal do poslopja zandarmerije pri »Majdicu«. Tudi ta postojanka je bila prazna. Nato sva z motorjem sla se do »prevaljskih« kasarn. Obhodil sem vse prostore, vendar nisem nasel nikogar. Torej je Kranj dejansko prazen, o tern sem se prepril. Zunaj mesta pa ni bilo tako. V smeri proti Cerk-Ijam, Predosljam, zlasti pa v smeri proti Trzicu so se se vedno klatile posamezne skupine belckov. Dogodki v na­slednjih dnevih so to potrdili. 
Tako se je zame koncal dan zmage. Mislim, da je bila ura nekaj vec kot devet, ko sem se vracal proti Besnici. 
Kranj v pricakovanju 
Izumrto, stiri leta zastraseno mesto, je zacelo ozivljati. Ob 11. uri so zatulile Sirene, kot je bilo dogovorjeno. Nase organizacije so se pricele pripravljati na prihod osvobo­diteljev. Tovarisice Majda Cesen, Mara Ravnikar in Nusa Kancilija so sie partizanom naproti do Gorenje Save. Ker se se niso priblizevali mestu, je sla Majda Cesen se dalje proti Besnici in se je nato z njimi vrnila v Kranj. Tudi v Podblici je bilo zivahno in vse pripravljeno na pohod proti Kranju. 
Komanda mesta Kranj z nekaterimi politicnimi akti­visti, posameznimi clani oblastnega in okroznega komi­teja KPS, pokrajinskega in okroznega odbora OF in de­lom vodstva VOS za okrozje Kranj so se pomikali skozi Zgornjo in Spodnjo Besnico proti Kranju. Celotna skupina, ki je stela nekaj nad 30 partizanov, je prva prisla v mesto, in sicer okrog 14. ure. Kranj jih je pricakal okrasen in praznicen. 2e na mostu, na Jelenovem klancu, zlasti pa v mestu je osvoboditelje pricakalo tisoce Kranjcanov, ki so z radostjo in celo s solzami veselja pozdravili prihod partizanov. Zdaj so se koncno prepricali, da je konec vojne, nasilja, strahot in prelivanja krvi. 
Tovaris Franci Kozelj-Vanjo je kot clan okroznega ko­miteja KPS pozdravil mnozico. Svoj govor je imel kar na kamionu, na katerem je bil se komandant komande mesta 


f -JIM 

SI. 2. Franc Koielj-Vanjo govori Kranjcanom 9. maja leta 1945 na Titovem trgu 
Kranj. Tovaris Azman je pozdravil osvoboditelje v imenu mescanov in odprl vrata obne. Oficialni prevzem so od­klonili zaradi razmer, ki so vladale zunaj mesta, saj oko­lica se ni bila svobodna. Vecina se je nastanila kar v prostorih obcine. Najvec jih je prespalo nemirno noc v sedanji porocni sobi. 
Pritok partizanskih enot v mesto se je nato nadaljeval. Del clanov oblastnega komiteja KPS in SKOJ je z zascit-no ceto prislo v mesto se isto popoldne. Pripeljali so se s konji na kmeckih vozovih. 
Komanda vojnega podrocja, ki je ze prejsnje dni pregnala sovraznika iz Selske doline, je po vkorakanju v Skofjo Loko nadaljevala pohod proti Kranju. Dolga ko-
SI. 3. Prihod borcev komande mesta v Kranj 9. maja leta 1945 

lona oborozenih moz se je pomikala iz Loke, skozi 2ab­nico in Bitnje proti Kranju. Priblizno 400 oborozenih bor­cev vojnega podrocja je popoldne okrog 17. ure vkorakalo v mesto. To je bila prva vecja oborozena enota, ki je prisla v Kranj. Vodila sta jo komandant tov. Andrej Drol-Krtina in komisar tov. Janko Urbane. 
Clani okroznega komiteja KPS in okroznega odbora OF so bili pred osvoboditvijo v Dovzanki in so se prek Trzica lahko premaknili v Kranj sele 10. maja. To skupino je vodil tov. Tone Hafner-Robnik, ki je bil ta cas sekretar okroznega komiteja KPS Kranj. 
Taki so bili dogodki prvega, najsrecnejsega dne. Me­sto se ni moglo umiriti, vse je bilo v nekem nepopisnem, enkratnem vzdusju. Toliko let pricakovana, s toliko zrtva-mi placana svoboda, ki je bila dan prej tiha, goreca zelja, je bila dne 9. maja 1945 resnica. Vodstvo komande mesta je moralo zvecer prebivalstvo opozarjati, naj gre na svoje domove. Razmere so bile se toliko nejasne, da je bilo mozno pricakovati tudi se kaksen izpad belogardistov. 
Komanda gorenjskega vojnega podrocja, ki je zasedla prostore nekdanjega Narodnega doma, hotela »Jelen« in Polakovo tovarno, je takoj ukrepala. Kmalu po prihodu v mesto so zastrazili vse pomembne objekte, kot so zelez niska postaja, mostovi, elektrarne, posta, tovarne itd. Var-nost in red sta bila ze prvo noc vzpostavljena, ceprav je za vrsto nalog manjkalo oborozenih partizanskih Sil. 
Na pomoc so priskocili aktivisti in terenski delavci, naslednji dan pa ze vecje stevilo mescanov, ki so se od­zvali pozivu o splosni mobilizaciji. Prehrana je bila takoj organizirana na vec krajih; glavna kuhinja, ki je sluzila partizanom, pa je bila prve dni pri Starem Mayerju. Pavle Kancilija in njegova zena sta nesebicno postregla vsako­mur, ki je nosil partizansko uniformo. 
Dne 10. maja je komanda vojnega podrocja svoje var-nostne ukrepe razsirila tudi na podrocje zunaj mesta. Tako je odsla ceta, ki jo je vodil tovaris Aleksandrov, proti Cerkljam, kjer so bile razmere najbolj negativne, in dve skupini proti Kokri in Golniku. 
Isti dan so se ze v zgodnjih dopoldanskih urah pricele valiti skozi mesto mocne, dobro oborozene motorizirane sile XXIX. hercegovske divizije iz sestava IV. armije. Iz Ljubljane so se prek Kranja usmerile proti Trzicu in Jese­nicam, da so pregnale se zadnje ostanke begajocih oku­patorskih sil in tudi zaprle vsako moznost pobega prek Karavank. 
Enote komande vojnega podrocja so 10. maja pri Cerk-Ijah naletele na umikajoco se kolono nemskega 92. kor­pusa, ki mu je bil onemogocen umik po Dravski dolini in je iskal pot prek Tuhinjske doline—Cerklje v smeri Pred­dvora, Kokre in Jezerskega vrha. Njihov umik je bil ustav-Ijen, komanda korpusa pa prepeljana v Kranj, ker se je zelela pogajati z visjimi vojaskimi oblastmi, kot pa je ko­manda podrocja. V Kranju so stab korpusa zaprli, v Cerk­lje pa poslali sla, ki je povedal, da je stab ze podpisal kapitulacijo. Nato se je ves korpus, ki je na umiku stel se vedno vec tisoc moz, predal in odlozil orozje. Po oceni takratnega komisarja komande gorenjskega vojnega pod­rocja je korpus stel okrog 20.000 moz. 
Sl. 4. Tankovske enote na§e armade ob prihodu v Kranj 

Od Brnikov do Cerkelj je bilo polno vojaskih kamio­nov, raznega tezkega orozja in druge vojne opreme. Nem-SI. 5. Na tisoce nem§kih ujetnikov se pomika skozi Kranj 
ski vojaki so zasedli v Cerkljah vse vrtove in polja ob cesti do Brnikov. Po hisah so prosjacili za hrano, ponujali ure za skromno malico. Razorozitev je trajala 3 dni. Nato je komanda mesta ujetnike postopno premescala v Kranj v nemske vojaske barake na Golniski cesti. 
Ni bilo slabo, da je »nepremagljiva« nemska vojska, dozivela svoj klavrni konec prav v Cerkljah, v kraju, ki je med vojno predstavljal politicno najbolj delikatno podrocje na Gorenjskem. 
Dne 10. maja popoldne sta vodstvo oblastnega in okroznega komiteja KPS in OF organizirala na glavnem trgu miting — veliko zborovanje ob osvoboditvi. Vectisoc­glavi mnozici radostnih Kranjcanov so spregovorili v ime-nu pokrajinskega odbora OF Mavricij Borc-Simen, v imenu oblastnega komiteja pa tovarisica Angelca Bratko in do-macinka tovarisica Mihaela Gostisa kot predstavnica ob­lastnega komiteja mladine. 
Vzporedno z veseljem, radostjo mesta, ki je v zgodo­vini lahko samo enkratna, pa so posamezne organizacije in vodstva imela na pretek dela. Potrebno je bilo misliti na prevzem oblasti, na splosno varnost, preskrbo prebi­valstva itd. 
Komanda mesta Kranj je dobila nalogo, da ze 10. maja 1945 odide v Kamnik in tarn prevzame komando mesta. Zaradi tega se je komanda gorenjskega podrocja takoj preimenovala v komando mesta Kranj in prevzela vse njene funkcije. S tern je prenehala obstajati komanda gorenjskega vojnega podrocja. Z novo upravno vojasko razdelitvijo je Gorenjska od tega dne dalje spadala pod ljubljansko vojno podrocje. 
Ukrepi za normalizacijo zivljenja 
Okrozni odbor OF je takoj po 9. maju izdal vrsto objav, proglasov in navodil za normalizacijo poslovanja. Tako je bilo objavljeno, naj uradniki v javnih sluzbah takoj nasto­pijo delo, tisti, ki so jih okupatorji med vojno pregnali, naj se vrnejo v isto sluzbo, ki so jo opravljali pred 6. aprilom 1941. Tako so zopet pricele poslovati javne sluzbe. 
Med druge odredbe, ki so bile za takratne razmere zelo pomembne, sodijo se: 
—
 sluzba PTT mora takoj priceti normalno poslovati, 


—
 vse trgovine se zaradi popisa blaga in zalog za 3 dni zapro, 

—
 vsi vojaski predmeti se morajo takoj oddati ko­mandi mesta ali najblizjemu krajevnemu odboru OF, 


—
 vsi arhivi in drug material so drzavna last in jih je treba ohraniti, 

—
 industrija in obrt naj pricneta normalno delati, 

—
 zasebno klanje zivine je zacasno prepovedano, 

—
 banke se zapro in zapecatijo, 

—
 nemske zivilske karte se razveljavijo, 


—
 prehrano civilnega prebivalstva naj do nadaljnjega vodijo mestni in krajevni odbori OF, 

—
 gibanje ponoci med 21. in 4. uro je prepovedano, 

—
 do nadaljnjega je se obvezna zatemnitev. 



Nedvomno so ti ukrepi bili za takratne razmere nujni, zlasti zaradi tega, da ne bi nastale zlorabe, sabotaze in da bi bilo zivljenje v mestu cimbolj varno in mirno. Sicer so bili ti ukrepi le zacasni. Kasneje je bil del teh ukrepov dopolnjen s predpisi, del ukrepov pa je postal neveljaven, ker ni bilo vec potrebe za njihovo izvajanje. 
Na podrocju oblasti so tudi nastajale ze v prvih dneh svobode pomembne spremembe. Pokrajinski odbor OF, ki je prek Bleda prisel v Kranj, se je razformiral in spojil z okroznim odborom OF za Ljubljano, medtem ko se je okrozni odbor OF razformiral. 
Ukinili so tudi okrajni odbori OF Kranj, Sencur, Naklo, Brezje, ki so opravljali svojo funkcijo med vojno. Tako so na Gorenjskem nastali novi okrajni odbori OF Kranj. Je­senice, Trzic, Radovljica, Skofja Loka, Kamnik in Domzale. 
Hkrati pa je bilo v pripravi tudi formiranje krajevnih (vaskih) narodnoosvobodilnih odborov. Obseg krajevnih upravnih enot takrat z zakonom ni bil dolocen ter so se odbori oblikovali po neki zaokrozenosti, zgodovinski opre­delitvi in volji prebivalcev za eno ali vec vasi skupaj. 
Poleg organov OF in KPS, ki so se v glavnem nasta­nili v poslopju okraja (medvojni Landrat), je za sektor jav­ne varnosti zacela delovati tudi OZNA, ki je svoj prvi se­dez imela nad takratno trgovino Adamic na Maistrovem trgu. 
Za podrocje mesta je pomembno, da se je ze 11. maja formiral mestni odbor OF na prvi seji. S tern se je izva­janje dolocenih upravnih funkcij, ki jih je med vojno in prva dva dneva po vojni opravljala komanda mesta, v ce­loti preneslo na mestni odbor OF, kar pomeni prvi korak v urejevanju mirnodobskega poslovanja oblasti. 
Novi mestni odbor OF je sprva imel se sekretarja in 15 clanov. Prvi sekretar mestnega odbora OF je bil tov. Bruno Kobal. Mestni odbor OF je kaj hitro oblikoval svoje upravne referate, kar je bil prvi pogoj za solidno poslova­nje. Takoj po formiranju novega mestnega odbora so za­celi poslovati naslednji referati: 
—
 za notranje zadeve (tudi statisticni prijavni urad), 

—
 za socialno skrbstvo (tudi stanovanjske zadeve), 

—
 za trgovino, 

—
 za prehrano, 

—
 za prosveto, 

—
 za promet, 

—
 za gradnje, 

—
 za obrt in industrijo, 

—
 za sodstvo (ni deloval), 

—
 za zdravstvo, 

—
 za Rdeci kriz, 

—
 za povezavo z narodno zasto, 


—
 za ugotovitev zlocinov okupatorja in njegovih po­magacev, 

—
 za upravo narodne imovine. 



Tako je mestni odbor oblikoval delo svoje prve povoine javne uprave, za vsako podrocje dela pa je odgovarjal eden od clanov odbora kot neke vrste povezava (poroce­valec) med mestnim odborom in posameznimi upravnimi referati. 
Teritorij MO OF je zajemal poleg mesta zaselke in vasi: Circice, Pianino, Huje, Klanc, Primskovo, Gorenje, Rupno, Zlato polje, Struzevo, Gorenjo Savo, Gastej, Stra­zisce in Smartno. To je prvi primer, da je celotno podroc­je postalo upravno enotno. Ta teritorij se je razdelil na 14 kvartov, kar je bila druga novost za Kranj v pogledu teri­torialne razdelitve. 
MO OF je za vsak kvart dolocil iz vrst aktivistov kvart­ne odbore, ki so imeli sekretarja in 6 odbornikov. Funkcije dela so bile razdeljene podobno kot pri MO OF. 
Ker so drugi druzbenopoliticni in varnostni organi, zlasti pa partijski forumi, s svojo aktivnostjo in tudi takrat­nimi pristojnostmi resevali vrsto vprasanj normalizacije zivljenja v komaj osvobojenem mestu, je MO OF posveti! glavno pozornost obratovanju obrti in industrije ter pre­skrbi civilnega prebivalstva. Boj za surovine — je bilo prvo geslo v osvobojenem Kranju. Zbiranje zeleza, stekla, papirja in vseh mogoh odpadkov je postala mnozicna akcija mladine, da bi omogocili vsaj delno obratovanje v kranjskih tovarnah. Poleg tega problema, ki ga je MO OF s pomocjo mladinskih in drugih druzbenopoliitcnih organizacij samoiniciativno reseval, je imel dosti dela s preskrbo. 
Ker se niso bile vpeljane enotne zivilske nakaznice v republiki, je MO OF izdal lastne, posebne prehrambene bone, s katerimi je omogocil najbolj potrebnim prebival­cem mesta nakup najnujnejsih zivil. V ta namen je MO OF odprl posebno trgovino pri Rantu na Maistrovem trgu (seja MO OF 15. maja 1945). Po majskih dogodkih in akci­jah MO OF je sledilo se vrsto pomembnih odlocitev in ukrepov. Iz sol se je umikala armada, da bi se cimprej pricel redni pouk. 
MO OF je z letaki pozval prebivalstvo, naj prijavlja zlocine okupatorja in njegovih pomagacev (24. maja 1945). Julija je ze pricel delovati senat kranjskega sodisca slo­venske narodne casti. V teku je bila tudi akcija za prijav-Ijanje vojne skode in odvzemal se je vojni dobicek. Tudi z obnovo porusenih objektov in naselij se je pricelo ze prve mesece po osvoboditvi. 
Zadnja in vecja manifestacija je bila se v majskih dneh, ko je 21. maja na trgu govoril tov. Franc Leskosek-Luka 
o novih nalogah, ki jih mora prebivalstvo osvobojenega Kranja resevati. 
Dne 15. avgusta 1945 so bile ze prve volitve po vojni v nov mestni narodnoosvobodilni odbor in v krajevne narodnoosvobodilne odbore. Prva seja novoizvoljenega narodnoosvobodilnega odbora je bila 22. avgusta. Za predsednika je bil izvoljen tovaris Rudi Hiebs, za tajnika pa tovaris Rado Stepancic. 
MNOO je stel 15 clanov-odbornikov. S tern je prene­hala funkcija MO OF in se je v celoti prenesla na demo-kraticno izvoljeno novo oblastno telo, na mestni narodno­osvobodilni odbor Kranj. 
Leta strahot, trpljenja in zrtev so se v noci med 8. in 
9. majem sprevrgla v nepopisno radost. Ta radost pa se je kaj kmalu obogatila z novimi nalogami pri utrjevanju obla­sti, utrjevanju javnih sluzb, skrbi za prehrano prebivalstva, naporih za proizvodnjo in koncno z glavno nalogo — obnovo domovine. 
Vendar so dolznosti in delo od dneva osvoboditve da-Ije terjale cimvecjo enotnost in neomajno voljo prebival­stva, da so se prebrodile prve in najvecje tezave in posle-dice stiriletne vojne, terorja in unicevanja. Vendar so pre­bivalci mesta in celotne okolice z veliko vnemo in priza­devnostjo premagovali vse tezave tistih dni, zavedajoc se, da je Kranj z 9. majem 1945 prvic v zgodovini stopil kot druga mesta nove socialisticne Jugoslavije, na pot obnove, neslutene rasti in napredka. 

KRANJSKA KOMUNA OD LETA 1960 DO 1970 
PAVLE ZUPANClC 
SploSno 
1. Po dolocbah splosnega zakona o ureditvi obcin in okrajev z dne 16. julija 1955 je obcina temeljna politicno­teritorialna organizacija samouprave delovnega ljudstva in temeljna druzbenoekonomska skupnost prebivalcev na njenem obmocju, okraj pa je politicnoteritorialna organi­zacija samouprave delovnega ljudstva in druzbenoeko­nomska skupnost obcin in prebivalcev na njegovem ob­mocju. Obcina opravlja vse pravice in dolznosti pri vod­stvu druzbenih zadev, razen tistih, ki so z ustavo in zako­nom dolocene za okraj, republiko ali federacijo, in tistih, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in druzbenim ustanovam, okraj pa opravlja pravice in dolz­nosti pri vodstvu zadev, ki so skupnega pomena za ob~ cine, in drugih splosnih druzbenih zadev, za katere to doloca zakon (2. in 3. en). 
Omenjeni zakon je bil 8. junija 1957 spremenjen in dopolnjen. Po teh spremembah in dopolnitvah sestavljata obcinski ljudski odbor obcinski zbor in zbor proizvajalcev (v federaciji, republiki in okraju so bili zbori proizvajalcev ze od leta 1953). Ker je okraj tudi skupnost obcin, doloca zakon razen tega, da odbornike okrajnega zbora in okraj­nega zbora proizvajalcev volijo izmed svojih clanov ob­cinski zbori oziroma obcinski zbori proizvajalcev. 
Pri volitvah leta 1957 je bilo v obcinski ljudski odbor Kranj prvic izvoljenih tudi 40 odbomikov zbora proizva­jalcev. ObLO Kranj je v okrajni zbor izvolil 16 odbomikov, v okrajni zbor proizvajalcev pa v industrijski skupini 16 in v kmetijski skupini 2 odbornika. 
2. V decembru 1960 je zvezna skupscina ugotovila, da so po prvi ustavi iz leta 1946 in po ustavnem zakonu iz leta 1953 v druzbenem in gospodarskem razvoju nastale pomembne spremembe druzbenih in politicnih odnosov v nasi drzavi, da je zato treba ustavni sistem prilagoditi tern spremembam in zaradi nadaljnjega razvoja sociali­sticnih druzbenih odnosov tudi spremeniti tedanje ustav­ne predpise. Skupscina je ustanovila posebno komisijo za ustavna vprasanja; ta naj bi zacela pripravljati novo ustavo, ki bi odsevala takratno stopnjo druzbenega in gospodarskega razvoja socialisticne Jugoslavije ter nove druzbene in politicne odnose in postavila pravne okvire in institucije za nadaljnji demokraticni razvoj. Enako ko­misijo je za pripravo republiske ustave ustanovila repu­bliska skupscina LRS 28. septembra 1961. 
Obcinski in okrajni ljudski odbori so bili leta 1957 izvoljeni za 4 leta; ker pa sta se pripravljali zvezna in republiska ustava, je slovenska skupscina ze 28. septem­bra 1961, nato pa ponovno 19. julija 1962 mandate takrat izvoljenih odbomikov podaljsala (najprej za eno leto, nato pa brez omejitve), in sicer za toliko casa, da bodo »v skladu z novimi ustavnimi predpisi izvoljeni novi ljudski odbori«. Volitve novih obcinskih skupscin so bile v letu 1963 ze po sprejetju zvezne in republiske ustave. 
Nova zvezna ustava je bila sprejeta 7. aprila 1963, spremenjena in dopolnjena (z amandmaji) aprila 1967 in decembra 1968, nova republiska ustava Slovenije pa je bila sprejeta 9. aprila 1963, dopolnjena in spremenjena pa z amandmaji aprila 1967 in januarja 1969. 
Okraj Kranj je bil 1. januarja 1963 zdruzen z okrajem Ljubljana, z ustavnim zakonom z dne 12. marca 1965 pa so bili v Sloveniji okraji odpravljeni. Ukinitev okrajev pomeni enega od pomembnih korakov v postopnem vecanju pra­vic in obveznosti ter v krepitvi samoupravnosti obcin. 
3. Ustava iz leta 1963 postavlja kot temelj druzbeno­ekonomske ureditve svobodno zdruzeno delo s produk­cijskimi sredstvi, ki so druzbena lastnina, ter samouprav-Ijanje delovnih ljudi v produkciji in delitvi druzbenega proizvoda v delovni organizaciji in v druzbeni skupnosti. Druzbeno samoupravljanje postane pravica in dolznost delovnih ljudi, nedotakljiva druzbenoekonomska in poli­ticna osnova celotnega druzbeno-politicnega sistema. 
Po novi ustavi (96. cl. ustave SFRJ in 86. clen ustave SR Slovenije) je obcina temeljna druzbenopoliticna skup­nost, v kateri se: 
zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj produkcijskih sil, usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in druzbenih sluzb, dolocajo in razporejajo sredstva za obcinske potrebe, ustvarjajo pogoji za zado­voljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skup­nih potreb obcanov, posamicni in skupni interesi sprav-Ijajo v sklad s splosnimi interesi; 
uresnicuje cimbolj neposredno druzbeno samouprav-Ijanje, organizirajo organi oblasti, druzbeno samouprav-Ijanje in druzbene sluzbe, ki so skupnega pomena, zago­tavljajo pogoji za uresnivanje svobosn in pravic obcanov, urejajo razmerja, ki imajo neposreden pomen za obcane v obcini, dolocajo splosni pogoji za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij, varujeta zakonitost in varnost ljudi in premozenja, zagotavlja javni red in mir, opravlja druzbeno nadzorstvo; 
uresnicuje druge funkcije druzbene skupnosti, izvzemsi tiste, ki so po ustavi pravica in dolznost republike ali federacije. 
Iz navedenega je razvidno, da nova ustava glede me-sta in vloge obcine v nasem politicnem sistemu ne prinasa nekih bistvenih nacelnih sprememb, temvec predvsem utrjuje s prehodom na komunalni sistem postavljene od-nose in nadalje razvija nekatere osnovne, s prakso potr­jene elemente tega sistema. 
Danasnja obcina je rezultat hitrega razvoja druzbeno­ekonomskega in politicnega sistema pri nas v povojnih letih, posebno pa od leta 1950. Poleg naglega gospodar­skega vzpona so za ta razvoj znacilna naslednja dejstva: postopno teritorialno vecanje in s tern gospodarska kre­pitev upravnih enot (KLO, obcin), decentralizacija oblasti in pristojnosti od zveznih in republiskih organov na obcine ter krepitev samostojnosti in samoupravnosti obcin. Osno­va takemu razvoju je bilo razvijanje delavskega in druz­benega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah, druzbenih sluzbah in v vsem javnem zivljenju; zacelo se je s prenosom gospodarskih podjetij v upravljanje in go-spodarjenje delovnim kolektivom julija 1950. Od tega casa dalje pa do leta 1957 je bilo druzbeno samoupravljanje uvedeno na vseh podrocjih druzbenega zivljenja (gospo­darstvo, socialno zavarovanje, zdravstvo, solstvo, kultura, prosveta, zaposlovanje, PTT, zeleznice itd.), v letu 1964 pa tudi v drzavnih organih (upravni organi, sodisca, tozil­stva itd.). V letu 1968 je v kranjski obcini v delavskih svetih in upravnih odborih gospodarskih organizacij ter v svetih in drugih kolegijskih organih na podrocju druzbenih sluzb (zdravstvo, solstvo, kultura, socialno varstvo itd.) delovalo vec kot 2300 clanov. 
Po novi ustavi so predstavniska telesa druzbenopoli­ticnih skupnosti (obcine, republike, federacije) skupscine kot organi oblasti in druzbenega samoupravljanja. Po-membno je, da so vse skupscine izpeljane naravnost iz obcin in delovnih organizacij: sestavljajo jih delegati ob­canov in delovnih ljudi v delovnih skupnostih, volijo pa jih v splosne zbore volivci neposredno, v samoupravne zbore pa obcinske skupsne. Kot je bil z uvedbo zborov proizvajalcev v okviru skupscin in ljudskih odborov na­pravljen velik napredek v smeri neposredne udelezbe pro­izvajalcev in njihovih organov samoupravljanja pri spre­jemanju odlocitev predstavniskih organov, tako je bil z novo ustavo napravljen nadaljnji korak v razvoju samo­upravljanja s tern, da zbori proizvajalcev postanejo samo­upravni zbori posameznih podrocij (v republiki in fede­raciji), v obcini pa se razsirijo se z delegati s podrocja zdravstva, socialnih sluzb, solstva, kulture, prosvete itd. Obcinsko skupscino sestavljata obcinski zbor in zbor de­lovnih skupnosti; tu ni samoupravnih zborov, ker se se­stava tega zbora v obcini naslanja neposredno na delovne skupnosti in se tudi problematika resuje v neposrednem kontaktu z delovnimi in drugimi organizacijami. Zato je v obcini enoten, razsirjen samoupravni zbor delovnih skupnosti. 
4. V skladu z naceli nove ustave je obcinska skup­scina Kranj, izvoljena leta 1963, v Sirokem sodelovanju z obcani ter delovnimi in drugimi organizacijami dne 26. marca 1964 sprejela Statut obcine Kranj. Statut podrob­neje ureja obcinsko samoupravo in konkretizira ustavna nacela o obcini kot komuni. Kot Statut, sprejet ob prehodu na komunalni sistem (16. avg. 1955), je bil tudi Statut iz leta 1964 nekajkrat spremenjen in dopolnjen, nazadnje 13. februarja 1969. 
Ureditev komunalne samouprave v kranjski obcini 
5. Obmocje kranjske obcine je po prikljucitvi obcine Cerklje ostalo nespremenjeno in obsega naslednja nase-Ija in krajevne skupnosti z naslednjim stevilom prebival­cev: 
Krajevna skupnost 31.111.1953 31.111.1960 31.111.1969 Naselje 
Mesto Kranj 17.827 20.484 26.310 
Be I a 787 795 768 Baäelj 199 196 188 Hrase pri Preddvoru 32 39 28 Spodnja Bela 74 80 81 Srednja Bela 219 210 200 

Krajevna skupnost Naselje 
Zgornja Bela ... . 
Besnica . . . . Spodnja Besnica . . Zgornja Besnica . . Javornik Jost nad Kranjem . . Njivica Psevo Rakovica Zabukovje 
B i t n j e Srednje Bitnje . . . Spodnje Bitnje . . . Zgornje Bitnje . . . 
Britof 
Britof Orehovlje 
B r n i k i Spodnji Brnik . . . Zgornji Brnik ... . 
Cerklje Cerklje na Gorenjskem Psenicna polica . . . Vasca 
D u p I j e Spodnje Duplje . . . Zgornje Duplje . . . Zadraga 
G o I n i k Golnik 
Grad Ambroz pod Krvavcem Dvorje Grad Stiska vas Stefanja gora . . . 
Gorice Gorice Letenice Srednja vas — Gorie Tenetise Zalog 
Jezersko . . . . Spodnje Jezersko . . Zgornje Jezersko . . 
K o k r i c a . . . . Bobovek 
31. 111.1953  31. 111.1960  31. 111.1969  Krajevna skupnost Naselje  31. III. 1953  31. 111.1960  31. 111.1969  
263  270  271  llovka  49  43  48  
Kokrica  701  911  1.408  
872 265 336  940 278 372  991 327 417  Mlaka pri KranjuSrakovlje Talinec   .  . .  150 46 35  193 38 43  334 50 47  
57  58  34  
7  6  5  Mavcic e  1.158  1.168  1.252  
42  37  24  Breg  ob  Savi  ... .  226  213  231  
46  55  53  Jama  157  155  152  
61  73  69  Mavcice  320  316  321  
58  61  62  IVieja  22  30  25  
Podreca  285  296  327  
1.180 388  1.314 401  1.541 428  Prase  148  158  196  
153  157  174  Nakl o  1.448  1.667  1.985  
639  756  939  Cegelnica  102  99  124  
635 550 85  783 674 109  1.029 911 118  Malo Naklo Naklo Okroglo Pivka  47 516 89 132  57 648 88 184  51 877 101 246  
807 314 493  841 327 514  808 308 500  Polica Slrahinj Zeje  47 432 83  93 419 79  74 450 62  
634  869  1.025  Podblic a  .  .  .  .  .  277  273  252  
482  709  871  Jamnik  '  .  67  69  61  
91  93  86  Nemilje  73  77  75  
61  67  68  Podblica  ..... .  137  127  116  
785  806  842  Podbrezj e  .  .  . .  728  761  769  
400  409  436  Bistrica  124  126  105  
305  314  323  Gobovce  22  50  61  
80  83  83  Podbrezje  582  585  603  
636  813  881  Pozeni k  491  483  454  
636  813  881  Pozenik  204  205  198  
Psata  140  139  126  
951  855  821  Smartno  147  139  130  
58  59  56  
393  335  350  Preddvo r  1.653  1.613  1.766  
280  254  238  Breg ob  Kokri  ... .  105  96  86  
86  84  70  Hrib  —  47  77  
134  123  107  Kokra  428  356  298  
Mace  72  71  60  
617  648  732  Mozjanca  52  48  43  
188  202  286  Nova vas  89  83  89  
98  101  85  Potoce  194  221  340  
93  97  99  Preddvor  456  409  479  
177  188  202  Tupalie  262  282  294  
61  60  60  
Predoslj e  731  805  856  
822  832  788  Predoslje  533  587  657  
152  133  139  Suha pri Predosljah  . .  198  218  199  
670  699  649  
SenCu r  1.509  1.726  2.067  
1.122  1.381  2.029  Srednja  vas  pri Sencurju  272  309  339  
141  153  142  Sendiur  1.237  1.417  1.728  

5* 
Krajevna skupnostNaselje 
SenturskagoraApno
Lenart na RebriSidrazSenturska goraVisevcaVrhovlje
TrbojeTrboje
Zerjavka
Trstenik
Babni vrt
Cadovlje
Pangersica
Povlje
TrstenikZablje
V e I e s o v o
Adergas
Cesnjevek
Praprotna polica
Trata pri Velesovem
Velesovo
Visoko
Hotemaze
Luze
Milje
Olsevek
Vtoko
V o g I j e
Voglje
Voklo
Hrastje
Prebacevo
Voklo
Z a I o gCerkljanska dobravaGlinjeLahoveVopovljeZalog pri Cerkljah
Z a b n i c a
Cepulje
Dorfarje (del)
Lavtarski vrh
Planica
Sutna (del)
Zabnica
Obcina Kranj
 31.111.1953
 . . . . 280  68  37  40  107  13  15 
 403  372  31 
 403  60  46  43 
 66 
 169  19 
 801  167  129  158 
 80  267 
 1.239  216  269 
 74  318  362 
 438  438 
 830  177  254 
 399 
 872  46  79  322  91  334 
 648  28  —  24  27  252  317  41.587 
 31.111.1960
243 59 34 49 76 13 12 
445 407 38 
378 62 38 42 43 
170 23 
787 172 137 148 
78 252 
1.355 236 265 
95 295 464 
498 498 
1.003 311 276 416 
868 42 74 
329 93 330 
643 22 
23 26 260 312 46.077 
 31.111.1969 
241 59 35 38 85 13 11 
448 401 47 
378 66 42 37 43 
171 19 
808 174 137 148 
87 262 
1.475 256 260 128 291 540 
528 528 
1.295 572 287 436 
888 46 73 
337 81 351 
688 22 
22 20 295 329 54.715 
6. Obcina usmerja razvoj gospodarstva in druzbenih sluzb z letnimi in perspektivnimi plani, s programi razvoja posameznih panog gospodarstva in drugih druzbenih de­javnosti, kakor tudi z regionalnimi prostorskimi plani ter z urbanisticnim programom (50. clen statuta obcine Kranj). 
Obcina zagotavlja na osnovi programov skladno z go-spodarskim in druzbenim razvojem skupnih potreb obca­nov na podrocju izobrazevanja in vzgoje, prosvete in kul­ture, telesne kulture in rekreacije, zdravstva, socialnega varstva, dela in zaposlovanja, stanovanjske ter komunalne dejavnosti in preskrbovanja, zlasti s tern, da: 
—
 ustanavlja splosnoizobrazevalne in strokovne sole; 

—
 daje stipendije, brezobrestna posojila in razne ob-like pomoci ucencem, dijakom in studentom; 

—
 ustanavlja vzgojno-varstvene zavode za predsolske in §olske otroke; 

—
 zagotavlja vsem soloobveznim otrokom osemletno solanje, brezplacen prevoz iz bolj oddaljenih krajev in del sredstev za prehrano v soli; 

—
 skrbi za izobrazevanje odraslih; 

—
 skrbi za delovanje muzejev, knjiznic, citalnic, gle­dalisc, glasbene in koncertne dejavnosti, galerij, kine-matografov in drugih kultumo-prosvetnih organizacij; 

—
 skrbi za varstvo in vzdrzevanje kulturnih spomeni­kov; 

—
 skrbi za napredek telesne vzgoje in rekreacije (v organizacijah, drustvih in solah) ter za izgradnjo in vzdr­zevanje telesnovzgojnih, sportnih in rekreacijskih objek­tov; 

—
 skrbi za telesno in dusevno zdravje obcanov, za ugodne zdravstvene pogoje matere, otroka ter za zdrav razvoj otrok in mladine; 

—
 skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzro­cajo vzgojne in socialne probleme; 

—
 skrbi za zagotovitev pravic obcanov do dela; 

—
 daje sredstva za gradnjo stanovanj in skrbi za pra­vilno razdeljevanje stanovanj; 

—
 s komunalnimi sluzbami zagotavlja preskrbo z elek­triko, toplotno energijo in vodo ter skrbi za opravljanje pozarno-varnostne sluzbe, za gradnjo in vzdrzevanje cest in potov, kanalizacije, javnega zelenja in nasadov, javne razsvetljave, lokalnega prometa, trznic, pokopalisc, za vzdrzevanje cistoce, zunanjega videza krajev ter za ure­janje sprehajalisc, razglednih took in drugih naprav; 

—
 s trgovsko mrezo skrbi za redno preskrbo obcanov; — organizira in zagotavlja pogoje za delo drugih javnih 



sluzb, kot veterinarske, sluzbe pravne pomoci in drugih. 
Zadovoljevanje skupnih potreb obcanov zagotavlja ob-cina po posebnih organizacijah javnih sluzb, delovnih or-ganizacijah in po svojih organih. Sluzbe za zadovoljeva­nje skupnih potreb obcanov se financirajo iz proracunskih dohodkov, skladov, lastnih sredstev delovnih in drugih or-ganizacij, prispevkov obcanov in delovnih organizacij ter drugih dohodkov. 
Obcina uresnicuje svoje naloge s sredstvi, ki so ustvar­jena v obcini in ji pripadajo iz osebnih dohodkov obca­nov, iz prispevkov, davkov in taks ter s sredstvi, ki jih na podlagi proste odlocitve zdruzujejo delovne in druge or-ganizacije ter obcani v obcini (56. en statuta obcine Kranj). V obravnavanem obdobju so npr. leta 1960, 1965 in 1969 sredstva kranjskega obcinskega prorana in skladov znasala: 
Glavni namen  1960  1965  1969  
03 Kulturno­ 
prosvetna  
dejavnost . .  523.392,23  2,147.239,40  2,700.000,00  
04 Socialno  
skrbstvo . .  319.611,58  1,554.344,49  2,445.500,00  
05 Zdravstveno  
varstvo . . .  409.660,28  601.932,59  746.800,00  
06 Komunalna  
dejavnost . .  469.520,83  1,047.474,35  1,420.000,00  
07 Delo drzavnih  
organov . .  1,190.648,91  4,051.289,43  6,692.550,00  
12 Dejavnost  
krajevnih  
skupnosti . .  238.843,36  740.800,00  1,321.730,00  
13 Dejavnost  
druzbeno-politi 
nih organizaci  211.093,26  514.310,00  730.500,00  
14 Negospodarske  
investicije  632.065,21  4,224.250,65  3,220.280,00  
16 Gospodarski  
posegi . . .  542,92  1,000.225,99  4,915.000,00  
17 Proranske  
obveznosti iz  
preteklih let .  230.000,00  27.675,79  200.000,00  
19 Nerazporejeni  
dohodki . .  58.698,24  185.849,13  359.340,00  
4,284.076,82  16,095.391,82  24,751.700,00  
Solstvo ... .  2,192.975,58  10,855.355,45  15,300.000,00  
Rezervni sklad .  —  769.136,69  200.800,00  
Skupaj ... .  2,192.975,58  11,624.492,14  15,500.800,00  
6,477.052,40  27,719.883,96  40,252.500,00  

7. Obcinska skupscina je najvisji organ oblasti in or­gan druzbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolz­nosti obcine. 
Obcinska skupscina doloca politiko in odloca o drugih temeljnih vprasanjih, ki imajo pomen za politicni, go­spodarski, kulturni in druzbeni razvoj obcine, sprejema predpise, druzbeni plan in proracun ter druge splosne akte, doloca temeljno organizacijo in pooblastila svojih organov, voli javne funkcionarje, obravnava stanje in splos­ne probleme pravosodja, opravlja proracunsko kontrolo, kontrolo nad delom politicno-izvrsilnih in upravnih orga­nov in druzbeno nadzorstvo v obcini (68. clen statuta obcine Kranj). 
Obcinsko skupscino Kranj sestavljata obcinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Stevilo odbornikov se je ne­kajkrat spremenilo in je znasalo: od 1, septembra 1955 dalje 45, od 22. avgusta 1957 za vsak zbor po 40, od 24. maja 1963 do 13. februarja 1969 po 50 in od 13. febru­arja 1969 po 40 odbornikov. 
Od leta 1957 do 1969 je v obcinskem ljudskem odboru oziroma v obcinski skupsni delovalo skupno 376 odbor­nikov. Volilni rezultati pri volitvah odbornikov so bili v tern obdobju naslednji: 
Obcinska skupscina opravlja zadeve iz svojega delov­nega podrocja na sejah svojih zborov, po svojih svetih kot politicno-izvrsilnih organih in po organih obcinske uprave. 
Samo na sejah obcinska skupscina sprejema obcinski Statut, druzbeni nacrt, programe razvoja, proracun in dru­ge splosne predpise, voli in razresuje svoje organe ter opravlja druzbeno nadzorstvo nad delom organov in or­ganizacij v obcini. 
Zbora obcinske skupscine delata in odlocata skupno ali na locenih sejah. Skupscina deluje po delovnem pro-gramu, ki ga sestavi v zacetku vsakega leta. 
V obdobju od prehoda na komunalni sistem (1. sep­tembra 1955) je obcinska skupscina (prej ObLO) sprejela naslednje stevilo splosno veljavnih predpisov (odlokov) za posamezna podrocja: 
Pristojnosti obcinskih skupscin (in prej obcinskih Ijud­skih odborov) so dolocene vecinoma z zveznimi in repu­bliskimi predpisi. Posebej so bile pristojnosti urejene ob prehodu na komunalni sistem v letu 1955. Po takratnih predpisih je bilo v pristojnosti obcinskih ljudskih odborov, njihovih svetov in upravnih organov skupno vec kot 1350 zadev, v pristojnosti okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov za priblizno 800 zadev. Ko so bile v letu 1957 
Volivcev, kl Neveljavne Vol vcev, ki Stevilo 
Datum so glasovali Glasovali glasovnice niso glasovali 
vpisanih 

volitev za kandidate 
volivcev §tev. % stev. % §tev. % 
OBCINSKI ZBOR 

20. X. 1957 27.920 23.194 83,1 21.426 1.768 7,6 4.726 16,9 
26. V. 1963 33.796 30.755 91,0 28.586 2.169 7,0 3.041 9,0 
28. III. 1965 18.395 16.472 89,7 15.336 1.164 7,1 1.895 10,3 
23. IV. 1967 17.353 15.335 88,4 14.019 1.316 8,5 2.018 11,6 
13. IV. 1969 37.652 32.861 87,3 30.582 2.279 6,9 4.791 12,7 
Zbor proizvajalcev oziroma delovnih skupnosti 

26.
 X. in 


27.
 X. 1957 17.099 14.603 85,4 13.789 814 5,6 2.496 14,6 


24. V. in 

26. V. 1963 25.162 23.273 92,5 21.459 1.814 7,9 1.891 7,6 
26. III. in 

28. III. 1965 13.248 12.055 91,0 11.253 802 6,7 1.193 9,0 
19. IV. in 

23. IV. 1967 12.108 10.755 88,8 9.834 921 8,6 1.353 11,2 
9. IV. in 

13. IV. 1969 26.811 24.214 90,3 28.170 1.636 6,8 2.597 9,7 
(Opomba: v letih 1965 in 1967 je v vsak zbor priblizno polovica volivcev volila polovico odbornikov.) 
Stevilo odlokov po podrocjih  dev), razmerje med obcinskimi  in okrajnimi organi pa  se  
1  c S  ni spremenilo (63 proti 37%). Tako ob ureditvi pristojnosti  
Leto  01 to • o o Q. W o O)  © u c —  JQt 5„ ra :E-g  o (d ~ XL N w  o 2 23 — 15 OJ * >OT  o yL 2 ? «­ O "D w N  (0 <D O) * Ł Q. O  CT a) 3 »­i ­ Q . • o  Skupa]  leta 1955 kot tudi v letu 1957 so bili upravni organi pri­stojni v priblizno 50 % primerov, ljudski odbori ca. 27%, sveti in drugi organi pa ca. 23%. Po letu 1957 je bila vrsta pristojnosti prenesenih na  
1955  2  1  3  samoupravne in samostojne zavode in druge organe, tako  
1956 1957 1958 1959  4 2 3 9  4 4 6 8  2 3 4 7  2 2 — —  1 1 — 2  1 2  1 — — 1  14 12 14 29  da je po stanju 1969 v pristojnosti obcinskih skupscin in njihovih organov priblizno 1700 zadev. Pri tern je zanimivo, da se je pristojnost upravnih organov sorazmerno pove­ 
1960 1961 1962 1963  6 10 5 2  7 11 21 12  17 2 6 1  — 3 2 —  1 2 1 1  7 2 3 4  3 — 3 —  41 30 41 20  cala (v ca. 1000 primerih), medtem ko je v 660 primerih pristojna obcinska skupscina in le v 35 primerih obcinski sveti.  
1964  6  33  13  1  4  4  2  63  2e  zgornji  §tevilcni  podatki  kazejo,  da  so  bile  pri­ 
1965 1966 1967 1968  10 4 9 11  32 18 13 11  13 6 17 12  1 2 — 2  4 3 6 —  7 4 8 2  — 2 4 —  67 39 57 38  stojnosti obnskih skupsn, upostevajoc njihov zna­caj, funkcijo in vlogo, neustrezno urejene, ker je pre­tezna vecina predpisov dolocala pristojnost skupscine,  
1969  svetov  in upravnih  organov, in sicer  ne  giede  na  njihov  
30/9  9  7  12  2  2  6  —  38  znaj in funkcijo. Zato je obcinska skupscina Kranj ko- 
Skupaj  92  187  115  17  28  51  16  506  nec  leta 1969 po posebnem pooblastilu zvezne in republi­ 
ske skupsne uredila pristojnosti tako, da je od 662 za­ 
dev,  ki  so  bile  dotlej  v  njeni  pristojnosti, prenesla  na  
pristojnosti ljudskih odborov  na  novo  urejene,  so  se  nji­ obcinske  svete  in  na  upravne  organe  ve  kot  polovico  

hove naloge stevilo znatno povecale (vec kot 3000 za-sicer izvrsilnih in upravnih zadev. 
Zgornji stevilcni podatki o odlokih, ki sta jih sprejela obcinski LO oziroma obcinska skupscina v petnajstletnem obdobju, kazejo, da je bila zakonodajna dejavnost Ijudske­ga odbora oziroma skupscine znatna in obsezna. Pri tem je treba vendarle ugotoviti, da je bila pretezna vecina predpisov sprejetih na podlagi zveznih in republiskih za­konov in drugih predpisov in zaradi uresnicitve teh pred­pisov, le manjsi del pa v tako imenovani lastni oziroma originalni obcinski pristojnosti (le ca. 15%). Racunati je treba tudi s tem, da je v zgornjem stevilu splosnih pred­pisov obcine skoraj polovica takih, ki ze sprejete odloke spreminjajo oziroma dopolnjujejo. 
8. Organi obcinske skupscine so: predsednik, komi­sije, sveti in upravni organi. 
Predsednik predstavlja obcinsko skupscino in zastopa obcino kot pravno osebo pred drzavnimi in drugimi organi ter v pravnih razmerjih nasproti fizicnim in pravnim ose­bam, skrbi za pripravo sej obcinske skupscine in njenih zborov, sklicuje in vodi seje, skrbi za delo obcinske skup­scine in njenih organov in za uresnicitev sklepov obcinske skupscine, usklajuje delo komisij, svetov in upravnih or­ganov ter skrbi, da ti opravljajo svoje funkcije. 
Skupscina ima enega ali vec podpredsednikov; pod-predsednik opravlja dolocene zadeve iz delovnega pod-roa predsednika v mejah, ki jih doloci obcinska skup­scina, in nadomestuje predsednika, ce je ta odsoten ali zadrzan. 
V casu od leta 1945 do konca leta 1969 so bili v Kranju predsedniki, podpredsedniki in tajniki narodnoosvobodil­nega odbora, (kasneje) ljudskega odbora mestne obcine, obcinskega ljudskega odbora in obcinske skupscine Kranj naslednji: 
a)predsedniki: Rudolf Hiebs od 1. IX. 1945 do 31. XII. 1946, Marjan Brilly (v. d.) od 1. I. 1947 do maja 1947, Mara Ogrizek (v. d.) od maja 1947 do 16. I. 1948, Andrej Brovc od 10. I. 1948 do 29. IV. 1952, Cene Beznik od 29. IV. 1952 do 13. II. 1953, Vinko Hafner od 13. II. 1953 do 18. IV. 1958, Franc Puhar od 18. IV. 1958 do 13. IV. 1961, Ivo Sefic (nadomescal preds.) od 13. IV. 1961 do 23. XI. 1961, Joze Mihelic od 23. XI. 1961 do 10. I. 1963, 
Martin Kosir od 10. I. 1963 do 4. V. 1967, Slavko Zalokar od 4. V. 1967 dalje; 
b)podpredsedniki: Franc Pagon od 4. VII. 1946 do 31. XII. 1946, Mitja Valencic od 10. I. 1948 do 14. II. 1949, Peter Cuderman od 4. IV. 1949 do 3. III. 1950, Stanko Zavrsnik od 3. III. 1950 do 5. X. 1950, (podpredsednika ni bilo od 5. X. 1950 do 29. IV. 1952) Rudi Balderman (nam. preds.) od 29. IV. 1952 do 13. 

II. 1953, Cene Beznik od 13. II. 1953 do 8. VI. 1956, Janko Rehberger od 8. VI. 1956 do 5. XI. 1957, Franc Puhar od 5. XI. 1957 do 18. IV. 1958, Anton Seijak od 18. IV. 1958 do 28. IV. 1960, Franc Vrsnjak od 11. XII. 1958 do 28. IV. 1960, Tone Hafner od 23. VI. 1960 do 22. XII. 1960, Ivo Sefic od 22. XII. 1960 do 3. VI. 1963, Alojz Zaloznik od 22. XII. 1960 do 3. VI. 1963, Slavko Beznik od 3. VI. 1963 do 4. IV. 1965, Edgar Voncina od 3. VI. 1963 do 4. V. 1967, Janez Susnik od 4. V. 1967 dalje; 
c)tajniki: Rado Stefanci od 1. IX. 1945 do 25. II. 1946, Janko Ravnik (v. d.) od 25. II. 1946 do 4. VII. 1946, Ivan Sue od 4. IV. 1946 do 20. XII. 1946, Janko Ravnik (v. d.) od 20. XII. 1946 do 31. XII. 1946, Andrej Brovc (v. d.) od 1. I. 1947 do 10. I. 1948, Franc Vodenik od 10. I. 1948 do 27. X. 1949, Bruno Skrabelj od 27. X. 1949 do 15. IX. 1952, Peter Tulipan od 15. IX. 1952 do 1. XII. 1952, Franc Pucihar od 1. XII. 1952 do 1. III. 1953, Gabrijel Cop od 1. III. 1953 do 1. IX. 1955, France Potisek od 1. IX. 1955 do 30. IX. 1960, Rudi Balderman od 1. X. 1960 do 10. I. 1963, Pavle Zupancic od 10. I. 1963 do 30. XI. 1964, Vid Pogacnik od 30. XI. 1964 do 30. IV. 1967, Pavle Zupancic od 1. V. 1967 dalje. 

Za preucevanje posameznih vprasanj, za pripravo pred­logov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega podrocja ima obcinska skupscina stalne in zacasne ko­misije. Komisije preucujejo in obravnavajo posamezna vprasanja in probleme ter pripravljajo predloge obcinski skupscini oziroma posameznemu zboru. 
Po dolocbah statuta ima obcinska skupscina tele skup­ne in stalne odborniske komisije: za volitve in imenovanja, za druzbeni nadzor, za prosnje in pritozbe, za gospodar­stvo, za predpise. Vsak zbor pa ima se svojo mandatno­imunitetno komisijo. 
Sveti obcinske skupscine kot politicno-izvrsilni organi obcinske skupscine in organi druzbenega samoupravlja­nja na podrocju, za katerega so ustanovljeni, skrbijo za uresnicevanje politike in za izvajanje zakonov, druzbenih planov in drugih aktov skupscine, dajejo predloge za do-locitev politike obcinske skupscine in za sprejem njenih aktov, sprejemajo predpise, za katere so pooblasceni, dolocajo splosne smernice za delo upravnih organov in opravljajo druge politicno-izvrsilne zadeve. 
Od leta 1955 dalje je obcinski ljudski odbor imel devet svetov, ti pa po 7 do 9 clanov, od 31. avgusta 1956 dalje 16 svetov (sveti po 9 clanov), od 15. januarja 1959 do 
25. marca 1965 17 svetov (vsak svet po 9 oziroma 13 clanov), od 25. marca 1965 dalje 15 svetov, od 2. novem-bra 1967 pa ima obcinska skupsclna Kranj 12 svetov; ti so prvotno imeli po 15, od 13. februarja 1969 pa imajo po 11 clanov. 
Ti sveti so naslednji: 
—
 za obco upravo in notranje zadeve; 

—
 za finance; 

—
 za industrijo in obrt; 

—
 za turizem in blagovni promet; 

—
 za kmetijstvo in gozdarstvo; 

—
 za delo; 

—
 za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve; 

—
 za vzgojo in izobrazevanje; 

—
 za prosveto, kulturo in telesno kulturo; 

—
 za zdravstvo in socialno varstvo; 

—
 za zadeve borcev NOV in VVI; 

—
 za narodno obrambo. 


Vsak svet ima predsednika in 10 clanov; imenuje jih obcinska skupscina izmed svojih odbornikov, clanov de­lovnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in izmed drugih obcanov. 
Ustavni amandmaji iz februarja 1969 so prinesli znatno spremembo pri formiranju in organizaciji organov samo­upravljanja v delovnih organizacijah, pri cemer je dan poudarek na povecanju samostojnosti delovnih organiza­cij pri dolocanju organov upravljanja, njihovih funkcij, na-log in podobno. Tudi v organizaciji politicno-izvrsilnih organov obcinskih skupscin (svetov), njihove sestave, na­na imenovanja in trajanja mandata je samostojnost ob­cinskih skupscin vea. Od omenjenih amandmajev dalje oziroma od spremembe obcinskega statuta (dne 13. fe­bruarja 1969) se odborniki obcinske skupscine volijo za 4 leta vsi naenkrat (ne vec polovica odbornikov vsako drugo leto, kot je bilo v veljavi od ustave leta 1963 dalje), pa tudi mandatna doba clanov svetov, odborniskih komi­sij in clanov svetov krajevnih skupnosti je stiriletna. 
Obcinski upravni organi uresnicujejo zakone, druzbene plane in druge akte obcinske skupscine, izvajajo politiko, ki je bila dolocena, spremljajo stanje na ustreznem pod­rocju, organizirajo in upravljajo dolocene sluzbe, odlocajo v upravnih stvareh, izvajajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za obcinsko skupscino ter za komisije in svete obcinske skupscine. 
Upravni organi so temeljni in posebni. Tudi njihovo stevilo in organizacija sta se od leta 1955 menjali; po statutu z dne 13. februarja 1969 so obcinski upravni or­gani naslednji: 
temeljni: 
oddelek za obco upravo in druzbene sluzbe, 
oddelek za finance, 
davcna uprava, 
oddelek za gospodarstvo, 
oddelek za splosno upravne zadeve, 
oddelek za narodno obrambo; 
posebni upravni organi: 
skupscinska pisarna, 
zavod za kataster in izmero zemljisc, 
krajevni uradi Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mav­cice, Naklo, Preddvor, Predoslje, Senr, Trboje in Zab­nica. 
Posebna Organa v obcini sta obcinsko javno pravo­
branilstvo in obcinski sodnik za prekrske. 
Upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega podrocja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter po smer­nicah obcinske skupscine in njenih svetov. Upravni organi morajo skupscino in ustrezni svet redno seznanjati s pro-blemi svojega delovnega podrocja. Za svoje delo so od­govorni svetom in obcinski skupscini. 
Usluzbenci in delavci, zaposleni v obcinskih upravnih 
organih, sestavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah 
zakonov in na podlagi izdanih predpisov po nacelu samo­
upravljanja samostojno urejajo vprasanja, ki zadevajo no-
tranja razmerja v obcinski upravi. Pravico samoupravljanja uresnicujejo neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniskem organu. 

Tako obcinska skupscina kot tudi sveti lahko za oprav-Ijanje dolocenih nalog imenujejo obcasne ali stalne ko­misije, odbore in druge kolegijske organe. Take organe v dolocenih primerih imenujejo tudi upravni organi. Teh organov je skupno vec kot 50, stevilo pa se menja glede na dejavnosti in naloge, ki jih resujejo obcinska skupscina in njeni organi. Po podatkih, ki se zbirajo letno, se da ugotoviti, da imajo obcinska skupscina, njeni sveti in drugi kolegijski organi letno poprecno vec kot 500 sej in sprej­mejo nad 5000 razlicnih sklepov in odlocitev. 
Stevilo zaposlenih v obcinski upravi se je od leta 1963 dalje manjsalo in je v letu 1963 znasalo 177 redno zapo­slenih usluzbencev in 72 delavcev ter honorarno oziroma nepolno zaposlenih usluzbencev, leta 1968 pa 143 rednih usluzbencev ter 58 delavcev, usluzbencev z nepolnim de­lovnim casom itd. Ti podatki pa dejansko predstavljajo sistemizirana delovna mesta, od katerih je vsaj 5 % zme-raj nezasedenih; upostevati je tudi treba, da se je ob zmanjsevanju stevila upravnih usluzbencev zaradi prena­sanja pristojnosti vecalo stevilo usluzbencev v zavodih javnih sluzb. 
9. Statut kranjske obcine posveca posebno skrb funk-ciji in vlogi krajevne skupnosti kot samoupravne skupnosti obcanov za naselje, del naselja ali vec naselij oziroma za del mesta. V krajevnih skupnostih organizirajo obcani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdrav­stvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti, in sicer zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb ter potreb druzin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselja. Krajevne skupnosti skrbe za napredek stanovanj­skega gospodarstva in strokovno pomagajo hisnim sve-tom in obcanov pri upravljanju in vzdrzevanju stanovanj­skih his (120. en statuta obcine Kranj). 
Do leta 1964 so v mestu poslovale stanovanjske skup­nosti (8), zunaj mesta pa krajevni odbori (28). Po novem statutu je v obcini od leta 1964 dalje 37, od 1968 dalje pa 38 krajevnih skupnosti. Vse krajevne skupnosti so ustanovili obcani na zborih volivcev. Krajevna skupnost je pravna oseba in ima svoj Statut. Njen organ je zbor volivcev, izvrsilni organ zbora volivcev pa svet krajevne skupnosti. V svetih, komisijah in drugih kolegijskih orga­nih krajevnih skupnosti deluje stalno vec kot 1300 ob­canov. 
Krajevne skupnosti poslujejo po delovnem programu in financnem nacrtu, ki ga sestavljajo vsako leto. Za redno poslovanje dobivajo sredstva v obliki financiranja programa od obcinske skupscine, in sicer v proracunu obcine. Krajevne skupnosti lahko za opravljanje svojih nalog najemajo posojila, predvsem pa so vir njihovih do-hodkov krajevni samoprispevek, dohodki iz lastne dejav­nosti ter dohodki in prispevki od delovnih in drugih orga­nizacij. 
Pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb obcanov in pri urejanju in vzdrzevanju komunalnih objektov in naprav (cest, javne razsvetljave, kanalizacije, parkov, kulturnih domov itd.) v kraju in naselju so krajevne skupnosti iz­redno aktivne; sredstva, ki jih dobivajo iz obcinskega proracuna, koristno in smotrno uporabljajo in v znatni meri povecajo s prispevki delovnih organizacij in obcanov ter z njihovim prostovoljnim delom. Tako so npr. v letu 1968 vse krajevne skupnosti iz obcinskega proracuna pre­jele 924.000 dinarjev, s temi in dodatnimi sredstvi pa so ustvarile vrednost 2,390.000 dinarjev, od tega za vec kot 
640.000s prostovoljnim delom in za 180.000 s prostovolj­nimi prispevki obcanov. 
10. Na obcinskem referendumu obcani neposredno od­locajo o skupnih vprasanjih, ki imajo pomen za posamez­ni kraj ali obcino kot celoto. 
Obcinski referendum se lahko opravi zato, da obcani potrdijo odlok ali sklep, ki ga je obcinska skupscina ze sprejela, ali pa zato, da se izjavijo o predlogu odloka oziroma sklepa vnaprej, preden ga je sprejela. Referen­dum razpisuje obcinska skupscina. Odlocitev, ki jo sprej­mejo obcani na referendumu, je za obcinsko skupscino obvezna in ta ne more v enem letu po izvedbi referen­duma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. 
V obravnavanem obdobju je obcinska skupscina Kranj v letu 1964 na podlagi vecinske odlocitve obcanov na referendumu uvedla samoprispevek za izgradnjo sol v obcini in v triletnem obdobju zbrala 3,105.562,40 din sred­stev s samoprispevkom, z dogovorom z delovnimi orga­nizacijami pav6letih vsako leto poprecno 1,600.000,00 din sredstev. 
11. Na zborih volivcev obravnavajo obcani vprasanja, ki imajo splosen pomen za zivljenje in delo v naselju ali v krajevni skupnosti, pa tudi za zivljenje v obcini in v sirsih druzbeno-politiih skupnostih; obcani predlagajo resitve takih vprasanj, opravljajo volilne funkcije, ki so dolocene z zakonom, in neposredno odlocajo o vprasa­njih, ki so dolocena z zakonom ali s statutom. 
Obcinska skupscina mora dati zborom volivcev v ob­ravnavo predloge druzbenih nacrtov, programov razvoja posameznih podrocij gospodarskih in druzbenih dejav­nosti, obcinskega proracuna in urbanisticnega nacrta. 

Na zborih volivcev porocajo odbomiki obcinske skup­scine o delu skupscine, pa tudi organi samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena v obcini, morajo zborom volivcev dajati potrebna pojasnila in porocila, ce zbori to zahtevajo. 
Zbori volivcev se v kranjski obcini sklicujejo praviloma za obmocja krajevnih skupnosti. 
12. Usmerjanje in druzbeno nadzorstvo gospodarstva in drugih druzbenih dejavnosti v obcini ter samostojnost in samoupravnost delovnih organizacij so temelj medse­bojnih razmerij med obcino in njenimi organi ter delovni-mi in drugimi organizacijami. Obcinska skupscina in njeni organi skrbijo, da delovne in druge organizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo progra-me in da ne zaidejo v gospodarske tezave, ki bi breme­nile organizacije in druzbo. Pri opravljanju druzbenega nadzorstva obcinska skupscina obravnava splosna vpra­sanja, ki zadevajo razpolaganje z druzbenimi sredstvi, delitev dohodka in nacin uresnicevanja pravic in dolznosti organov samoupravljanja delovnih organizacij. 
V ta namen obcinska skupscina in njeni organi zbirajo podatke o uspesnosti dela delovnih in drugih organizacij, delajo ustrezne analize in izdajo potrebne ukrepe ter pri­porocila organizacijam za odpravo pomanjkljivosti. 
Obcinska skupscina in njeni organi sodelujejo s samo­upravnimi skupnostmi, samoupravnimi organizacijami, de­lovnimi organizacijami ter znanstveno raziskovalnimi in drugimi strokovnimi organizacijami. Pri opravljanju svojih nalog se obcinska skupscina povezuje neposredno z or­gani samoupravljanja samoupravnih skupnosti ter delov­nih in drugih organizacij. Organi obcinske skupscine va­bijo na svoje seje predstavnike samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, da z njimi izmenjujejo mnenja o vprasanjih z njihovega delovnega podrocja. Od teh organizacij si lahko tudi preskrbijo mnenja o pred­logih posameznih splosnih predpisov in drugih sklepov ali o posameznih vprasanjih, ki jih resujejo. 
Pri opravljanju svojih nalog se obcinska skupsna opira na Socialisticno zvezo delovnega ljudstva in sode­luje z drugimi druzbenopoliticnimi organizacijami in dru­stvi v obni. Na skupni seji obeh zborov obcinska skup­scina skupaj s predstavniki teh organizacij kot splosni zbor obravnava vprasanja, ki so za obcino splosnega pomena. 
73 
V kranjski obcini delujejo (po stanju 1. januarja 1969) naslednje druzbenopoliticne in druge organizacije in dru­stva: 
—
 Obcinska konferenca ZKS s 23 organizacijami ZK, od tega 13 krajevnih in 10 v delovnih organizacijah, 3 tovarniski komiteji ZK, ki so razdeljeni na 22 osnovnih organizacij ZK; 

—
 Obcinska konferenca SZDL s 40 krajevnimi orga­nizacijami SZDL, 

—
 Obcinski komite ZMS — 55 aktivov mladine, 

—
 Obcinski sindikalni svet — 113 sindikalnih po­druznic, 

—
 Zveza zdruzenj borcev NOV, 

—
 Zveza borcev z 31 krajevnimi organizacijami, 

—
 Zveza vojaskih vojnih invalidov s 13 krajevnimi or­ganizacijami in 4 sekcijami, 

—
 ZROP s 15 krajevnimi organizacijami, 

—
 Obcinski odbor RKS s 37 krajevnimi organizacijami, 

—
 Obcinska zveza DPM — 9 drustev, 27 pionirskih odredov, 

—
 Obcinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij: 

—
 DPD »Svoboda« in prosvetna drustva .. . 25 

—
 kulturni aktivi in klubi 3 

—
 samostojne skupine v mestu 13 (pihalni orkester, simfonicni orkester, godalni orkester Glasbene sole, pevski zbor France Preseren, mladinski gimnazijski mesani zbor, dekliski zbor Ekonomske sred­nje sole, obrtniski moski zbor, likovna sekcija, filmska amaterska skupina, plesna in baletna sola, plesno-sportni klub, pevski zbor »Sava«, uciteljski pevski zbor Stane Zagar); 

—
 Obcinska zveza za telesno kulturo — 9 TVD Parti­zan, 1 telesnovzgojno drustvo, 8 sportnih drustev, 1 bro-darsko drustvo, 1 sportni klub, 2 mladinska sportna aktiva; v teh je naslednje stevilo klubov in sekcij: 2 atletika, 1 judo klub, 1 kosarka, 2 kegljanje, 1 kolesarstvo, 9 nogo-met, 16 namizni tenis, 3 orodna telovadba, 2 odbojka, 1 plavanje, 6 rokomet, 9 smucanje, 2 sankanje, 1 tenis, 3 splosna telesna vzgoja, 1 sahovski; 

—
 Obcinska strelska zveza — 24 strelskih druzin, 

—
 Obcinska gasilska zveza — 5 industrijskih gasilskih drustev in 36 prostovoljnih gasilskih drustev, 

—
 Gorenjska turisticna zveza z 8 drustvi na obmocju obcine Kranj, 

—
 Lovska zveza — 6 lovskih druzin, 

—
 Zveza tabornikov — 4 taborniski odredi, 

—
 Zveza ribiskih druzin Gorenjske — 2 druzini, 



—
 Planinska drustva — 3, 


—
 Ljudska tehnika — 5 drustev ljudske tehnike, 3 avto-moto drustva, 1 drustvo izumiteljev, 1 foto-kino klub, 1 radio klub; 

—
 Obcinski odbor drustev inzenirjev in tehnikov z na­slednjimi drustvi: gradbenih inzenirjev in tehnikov, elek­troinzenirjev in tehnikov, strojnih inzenirjev in tehnikov, gozdarskih inzenirjev in tehnikov, geodetov, orodjarjev, kemijskih inzenirjev in tehnikov, varilnih tehnikov, inzenir­jev in tehnikov tekstilcev, inzenirjev organizacije dela; 

—
 Drustvo bibliotekarjev, 

—
 Drustvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov, 

—
 Drustvo rejcev golobov pismonos »Kurir« Kranj, 

—
 Drustvo traktoristov in kmetijskih strojnikov, 

—
 Klub kulturnih delavcev, 

—
 Klub studentov, 

—
 Zdruzenje soferjev in avtomehanikov, 

—
 Drustvo akvaristov, 

—
 Cebelarsko drustvo, 

—
 Filatelisticno drustvo — 2, 

—
 Hortikulturno drustvo, 

—
 Drustvo upokojencev, 

—
 Drustvo rejcev malih zivali, 


—
 Druga drustva s sedezem v Kranju: drustvo ekono­mistov, knjigovodij, pravnikov, zdravnikov, medicinskih sester, bolnicarjev, socialnih delavcev, defektologov, rent-genskih tehnikov, fizioterapevtov, farmacevtov, stenogra­fov in strojepiscev, slavistov, uciteljev in profesorjev teles­ne vzgoje, zgodovinarjev, geografov, likovnih pedagogov; 

—
 Sankaska zveza Slovenije v Kranju, 

—
 Zveza slepih Slovenije v Kranju, 



— Pocitniska zveza. 

Obcinska skupscina in njeni organi sodelujejo z repu­blisko skupscino in njenimi organi, zlasti z njenimi zbori, komisijami in odbori, in sicer tako, da izmenjujejo mne­nja, predloge in stalisca pri obravnavanju zadev iz vseh podrocij dejavnosti skupscine in pri odlocanju o teh za­devah dajejo mnenja, predloge in stalisca. Posebej po amandmaju republiske ustave iz leta 1969 sodeluje obcina po svojih delegatih na zasedanju v Skupsclni SR Slove­nije, kadar se obravnavajo temeljna vprasanja s podrocja komunalnega sistema, financiranja druzbenopoliticnih skupnosti, druzbenega planiranja, komunalnega in stano­vanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostor­skega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobrazeva­nja, ter zdravstvenega in socialnega varstva ali druga vprasanja, ki so skupnega pomena za obcane v obcinah in v samoupravnih skupnostih. 
13. Obcina Kranj izredno intenzivno sodeluje z dru­gimi obcinami v Sloveniji in Jugoslaviji, neposredno ali prek pogodbene skupnosti Obcan oziroma (zvezne) Stalne konference mest, posebno pa se z gorenjskimi obcinami; z zadnjimi ima organiziranih vec kot 50 razlicnih skupnih organov, sluzb, organizacij itd. 
Obcina Kranj sodeluje tudi z obcinami in mesti v tujini, posebno z obmejnimi (koroskimi) obcinami Zelezna Kapla-Bela in Beijak. Od leta 1958 je Kranj pobraten s franco-skim mestom La Ciotat, od leta 1959 pa je povezan z angleskim mestom Oldham. Z obema, posebno pa z Old-hamom, vsako leto izmenjujemo mladinske kolonije, pa tudi razne kulturne skupine, stipendiste itd. Od leta 1958 je Kranj clan Svetovne federacije pobratenih mest. 
PRAVOSODJE V KRANJSKI OBCINI PO OSVOBODITVI 
IVAN REPINC 
Nasa danasnja sodisca nimajo nobene pravne pove­zave s sodisci stare Jugoslavije. Stara sodisca so bila odpravljena na revolucionaren nacin kot ves drugi drzav­ni aparat stare Jugoslavije. V krvavem boju z okupator­jem in domacimi izdajalci je med osvobodilnim bojem nastajala nova ljudska oblast in v zvezi z njo so nastajala tudi nova ljudska sodisca, pri cemer so se uveljavljala demokraticna organizacijska nacela, kot so npr.: volilnost sodnikov, zbornost, neodvisnost sodisc, sodelovanje Ijud­stva v sodstvu in druga nacela ljudskega sodstva. 
Po osvoboditvi Beograda je AVNOJ izdal odlok o od­pravi javnih notarjev in javnonotarskih zbornic. Dne 5. februarja 1945 sta izsla odloka o ustanovitvi vrhovnega sodisca DFJ ter o ustanovitvi ter pristojnosti javnega to­zilca DFJ. Za javnega tozilca DFJ je bil imenovan dr. Joze Vilfan.1 Ta je 6. aprila 1945 imenoval dr. Vita Kraigherja2 za javnega tozilca Slovenije, ki je kmalu nato padel 
4. maja 1945 na Turjaku. S posebnimi odloki je bilo po­slovanje predvojnih sodisc, ki so ostala od okupatorskega rezima, odpravljeno in zanje so bili postavljeni posebni delegati, ki so cuvali ustanove in premozenje. Nasi narodi so tako docakali osvoboditev svoje drzave z ze popolnoma zgrajenim in siroko razvejanim sodnim aparatom. 
Poslovanje okrajnega sodisca in okrajnega javnega 
tozilstva v Kranju od osvoboditve do leta 1960 
Takoj po osvoboditvi je narodna vlada Slovenije 15. maja 1945 izdala uredbo o zacasni delni ustavitvi poslo­vanja sodi§c v Sloveniji.3 S to uredbo se je ustavilo po­slovanje vseh sodisc, ki niso bila ustanovljena na osnovi odloka predsedstva SNOS o zacasni ureditvi narodnih sodisc in o narodnih sodnikih z dne 3. septembra 1944.11 Po tej uredbi so se vse tekoce sporne zadeve prekinile, vse tekoce izvrsbe so se odlozile, novih vlog niso jemali v delo, kazensko sodstvo so opravljala vojaska sodisca, nepravdni oddelki pa so poslovali le v najnujnejsih za­devah (overitve in podobno). Istega dne je narodna vlada Slovenije izdala tudi uredbo o postavitvi delegatov pri sodiscih v Ljubljani, v mesecu juniju pa tudi pri okrajnih sodiscih. Posebne delegate so dobile tudi odvetniske in javnonotarske zbornice. 
Komanda mesta Kranj je po prihodu v osvobojeno mesto imenovala za cuvarja sodisca in poveljnika zaporov v Kranju Borisa Kmeta, sodniskega pripravnika iz Kranja. Ze 18. maja 1945 pa je bil poslan v Kranj kot odposlanec ministra za pravosodje narodne vlade Slovenije dr. Bozidar Zega, ki je sodisce prevzel, ugotovil stanje in poslal mi-nistru obsirno porocilo. Na sodiscu takrat slovenskih sod­nikov ni bilo.5 Na delovnem mestu pa je bilo 11 usluz­bencev, ki so delali na sodiscu se pred vojno in deloma med vojno in ki so prosili za ponovni sprejem v sluzbo. Zemljiske knjige so bile popolnoma ohranjene in v od­licnem stanju. Prav tako zbirka listin in drugi sodni arhiv. Ni manjkalo nicesar, razen mape katastrske obcine Ste-fanja gora, ki se je izgubila junija 1944, ko je sei visji oficial Stanko Cuk na cenitev na Stefanjo goro in se ni vec vrnil. Tudi poslopje sodisca je bilo dobro vzdrzevano. Nemci so opremo nadomestili z novo, napravili novo ko­palnico za jetnike in stanovanje za jetnicarja. Komisija za ugotovitev skode na kulturnih in zgodovinskih predmetih je kasneje ocenila skodo le v visini 13.000 din. 18. junija 1945 pa je bil imenovan za prevzemnika in cuvarja okraj­nega sodisca v Kranju in pozneje za delegata ministra za pravosodje Ferdinand Necemar, ki je bil v stari Jugo­slaviji ze 18 let sodnik v Kranju. Ta je prevzel posle od Borisa Kmeta in ostal kot delegat na sodiscu do konca avgusta 1945, ko je nastopil delo kot sodnik okrajnega sodisca v Ljubljani. 
Pred zacetkom rednega poslovanja okrajnega sodisca v Kranju pa je bilo 5. junija 1945 ustanovljeno in tudi ze 
26. avgusta 1945 ukinjeno posebno (izredno) sodisce slo­venske narodne casti. To sodisce je sodilo po zakonu 
o kaznovanju zlocinov in prestopkov zoper slovensko na­rodno cast tiste Slovence, ki so med okupacijo omadeze­vali svojo slovensko st s tern, da so na katerikoli nan sodelovali z okupatorjem. Sodisce je sodilo v senatu petorice, obtozbo pa je zastopal javni tozilec Slovenije. Sodbe so bile izdane »v imenu slovenskega naroda«. So­disce je potovalo po okrozjih in sodilo praviloma na sedezih okrajnih NOO. V Kranju je delalo v dveh senatih. Enemu je predsedoval Joze Fister, drugemu pa dr. Viljem Muc. Za preiskovalca je javni tozilec Slovenije imenoval Borisa Kmeta, njemu pa sta pomagala Hubert Korosec in Vladimir Jevsek.6 

Z zakonodajnimi odloki in nato z zakoni so od februar­ja 1945 do avgusta 1945 nastajali drug za drugim, na prvi pogled brez kake medsebojne povezanosti, tudi pred­pisi, ki so jih sodisca v celoti uveljavljala v zivljenje ali pa so jih uveljavljala poleg drugih organov. Med drugimi so bili tudi naslednji zakoni: odlok o prehodu sovrazni­kovega premozenja v drzavno last, o drzavnem upravlja­nju premozenja odsotnih oseb in o zasegi premozenja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno prisvojile; zakon o pobijanju nedovoljene spekulacije in gospodarske sabo­tage; zakon o odvzemu vojnega dobicka; zakon o pre­povedi izzivanja narodnega, rasnega in verskega sovra­stva in razprtij; zakon o konfiskaciji imovine in o izvrse­vanju konfiskacije; zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in drzavo; odlok oziroma zakon o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovrazni­kovo okupacijo, ki ga sodisca se danes uporabljajo na vseh tistih podrocjih, kjer nimamo pravnih predpisov. Da bi se zagotovilo izpolnjevanje novih zakonov, se ni moglo vec odlasati tudi s sprejemom zakona o sodiscih, s ka­terim bi se izvedla enotna organizacija sodstva in raz­mejilo podrocje vojaskega sodstva od funkcije rednega sodstva. Tako je zacasna narodna skupscina sprejela za­kon o ureditvi in pristojnosti vojaskih sodisc v JA, 26. av­gusta 1945 pa se zakon o ureditvi ljudskih sodisc.7 Po tern zakonu se mora nova organizacija izvesti do 1. ja­nuarja 1946. 
V Sloveniji sta bili v izvedbo tega zakona izdani uredbi 

o ppvzemu sodnega poslovanja, ki je stopila v veljavo 
15. septembra 1945,8 in o ustanovitvi narodnih in likvida­ciji dotedanjih sodisc v Sloveniji z dne 21. septembra 1945. Uredbi dolocata, da posle sodisc, ki niso bila usta­novljena na temelju odloka predsedstva SNOS z dne 
3. septembra 1944, prevzamejo nova sodisca, brz ko zacnejo poslovati. Ustanovljena so bila: vrhovno sodisce federalne Slovenije, 4 okrozna sodisca in 25 okrajnih sodisc. Na Gorenjskem so bila ustanovljena: okrajno so­disce na Jesenicah, v Kranju in v Skofji Loki. Gorenjska pa je spadala pod obmocje okroznega sodisa Ljubljana. 
Sodno obmocje okrajnih sodisc je zajemalo obmocje, doloceno z zakonom o upravni razdelitvi federalne Slove­nije, ki je stopil v veljavo 8. septembra 1945. Tako je okrajno sodisce v Kranju poslovalo za obmocje tedanjega okraja Kranj, ki je v glavnem obsegalo obmocje sedanjih obcin Kranj in Trzic. 
Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO v Kranju dne 30. avgusta 1945 so bili izvoljeni za stalne sodnike okrajnega sodisca v Kranju: 
dr. Aleksander Grobelnik, sodnik okroznega sodisca v Ljubljani, za predsednika sodisca, in 
Tine Erzen, okrajni sodnik na Brdu pri Lukovici, 
Gojko Kitek, okrajni sodnik na Vranskem, 
dr. Ludvik Grobelnik, bivsi javni notar v Mariboru, 
dr. Igo Silar, bivsi odvetnik v Kranju za sodnike. 

Za sodnike prisednike pa je bilo hkrati izvoljenih 60 obcanov. 
Izvoljeni sodniki so nastopili delo sredi meseca sep­tembra 1945. Dne 21. septembra 1945 je minister za pravo­sodje zacasno sprejel v pravosodno sluzbo 11 usluzben­cev in jih dodelil okrajnemu sodiscu v Kranju. 3. oktobra so zaprisegli tudi sodniki prisedniki, 8. oktobra pa je bil postavljen za tajnika — pripravnika — pri okrajnem so­discu Vladimir Jevsek. Tako je konec septembra 1945 zacelo poslovati okrajno sodisce v Kranju. V istem casu so zacela poslovati tudi druga sodisca. 
Na drugem zasedanju okrajnega NOO v Kranju 6. ja­nuarja 1946 sta bila na novo izvoljena za sodnika Stanko Vertovsek in Boris Roblek, razresena pa sta bila Tine Erzen kot sodnik in dr. Aleksander Grobelnik kot pred­sednik sodisca. Dr. Grobelnik je ostal se naprej kot sodnik tega sodisca. Boris Roblek, ki je bil namescenec v pre­dilnici Trzic in nepravnik, pa funkcije sodnika ni nastopil. Stanko Vertovsek je nato od 1. februarja 1946 opravljal posle predsednika sodisca kot vrsilec dolznosti do 29. av­gusta 1946, ko je bil izvoljen za predsednika sodisca in je na tej dolznosti ostal do 31. januarja 1963, ko je bil izvoljen od republiskega skupscine SRS za sodnika okroz­nega sodisca v Kranju. 6. januarja 1946 je bilo izvoljenih se 10 porotnikov, ki so zaprisegli 17. januarja 1946. Tako je imelo okrajno sodisce v Kranju 70 porotnikov. 
Pred vojno je bilo okrajno sodisce tudi v Trzicu. Na sodiscu je bil zaposlen dr. Josip Sfiligoj kot staresina in se pet usluzbencev. 15. septembra 1944 je nemski okupa-tor to sodisce ukinil in spisi so bili odstopljeni sodisu v Kranju. Po osvoboditvi je 21. maja 1945 dr. Bozidar Zega kot odposlanec ministra za pravosodje sodisce pre­
vzel in postavil za cuvarja nekdanjo sodno usluzbenko Martino Grcar. 30. junija 1945 pa je nastopil kot delegat ministra za pravosodje dr. Josip Sfiligoj, ki je ostal na tej dolznosti oziroma od ustanovitve novih okrajnih sodisc v funkciji cuvarja sodisca do novembra 1945, ko je nastopil delo sodnika okrajnega sodisca v Ljubljani. Tudi sodno poslopje v Trzicu in inventar sta se dobro ohranila med okupacijo. Poslopje so Nemci tudi nanovo opremili. Okraj-no sodisce v Kranju je 14. julija 1945 odstopilo vse nere­sene spise iz obmocja okrajnega sodisca Trzic in tudi drugo opremo, ki je bila med vojno prenesena v Kranj. Takrat je bilo se misljeno, da bo ustanovljeno tudi okraj-no sodisce v Trzicu. Po izdaji uredbe o ustanovitvi narod­nih in likvidaciji dotedanjih sodisc v Sloveniji pa je bilo misljeno, da bi novo ustanovljena okrajna sodisca imela podruznice oziroma poslovalnice na sedezih bivsih okraj­nih sodi§, ki so bila ukinjena. Tarn naj bi bila tudi zemljiska knjiga.9 Toda tudi ta misel ni bila ustvarjena in je bilo okrajno sodisce v Trzicu odpravljeno 7. novembra 1945. Okrajno sodisce v Kranju pa je imelo enkrat na teden uradni dan v Trzicu. Na uradnih dnevih so sodniki dajali pravne nasvete, sklepali poravnave in opravljali tudi manj­se in preproste zapuscinske razprave. Zaradi stalnega upadanja strank so bili tudi uradni dnevi v Trzicu 1. no­vembra 1947 ukinjeni z odredbo ministrstva za pravo­sodje. S tern pa se takratni ljudski odbor Trzica ni strinjal. 
V zacetku januarja 1946 je zacelo delovati tudi javno tozilstvo okraja Kranj za obmocje sedanjih obcin Kranj in Trzic. Ze v oktobru 1945 je javni tozilec FLRJ izdal navodilo, da se imenujejo okrajni javni tozilci v vecjih okrajih. Prvi javni tozilci so bili postavljeni ze v decembru 1945 in so bili imenovani za pomocnike javnega tozilca za okrozje. Tako je bil kot pomocnik javnega tozilca za ljubljansko okrozje (za okraj Kranj) postavljen v decembru 1945 Franc Misic, ki je nato postal okrajni javni tozilec. Njega je zamenjal v mesecu juliju 1947 Ivan Siftar, Siftarja pa meseca julija 1948 Ivo Drobnic, ki je nato ostal javni tozilec okraja Kranj do leta 1961, ko je zacelo poslovati okrozno javno tozilstvo v Kranju. Z zacasnim sedezem v Kranju so bili postavljeni kot pomocniki javnega tozilca za ljubljansko okrozje za okraj Jesenice Marko Prezelj, za okraj Skofjo Loko Izidor Kovaljev in za okraj Kamnik Joze Suhadolnik. Okrajno javno tozilstvo na Jesenicah je zacelo poslovati v zacetku julija 1946 pod vodstvom Mar-ka Prezlja, v Skofji Loki v mesecu septembru pod vod­stvom Izidorja Kovaljeva in v Kamniku aprila 1947 pod vodstvom Jozeta Suhadolnika. Kot preiskovalka okraj­
nega javnega tozilstva v Kranju je od januarja 1946 delala v Kranju Ivana Stepancic, vodja pisarne pa je bil od za­cetka poslovanja Ivan Kosir, v pisarni pa so bile zaposlene se tri pisarniske delavke. Od maja do septembra 1946 sta kot referenta delala na okrajnem javnem tozilstvu se Joze Pernus in Srecko Skrt. Do leta 1954 so bile pogoste kadrovske spremembe na okrajnem javnem tozilstvu,'0 od leta 1954 pa do januarja 1961 pa sta delala Ivo Drobnic kot javni tozilec in Pavle Gantar kot njegov pomocnik. 
Javno tozilstvo je postalo organ ljudske skupscine FLRJ z nalogo, da nadzoruje natancno izpolnjevanje zako­nov in drugih predpisov, tako na podrocju drzavne uprave kakor tudi na podrocju pravosodja. Na podrocju uprave in pravosodja je imelo pravico sproziti sodni in upravni postopek in se teh postopkov udelezevati zato, da bi se izrekale zakonite odlocbe. Javna tozilstva, ki so bila dolz­na, da varujejo splosne ljudske koristi, so na kazenskem podrocju dela usmerila svojo dejavnost v pregon ostankov ljudskih sovraznikov, ki so hoteli po osvoboditvi izpodko­pavati ljudsko oblast, skodovati ljudskemu premozenju in onemogociti obnovo in izgradnjo. 
Javno tozilstvo je bilo organizirano na nacelu organi­zacijske enotnosti. Na celu je bil javni tozilec FLRJ, ki ga je volila ljudska skupscina FLRJ in je bil za svoje delo odgovoren samo njej in njenemu prezidiju. On je imenoval javne tozilce ljudskih republik, potrjeval okrozne in okraj­ne javne tozilce, ki jih je imenoval republiski javni to­zilec. 
Poglavitna vez med javnimi tozilci in ljudstvom so bili ljudski tozilci, ki jih je ljudstvo po prosti izbiri volilo iz svoje srede. Ti niso bili sluzbeni organi javnega tozilca, pac pa mnozicna organizacija ljudstva in so imeli dolznost podpirati javnega tozilca pri njegovem delu. Bili so pro-stovoljni delavci javnega tozilca, izvoljeni pa so bili v gospodarskih podjetjih, ustanovah, terenih vecjih mest in v vaseh. Na obmocju okrajnega javnega tozilstva v Kra­nju je bilo 48 terenskih in vaskih ljudskih tozilcev ter 59 tozilcev po uradih, podjetjih in ustanovah. 
Po sprejetju ustave FLRJ 31. januarja 1946 je oprav-Ijala zakonodajno oblast glede ureditve sodstva, javnega tozilstva in odvetnistva izkljucno ljudska skupscina FLRJ. S tern je bilo izrazeno nacelo, da imamo v vsej novi Jugo­slaviji sodisca, ki niso le enako urejena, ampak imajo tudi isti postopek ter imajo v njegovi posledici tudi odlocbe sodisc moc na vsem ozemlju FLRJ. Ljudska skup§cina je tudi potrdila zakone, ki so bili sprejeti pred sprejetjem ustave, jih deloma dopolnila oziroma spremenila, da so bili usklajeni z ustavo. Tako je bil dopolnjen in usklajen z ustavo tudi zakon o ureditvi Ijudskih sodisc dne 21. ju­nija 1946." Poleg tega je do leta 1948 sprejela celo vrsto zakonov, ki so pomembni za delo pravosodnih organov, kot so: zakon o odvetnistvu, zakon o javnem tozilstvu z dne 22. julija 1946,12 kazenski zakon — splosni del, zako­nodajo s podrocja rodbinskega prava itd. 

Okrajno sodisce v Kranju in okrajno javno tozilstvo sta do 5. aprila 1948 poslovala za obmocje sedanjih ob-cin Kranj in Trzic. V marcu 1948 pa je izsla uredba o stevilu okroznih in okrajnih sodisc in njihovi krajevni pri­stojnosti ter dolola v Sloveniji pet okroznih sodisc, za Gorenjsko pa dve okrajni sodisci, ki sta spadali pod Ijub-Ijansko okrozno sodisce. To sta bili okrajno sodisce v Kranju in na Jesenicah. Okrajno sodisce in okrajno javno tozilstvo v Skofji Loki pa sta prenehali poslovati in sta njune posle prevzela okrajno sodisce v Kranju oziroma okrajno javno tozilstvo v Kranju. Okrajno sodisce v Kranju je nato v letu 1948 imelo uradne dneve enkrat na teden v Skofji Loki, enkrat na mesec pa v 2ireh, Gorenji vasi in Zeleznikih. 20. junija 1949 pa so bili ukinjeni uradni dnevi v Gorenji vasi, v Skofji Loki pa omejeni na en dan v mesecu. 27. julija 1949 pa so bili ukinjeni tudi uradni dnevi v 2ireh in 2eleznikih. Okrajno sodisce v Skofji Loki je bilo nato ponovno ustanovljeno 1. februarja 1954, med-tem ko okrajno javno tozilstvo ni bilo vec ustanovljeno in je se naprej opravljalo posle za obmocje Skofje Loke okrajno javno tozilstvo v Kranju. 
Poleti 1950 se je iz okraja Kranj izlocilo mesto Kranj kot samostojen okraj. Mestni ljudski odbor Kranja je nato 
16. decembra 1950 potrdil izvolitev predsednika in enega sodnika ter 16 porotnikov, na novo pa je izvolil 24 novih porotnikov; OLO Kranj pa je 18. decembra 1950 potrdil izvolitev 3 sodnikov in 49 sodnikov porotnikov, na novo pa je izvolil 11 sodnikov porotnikov. Okrajno sodisce v Kranju je imelo tedaj 6 sodnikov, 100 porotnikov in 13 usluzbencev. Sodniki so bili: Gojko Kitek, dr. Ludvik Gro­belnik, Karel Misjak, Valentin Jane, dr. Igo Silar in Stanko Vertovsek kot predsednik sodisca.13 Nato do leta 1961 ni bilo sprememb v organizaciji sodisc in javnega tozilstva v obcini Kranj. 
Ustanovitev okroznega sodisca in okroznega javnega tozilstva Kranj in razvoj pravosodja do danes 
Ljudska skupscina LRS je na skupni seji republiskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. maja 1959 sprejela resolucijo, ki je med drugim priporocala, naj se priprav-Ijajo predlogi in ukrepi za nadaljnje ustanavljanje okroznih sodisc in za prenos obveznosti vzdrzevanja okroznih so­disc na okrajne ljudske odbore. Po tej resoluciji je bilo nato v letu 1961 ustanovljeno okrozno sodisce v Kranju, 1 aprila 1961 pa okrajno sodisce na Jesenicah.14 

Ustanovitev okroznega sodisca v Kranju se je priprav-Ijala ze za leto 1960, a uresnicena ni bila, ker ni bilo mogoce dobiti ustreznih prostorov za namestitev. Konec leta 1960 pa je prevladalo stalisce, naj se okrozno sodisce v Kranju ustanovi takoj, zacne naj se z izgradnjo novega sodnega poslopja v Kranju za potrebe vseh pravosodnih organov, zacasno pa naj se namestita okrozno sodisce in okrozno javno tozilstvo v prostorih okrajnega zavoda za socialno zavarovanje na Cesti JLA. Tako je republiski zbor skupscine LRS dne 16. decembra 1960 sprejel odlok o ustanovitvi in krajevnem obmocju okroznega sodisca v Kranju,15 ki bo poslovalo za obmocja okrajnih sodisc Je­senice, Kranj, Radovljica in Skofja Loka. Ta obmocja so bila s tern izvzeta iz krajevnega obmocja okroznega sodi­sca v Ljubljani. Istega dne so bili na skupni seji repu­bliskega zbora in zbora proizvajalcev tudi izvoljeni sodniki in predsednik okroznega sodisca, in sicer: 
Ivan Repine, sodnik okroznega sodisca v Ljubljani, za predsednika sodisca, za sodnike pa: 
Joze Fister, 

Ferdinand Necemar, oba sodnika okroznega sodisca v Ljubljani, Karel Misjak, dr. Marjan Ogrizek in Edgar Voncina, sodniki okrajnega sodisca v Kranju. Okrajni ljudski odbor pa je na skupni seji obeh zborov 
27. decembra 1960 izvolil tudi 219 sodnikov porotnikov. Odredba o pricetku poslovanja okroznega sodisca v Kra­nju in o prenosu opravil na okrozno sodisce v Kranj, ki jo je izdal drzavni sekretar za pravosodje LRS Joze Pavli­cic 29. decembra 1960, je dolocila, da okrozno sodisce zacne poslovati 1. januarja 1961, prenos opravil iz okroz­nega sodisca v Ljubljani pa mora biti opravljen do 31. januarja 1961. Tudi Sekretariat zveznega izvrsnega sveta za pravosodne zadeve je 21. decembra 1960 izdal odlocbo 
o spremembi in dopolnitvi odlocbe o obmocjih okroznih in okrajnih javnih tozilstev ter ustanovil okrozno javno to­zilstvo v Kranju, ki posluje za obmocje okroznega sodisca v Kranju. Zvezni javni tozilec pa je 21. decembra 1960 izdal odlocbo, da bo okrozni javni tozilec v Kranju od 1. ja­nuarja 1961 opravljal tudi zadeve iz pristojnosti okrajnega javnega tozilstva v Kranju.16 Na podlagi te odlocbe je okrozno javno tozilstvo opravljalo do 1. julija 1965 tudi posle okrajnega javnega tozilstva za obmocje okrajnih so­disc v Kranju in Skofji Loki. Republiski javni tozilec je s pritrditvijo republiskega izvrsnega sveta imenoval za okroz­nega javnega tozilca v Kranju Srecka Skrta, okroznega javnega tozilca iz Novega mesta, za njegovega namestnika pa Iva Drobnica, okrajnega javnega tozilca v Kranju, in Pavla Gantarja, namestnika okrajnega javnega tozilca v Kranju. Tako je tudi okrozno javno tozilstvo v Kranju za­celo poslovati 1. januarja 1961. 
S tem je bila dotedanja organizacija sodisc in javnih tozilstev v Kranju zakljucena. Okrajno sodisce in okrajno javno tozilstvo sta se po ustavi iz leta 1963 preimenovala v obcinsko sodisce oziroma obcinsko javno tozilstvo. Od 
1. februarja 1963 do julija 1963 je bil predsednik obcin­skega sodisca v Kranju Edgar Voncina, njega pa je za­menjala Breda Lokar, porocena Gaspari, sodnica obcin­skega sodisca v Kranju in ostala do 15. januarja 1965, ko je odsla za strokovno sodelavko k sluzbi pravne pomoci v Kranj. 
Za novega predsednika pa je bil izvoljen Damjan Mo-zetic, ki je na tem mestu od 1. aprila 1965. Kot sodniki pa danes delajo na obcinskem sodiscu se: Joze Gerzelj, Marija Humer, Kristina Kobal, Ivan Kosir, Anton Pavliha in Joze Regovc, medtem ko eno mesto ni zasedeno.17 Sodisce ima 84 sodnikov porotnikov, in sicer 52 iz obcine Kranj in 32 iz obcine Trzic. Na sodiscu pa je zaposlenih se 23 pisarniskih in drugih delavcev, kamor so vstete 3 snazilke, hisnik in kurir, ki delajo tudi za potrebe okroz­nega sodisca in obeh tozilstev. 
Okrozno sodisce v Kranju ima danes 8 sodnikov, vkljucno s predsednikom sodisca. Ob reelekciji 30. junija 1967 so bili ponovno izvoljeni vsi sodniki okroznega so­disca, ki so ponovno kandidirali za sodnike, in sodnica obcinskega sodisca Radovljica Martina Cerne, ki je prav tako kandidirala za sodnika okroznega sodisca. Tako so danes sodniki: mr. Lojze Cuznar, Martina Cerne, Alojz Marolt, Karel Misjak, dr. Marjan Ogrizek, Anton Terpin, Stanko Vertovsek in predsednik sodisca Ivan Repine. V razdobju od leta 1961 do danes je bil zaradi upokojitve razresen 9. oktobra 1962 Ferdinand Necemar, ki je delal kot sodnik v Kranju vec kot 20 let, in sicer pred vojno, neposredno po vojni kot delegat ministra za pravosodje in nato od leta 1961 kot sodnik okroznega sodisca v Kra­nju. Joze Fister pa je 2. oktobra 1964 umrl. Joze Fister je zacel kot sodnik okrajnega sodisca v Lenartu, nadalje-val v Ljutomeru in Radovljici pred vojno, po vojni pa je bil prvi predsednik okrajnega sodisca na Jesenicah in po­zneje v Radovljici, nato pet let sodnik okroznega sodisca v Ljubijani in koncal svoje delo kot sodnik okroznega sodisca Kranj. Ves cas delovanja kot sodnik okroznega sodisca je bil tudi sodnik za mladoletnike.18 
Od leta 1963 do leta 1965 je bilo na okroznem so­discu 192 sodnikov porotnikov, od leta 1966 dalje pa 140 sodnikov porotnikov, in sicer iz obcine Jesenice 22, Kra­nja 66, Radovljice 22, Skofje Loke 16 in Trzica 14. Na okroznem sodiscu je zaposlenih se 10 pisarniskih delavcev in 2 pripravnika. 
Okrozno javno tozilstvo v Kranju je od 1. januarja 1961 do 1. julija 1965 opravljalo tudi zadeve iz pristojnosti okrajnega javnega tozilstva v Kranju. 1. julija 1965 pa je zacelo poslovati obcinsko javno tozilstvo Kranj, ki je bilo ustanovljeno z odlocbo o ustanovitvi nekaterih obeinskih javnih tozilstev za obmocje dveh ali vec obeinskih sodisc z dne 30. februarja 1965. Odlocbo je izdal javni tozilec SR Slovenije Bojan Skrk v soglasju s skupscinami obcine Kranj, Skofje Loke in Trzic, ker obcinsko javno tozilstvo posluje za obmocje vseh treh obein. Republiski javni to­zilec je v soglasju z omenjenimi obeinami imenoval za javnega tozilca mr. Lojzeta Cuznarja, ki je ostal na tej funkciji do 24. oktobra 1968, ko je bil izvoljen za sodnika okroznega sodisca v Kranju. Na njegovo mesto je bil ime­novan Borut Kobi, ki je bil od 1. septembra 1967 namest­nik obcinskega javnega tozilca. Poleg tega sta bila ime­novana za namestnika obcinskega javnega tozilca se Mar-jana Armic (1. julija 1965) in Stane Bostjancic (1. no-vembra 1968). 
29. marca 1969 je umrl okrozni javni tozilec Srecko Skrt, znani sportni in druzbenopolitieni delavec, ki je de­lal na tozilstvu od leta 1946 dalje; najprej v Kranju, nato na Jesenicah, kot okrajni javni tozilec v Grosupljem in Brezicah ter namestnik okroznega javnega tozilca in okro­zni javni tozilec v Novem mestu, od leta 1961 pa kot okrozni javni tozilec v Kranju. Republiski javni tozilec je v soglasju z republiskim izvrsnim svetom imenoval za no­vega okroznega javnega tozilca Marjana Markovica, sefa sluzbe pravne pomoci v Kranju, ki je nastopil novo delovno mesto 1. julija 1969. Njegova namestnika sta Ivo Drobnic in Marko Prezelj. Na obeh tozilstvih so zaposlene 4 pi-sarniske moci.1' 
Posebno po letu 1960 sta sodisci v Kranju posvecali posebno skrb sodniskim in drugim pripravnikom, ki so bili v praksi na sodiscu, da bi potem delali pravosodni izpit. Okrozno sodisce ima sistemizirana tri delovna me-sta za sodniske pripravnike. Od leta 1961 pa do danes je imelo zaposlenih 12 sodniskih in odvetniskih priprav­nikov.20 Na obcinskem sodiscu pa imajo sistemizirano eno mesto za sodniske pripravnike in je bilo do sedaj deset pripravnikov.21 Od leta 1960 do danes pa je bilo na enoletni praksi na okroznem sodiscu in deloma tudi na obcinskem sodiscu v Kranju ter obeh tozilstvih se 26 diplomiranih pravnikov, ki so bili v delovnem razmerju pri upravnih organih, gospodarskih in drugih delovnih or-ganizacijah oziroma na drugih obcinskih sodiscih na Go-renjskem in na javnem tozilstvu.22 

Temeljna nacela pravosodne organizacije 
Ustavni zakon o temeljih druzbene in politicne ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti z dne 13. januarja 1953 ni prinesel bistvenih novosti v pravosodju, temvec je v glavnem le registriral tedanje stanje v druzbenopoliticnem zivljenju. Sodstvo je na novo organiziral zakon o sodiscih z dne 5. julija 1954, katerega prvo poglavje je bilo spre­jeto po postopku za spremembo ustave in ki zato velja kot ustavni zakon ter je razveljavil poglavje o sodstvu, ki je ostalo v ustavi iz leta 1946. Istega dne je bil razgla-sen tudi zakon o gospodarskih sodiscih. Sodni sistem je bil tedaj izpopolnjen s tern, da je uveljavil na podlagi enotnih nacel tri vrste sodisc: redna, gospodarska in vojaska sodisca. Spremembe v gospodarskem sistemu in planiranju so zaradi gospodarske krepitve in samostojno­sti gospodarskih organizacij ter povecane vloge v urav­navanju njihovih medsebojnih odnosov zahtevale preob­razbo prejsnje drzavne arbitraze v gospodarska sodisca. Za obmocje Gorenjske je pristojno okrozno gospodarsko sodisce v Ljubljani. Gospodarska sodisca sodijo v gospo­darskih, odskodninskih in pomorskih sporih med gospo­darskimi organizacijami ter opravljajo tudi druge civilne zadeve (izvrsbo, likvidacijo, registrske zadeve). Poleg tega pa tudi sodijo gospodarske organizacije in odgovorne osebe v teh organizacijah za gospodarske prestopke. 
Z ustavnim aktom je bilo tudi odpravljeno poglavje ustave o javnem tozilstvu. Po zakonu o javnem tozilstvu z dne 26. novembra 1954 je javno tozilstvo drzavni organ, ki opravlja funkcijo kazenskega pregona in ima druge z zakonom dolocene pravice in dolznosti. Prenehalo je biti nadzorni organ. Na celu je zvezni javni tozilec, ki ga po­stavlja in razresuje zvezni izvrsni svet. Republiske javne tozilce in njegove namestnike imenuje in razresuje zvezni javni tozilec s pritrditvijo republiskega izvrsnega sveta, okrozne in okrajne javne tozilce in njihove namestnike pa republiski javni tozilec s pritrditvijo republiskega izvrsnega sveta. 
Tudi ustava iz leta 1963 potrjuje dosedanje temelje pravosodne organizacije, posebno sodne. Osnovna orga­nizacijska in funkcionalna nacela, ki veljajo za vsa sodi­sca v SFRJ in jih predpisujejo zvezna in republiske ustave, so postale sestavni del zvezne zakonodaje o pravosodnih organih, in sicer: temeljnega zakona o sodiscih splosne pristojnosti, zakona o gospodarskih sodiscih, zakona o vojaskih sodiscih, zakona o javnem tozilstvu in zakona o vojaskem tozilstvu z dne 17. februarja 1965 in temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu od 5. aprila 1965. Zvezna zakona o sodiscih splosne pristojnosti in o javnem pra­vobranilstvu sta temeljna zakona. Zato urejata organizacijo in osnovne znacilnosti pravosodnega sistema tako, da prepuscata republikam, da sprejmejo o doloceni materiji dopolnilne predpise. Drugi navedeni zakoni, ki glede go­spodarskih sodisc in javnih tozilstev samo pooblascajo republike, da s svojimi zakoni uredijo dolocene zadeve, so popolni zakoni. Tako je SR Slovenija izdala 23. junija 1965 zakon o sodiscih splosne pristojnosti in zakon o gospodarskih sodiscih. Ti zakoni v nicemer ne spremi­njajo in tudi ne zmanjsujejo pomena osnovnih nal sod-stva iz prvih povojnih obdobij ,temvec jih razvijajo, po­glabljajo in prilagajajo tedanji stopnji razvoja skupscin­skega sistema, samoupravljanja ter druzbenih in cloveskih odnosov. Skladno z dolocili ustave dobe pravosodni or-gani tudi dolznosti obvescati ustrezne druzbenopoliticne skupnosti o uporabi zakonov in problemih svojega dela. Razen sojenja, ki je in se ostane osnovna funkcija sod-stva, pa nalaga ustava in novi zakon sodiscem se dolznost spremljati in preucevati druzbene odnose in pojave, ki so pomembni za opravljanje njihovih funkcij in dajati pred-loge za preprecevanje druzbeno nevarnih in skodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti. V vseh pravosodnih organih se tudi uvaja samoupravljanje tako, da delovna skupnost podobno kakor v drugih drzavnih organih sode­luje pri upravljanju v mejah, ki ga omogoca narava pra­vosodne dejavnosti. Republiski zakon o sodiscih splosne pristojnosti doloca krajevno obmocje in sedez sodisc, pri cemer potrjuje takratno stanje. 
Ustavni amandmaji od aprila 1967 prinasajo dolocene spremembe glede volitev sodnikov zveznih sodisc in vr­hovnega sodisca SRS, visjega gospodarskega sodisca, okroznih in okroznih gospodarskih sodisc oziroma imeno­vanja zveznega in republiskega javnega tozilca. 
V zacasni narodni skupscini avgusta 1945 je dolocilo o sodelovanju ljudstva v sodstvu bilo sprejeto kot nujna posledica osnovnega nacela, da se oblast nikoli ne izvr­suje prek posameznikov, ampak v »odborih« kot posle­dica nala zbornosti. Sodniki porotniki so popolnoma enakopravni s sodniki pri sojenju. Zakon iz leta 1954 je do-locil za sodnike porotnike minimalno starost 27 let, med-tem ko zakon iz leta 1965 to starostno omejitev opusca, ohranja pa njihovo mandatno dobo 2 let. Sojenje se oprav-Ija praviloma v senatih, kar velja za vsa sodisca. Senate obcinskega sodisca in okroznega sodisca, kadar sodijo na prvi stopnji, sestavljajo en sodnik kot predsednik se­nata in dva sodnika porotnika. Kadar pa okrozna sodisca sodijo o kaznivem dejanju, za katerega je dolocena smrtna kazen ali kazen strogega zapora 15 let, pa v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki. Ka­dar odlocajo na drugi stopnji ali na prvi stopnji zunaj glavne obravnave, pa odlocajo v senatu treh sodnikov. Noveli zakona o kazenskem postopku (v nadaljnjem bese­dilu ZKP) in zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP) iz leta 1965 pa razsirjata sodelovanje sod­nikov porotnikov na pritozbeni postopek pred sodisci splosne pristojnosti, kadar odlocajo na podlagi glavne obravnave. Tedaj je senat sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov. 
Le izjemoma sme v pravdnem in kazenskem postopku soditi sodnik posameznik. Izjema je bila najprej uvedena iz prakticnih razlogov v letu 1954 v kazenskem, v letu 1955 pa v pravdnem postopku. Sodnik posameznik sodi na ob-cinskem sodiscu o kaznivih dejanjih, ki so v zakonu na­tancno dolocena in ki njihova druzbena nevarnost ne zahteva zbornega sojenja. To so kazniva dejanja, kjer je kot glavna kazen dolocena kazen zapora do 1 leta ali denarna kazen. V civilnih zadevah pa sodnik posameznik obcinskega sodisca sodi spore o premozenjskopravnih zahtevkih, ce vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 din, in spore zaradi motenja posesti. Sodnik po­sameznik pri obcinskem in okroznem sodiscu opravlja tudi preiskavo. 
Sodnike in sodnike porotnike volijo in razresujejo ustrezne skupscine: sodnike in sodnike porotnike obcin­skih sodisc obcinske skupscine, sodnike in sodnike po­rotnike okroznih sodisc pa skupscine republik. Zakon o sodiscih iz leta 1945 je dolocal mandatno dobo sodnikov okrajnih sodisc na 3 leta, okroznih in drugih sodisc pa na 5 let. Kasnejsi zakoni mandatne dobe sodnikov niso dolocali. Na novo je mandatno dobo uvedla ustava iz leta 1963 oz. zakoni o sodiscih iz leta 1965. Odslej se sodniki vseh sodisc volijo za 8 let in so po tej dobi po­novno izvoljeni, razen ce se izrecno ne udeleze razpisa. Isto velja za javne tozilce in javne pravobranilce. 
Za sodnike in prav tako za javne tozilce zakoni iz leta 1945 oz. 1946 niso zahtevali posebnega strokovnega znanja, ker je obstajala bojazen, da bo zaradi pomanjka­nja pravnikov prevzel sodstvo v roke stari sodni aparat s starim pojmovanjem prava. Zakoni iz leta 1954 pa za­htevajo, da morajo sodniki imeti pravno fakulteto in sod-niski oziroma odvetniski izpit. 
Tudi druga ustavna nacela, kot so: neodvisnost sodisc, zakonitost sojenja, nacelo enakosti pred sodiscem, na­celo pravice pritozbe, nacelo javnosti, pravica obrambe, pravica uporabe svojega jezika itd., ki so bila uveljavljena v sodstvu ze v casu NOV, so povojni zakoni razvijali in prilagajali razvoju socialisticnih druzbenih odnosov. 
Od osvoboditve do leta 1956 so bila vsa sodisca in tozilstva finansirana iz republiskih sredstev. Z novo komu­nalno ureditvijo pa se je finansiranje tako uredilo, da so okrajna sodisca finansirali okrajni ljudski odbori. Od leta 1962 pa so finansirali okrozna redna in okrozna gospo­darska sodisca ter okrozna javna tozilstva okrajni ljudski odbori, okrajna sodisca in okrajna javna tozilstva pa ob-cinski ljudski odbori. Sodisca in javna tozilstva, ki obse­gajo obmocje vec okrajev oziroma obcin, kot je to okraj-no sodisce in okrajno javno tozilstvo v Kranju, pa imajo svoje predracune v proracunih tistih obcin, kjer imajo svoj sedez, druge obcine pa prispevajo k finansiranju teh or-ganov. Za obcinsko sodisce v Kranju zagotavljata sredstva za delo od leta 1962 proracuna obcin Kranj in Trzic, za obcinsko javno tozilstvo v Kranju pa sredstva zagotavljajo proracuni obcin Kranj, Trzic in Skofja Loka. Okrozno so­disce v Kranju je do konca leta 1962finansiral okraj Kranj, nato pa do leta 1965 okraj Ljubljana. V letu 1965 je finan­siranje okroznega sodisca ponovno preslo na republiski proracun, ker so bili okraji konec marca 1965 v Sloveniji odpravljeni. 
Pristojnosti sodisc in javnih tozilstev 
Civilno sodstvo okrajnih sodisc je bilo v zacetku do-kaj zozeno, saj so bili spori o zadevah, pri katerih je bila ena stranka drzava, drzavno podjetje ali ustanova, izklju­ceni ali izvzeti iz razpravljanja civilnih sodisc. Medsebojne spore drzavnih podjetij so razsojale arbitrage, njihove odlocbe pa so imele mo pravnomocne sodbe rednega sodisca. Drzavne arbitrage, ki so bile ustanovljene v letu 1947, niso bila sodisca, ampak posebni organi za utrditev ekonomsko-pravnih odnosov med gospodarskimi organiza­cijami. Po letu 1950 pa se zacenja novo obdobje, ki ga oznacuje prehajanje drzavne lastnine proizvajalnih sred­stev v splosno ljudsko premozenje v upravi samih proizva­jalcev oziroma druzbenih organizacij. Zacetek te dobe predstavlja zakon o gospodarjenju z drzavnimi gospodar­skimi podjetji in visjimi gospodarskimi zdruzenji po de­lovnih kolektivih. Temu zakonu je treba dodati se druge zakone in ukrepe, ki so bili sprejeti, da se ustvari zamisel 

o samoupravljanju proizvajalcev v gospodarstvu in ki so zavrli dobo administrativnega socializma in dali material-nemu pravu novo vsebino. S tern se je tudi povecal pro-met pravnih dobrin, zlasti po uredbi o upravljanju s sta­novanjskimi zgradbami in po uredbi o dajanju poslovnih prostorov v zakup. Podobno je omogocil zakon o pro-metu z nepremicninami in zgradbami, da so postale ne­premicnine predmet pravnega prometa. Pred sodisca so zacele prihajati pomembnejse stvari in tudi novi predmeti. Sodstvo je tako zacelo postajati vse bolj ucinkovito sred­stvo varstva zakonitosti, enotnosti in napredka sociali­sticne druzbe. 
Spremenjeno naziranje o vlogi sodisc kot posledica spremenjenih socialnih razmer je prislo do izraza tudi v noveli zakona o ureditvi sodisc, zakonu o upravnih spo­rih in zakonu o javnem pravobranilstvu v aprilu 1952. No-vela zakona o sodiscih je razsirila pristojnost okrajnih sodisc. Zakon o upravnih sporih je uzakonil sodni nadzor nad zakonitostjo konkretnih upravnih aktov in odkazal pri­stojnost vrhovnim sodiscem LR in zveznemu vrhovnemu sodiscu. Z zakonom o javnem pravobranilstvu pa je bil ustanovljen nov pravosodni organ za zastopanje federa­cije, ljudskih republik, avtonomnih pokrajin, fakultativno pa tudi vecjih mest in okrajev glede premozenjskih pravic in obveznosti pred sodisci in drugimi drzavnimi organi. 
V nadaljnjem razvoju se neprestano krepi pristojnost okrajnih sodisc in zakoni prenasajo na sodisca se dodatne pristojnosti. Po ustavi iz leta 1963 postane obcinsko so-disce osnovna enota sodnega sistema, ker bo njegova stvarna pristojnost obsegala pretezno vecino sodnih za­dev. Tako je ze novela ZPP iz leta 1965 zelo razsirila pri­stojnost obcinskih sodisc. Danes so obcinska sodisca pri­stojna, da odlocajo na prvi stopnji o vseh kazenskih in civilnih zadevah, kolikor ne spadajo v pristojnost okroznih sodisc, poleg tega pa opravljajo tudi druge zadeve, ki so po zakonu v njihovi pristojnosti (npr. zemljiske knjige, izvrsilni postopek, nepravdni postopek, pravna pomoc itd.). Tako odlojo obcinska sodisca v civilnem postopku o vseh premozenjskopravnih sporih, katerih vrednost ne presega 10.000,00 din, o sporih o zakonitem prezivljanju ter o varstvu in vzgoji otrok (ce se ne resujejo v postopku, za katerega je pristojno okrozno sodisce), o sporih zaradi sluznosti ter motenja posesti, o sporih v stanovanjskih zadevah itd. 
Okrozna sodisca splosne pristojnosti so pristojna, da odlocajo na prvi stopnji o kazenskih, civilnih in drugih zadevah, ki so po zakonu v njihovi pristojnosti, na drugi stopnji pa o pravnih sredstvih zoper odlocbe obcinskih sodisc (v kazenskih, civilnih in drugih zadevah). V civilnih zadevah sodijo o premozenjskopravnih zahtevkih, ce vred­nost spomega predmeta presega 10.000,00 din, ne glede na vrednost spora pa o ugotovitvi ali izpodbijanju ocetov­stva, v sporih o obstoju ali neobstoju, o veljavnosti ali neveljavnosti ali o razvezi zakonske zveze, o zakonitem prezivljanju, ce so zahtevki zdruzeni s takimi spori, v spo­rih o avtorskih pravicah in v drugih podobnih sporih, od­locajo o pritozbah zoper odlocbe, ki jih izrekajo obcinska sodisca na prvi stopnji. 
Po clenu 65 zakona o spremembah in dopolnitvah za­kona o upravnih sporih od aprila 1965 odlocajo okrozna sodisca o predlogih za varstvo z ustavo dolocenih pravic samoupravljanja in drugih temeljnih pravic in svoboscin, kadar prekrsi tako pravico oziroma svoboscino uradna oseba upravnega organa oziroma odgovorna oseba de­lovne ali druge organizacije s svojim dejanjem, s katerim v nasprotju z zakonom preprecuje ali omejuje posamez­niku ali organizaciji njeno opravljanje. 
Na civilnem podrocju sodisca se danes v veliki meri uporabljajo stare predpise, ker novi se niso bili izdani. Tako nimamo civilnega zakonika, ki naj bi uredil jedro civilnega prava (pogoje za sklepanje pravnih poslov, sa­me pravne posle, odskodninsko pravo itd.). Prav tako nimamo urejenega izvrsilnega prava, nespornega postopka itd. Tako sodisca uporabljajo pri svojem delu se predvojna pravna pravila. Dedovanje in zapuscinski postopek pa je leta 1955 uredil zakon o dedovanju. 24. aprila 1957 pa je stopil v veljavo zakon o pravdnem postopku in tako so sodisca v civilnem procesu prenehala uporabljati prav­na pravila civilno pravnega postopka z dne 13. julija 1929. 
Tudi v kazenskem sodstvu je vloga sodisc v kazenskem postopku v zacetku znatno utesnjena. Po zakonu o kazen­skem postopku iz leta 1948 je ves pripravljalni postopek v rokah javnega tozilca. Njemu so podrejeni tudi preisko­valni organi. Tozilec ima pravico izbrati celo krajevno pristojno sodisce. Prav tako so bile omejene pravice osko­dovanca in obdolzenca. Pristojnost sojenja na prvi stopnji je bila od vsega zacetka razdeljena med okrajnimi in okroznimi sodisci. Od leta 1951 so okrajna sodisca pre­sojala vsa kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreci kazen najvec 5 let strogega zapora ali kaka milejsa kazen, okrozna sodisca pa so sodila o vseh drugih kazni­vih dejanjih, za katera se sme po zakonu izreci hujsa kazen od 5 let strogega zapora. Za nadaljnji razvoj pravo­sodja in se posebej kazenskega sodstva ima poseben pomen IV. plenum CK KPJ, ki je bil 3. junija 1951. V resoluciji o krepitvi pravosodja in zakonitosti je opozoril, da je treba sodstvo prilagajati odnosom socialisticne de­mokracije in ga uveljavljati kot neodvisen instrument so­cialisticne zakonitosti. Razsiriti je treba tudi pristojnost okroznih sodisc in na sodisce prenesti kazensko preiskavo. Zakon o kazenskem postopku, ki je zacel veljati 1. janu­arja 1954, je bil prvi poskus uveljaviti stalisca tega ple­numa. Ta zakon je loci! funkcijo pregona od izvajanja predhodnega postopka, sodiscem je odprl pot v to fazo postopka, potrdil in razsiril je osnovne garancije obdol­zenca, oskodovancu pa je dal vecje moznosti za uveljav-Ijanje njegove lastne vloge v kazenskem postopku. Okroz-no sodisce je postalo z institucijo preiskovalnega sodnika in senata treh sodnikov tudi odlocujoci organ v ugotav-Ijanju dejstev v predhodnem postopku in dobilo pravico odlocanja tudi v tej fazi postopka. Stvarno pristojnost so­disc je dolocil tako, da so okrajna sodisca pristojna za sojenje na prvi stopnji o tistih kaznivih dejanjih, za katera zakon doloca kot glavno kazen denarno kazen ali zapor do dveh let, in o kaznivih dejanjih, ki so v zakonu natancno dolocena, razen tega sodelujejo v poizvedbah in preisko­valnem postopku. 
Zaradi sprememb, ki so nastale po letu 1954, so bile potrebne tudi spremembe na podrocju kazenskega prava. Te spremembe so imele namen omejiti represijo in se nadalje humanizirati uporabo in uresnicevanje kazenskih ukrepov. Poleg tega so postale na tedanji stopnji druz­benega razvoja nekatere dotedanje inkriminacije v kazen­skem zakonu (v nadaljnjem besedilu KZ) brezpredmetne, novi pojavi pa so zahtevali nove oziroma drugacne inkri­minacije. Tako je bila sprejeta novela KZ, ki je zacela veljati 1. januarja 1960; le-ta je poleg kazni in varnostnih ukrepov predpisala tudi vzgojne ukrepe. Smrtna kazen je postala izjemen ukrep, trajanje kazni strogega zapora je skrajsana od 20 na 15 let, trajanje kazni zapora pa od 5 na 3 leta. Razsirjena je moznost, da se izrece pogoj­na obsodba in uvaja se sodni opomin. Storjen je velik napredek v omejevanju pravnih posledic obsodbe. Bistve-no je spremenjeno tudi obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. 
Ta novela je povezana tudi z novelo ZKP, ki je prav tako stopila v veljavo 1. januarja 1960, in z zakonom o gospodarskih prestopkih z dne 20. aprila 1960. Novela ZKP konkretizira nacela, sprejeta v KZ. Razsirja pravice in dolznosti preiskovalnega sodnika med poizvedbami in preiskavo, pravice in dolznosti sodisca glede odlo­nja o uvedbi kazenskega postopka oziroma o tern, ali naj se kazenski postopek nadaljuje ali ustavi, pravice strank v pripravljalnem postopku, oskodovanceve pravice v pri­tozbenem postopku, razsirja obdolzenceve pravice, institut obvezne obrambe, doloca posebnega sodnika za mlado­letnike, ki je tudi glavni poizvedovalni organ v priprav­ljalnem postopku, posebne senate za mladoletnike, ki so sestavljeni od dolocenih sodnikov in sodnikov porotnikov, voljenih izmed profesorjev, uciteljev, vzgojiteljev ali dru­gih oseb, ki imajo izkusnje v vzgoji mladoletnikov itd. Z novelo ni spremenjena temeljna koncepcija o vlogi okroznih sodisc v kazenskem postopku. 
Novela KZ iz leta 1962, ki je stopila v veljavo 9. avgu­sta 1962, pa pomeni delno zaostritev kazenske represije; zvisuje npr. kazen za posamezna kazniva dejanja, zvisuje se splosni minimum in oba splosna maksimuma za de­narne kazni, predvidena je moznost izreci kazen 20 let strogega zapora itd. 
Tudi novela ZKP iz leta 1965, ki je stopila v veljavo 
1. julija 1965, ni razclenila vseh tistih izhodisc o polozaju cloveka in obcana v pogojih samoupravljanja, ki jih je v skladu z objektivnimi pogoji zacrtala ustava. Novela raz­sirja pristojnost obcinskih sodisc na sojenje vseh tistih kaznivih dejanj, kjer je zagrozena kot glavna kazen de­narna kazen ali zapor ali strogi zapor do 5 let. V zvezi s tern se je spremenila tudi pristojnost okroznih sodisc; le-ta so izgubila okoli 40 % kazenskih zadev, ki so jih prej resevala in seveda tudi pristojnost vrhovnega sodisca SRS in vrhovnega sodisca Jugoslavije kakor tudi pristoj­nost javnih tozilstev. Prav tako je novela KZ od 5. aprila 1967 zaradi valorizacije denarnih zneskov, kjer visina pri­dobljene premozenjske koristi oziroma povzrocene skode pomeni kvalifikatorno okolnost, znatno okrepila pristojnost obcinskih sodisc in s tern tudi obcinskih javnih tozilstev. Tako npr. sodijo obcinska sodisca o kaznivih dejanjih zoper druzbeno in zasebno premozenje, o vecini kaznivih dejanj zoper splosno varnost ljudi in premozenja itd. Okrozna sodisca pa sodijo na prvi stopnji o kaznivih de­janjih, za katera je z zakonom dolocena kazen strogega zapora nad 5 let, in o kaznivih dejanjih, za katera je po zakonu pristojno okrozno sodisce, opravljajo preiskave itd. 

Uveljavitev ustave, druzbeni in politicni ukrepi v zvezi z gospodarsko in druzbeno reformo so terjali ponovno spremembo ZKP, ki je imela za cilj »izboljsati kazenski postopek, da bi postal cimbolj uspesen in da bi se z razsiritvijo procesnih pravic udelezencev v postopku, zla­sti pa obrambe, okrepila zakonitost in zagotovilo, da ne bi bili nedolzni klicani na kazensko odgovornost« (iz ob-razlozitve zakonskega predloga). Ta novela je stopila v veljavo 1. januarja 1968. Novela jasno razdeli delo med organi kazenskega postopka. Samo sodisce po preisko­valnem sodniku in kolegijskih organih je tisti drzavni in tudi deloma druzbeni organ, ki naj razresuje osnovna vprasanja kazenskega postopka. Vloga organov za no-tranje zadeve je postavljena na drugacne temelje, postali so organi odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev. Tudi javno tozilstvo je izgubilo tisti polozaj, ki ga je imelo pred novelo. Kot edina oblika pripravljalnega postopka v predhodnem postopku je preiskava, in to izkljucno sod-na preiskava. Tudi obcinska sodisca imajo preiskovalne sodnike in izvenobravnavni senat za resevanje pritozb v pripravljalnem postopku. Tega senata nimajo tista obcin­ska sodisca, ki ga zaradi nezadostnega stevila sodnikov ne morejo sestaviti. Za ta sodisca opravljajo zadeve iz njihove pristojnosti okrozna sodisca. Obcinsko sodisce v Kranju ima senat za odlocanje zunaj glavne obravnave, za obcinska sodisca Jesenice, Radovljica in Skofja Loka pa te posle opravlja okrozno sodisce v Kranju. Ce se obcan v katerikoli funkciji in vlogi znajde v kazenskem postopku, mu novela zagotavlja v socialisticni druzbi tak-sen polozaj, ki mu gre kot clanu druzbene skupnosti, katere clan ostane kljub storjenemu kaznivemu dejanju. 
V skladu s to novelo ZKP in pobudami, ki so pripeljale do te novele, je tudi novela zakona o izvrsitvi kazenskih sankcij, ki je zacela veljati 1. julija 1968. Izvrsevanje ka­zenskih sankcij je s tern zakonom preneseno iz republiske­ga sekretariata za notranje zadeve ter obcinskih organov za notranje zadeve na sodisce in republiski Sekretariat za pravosodje in obco upravo oziroma zvezni svet za pravo­sodje. Predsednik obcinskega sodisca je s tern dobil po­oblastilo poklicati obsojenca na prestajanje kazni, odlo­ziti izvrsitev kazni in ukrepati za pravilno izvrsitev kazni. Pritozbe zoper odlocbe predsednika obcinskega sodisca pa resuje predsednik okroznega sodisca. Sodisca so do-bila pravico za nadzorstvo nad zakonitostjo dela kazen­skih poboljsevalnih zavodov. 
Delo obcinskega in okroznega sodisca v Kranju23 

Od leta 1945 do leta 1968 se je obseg dela obcinskega sodisca v Kranju povecal za vec kot tri in polkrat. Medtem ko je to sodisce obravnavalo v letu 1945 2.970 raznih kazenskih in civilnih zadev, jih je v letu 1968 obravnavalo ze 11.332. Toda ni le narascalo stevilo zadev, ampak se je spreminjala tudi vsebina sporov in struktura kaznivih dejanj. Najvec kazenskih zadev je pripadlo sodiscu od leta 1952 do leta 1961, in sicer poprecno vec kot 750 na leto, po letu 1961 pa poprecno 550 na leto. Pravdne zadeve pa so zacele narascati po letu 1951. Leta 1950 jih je sodisce obravnavalo 500, leta 1968 pa 688 pravdnih zadev in 958 placilnih nalogov. 
V celoti je v 24 letih po osvoboditvi obravnavalo vec kot 218.350 raznih zadev, in sicer: 
poizvedovalnih in preiskovalnih 3.54224 kazenskih 14.000 kazenskih mladoletniskih
 354211 pomilostitvenih 534 drugih kazenskih 3.382 pravdnih 14.432 placilnih nalogov 7.961 zapuäcinskih 14.300 izvr§ilnih 15.251" 
overitev 49.564 
zemljiskoknjiznih predlogov 42.931 zemljiskoknjiznih izpiskov 16.039 drugih civilnih in zemlpkoknjiznih zadev . . 36.06026 

Tudi obseg dela okroznega sodisca v Kranju se je od ustanovitve leta 1961 do danes povecal za 43%. Medtem ko je leta 1961 resilo skupaj 1274 raznih zadev, jih je v letu 1968 resilo 1820. Najbolj se je povelo stevilo pri­tozbenih civilnih zadev (za vec kot 109%), kar je razum-Ijivo glede na povecano pristojnost obcinskih sodis. Tudi stevilo pravdnih zadev, ki jih je okrozno sodisce resevalo na prvi stopnji, se je povecalo v tern casu za 91 %, prav se je povecala pristojnost obcinskih sodisc. Tako je v letu 1961 resilo 287 pravdnih zadev, v letu 1968 pa 548. Nasprotno pa se je zmanjsalo stevilo preiskovalnih zadev za 53% in kazenskih zadev prve stopnje za 62%. Tako je npr. leta 1964 resilo 314 kazenskih zadev prve stopnje, leta 1968 pa 71. Stevilo pritozbenih kazenskih zadev pa je naraslo za 16,5%, mladoletniskih kazenskih zadev pa za 58 %. Vsega skupaj je okrozno sodisce v tern razdobju resilo 13.604 kazenskih in civilnih zadev, in sicer: 
preiskovalnih kazenskih 1826 kazenskih prve stopnje 1468 mladoletniäkih kazenskih 218 pritozbenih kazenskih 1517 pomilostitvenih 103 drugih kazenskih 1513 pravdnih prve stopnje 3590 plalnih nalogov 376 pritozbenih civilnih 2611 drugih civilnih 382 
Med kazenskimi pritozbami, ki jih je obravnavalo okrozno sodisce, je bilo leta 1961 52 % pritozb zoper od­locbe obc. sodisca v Kranju, leta 1968 pa 48%. Od civilnih pritozbenih zadev pa je bilo leta 1961 34%, v letu 1968 pa 42 % pritozb od obcinskega sodisca v Kranju. 
Struktura civilnih sporov, ki jih obravnava obnsko so­
disce v Kranju, se v zadnjih 10 letih ni bistveno spreme­
nila. Prevladujejo prezivninski spori, nato slede spori iz 
stvarnega prava in pogodbenih pravnih poslov ter stano­
vanjskih razmerij. Ocitno pa narascajo spori iz odgovor­
nosti za skodo iz prometnih nesre. V letu 1968 jih je 
bilo 77. Spori iz delovnih razmerij so razmeroma redki. V 
letu 1958 jih je bilo 29, v letu 1968 pa 26. Tudi na pritoz­
beni stopnji je okrozno sodise v letu 1961 obravnavalo 
le 11 takih sporov, v letu 1968 pa 20. 
Razvezni spori so narasli od 211 v letu 1961 na 316 v 
letu 1968, kar predstavlja vec kot 63 % vsega civilnega 
pripada na okroznem sodiscu. Mozje so nastopali kot 
tozniki leta 1961 v ca. 40%, v letu 1966 pa v priblizno 
30%, zene pa leta 1961 v priblizno 50%, v letu 1966 pa v 
57,4 %. Stevilo sporazumnih predlogov za razvezo zakona 
raste. Raste stevilo sporov iz obveznostnega prava. V 
letu 1961 jih je bilo 14%, v letu 1968 pa 21,4%. Stevilo 
sporov iz odgovornosti za skodo pa je naraslo za 106% 
in je sodise v letu 1968 obravnavalo 70 takih sporov.27 
Sporov o ugotavljanju ocetovstva je bilo leta 1961 30, 
v letu 1968 pa 41, o izpodbijanju otovstva pa v obeh letih po 6. Ocetovski spori so se znizali v strukturi spo­rov od 18,8% v letu 1961 na 9,4% v letu 1968. Od drugih 10 % sporov v letu 1961 oziroma 6 % v letu 1968 pa odpade polovica na spore iz stvarnega prava, druga polo-vica pa na spore iz dedovanja, delovna razmerja in druge. 
Popreo letno je okrozno sodisce v preteklih 8 letih obsodilo 160 storilcev kaznivih dejanj, obcinsko sodisce v Kranju pa 300. Stevilo obsojenih pri okroznem sodiscu zaradi spremenjene pristojnosti se niza tako, da je v letu 1968 bilo obsojenih le 71 polnoletnih oseb. Poprecno na leto pa vsa sodisca na Gorenjskem obsodijo 790 polno­letnih oseb. 
Struktura kaznivih dejanj se je po osvoboditvi zelo spremenila. Medtem ko so po vojni bila v ospredju kazni­va dejanja utaje prehrambenih predmetov zaradi obvez­nega odkupa,28 kazniva dejanja zoper ljudstvo in drzavo, zoper narodno gospodarstvo in druga, pa prihajajo sedaj v ospredje in narascajo kazniva dejanja zoper svobodo in pravice drzavljanov, zoper zasebno in druzbeno pre­mozenje, zoper uradno dolznost in se posebej zoper var-nost ljudi in premozenja zaradi vse bolj narascajocega prometa. Koliko je bilo poprecno letno polnoletnih obso­jencev v preteklih 10 letih (od vkljucno leta 1959 do vkljucno leta 1968) iz gorenjskih obcin in zaradi katerih kaznivih dejanj (po poglavjih kazenskega zakonika), nam pokazejo naslednji statisticni podatki:2' 
Obne prebivali§ca Kazniva dejanja zoper: Jese-
Skupaj Kranj Rad. Sk. L. Trzie 
zivljenje in telo . . . splosno varnost ljudi in premozenja zasebno premozenje cast in dobro ime . .  157131 130 108   33 22 29 18  68 49 54 50  20 27 19 14  21 23 16 17  15 10 12 9  
druzbeno premozenje . uradno dolznost . . .  94 42  27 9  32 15  16 7  12 6  7 5  
narodno gospodarstvo . javni red in pravni pro­ 41  8  14  7  8  4  
met  29  7  13  2  4  3  
svobodo in pravice dr­zavljanov  22  6  10  4  1  1  
zakonsko  zvezo  in rod- 
bino  17  5  6  3  2  1  
pravosodje druga (osebno dostojan­stvo in moralo, ljudstvo in drzavo, del. razmerje, cloveäko zdravje in obo­rozene sile) ... .  15 15  3 4  7 5 3  3 1  2 1  1  
skupaj  801  171  323  125  113  69  

Na prvem mestu so obsojenci za kazniva dejanja zo­

per zivljenje in telo. Od leta 1962 stevilo ten rahlo upada. 
Prevladujejo lahke telesne poskodbe. Ubojev je na leto 
2 do 3. 
Na drugem mestu so obsojenci za kazniva dejanja zoper splosno varnost ljudi in premozenje. Vecino pred­stavljajo prometni delikti, ki kljub spremenjeni politiki pre­gona narascajo. Leta 1960 je bilo za kazniva dejanja iz tega poglavja KZ obsojenih 125 polnoletnih oseb, leta 1968 pa 192. Poprecno letno odvzamejo sodisca 30 voz­nikom voznisko dovoljenje. 
Vec kot 16% obsojencev odpade na kazniva dejanja zoper zasebno premozenje in so obsojenci za ta kazniva dejanja na Gorenjskem na tretjem mestu. Vec kot polo-vico jih je bilo obsojenih zaradi navadnih tatvin, ena cetrtina zaradi velikih tatvin, drugi pa zaradi goljufij in zatajitev. 
Na cetrtem mestu so obsojenci kaznivih dejanj zoper cast in dobro ime. Zaradi teh kaznivih dejanj je bilo po­precno letno 13% polnoletnih obsojencev, iz Kranja pa celo 15,5%. 
Priblizno 12% vseh polnoletnih obsojencev — iz Kra­nja pa okoli 10% — je obsojenih za kazniva dejanja zoper druzbeno premozenje. Tudi tu prevladujejo tatvine, vlomnih tatvin je kakih 15 do 20 na leto. Stevilo obsojen­cev je sicer manjse, toda visina povzrocene skode pri posameznih storilcih raste. Leta 1960 je bilo 133 polno­letnih oseb obsojenih za ta kazniva dejanja, leta 1968 pa 83. 
Na sestem mestu so kazniva dejanja zoper uradno dolznost. Prevladujejo kazniva dejanja poneverbe in ne­upravicene uporabe, v novejsi dobi pa imamo tudi kazniva dejanja jemanja oziroma dajanja podkupnine. 
Nato pridejo obsojenci zaradi kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo. V strukturi predstavljajo le nekaj nad 5 % in stevilo obsojencev je iz leta v leto manjse. Leta 1960 je bilo za ta kazniva dejanja obsojenih 61 pol­noletnih oseb, leta 1968 pa 30. Med temi kaznivimi dejanji so se vedno v ospredju nedovoljene trgovine, ki dobivajo nove in bolj premetene oblike, in kazniva dejanja davcne zatajitve. 
Le nekaj nad 10% polnoletnih oseb je bi|o obsojenih za kazniva dejanja zoper javni red in pravni promet, zoper svobodo in pravice drzavljanov, zoper zakonsko zvezo in rodbino, zoper pravosodje in za druga kazniva dejanja. Stevilo obsojencev za kazniva dejanja zoper svobodo in pravice drzavljanov je naraslo od 6 v letu 1960 na 31 v letu 1968. Stevilo obsojencev zoper osebno dostojan­stvo in moralo je na leto okoli 12, zoper oborozene sile pa sta bili v letu 1963 obsojeni 2 osebi, leta 1968 pa 3, zoper ljudstvo in drzavo pa leta 1962 2 in leta 1968 1 oseba. 
V preteklih 6 letih (od leta 1963 do vkljucno leta 1968) je bilo poprecno letno 52 mladoletnikov obsojenih, in sicer iz obcine Jesenice 6, iz obcine Kranj 21, iz obcine Radovlijca 11, iz obcine Skofja Loka 9 in iz obcine Trzic 5. Mladoletniki storijo v glavnem kazniva dejanja zoper druz­beno in zasebno premozenje (tatvine in vlomne tatvine). 
Samoupravljanje v pravosodnih organih 

Samoupravljanje na sodiscih in tozilstvih v Kranju se je zacelo uveljavljati ze v letu 1962 z izvolitvijo zacasnih svetov delovnih skupnosti in s sprejemom pravilnikov o samoupravljanju. Najprej so uveljavljali samoupravljanje kot preizkusni organi, od leta 1965 pa na podlagi splos­nega zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih in ustreznega republiskega zakona z dne 23. ju­nija 1965. Nacela, ki veljajo za upravne organe, po teh zakonih veljajo tudi za sodisca, javna tozilstva in javna pravobranilstva. Delovne skupnosti sodelujejo v samo­upravljanju s samostojnim odlocanjem, z odlocanjem v soglasju s predstojnikom organov ter z mnenji in pred­logi, ki jih dajejo predstojniku organa. Obe sodisci in tozilstvo imajo pravilnik o samoupravljanju, delovnih raz­merjih in notranji organizaciji ter pravilnike o delitvi do-hodkov ter pravilnik o kreditiranju individualne stanovanj­ske izgradnje. Sedaj veljavni pravilniki so bili sprejeti v letu 1965. Okrozno sodisce in obcinsko sodisce v Kranju imata tudi svete delovnih skupnosti. Na okroznem in ob-cinskem javnem tozilstvu pa pravice samoupravljanja ures­nicujejo delovni ljudje neposredno in nimajo svetov. Na okroznem sodiscu je bil izvoljen prvi zacasni svet delov­nega kolektiva 12. decembra 1961 in od tedaj so bili pred­sedniki svetov po vrstnem redu: dr. Marjan Ogrizek, Edgar Voncina, Milan Gaspari, Anton Terpin, Janez Slibar, Stan-ko Vertovsek in mr. Lojze Cuznar. Na obcinskem sodiscu so bili predsedniki svetov: Zvonimir Zalar, Janez Slibar, Andrej Hrovat, Hugo Zaplotnik in Anton Pavliha. Na jav­nem tozilstvu v Kranju pa so bili predsedniki delovnih skupnosti od 30. januarja 1962: Marko Prezelj, Marjana Armic, Borut Kobi in Stane Bostjancic. 
Javno pravobranilstvo 
Z zakonom o javnem pravobranilstvu iz leta 1955 so bila ustanovljena pravobranilstva tudi za vse okraje, ki obvezno zastopajo se obcine. Na podlagi 25. clena za­kona o pristojnosti obcinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov so se lahko ustanovila javna pravo­branilstva tudi za obcine ali vec obcin kot skupne sluzbe. Za gorenjske obcine je bilo ustanovljeno okrajno javno pravobranilstvo Kranj leta 1956, za pravobranilca pa je bil imenovan dr. Teodor Sbrizaj, ki je deloval vse do uki­nitve okraja Kranj leta 1962. Za njegovega pomocnika pa je bil imenovan leta 1960 dr. Gabrijel Cop. 
Po ukinitvi okraja Kranj je dejansko pravobranilstvo v Kranju delalo kot podruznica okrajnega javnega pravo­branilstva v Ljubljani do 31. marca 1963. Tedaj pa so gorenjske obcine ustanovile obcinsko javno pravobranil­stvo v Kranju kot medobcinsko sluzbo. Za pravobranilca so imenovale dr. Gabrijela Copa, ki to funkcijo opravlja se danes. Na javnem pravobranilstvu je zaposlena se ena pisarniska delavka. Javno pravobranilstvo je organ druz­benopoliticne skupnosti, ki uporablja z zakonom dolocene ukrepe in pravna sredstva, da varuje njene premozenjske koristi in pravice ter premozenjske pravice in koristi druz­bene skupnosti. Javno pravobranilstvo zastopa pred so­disci in drugimi organi druzbenopoliticne skupnosti, kra­jevne skupnosti, drzavne organe in organizacije, ki so v zakonu dolocene. 
Odvetnistvo in sluzbe pravne pomoci 
2e med narodnoosvobodilno vojno so pred vojaskimi 
sodisci nastopali branilci obdolzencev. Po osvoboditvi so 
bili postavljeni delegati pri odvetniskih zbornicah. Do iz­
daje zakona o odvetnistvu 12. decembra 1946 je veljal 
zacasen rezim. V postopku pred sodisci so lahko stranke 
imenovale zastopnike, da so zastopali njihove interese 
poleg same stranke ali namesto nje, ce ni mogla pristo­
piti k sodiscu. Za zastopnike se ni zahtevala strokovna 
pravniska izobrazba. Ceprav je bilo med odvetniki veliko 
udelezencev NOV, ki so dosegli visoke polozaje ze med 
NOV in po osvoboditvi, ali pa so padli za svobodo, je 
bilo po osvoboditvi nekaj let nezaupanje do tega poklica.30 
Iz sodnih spisov je razvidno, da so prva leta po osvo­
boditvi imeli pravico zastopati stranke kot zacasni za­
stopniki v Kranju dr. Franjo Macarol in dr. Stanko Sajevic, v Radovljici dr. Ivan Dobravec, dr. Mirko Triller in Vladi­mir Kristof, z Bleda dr. Janko Olip, v Skofji Loki Stevo Sink in na Jesenicah dr. Fran Penko. 
Zakon o odvetnistvu od 12. decembra 1946 je v 1. cle-nu dolocil, da je naloga odvetnistva dajati v mejah zakona pravno pomoc ustanovam, podjetjem, organizacijam in posameznikom za dosego njihovih pravic in z zakonom zavarovanih koristi in da na ta nacin pomaga drzavnim organom pri pravilni uporabi zakonov in okrepitvi prav­nega reda v drzavi. 
Vlada LRS je 10. januarja 1947 imenovala komisijo treh clanov, ki je morala v roku 3 mesecev odlociti o tern, kateri od dotedanjih odvetnikov obdrze pravico opravljati odvetnistvo po novem zakonu o odvetnistvu. Kot prvi odvetnik po uveljavitvi novega zakona je odprl od­vetnisko pisarno v Kranju 16. septembra 1947 dr. Franjo Macarol na Maistrovem trgu st. 17 in deloval do svoje smrti v juniju 1956. V aprilu leta 1951 pa je odprl pisarno dr. Peter Bradaska. Od leta 1947 do leta 1954 so bili na Gorenjskem se naslednji odvetniki: v Radovljici dr. Mirko Triller do novembra 1950, ko je umrl; dr. Ivan Dobravc do decembra 1957, ko je prav ia!;o umrl; od septembra 1951 dalje pa Marko Frlan; na Bledu dr. Janko Olip do 
12. oktobra 1967, na Jesenicah pa dr. Fran Penko do 
21. julija 1966 in v Skofji Loki Stevo Sink do 31. maja 1965. 
Zakon o odvetnistvu z dne 10. aprila 1957 opredeljuje odvetnistvo kot javno sluzbo, ki zagotavlja pravno pomoc drzavljanom, zavodom in organizacijam zaradi uveljavitve in varstva njihovih zakonitih pravic in koristi. Odvetniki so zdruzeni v organizacije, ki temeljijo na nacelih samo­upravljanja. Javno sluzbo odvetnika smejo poklicno oprav­ljati le odvetniki. Druge osebe, ki niso odvetniki, smejo biti pooblascenci strank in zagovorniki obdolzencev samo ob pogojih, ki so predpisani v zakonu. Pri opravljanju svojega poklica so neodvisni. Zdruzujejo se v zbornice; organi zbornice so zbor, svet in upravni odbor. Svet od­vetniske zbornice je sestavljen iz clanov, ki jih voli repu­bliska skupscina, in clanov, ki jih izvoli zbor odvetniske zbornice (sestavljajo ga vsi clani), in iz enega predstav­nika odvetniskih pripravnikov. Poleg tega pa zakon omo­goca razen klasicne oblike zasebne odvetniske pisarne tudi odvetniske pisarne druzbenega znacaja, ki jih ime­nujemo zavode za pravno pomoc. Dopusca tudi, da ob­cine, delovne in druzbene organizacije lahko ustanove sluzbe pravne pomoci. 
Po letu 1951 so nastale naslednje spremembe med odvetniki na Gorenjskem: pisarno v Kranju so odprli Miro Mozina 1. novembra 1956, Stanislav Kiep 16. avgusta 1957, Janez Pernus 1. februarja 1959 in dr. Anton Megusar 

15. aprila 1961. V Skofji Loki pa delajo: Marja Polak od 
1. januarja 1958 dalje, Marinka Krzisnik od 15. novembra 1967 dalje in Peter Osolnik od 1. januarja 1968 dalje. V Radovljici: Marko Frlan od 1. septembra 1951 in France Golicic od 1. februarja 1959 dalje. Na Jesenicah pa France Lavtizar od 1. novembra 1968 dalje. 
Na podlagi 4. clena zakona o odvetnistvu ter na nje­govi podlagi izdanem pravilniku o sluzbi pravne pomoci je bila v Kranju z odlocbo skupscine obcine dne 19. de­cembra 1963 ustanovljena sluzba pravne pomoci. Po po­godbi z dne 9. januarja 1965 pa je kot soustanovitelj sicer samostojnega zavoda pristopila tudi obcina Trzic. Zavod je zacel poslovati sele 1. decembra 1964, vodil pa ga je Pavle Zupancic. 15. januarja 1965 so bila delovna mesta izpopolnjena tako, da poslej delata v zavodu dva diplo­mirana pravnika, ki imata oba pravosodni izpit. Pavle Zu­pancic je bil set zavoda do 30. aprila 1967, ko je bil imenovan za tajnika skupscine obcine Kranj. Nato je po­stal sef Marjan Markovic 1. julija 1968 in ostal do 30. ju­nija 1969, ko je bil imenovan za okroznega javnega to-zilca Kranj. Kot strokovna sodelavca sta delala Breda Lokar Gaspari od 15. januarja 1965 do 30. maja 1967, ko je bila izvoljena za sodnico obcinskega sodisca v Ljubljani, in mr. Janez Jocif od 1. junija 1967 dalje. Pod-rocje zavoda je doloceno s statutom sluzbe pravne po­moci, ki je bil sprejet 24. septembra 1965 na skupni seji upravnega odbora in delovne skupnosti, ter s pravilnikom 
o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in o delovnih raz­merjih istega datuma. Organa zavoda sta upravni odbor, ki je sestavljen iz 5 clanov in ki jih imenuje skupscina obcine Kranj, ter svet delovne skupnosti, sestavljen iz zaposlenih v zavodu. Sef zavoda je imenovan na podlagi razpisa s sklepom upravnega odbora. 
Poravnalni sveti 
Poravnalni sveti so se zaceli ustanavljati ze v letu 1959 na podlagi splosnega zakona o stanovanjskih skup­nostih kot druzbeni organi s posebnimi nalogami. Izvolili in odpoklicali so jih sveti stanovanjskih skupnosti. Imeli so predsednika in dva clana. Njihova naloga je bila, da so posredovali med strankami v vseh sporih, ki so izvirali iz stanovanjskih odnosov. Toda kmalu so zaceli obrav­navati se druge spore med strankami civilno pravnega in kazenskega znacaja, ki se preganjajo na zasebno tozbo in katere resujejo obcinska sodisca (razlicni mejni spori, odskodninski, spori zaradi casti in dobrega imena). Omo­gocali so strankam sklenitev poravnave, preden so se odlocile za tozbo pred sodiscem. V letu 1960 je bilo v Kranju 21 poravnalnih svetov, od tega 13 zunaj stanovanj­skih skupnosti. V letu 1963 pa ze 40, in sicer v stanovanj-ski skupnosti 8, zunaj nje pa 32. 
Pravno je stanje uredil splosni zakon o poravnalnih svetih in republiski zakon od 15. novembra 1967. Porav­nalni sveti po teh zakonih so samostojni in neodvisni druzbeni organi, za posredovanje v izvensodnem porav­nanju sporov med obcani, obcani in organizacijami ali sporov med organizacijami. Ustanavljajo jih krajevne skup­nosti ali vec krajevnih skupnosti in delovne organizacije. Sestavljajo jih predsednik in dva clana ter njihovi namest­niki, ki jih volijo zbori volivcev za dve leti. 
S poravnavo sporov pomagajo pri razvijanju dobrih odnosov med obcani. Lahko posredujejo v vseh sporih med obcani, razen v primeru, ko gre za zahtevke, s ka­terimi ti po veljavnih predpisih ne morejo prosto razpo­lagati. Postopek je usten, neposreden, hiter, enostaven in brezplacen. Sporazum pred njimi ima pomen izvensod­ne poravnave. 
Dejavnost poravnalnih svetov je v zadnjem casu ne­koliko popustila. V letu 1968 so obravnavali v obcini Kranj in Trzic samo 24 zadev, neresenih je ostalo 6 zadev, druge pa so resili s poravnavo. Tudi stevilo poravnalnih svetov se je zmanjsalo. Tako je bilo konec leta 1968 v obcini Kranj 16 poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih zunaj mesta in 6 v mestu, v Trzicu pa en poravnalni svet v mestu, eden pa zunaj mesta. 
Izgradnja nove sodne stavbe v Kranju 

Obcinsko sodisce v Kranju oziroma prejsnje okrajno sodisce je poslovalo v isti stavbi kot okrajno sodisce pred vojno, in sicer na Koroski cesti st. 7, okrajno javno tozil­stvo pa na Maistrovem trgu st. 1. Sodna stavba je bila stara ze vec kot 300 let in je bilo sodisce v njej ze od leta 1849. Prostori ze dolgo casa niso vec ustrezali sod-nemu poslovanju. Po osvoboditvi so bili poskusi, da bi takratno okrajno sodise dobilo druge prostore, a za to ni bilo denarja. V letu 1959 pa je takratni okrajni ljudski odbor pod predsedstvom Vinka Hafnerja zacel s pripra­vami za ustanovitev okroznega sodisca in okroznega jav­nega tozilstva v Kranju. Ker ni bilo ustreznih prostorov za namestitev oben ustanov, je bilo sklenjeno, da se zacne s pripravami za gradnjo sodnega poslopja, v ka­terem naj bi dobile prostore vse pravosodne ustanove v Kranju, okrozno sodisce in okrozno javno tozilstvo pa naj se zacasno namestita v prostore okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju, to je v pritlicje poslopja SGP Projekt na Cesti JLA st. 8 oziroma Nazorjeva st. 15. Tako je 27. oktobra 1959 OLO Kranj sklenil, naj se iz­delata investicijski program in idejni projekt. Na 54. skup­ni seji obeh zborov OLO Kranj dne 30. junija 1961 je bilo ugotovljeno, da je gradnja sodne stavbe v Kranju nujna, da se z gradnjo zacne ze leta 1961, konca pa 1. julija 1963. Za resevanje vseh vprasanj v zvezi z gradnjo je OLO imenoval posebni gradbeni odbor, ki ga je vodil 
SI. 1. Sodna stavba v Kranju, arh. Janez Trenz, 1961—1966 
Sveto Kobal, podpredsednik OLO Kranj. Okrajni Ijudski odbor je bil investitor stavbe ob financni udelezbi repu­bliskega sklada sodnih taks in obcine Kranj. Po sklenjenih pogodbah je podjetje Slovenija projekt iz Ljubljane — Projektant je bil inz. arh. Janez Trenz — izdelalo investi­cijski program 14. junija 1961. Komisija izvrsnega sveta LRS ga je potrdila z odlocbo RK 2119/4-61 z dne 20. okto­bra 1961. V letu 1962 se je spremenilo poslovanje repu­bliskega sklada sodnih taks in od tedaj je ta sklad dajal druzbenopoliticnim skupnostim kredite za gradnjo sodnih poslopij. OLO Kranj je na 58. skupni seji 20. marca 1962 sklenil pristati na spremembe stalisca LR Slovenije, da se sredstva iz sklada za gradnjo sodnih stavb ne dajejo vec kot dotacija, ampak kot posojilo s predpostavko, da se iz republiskih virov zagotovi polovica vseh potrebnih sredstev. Nato je bila sklenjena gradbena pogodba z gradbenim podjetjem Tehnika Ljubljana. Dela so v redu potekala do sredi leta 1962. 18. aprila 1962 pa je izslo priporocilo ZIS o odlozitvi zidanja administrativnih in upravnih poslopij ter drugih stavb, dolocenih uporabnikov druzbenega premozenja v letu 1962. V zvezi s tern je republiski izvrsni svet ponovno obravnaval gradnjo sodnih stavb v LRS na seji 1. junija 1962 in sklenil, da se v letu 1962 za sodno stavbo v Kranju iz republiskega sklada sodnih taks ne dajejo nobena sredstva. Nato je tudi OLO Kranj na 60. skupni seji obeh zborov dne 12. junija 1962 sklenil, da se gradnja sodne stavbe do nadaljnjega odlozi in pozneje na skupni seji dne 17. avgusta 1962 sprejel porocilo gradbenega odbora in razresil gradbeni odbor. 

Po odpravi okraja Kranj leta 1963 je nastala precejsnja nejasnost glede nadaljnje usode te gradnje, ker so vod­stveni ljudje iz OLO Ljubljana nadaljnji gradnji nasproto­vali. Okrozno sodisce in okrozno javno tozilstvo naj bi zasedlo del prostorov, ki so ostali prazni ob ukinitvi okraja Kranj. Tako naj bi resili vprasanje sodne stavbe v Kranju. Obcinska skupscina Kranj pa je hotela v prostore OLO Kranj namestiti vse svoje upravne sluzbe, ki so bile raz­tresene po mestu. To pa ne bi bilo mogoce, ce bi del prostorov zasedale pravosodne ustanove. Okrajno sodisce v Kranju pa tudi ni moglo vec poslovati v starih prostorih, tudi ze zaradi tega, ker so bili predvideni za rusenje in gradnjo hotela. Obcinska skupscina je zato pod predsed­nikom Martinom Kosirjem vztrajala, da se sodni prostori v Kranju zgrade; predsednik Kosir je sam posredoval tudi pri predsedniku republiskega izvrsnega sveta. Koncno je prevladalo staliäce, da se z izgradnjo prostorov nada-Ijuje, okrozno sodisce Kranj naj do vselitve ostane v starih prostorih, okrozno javno tozilstvo pa naj dobi zacasno pro-store v poslopju OLO Kranj oziroma sedaj obcinske skup­scine Kranj. Koncno je tudi republiski izvrsni svet pod predsedstvom Viktorja Avblja 20 marca 1963 sprejel sklep, da se izgradnja sodnega poslopja v Kranju nadaljuje in to potrdil s tern, da je odobril takoj 20 milijonov S din. Ustre-
OPOMBE 
1 Dr. Joze Vilfan je bil pred vojno odvetnik v Kranju. 

2 Dr. Vito Kraigher je bil pred vojno nekaj sa odvetniski pripravnik v Kranju. 3 Uradni list SNOS in NVS St. 5/45. 4 Uradni list SNOS §t. 4/44. 5 Neposredno pred okupacijo so bili sodniki okrajnega so-
disca v Kranju: Joze Pfeifar, predsednik sodis, in Franc Polja­nec, Vital Oblak ter Ferdinand Necemar kot sodniki. 6 Clani sodiäca so med drugimi bili: Boris Roblek iz Trzica, 
zen sklep je sprejel tudi obcinski ljudski odbor Kranj 12. aprila 1963 in imenoval novi gradbeni odbor, ki ga je v zacetku vodil Ivo Sefic, od konca leta 1963 pa podpred­sednik obcinskega ljudskega odbora Edgar Voncina. In-vestitor je postala obcina Kranj. 
Projekt je bil toliko spremenjen, da so odpadli iz inve­stiere sodni zapori. Postavljen je bil rok vselitve 1. no-vember 1964. Toda tudi do tega roka ni bilo poslopje zgrajeno; deloma zaradi pomanjkanja financnih sredstev, deloma pa zaradi tega, ker je izvajalec SGP Novogradnje iz Trzica delo zavlaceval in sei koncno v likvidacijo. Grad­njo je nato prevzel SGP Projekt Kranj, ki je najprej moral popraviti napake prejsnjega graditelja in je koncno uspes-no in solidno dokoncal gradnjo do 1. novembra 1966. Zadnje dni oktobra so se v novo stavbo vselili obcinsko sodisce in okrozno sodisce v Kranju ter obcinsko javno tozilstvo in okrozno javno tozilstvo v Kranju. Celotna gradnja nove sodne stavbe na Cesti Mose Pijade §t. 2 je stala 3,558.318,66 din, od tega samazgradba 2,833.093,00 din, ureditev zemljisca 312.928,55 din, oprema in telefon-ska centrala pa ostali znesek. Ker novo poslopje nima sodnih zaporov, se uporabljajo obcinski zapori v Radov-Ijici, ki hkrati sluzijo za potrebe vse Gorenjske. 
Sodstvo je v vseh druzbenih sistemih bistveni del drzavnega aparata, orodje, ki ima v celotni oblasti do-locenega razreda zelo pomembno vlogo, tako da bi lahko ocenjevali stabilnost polozaja in vlogo vladajocega raz­reda z njenim odnosom do pravosodja. 
Iz dosedanjih izkusenj lahko zakljucimo, da si je tudi pravosodje v Kranju ves cas prizadevalo biti trdna opora nasemu nadaljnjemu socialisticnemu in demokraticnemu druzbenemu razvoju in da se je tudi organsko vkljucevalo v samoupravno, druzbeno strukture Uspesno je izpolnje­valo svojo vlogo varovanja ustavnosti in zakonitosti, sle­dilo je druzbenemu razvoju in njegovim dosezkom ter skladno s tern uravnavalo svoje delovanje. 
Tine Jane iz Radovljice, Jelo Mohär, Mirko Cegnar, Stanko Toplak in Rudolf Hleb§ iz Kranja. 
7 Uradni list DFJ st. 67/45. 
8 Uradni list SNOS in NVS §t. 35/45. 

9 Okroznica ministrstva za pravosodje §t. 1760/45 od 19. okto­bra 1945 — arhiv obcinskega sodiäa Kranj. 
10 Od leta 1946 do leta 1954 so kot referenti, nizji referenti in pripravniki delali na okrajnem javnem tozilstvu: Ivo Drobniod 6. januarja 1947 do julija 1948, Ludvik Majer, Rajko Zupanc, 
Valentin Kalan, Joze Roblek, Janko Jurca, Ivan Kosir, Pavle 
Gantar, Alojz Mlakar, Zvone Gjurin, Vid Pogaik in Joze Petri. 
11 Uradni list FLRJ, st. 51/46. 
12 Uradni list FLRJ, st. 60/46. 
13 Od leta 1946 do leta 1950 so bili izvoljeni in tudi razreseni naslednji sodniki: Janez Fister, Stanko Toplak, Boris Roblek, dr. Aleksander Grobelnik. 
14 Po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS (Uradni list LRS, 20-170/50 z dne 21. jun. 1950) se je iz okraja Jesenice izlocilo mesto Jesenice kot samostojen okraj, ostali del okraja Jesenice pa se je preimenoval v okraj Radovljica. Sedez okraja je bil premesn v Radovljico in tako tudi sedez sodiä, ki se je nato imenovalo okrajno sodise v Radovljici. Tako od 1. julija 1950 do 1. aprila 1961 na Jesenicah ni bilo okrajnega sodiä. 
15 Uradni list LRS, st. 39/60. 
16 Uradni list FLRJ, st. 51/60. 
17 Od leta 1950 do leta 1969 so tudi delali na okrajnem ozi­roma obcinskem sodiäu v Kranju kot sodniki: dr. Marjan Ogri­zek od 1. nov. 1951 do 31. dec. 1960; Karel Misjak od 3. dec. 1949 do 31. dec. 1960; Tine Jane od 13. avg. 1949 do marca 1958, Gojko Kitek do 30. sept. 1952; dr. Ludvik Grobelnik do 31. marca 1954; Mirjam Kova maj—avgust 1955; Vladimir Tance od septembra 1955 do julija 1958; Anton Razpotnik od aprila 1957 do januarja 1959; Adolf Bibi od julija do decembra 1958; Edgar Vonna od marca 1958 do 31. dec. 1960; Zvonimir Zalar od februarja 1959 do 1. febr. 1963; Breda Lokar, porona Ga-spari, od 15. jan. 1959 do julija 1963; Milan Gaspari od 1. jan. 1961 do 10. apr. 1962; Janez Slibar od 16. dec. 1961 do 10. febr. 1965; Joze Vidmar od 4. jan. 1962 do 30. jun. 1964; Nada Sval od 1. jun. 1962 do 31. dec. 1966; Alojz Marolt od 1. jun. 1963 do 28. febr. 1967; Vladimir Badovinac od 1. okt. 1963 do 
31. maja 1964; Andrej Hrovat od 18. apr. 1964 do 30. jun. 1966; Peter Lubej od 11. dec. 1964 do 30. jun. 1967 in Hugo Zaplotnik od 4. jun. 1965 do 31. maja 1969. 
18 Sodniki okroznega sodisa so §e bili: Milan Gaspari od 
10. apr. 1962 do 31. jan. 1964; Zvonimir Zalar od 1. febr. 1963 do 30. sept. 1963; Joze Vidmar od 1. Jul. 1964 do 31. avg. 1967; Janez Slibar od 10. febr. 1965 do 31. jan. 1967. 
" Od leta 1961 do danes so bili na obeh tozilstvih priprav­niki: Lojze Cuznar, Marija Romih, Stane Bostjan, Borut Kobi in Emil Tome. 
20 Sodniäki pripravniki: Hugo Zaplotnik, Peter Lubej, Ales Mak, Anton Pavliha, Joze Gerzelj, Joze Regovc, Danica Zbil, porona Klemenc, Joze Pavli, Zdravko Tomazej; odvetniSki pripravniki: Ambroz Koritnik, Janez Premk in Joze Kova. 
The author treats the beginning of the administration and the development of judicial authorities in Kranj after the War. These are: Municipal Court and Municipal Public Prosecution, District Court and District Public Prosecution, Municipal Public Court for the Defence, advocacy and welfare office for legal assistance. He discusses the fundamental principles of the orga­nization of the judicial system, its jurisdiction, the extent of its 
21 Do leta 1954 so bili: Milan Locniskar, Zvonko Savnik, dr. Anton Zun, Vladimir Kenda. Od leta 1961 do danes pa: Albina Palovsnik, porona Grabrijan, Aleä Mak, Kristina Kobal, Ta-deja Zumer, Joza Osolnik in Mara Debevc. 
22 Pavle Zupan, mr. Janez Jocif, Mija Bertoncelj, Adrijana Okorn, Ivan Soberl, Slavko Osredkar, Franc Lavtizar, Ivan Kosir, Marjan Markovic, Vera Pungersek, Janez Osojnik, Matej Becic, Majda Por, Mila Seijak, Franc Jamnik, Franc Kovac, Brigita Sifkovi, Janez Mlakar; z drugih obnskih sodi§ Gorenjske in javnega tozilstva pa: Marija Humer, Joza Osolnik, Borut Kobi, Stane Bostjan, Lojze Cuznar, Dusan Ogrizek, Franc Skodlar in Tone Zitko. 
23 Zaradi odmerjenega prostora za ta prispevek se ne mo-rem spusti podrobneje v vsebino dela obeh sodis, ampak bolj navajam le statistie podatke. 
24 Poizvedbe opravlja obnsko sodise od leta 1954. Prav tako se posebej vpisujejo kazniva dejanja mladoletnikov sele od tega leta. 
25 Med izvräilnimi zadevami so vstete tudi zaplembene za­deve od leta 1945 do junija 1947, in sicer skupaj 1309. 
26 Statistii podatki o obravnavanih raznih kazenskih in civilnih zadevah so zbrani iz arhiva obnskega in okroznega sodiäa v Kranju. 
27 V letu 1967 so tozniki zahtevali odskodnino iz prometnih nezgod za fizie in psihie bolene v visini 629.124,21 din, materialno skodo so uveljavljali v visini 218.825,04 din, iz obrat­nih nezgod pa so bili odskodninski zahtevki v visini 299.000,00 din za bolene in trajne posledice, materialno §kodo pa so uve­ljavljali v viSini 25.611,00 din. Druge odskodnine pa so znagale 173.485,00 din. 
28 Porolo predsednika okrajnega sodisa Kranj okrajnemu ljudskemu odboru za cas od 1. julija do decembra 1948 ugo­tavlja, da je bilo v tem su odtegnjeno prehrani 7743 kg zita in 9489 kg krompirja. 
29 Po kazenskem statistienem gradivu SR Slovenije »Kazen-ska sodna statistika« Zavoda SR Slovenije za statistiko. Polno­letni obsojenci so zbrani po prebivalis, ne glede, od katerega sodiäa v Sloveniji so bili obsojeni. 
30 Pred vojno so bili v Kranju odvetniki: dr. Marjan Brecelj, dr. Joze Vilfan, dr. Anton Meguäar, dr. Beno Sabothi, dr. Stanko Sajevic, dr. Igo Silar in dr. France Zenko, v Trziu pa dr. Josip Gruden. Notarji pa so bili: v Kranju dr. Ivo Sorli in v Trziu Janko Svetli. 
Odvetniki iz Gorenjske, ki so sodelovali v NOV so med dru­gimi bili: dr. Joze Vifan, dr. Marjan Brecelj, dr. Miha Potoik, dr. Joze Pokorn, dr. Vito Kraigher, dr. Ales Stanovnik, ustreljen 2. junija 1942. 

JUDICIAL SYSTEM IN THE COMMUNE OF KRANJ AFTER THE WAR 
work, the structure of civil and criminal law affairs of both Courts and he chronologically quotes the staff changes. He speaks separately about self-government in judical system in Kranj, about locally elected committees for the settlement of private arguments and about the building of a new Court in Kranj. 

O RAZVOJU KRANJSKEGA GOSPODARSTVA V LETIH 1959—1969 
MAFUAN ROPRET 
Ce govorimo o razvoju gospodarstva v kranjski obcini v letih 1959 do 1969, ne moremo mimo dolocenih znacil­nosti dobe in mimo objektivnih okoliscin gospodarjenja, ki so v tej dobi vladali. Prav tako ne moremo mimo sub-jektivnih vplivov, ki so v tej dobi spodbujali hitrejsi gospo­darski razvoj. Med subjektivne vplive stejemo zlasti za­vestno usmerjanje gospodarskih tokov, tako s pomocjo podjetniskega kot druzbenega nacrtovanja v sistemu sa­moupravno organizirane proizvajalne in sirse druzbene skupnosti. 
Med objektivne pogoje gospodarjenja je treba v prvi vrsti steti determiniranost gospodarskega prostora, v ka­terem deluje vsako se ne dovolj razvito gospodarstva, in model gospodarjenja, ki se je v desetih letih naravnost presenetljivo izpopolnjeval, seveda na osnovah druzbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in samoupravnega iz­vajanja pravice gospodarjenja (s proizvajalnimi sredstvi). 
Glede na izpopolnjevanje sistema gospodarjenja in glede na odlocilne subjektivne vplive na dinamiko gospo­darskega razvoja kot celote ali njegovega posameznega dela locimo v desetletnem razvoju dvoje znacilnih dob: pred reformnimi ukrepi in po njih v letu 1965. Vsi razpo­lozljivi kazalci gospodarskega razvoja dokazujejo upravi­cenost take delitve dobe; dokazujejo pa tudi, kako mocan vpliv imajo lahko tako objektivni kot subjektivni pogoji gospodarjenja na gospodarstvo. 
Skozi vso dobo, ki je predmet opisa, se namrec od­vijajo kot rdeca nit doloceni procesi v zvezi z ekonom­skimi in druzbenimi kategorijami; ti procesi so z vecjo ali manjso mocjo znatno vplivali na rezultate gospodarjenja. Tako smo na primer imeli opraviti z razvojem amortizacije osnovnih sredstev kot z administrativno kategorijo, ki se je spreminjaia polagoma v ekonomsko kategorijo, v funk-cionalno amortizacijo, v del stroska v ceni proizvoda. Prav tako smo imeli opraviti s podjetjem, ki je imelo vse »last­nosti« (zunanje znake) boljse samoupravnosti, pa ni samo­stojno delilo dohodka, temvec je bilo v tern pogledu vezano na dolocene administrativne kategorije s podjet­jem, ki ni bilo sposobno nositi razsirjene reprodukcije, in s takim podjetjem, ki ni samostojno dolocalo sredstev za osebne dohodke. Danasnja samostojnost podjetij tako v gospodarjenju kot v poslovnih odlocitvah predstavlja torej pred nas popolnoma drugacne naloge, ki dajejo dru­gacno vlogo druzbenemu nacrtovanju. 
Poleg opisanih splosnih okoliscin gospodarjenja v kranjski obcini so delovali na pospeseno rast gospodar­stva tudi posebni subjektivni pogoji gospodarjenja. Brz ko je bilo mozno, so subjekti gospodarskega razvoja v Kranju, zlasti glede amortizacije in glede modernizacije industrije, storili nadvse pomemben in v tedanjem trenutku edino pravilen sklep, da je treba po vsej sili zaceti kranj­sko industrijo modernizirati. Rezultati take odlocitve so ze vidni v precejsnji meri, saj se kranjska industrija uspesno vkljucuje z izvozom pretezno v konvertibilno obmocje, in sicer ob dokaj stalnih poprecnih letnih stopnjah dohodka in akumulativnosti. Prvi zacetki preustroja gospodarstva v kranjski obcini se zacenjajo v zacetku obravnavanega desetletja. 
Reorganizacija kmetijstva in trgovine je omogocila hi­trejsi razvoj teh panog. V zacetku tega desetletja se je zacela razvijati z izredno naglico tudi elektronska indu­strija. Vse hitrejsa rast gospodarstva, s tern v zvezi pa tudi standarda, je narekovala druzbeni skupnosti — obcini vecji intelektualni poseg na podrocju postavljanja osnov­nih razvojnih zamisli, s cemer so bili postavljeni temeljni cilji srednjerocnega plana 1966 do 1970 in seveda tudi cilji gospodarske in druzbene reforme v obcini. Pri tern je uspelo obcinski skupnosti dokaj smotrno povezovati z dogovori oziroma z dolocenimi odredbami cilje srednje­rocnih predvidevanj z realno bilanco sredstev. V drugi polovici tega desetletja je bil storjen tudi zacetni korak v prostorskem nacrtovanju s pomocjo katerega skusa obcinska skupnost vplivati na smotrnost gospodarjenja in olajsati poslovne odlocitve zlasti podjetjem in drugim de­lovnim organizacijam. 
Glede na opisane okoliscine gospodarjenja lahko de-limo obravnavano desetletje v dvoje znalnih obdobij. na obdobje od leta 1959 do 1964 in na dobo od 1965 do 1969. Za dobo od leta 1959 do 1964 so znacilne visoke stopnje rasti, vendar predvsem ob visoki stopnji zaposlo­vanja in manjsi materialni bazi podjetij, za dobo od 1965 do 1969 pa so znacilne manjse stopnje rasti ob jacenju materialne baze podjetij in majhni stopnji zaposlovanja. 
Podatki o razvoju posameznih ekonomskih kategorij v omenjenih casovnih razdobjih 
Popreäna PopreSna 1964 letna 1969 letna stopnja stopnja 
1959 1965 
rasti rasti 
Druzbeni proizvod . . . 205,2 15,4 167,7 13,8 Amortizacija 260,4 21,1 289,7 30,4 Narodni dohodek . . . 202,4 15,1 157,7 12,0 Bruto OD 311,6 25,5 180,1 15,8 Skladi 257,0 20,7 161,8 12,8 Gospod. investiere . . . 260,4 21,1 156,2 11,8 Real, kolicinske poizv. . . 150,4 8,5 159,8 12,4 Izvoz 273,6 22,2 158,3 12,1 Zaposlenost 116,1 3,0 103,2 0,8 
Nedvomno je, da je bil v obcini Kranj v povojnih letih, zlasti pa v zadnjih desetih letih, dosezen velik gospodar-ski napredek. Bistveno se je spremenila struktura gospo­darstva, ker so se panoge promet in zveze, gradbenistvo, trgovina in tudi kmetijstvo razvijale hitreje kot industrija. Glede na stanje v letu 1968 pa sta v razvoju zelo zaostali panogi gostinstvo in obrt. 
Struktura druzbenega proizvoda po panogah 
Leto 
an° 9 a
 1954 1957 1961 1965 1968 
Industrija 90,1 89,5 76,6 60,9 59,6 Kmetijstvo 0,6 0,9 1,8 3,7 3,8 Gozdarstvo 1,5 0,6 1,2 3,3 2,7 Gradbenistvo 2,9 2,1 6,1 5,9 5,0 Promet in zveze ... . 0,2 0,4 3,0 6,8 7,5 Trgovina 2,5 3,7 5,4 11,2 12,4 Gostinstvo 0,5 0,4 0,9 1,7 1,8 Obrt 1,7 1,8 3,7 4,5 4,2 Komunala — 0,6 1,3 2,0 3,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 
Iz strukture druzbenega proizvoda po panogah je raz­vidno, da so v letih 1954—1968 nastali znatni premiki v korist trgovine, prometa in zvez, komunale in delno grad-benistva. 
Prevladujoc dejavnik v razvoju gospodarstva je bilo novo zaposlovanje, saj je bila desetletna poprecna stop­nja rasti 3,8 %, kar je povzrocilo mocno zaposlovanje aktivnega kmeckega prebivalstva in priseljevanja z drugih obmocij republike in drzave. Bistveno se je spremenila struktura prebivalstva; leta 1953 je bilo 23,5% kmeckega prebivalstva, v letu 1968 pa samo se 9,1 %. Tako je bil dosezen velik delez zaposlenega prebivalstva (nad 48%). 
Zaposlenost 
Poprecna Poprefna PopreSna 1968 letna 1964 letna 1968 letna stopnja stopnja 'iggg stopnja 
1959 1959 
rasti rasti rasti 
Industrija Kmetijstvo  125,8 136,1  2,5 3,4  113,1 131,3  2,4 5,6  106,6 99,1  2,1  
Gozdarstvo Gradbenistv  219,3 86,4  9,1  224,8 91,7  17,5  85,6 84,2  
Promet  
in zveze Trgovina  908,9 140,0  27,8 3,8  563,7 113,3  41,3 2,5  103,5 117,1  1,1 5,4  
Gostinstvo Obrt Komunala  141,7 112,6 56,9  3,9 1,3  107,5 109,8 71,3  1,4 1,9  96,0 92,9 82,4  
Skupaj  129,3  2,9  116,1  3,0  103,2  0,8  

Oboje je povzrocilo pospeseno stanovanjsko gradnjo, nadalje velike komunalne (vodovod, kanalizacija, ceste) in se nekatere druge probleme — najbolj v mestu, pa tudi v drugih naseljih obeine. Hkrati je velika zaposlenost prispevala k sedanji stopnji zivljenjske ravni obcanov, in sicer zaradi sorazmerno visokega deleza aktivnega prebi­valstva. 
V letih po vojni je bilo zgrajeno skupno 3.196 stano­vanj v druzbeni lastnini. 
Investiere v osnovna sredstva so bile naslednji po­memben dejavnik razvoja, saj je bilo investirano poprecno le okoli 10 % ustvarjenega druzbenega proizvoda, kar je za polovico manj, kot to zahteva razvito gospodarstvo, da dohaja razvoj moderne tehnike. 
Vzroki za sorazmerno nizke investicije pred letom 1964 so bili v pomanjkanju sredstev. Lastna sredstva za razvoj so bila zelo majhna zaradi odvajanja akumulacije v druz­bene in investieijske sklade, tako da je bila investicijska aktivnost vezana na kredite. Glavni krediti iz druzbenih investicijskih skladov so bili odobreni v letih 1964 do 1966. Ceprav se je v letu 1967 delez vlozenih lastnih sredstev bistveno povecal, so se investicije zaradi hudo znizanih Stanovanjska gradnja 

1953 1954 1957 1958 1959 

Druzbena stanovanja 63 55 163 Zasebna stanovanja 85 111 92 Zadruzna stanovanja 
kreditov mocno zmanjsale. V letu 1968 pa so se investicij-ska vlaganja ponovno nekoliko povecala, tako da je raz­merje med lastnimi sredstvi in krediti ostalo skoraj enako kot v letu 1967. To pomeni, da je dinamika investicijskih vlaganj bila odvisna predvsem od lastnih sredstev pod-jetij — amortizacije in akumulacije, ki pa niso bila dovolj velika, da bi bilo mogoce dohajati razvoj tehnike in teh­nologije. 
Investiere  v  osnovna  sredstva po  panogah  
Poprecna  Popreäna  Poprecna  
1969 1959  letna stopnja rasti  1964 1959  letna stopnja rasti  1969 1965  letna stopnja rasti  

Industrija 430,3 15,7 161,2 10,0 132,0 7,2 Kmetijstvo 327,0 12,5 441,0 34,5 166,4 13,6 Gozdarstvo 121,1 1,9 110,1 1,9 81,9 
— 

Gradbenistvo 110,2 0,9 114,8 2,8 135,1 10,3 Fromet in zveze 18.101,9 68,1 2.374,3 88,4 237,8 24,1 Trgovina 439,3 15,9 265,6 21,5 237,8 24,1 Gostinstvo 588,9 19,4 219,0 16,9 380,2 39,6 Obrt 279,2 10,8 148,1 8,2 268,4 28,0 
Komunala 203,0 7,3 41,6 407,5 42,1 Skupaj 447,7 16,1 260,4 21,1 156,2 11,8 
— 

Glede na velike spremembe v druzbenoekonomskem sistemu v obdobju zadnjih dvanajstih let je treba omeniti tudi organizacijsko kadrovske razmere kot bistveno se­stavino gospodarskega razvoja. Ugotoviti je treba, da je kljub uresnicitvi nekaterih osnovnih zdruzevanj (trgovina, kmetijstvo) ostalo nase gospodarstvo razdrobljeno na pod-rocju proizvodnje in storitev. Sredstva za razvoj so ostala razdrobljena, zato tudi ni bilo sirsih, modernejsih koncep­tov razvoja. Razen sredstev je prispevala k temu polozaju tudi sorazmerno sibka kadrovska struktura zaposlenih oziroma dolocneje — delovnih skupin, ki bi v podjetjih stalno studirale moznosti za razvoj in izdelovale pro-grame. 
Sedanja stopnja razvoja gospodarstva, ki je bila dose­zena v takih okoliscinah, torej dokazuje, da bi dana iz­hodisca omogocala hitrejsi razvoj, kot smo ga dosegli, ce bi bili pri gospodarjenju v vecji meri upostevali principe poslovnosti. 

Skupaj 89 86 168 166 255 

1961  1962  1964  1965  1966  1967  1968  
318  289  305  236  408  381  20  72  256  
40  86  95  59  43  120  208  142  192  
10  49  31  68  60  38  26  —  
358  385  449  326  519  561  266  240  448  

Industrija 

Za razvoj industrije, ki je glavna gospodarska panoga v obeini, je za celotno obdobje znacilna znatna dinamika rasti kolicinske proizvodnje in izvoza, predvsem od leta 1960 dalje. Pomemben je bil tudi razvoj kapacitet in konc-no se financni razvoj. Od skupno vlozenih sredstev v go-spodarske zmogljivosti jih je bilo vlozeno v industrijo v obdobju 1959—1969 60,7% (345.38 milijonov). 
Velik razvoj so dosegle nekatere tovarne, posebno Iskra in Sava. Nastale so tudi povsem nove tovarne, ki so osvojile novo proizvodnjo, npr. Exoterm. Tovarna Sava je na novi lokaciji zgradila nove proizvodne prostore, v katere bo preselila vso proizvodnjo ze v naslednjih letih. V letu 1969 pa sta se zdruzili Sava in Standard. 
Seveda pa so se v obdobju desetih let znatno spre­menili in dopolnili proizvodni programi v vseh podjetjih: v zvezi z razvojem trzisca in izvoza ter z razvojem tehno­logije in opreme. 
Preteklo desetletno obdobje, razdeljeno na troje zna­cilnih obdobij razvoja gospodarskega sistema, kaze na razlicno dinamiko razvoja industrijske proizvodnje. V letih 1957—1961 je bila dosezena 8,6% letna stopnja rasti ko­licinske proizvodnje, kar je znatno manj kot v obdobju 1954 do 1958 (11,0%). Ce povezemo dinamiko v narascanju obsega proizvodnje z investicijskimi vlaganji v tern in predhodnem obdobju, ugotovimo, da je bila zmanjsana dinamika rasti proizvodnje v neposredni zvezi z vlaganji v osnovna sredstva. Se manjsa je bila dinamika financ­nega razvoja. Druzbeni proizvod je narascal po poprei stopnji 4,5% ob 8,6% stopnji rasti kolicinske proizvodnje, narodni dohodek po 4 % stopnji in sredstva za bruto osebne dohodke po 19% stopnji. Zaposlenost je rastla po 3,8 % stopnji, tako da je narascala produktivnost na leto poprecno le za 0,7 %. 
Za obdobje 1961 do 1965 je bila znacilna relativno umirjena rast kolicinske proizvodnje (7,4 % stopnja) in za malenkost vecja dinamika rasti druzbenega proizvoda (8,0%), oboje pa je bilo pod vplivom povecanega deleza amortizacije v strukturi delitve celotnega dohodka, tako da je narodni dohodek narascal po 7,1 % stopnji. Sred­stva za bruto osebne dohodke so rastla nekoliko pocas­neje kot v prejsnjem obdobju, vendar je bila dinamika velika, saj je znasala poprecna stopnja rasti 19%. Za­poslenost je rastla hkrati po stopnji 2,7%. Ker je bila dinamika rasti druzbenega proizvoda vecja kot v pred­hodnem obdobju, dinamika narascanja zaposlenosti pa manjsa, je bilo narascanje produktivnosti znatno hitrejse (5,1 % letna stopnja). 
Investiere, ki so bile v tem obdobju vlozene (170,18 milijonov din), so pripomogle k dinamiki razvoja proizvod­nje in k finanenemu razvoju vendar ne v mozni meri. Ka­pitaini koeficient za to obdobje znasa le 0,39, se pravi, da je bilo na vlozeni dinar ustvarjeno le 0,39 din vec druz­benega proizvoda. Na tak rezultat so vplivali tako dolgi roki za aktiviranje investicij kot tudi nezikoriscenost akti­viranih kapacitet zaradi pomanjkanja reprodukeijskega materiala in verjetno tudi zaradi tega, ker je imel velik del investicij znacaj nadomestitvenih nalozb ob znani veliki izrabljenosti delovnih sredstev. 
Obdobje 1961 do 1965 je tudi obdobje porasta cen za gradnje in investieijsko opremo, medtem ko so cene tek­stilnih pa tudi gumarskih izdelkov stagnirale; tekstilna in gumarska industrija pa predstavljata vecino industrijske proizvodnje v obeini. 
V zadnjih stirih letih (1966 do 1969) je bila dinamika razvoja kolicinske proizvodnje najugodnejsa v obdobjih od leta 1955 dalje. Poprecna letna stopnja rasti je znasala 13,6%. K temu so najvec pripomogla najvecja podjetja, kot npr. Iskra, ki je povecala proizvodnjo za 62,8 %, Sava za 46 %, Standard za 65 %, Exoterm za 55 %, Tekstilindus za 39,3%, Planika za 33%. Tak razvoj je bil mogoc predvsem zaradi investicijskih vlaganj v prejsnjem ob­dobju, se neizkoriscenih kapacitet in delno seveda tudi zaradi novih vlaganj v tem obdobju, posebno v opre­mo. Delez investicij v industrijo od skupnih investicij v gospodarstvo je znasal 62%, medtem ko je bil v prejs­njem obdobju 58,5%, ko so bile velike investiere v pro-met in zveze ter v kmetijstvo. V zvezi z navedenimi okoli-
Sl. 1. Proizvodne hale tovarne Sava v Strazisiu 
scinami glede investicij se je izboljsal tudi kapitalni koeficient, in sicer na 0,73. 
Cedalje pomembnejsa je postajala tudi vloga izvoza, ki se je v 12 letih povecal za 6,2-krat. V obdobju 1956 do 1961 je bila dinamika rasti skromna (6% letno). V letih 1961 do 1965 je znasala poprecna letna stopnja rasti 31,6%, v letih 1965 do 1968 pa 15,5%. Glede na ze do-sezeni obseg izvoza, ki je v letu 1968 pomenil toliko kot 81 % vrednosti uvoza reprodukeijskega materiala, je dina­mika zadnjih 5 let zelo pomembna. 
Ugodna so bila tudi finanena gibanja. Druzbeni pro-izvod je narascal na leto poprecno po 14,6% stopnji, to je nekoliko hitreje kot za celotno gospodarstvo, zato se je nekoliko povecal delez industrije v strukturi celotnega gospodarstva. K povecanju druzbenega proizvoda je pri­spevala poleg povecanja obsega in spremembe izbora proizvodnje tudi sprostitev cen nekaterim proizvodom. Na­rodni dohodek je narascal nekoliko pocasneje (po 13,2% stopnji) zaradi povecanja udelezbe amortizacije v delitvi celotnega dohodka. Po revalorizaeiji osnovnih sredstev v letu 1966 in po uporabi moznosti za povecanje amorti­zacijskih stopenj v podjetjih se je amortizaeija zelo pri­blizala vsoti ustvarjenih skladov. Tako so se sredstva podjetij, namenjena za enostavno in razsirjeno reproduk­cijo, vendarle vsako leto povecevala. V usmerjanju ozi­roma uporabi razpolozljivih sredstev pa se je bistveno 

SI. 2. Farma molznic v 2abnici 
spremenilo, in to zaradi vse intenzivnejsih vlaganj v obrat­na sredstva. 
Produktivnost, racunana na podlagi druzbenega proiz­voda, se je v obdobju po letu 1965 bistveno povecala, poprecna stopnja rasti je znasala 12,4% ob rasti zaposle­nosti za 1,9%. Sredstva za bruto osebne dohodke so narascala po 19,5% stopnji; to je celo nekoliko hitreje kot v obdobju 1961 do 1965 in tudi hitreje, kot je rasla produktivnost, pac v skladu s smernico v druzbenem nacrtu razvoja v obdobju 1966 do 1970, da se druzbeni proizvod porazdeli tudi v korist osebnih dohodkov. 
Kmetijstvo 
Pomembnejsi napredek v kmetijski proizvodnji je bil zabelezen sele po letu 1956, ko je bila prvikrat presezena predvojna raven proizvodnje in ko je druzbena skupnost pricela vlagati vecja sredstva za napredek kmetijstva. 
Nagel razvoj industrije v preteklih letih in znaten porast zivljenjske ravni zaposlenih v industriji je pricel spremi­njati strukturo kmeckega prebivalstva. Kmetije je zapu­scala predvsem mladina. Po popisu prebivalstva iz leta 1953 je bilo na obmocju obcine 23,5% kmeckega prebi­valstva, v letu 1961 16,8% in v letu 1968 le se 9,1 %. Po letu 1965 stevilo kmeckega prebivalstva sicer stagnira, vendar se njegov odstotek ob narascanju celotnega pre­bivalstva stalno zmanjsuje. 
Na razvoj druzbene kmetijske proizvodnje je v pre­teklem obdobju v znatni meri vplivalo podruzbljanje kme­tijske zemlje in razvoj proizvodnih kapacitet. V letu 1956 je bilo v druzbenem sektorju le 3,8 % kmetijske zemlje v obcini. To so bila predvsem zemljisca DL, raztresena po vsem obmocju obcine, vendar prva osnova za nadalj­nje podruzbljanje in arondacijo zemljisc. Najmocnejse po­druzbljanje kmetijske zemlje je bilo v obdobju 1960 do 
1964, medtem ko pridobivanje zemlje po letu 1964 stag­nira. V letu 1964 je bilo v druzbeni lasti 24,6% kmetijske zemlje oziroma 16,6% obdelovalne zemlje celotne obcine. Podruzbljanje je omogocilo gradnjo in specializacijo na druzbenih obratih. V letu 1963 se je na obmocju obcine zdruzilo 18 kmetijskih zadrug v tri kmetijske zadruge, ki organizirajo proizvodnjo v zasebnem sektorju in lastno proizvodnje Ravno tako se je 6 druzbenih posestev zdru­zilo v eno posestvo, ki je v letu 1964 preraslo v kombinat s predelovalnimi in industrijskimi kapacitetami (mlekarna, klavnica in oljarica). 
Kolicinska proizvodnja je od leta 1959 do leta 1962 narascala izredno pocasi in je ni mogoce primerjati s po­rastom po letu 1963, ko so bila farmska sredisca dogra­jena, rastlinska proizvodnja ustaljena, vendar pa se ne usklajena s potrebami zivalske proizvodnje. Kolicinska proizvodnja je narascala v obdobju od leta 1963 do 1969 po stopnji 13,5%. 
Tudi dinamika financnega razvoja v druzbenem sek­torju kmetijstva je bila v preteklem desetletnem obdobju neenakomerna. V obdobju od leta 1959 do 1961 je druz­beni proizvod narascal po poprecni stopnji 29,6 %, na­rodni dohodek po stopnji 25,2% in sredstva za bruto osebne dohodke po stopnji 39%. Zaposlenost je v tern obdobju narascala po letni stopnji 11,9% ob narasnju produktivnosti po 16,6% stopnji. 
Dinamika porasta je bila najvecja v obdobju 1961 do 1965, in to predvsem zaradi dograditve farmskih sredisc, ki so omogocile povecano proizvodnjo. Povecale so se tudi odkupne cene kmetijskih pridelkov. Tako je v tern obdobju druzbeni proizvod porascal po 36 % stopnji, na­rodni dohodek po 37,3% stopnji in bruto osebni dohodki po 38,7% stopnji. Zaposlenost je porastla po stopnji 9,7% ob istocasni povecani stopnji produktivnosti za 24,1 % letno. Po letu 1965 je bila dinamika financnega razvoja pocasnejsa, in sicer je druzbeni proizvod narascal le po stopnji 13,8%, narodni dohodek 12,8% in bruto osebni dohodki po stopnji 11,8%. Stopnja porasta pro-duktivnosti pa je bila v poprecju 14,4%. 
K tako dinamicnemu razvoju proizvodnje in k financ­nemu razvoju druzbenih kmetijskih organizacij so v znatni meri pripomogle vlozene investicije v preteklem obdobju 
(50.919.642N din). Vendar pa je kapitalni koeficient za pre­teklo obdobje izredno spremenljiv. Za obdobje 1959 do 1960 znasa 0,17, za obdobje 1961 do 1965 0,36, medtem ko se v obdobju 1965 do 1969 zopet zniza na 0,14. Na vlozeni dinar je bilo ustvarjeno le v obdobju 1961 do 1965 za 0,36 din vec druzbenega proizvoda, medtem ko je bilo v drugih dveh obdobjih ustvarjeno le 0,17 din oziroma 0,14 din vec druzbenega proizvoda. Na tak rezultat so vplivali predvsem dolgi roki za aktiviranje investicij, neiz­koriscenost kapacitet in neusklajenost med kapacitetami (rastlinska in zivalska proizvodnja) ter v zadnjem obdobju (1965 do 1968) tudi neskladja na trziscu in znizanje od­kupnih cen za kmetijske pridelke. 
V obravnavanem obdobju delez kmetijstva v celotnem gospodarstvu obcine narasca. Tako je v strukturi druzbe­nega proizvoda v letu 1957 kmetijstvo zastopano z 0,9%, medtem ko je bila ta udelezba v letu 1968 ze 3,6%. 
V zasebni lasti je bilo na obmocju obcine po letu 1964 
se 83,4% obdelovalne zemlje, na kateri proizvajalci pro-
izvajajo od 40 do 90 % vseh trznih viskov. Vrednost pro­
izvodnje v zasebnem sektorju pa kljub razkosanosti zem-
Ijisc porasca z uvajanjem sodobne mehanizacije, agroteh­
nike in glavnih trznih proizvodov, vendar je na ustvarjeni 
narodni dohodek v preteklih letih izredno mocno vplivala 
nestabilnost cen, zvisali pa so se tudi proizvodni stroski. 
Kmetijstvo na obmocju obcine Kranj je tako v druzbe­
nem kot zasebnem sektorju usmerjeno v proizvodnjo treh 
glavnih proizvodov, in sicer v pridelovanje mesa, mleka 
in krompirja. To so tudi glavni trzni viski zasebnega in 
druzbenega sektorja. Vendar lahko trdimo, da je bila pro­
izvodnja omenjenih proizvodov v preteklem obdobju v 
znatni meri odvisna od trenutne cene in ne toliko od po­
treb trga. Meso kot trzni visek je narascal v preteklem 
obdobju pocasi, ceprav nam ta proizvodnja zagotavlja 
75—80% vseh potreb po mesu na obmocju obcine. Mle­
ko kot glavni proizvod po letu 1966 izredno hitro narasca, 
tako da je bilo v letu 1968 odkupljeno ze 7 milijonov 
litrov mleka, pri cemer je druzbeni sektor udelezen s40%. 
Pomembno za razvoj te proizvodnje je, da je odkup orga­
niziran. 
Ravno tako izredno narasca poraba umetnih gnojil, in sicer od leta 1963 do leta 1968 za 85,6%. 
Gozdarstvo 
Organizacijske oblike gozdarstva so bile v povojnem obdobju v glavnem odsev nujnih nalog, ki so se postav-Ijale pred gozdarstvo v zvezi z obnovo in izgradnjo nasega gospodarstva in so tezile predvsem k zagotovitvi zahteva­nih kolicin surovine. Pri vseh oblikah je prevladala locitev proizvodnje stojece lesne zaloge z vsemi pripadajocimi dejavnostmi — obnova, vzdrzevanje in varstvo gozdov od proizvodnje lesne surovine kot zakljucne faze te de­javnosti. Po izpolnitvi teh nalog pa je skladno z zmanjsa­njem obsega secnje na normalno zmogljivost gozdov pre­vladalo mnenje, da je gozdna proizvodnja celovit proces, ki mora biti medsebojno v vsakem posegu povezan in usklajen, ce hocemo z gozdovi trajno in uspesno gospo­dariti. Gozdovi dolocenega obmocja predstavljajo po svo­jem obsegu, stanju razvojnih moznosti in gospodarskih 
nalogah celoto, ki je osnovna enota za gospodarjenje. Tako so gozdovi SR Slovenije razdeljeni na gozdnogospo­darska obmocja, ki so najprej zajemala le druzbene gozdove, v katerih je vse gospodarske naloge opravljala ena gozdnogospodarska organizacija. Z oblikovanjem kranjskega gozdnogospodarskega obmocja je bilo leta 1953 ustanovljeno tudi Gozdno gospodarstvo Kranj, ki je na kranjskem obmocju prevzelo od GG Bled vsa gojitvena in vzdrzevalna dela v gozdovih, dela pri izkoriscanju gozdov pa od LIK Kranj. Prvo leto obstoja je podjetje po­slovalo se dvotirno; za vso dejavnost gojenja, varstva, urejanja gozdov in opravljanja upravnih funkcij je poslo­valo kot zavod s samostojnim financiranjem, za izkorisca­nje gozdov s prvotnimi dejavnostmi pa je poslovalo kot podjetje z voljenimi samoupravnimi organi. Vso osnovno dejavnost je podjetje izvajalo prek treh gozdnih uprav, transport lesa pa je opravljal transportni odsek. 
Dobro leto po osnovanju podjetja pa je novi republiski zakon o gozdovih ze povzrocil temeljito reorganizacijo. Z dolocili tega zakona so vse upravne nadzorne funkcije v gozdarstvu prevzele okrajne uprave za gozdarstvo, ki so prek svojih revirnih vodstev izvajale tudi operativno gozdarsko sluzbo v drzavnih gozdovih; gozdna go­spodarstva pa so bila le usluznostna podjetja, ki so po­godbeno prevzemala dolocena dela pri izkoriscanju in vzdrzevanju druzbenih gozdov. Tudi v dohodku in njegovi delitvi so odlocali upravni organi. Skladno s tako politiko je podjetje preimenovalo svoje gozdarske poslovne enote v gozdne obrate, poslovanje pa se je odvijalo med pod-jetjem in upravnimi organi. Obcutno je podjetju primanj­kovalo gospodarskih osnov, na katerih bi strokovno ute­meljeno dolocilo obseg in perspektivo sedanjih in bodo­cih nalog. Zato je osnovalo samostojni odsek za urejanje gozdov, ki je do leta 1958 opravljal urejevalna dela na vsem obmocju. 

Odnosi med upravnimi organi in podjetjem kot gospo­darsko organizacijo, ki je opravljala vsa dela v druzbenih gozdovih, so zaradi te locitve funkcij zavirali razvoj inten­zivnejsega gospodarjenja in je bila vloga samoupravnih organov in delovnega kolektiva popolnoma podrejena. Zato je v letu 1957 okrajna uprava za gozdarstvo ponovno prenesla vso odgovornost za gospodarjenje z druzbenimi gozdovi na gozdna gospodarstva. V tern letu pa so se tudi v drzavljanskih gozdovih locile upravne funkcije od operativnih gozdarskih nalog. Pri okraju je bila osnovana za kranjsko gozdnogospodarsko obmocje operativna go-zdarska organizacija »Gozdarska poslovna zveza«, ki je bila nosilec gozdne proizvodnje v drzavljanskih gozdovih. Od gozdnega gospodarstva kot nosilca gozdne proizvod­nje samo v druzbenih gozdovih se je bistveno razlikovala v tern, da je delila del nalog na: kmetijsko zadrugo, ki je opravljala del nalog iz kompleksne gozdne proizvodnje; gozdnega posestnika — lastnika gozdov, ki je prosto odlocal o casu secnje, deloma tudi kraju in nacinu; sama poslovna zveza pa je bila nosilec nacrta gozdne proiz­vodnje. Upravni organi so zadrzali le se inspekcijsko sluz­bo in dolocanje ter delitev sredstev za vzdrzevanje in investicijska dela. 
Obdobje po letu 1959 je znacilno po tern, da so na preteznem delu ravninskih gozdov druzbene lastnine go-spodarile kmetijske organizacije, ki so ta cas zacele z vecjimi investicijami. Za podjetje GG pa je v tern obdobju znacilen velik napor za sodobno organizacijo in mehani­zacijo del pri secnji in spravilu lesa. Posebna pozornost je veljala spremembi organizacijskih enot v ekonomske enote z ustreznimi samoupravnimi organi — obratnimi delavskimi sveti. Ekonomske enote so zacele poslovati v letu 1961 in so leto za tern ze razpolagale z lastnimi skladi. Tako so leta 1961 pri GG Kranj prvic formirana sredstva za vzdrzevanje gozdov, po sklepu delavskega sveta leta 1962 pa so se ze vsa investicijska in vzdrze­valna sredstva ustvarila iz neposrednega dela kolektiva, ki je z njimi tudi razpolagal po lastni presoji. 
Kombinirano upravljanje z gozdovi v zasebnem sek­torju po letu 1958 je zaviralo delovanje gozdarske sluzbe. Gozdarski poslovni zvezi niso bila dodeljena nobena obratna niti osnovna sredstva, njen ustanovitelj pa so bile kmetijske zadruge. Glede financiranja gozdnih del je bila gozdarska poslovna zveza le sluznostna organizacija okrajne uprave za gozdarstvo. Zaradi popolne odvisnosti se taka organizacija ni mogla svobodno razvijati; s pred­pisom leta 1960 je bila vsa gozdarska sluzba za drzav­ijanske gozdove prenesena na kmetijske zadruge kot ope-rativne organizacije za drzavljanske gozdove. Gozdarski odseki v sklopu kmetijskih zadrug so zajemali enoto kot gozdni obrat. Vendar zaradi nezadostne gozdne povrsine ti obrati niso imeli zadostne materialne osnove za obstoj. Tako so podrocni obcinski odbori ze v letu 1962, nekateri pa kasneje, po izidu temeljnega zakona o gozdovih (1963), prenesli vse gospodarjenje z gozdovi v obeh sektorjih lastnistva na GG. 
S svojimi koncnimi dolocili je novi zakon o gozdovih 1965 uveljavil nekatere ze preizkusene principe gospo­darjenja z gozdovi: da na gozdnogospodarskem obmocju gospodari z gozdovi gozdnogospodarska organizacija, ki je dolzna na osnovi gozdnogospodarskih nacrtov zagoto­viti v korist kolektiva in druzbe skladen perspektivni raz­voj njej zaupanih gozdov. 
Prvic je jasno poudarjeno nacelo kompleksnosti in enotnosti gozdnega gospodarjenja brez ozira na lastni­stvo gozdov. Druzbeni in gospodarski razvoj namrec zahtevata, da se tudi individualna gozdna proizvodnja pod-reja principom racionalnega gospodarjenja. Povecanje proizvodnje ob hkratni pocenitvi stroskov je mozno le pri kompleksni proizvodnji, ne pa v drobnem, individualnem parcelnem gospodarjenju brez sodobnih pripomockov. 
Kranjsko gozdnogospodarsko obmocje, v katerega mejah je bilo osnovano Gozdno gospodarstvo Kranj, se je s svojim obsegom in stanjem gozdnih fondov pokazalo kot najustreznejsa prostorna gozdnoureditvena oblika za smotrn in pospesen razvoj gozdarstva in lesne industrije. V obmocju je vkljuceno toliko gozdnih zemljisc, da se lah­ko zagotovi trajnost dohodkov in gozdnih fondov ter nji-hove reprodukcijske sposobnosti in s tern doseze cilj gozdnega gospodarjenja, to je cimvecjo trajno proiz­vodnjo. 
Danes so vsi gozdovi na kranjskem gozdnogospodar­skem obmocju ze urejeni in tvorijo 8 gozdnogospodarskih enot druzbenih gozdov in 12 gozdnogospodarskih enot drzavljanskih gozdov. Iz podatkov izdelanih gozdnogospo­darskih nacrtov je vidno, kako se je stanje gozdov na obmocju v preteklih letih menjalo. 
Ob ustanovitvi leta 1953 je podjetje gospodarilo z 

19.000ha druzbenih gozdov. Z delitvijo dela ten gozdov 
7* 
raznim kmetijskim zadrugam in kmetijskim gospodarstvom gospodari danes GG Kranj se z 18.527 ha druzbenih go-zdov in po letu 1963 se s 14.984 ha drzavljanskih gozdov, torej skupno s 63.511 ha gozdnega zemljisca. Sedanja zaloga vseh gozdov na obmocju je 11,831.854 m3 ali 187m3/ha z ustreznim letnim prirastkom 229.994 m3 ali 3,6 m3/ha. Lesna zaloga se je v primerjavi s stanjem sesto­jev ob ustanovitvi podjetja zvisala za 750.340 m3 ali 6,8 %, letni prirastek pa za 23.024 m3 ali 11 %. Povecanje lesne zaloge in prirastka je treba deloma pripisati normalizaciji izkoriscanja, sistematicni negi in obnovi sestojev, deloma pa tudi solidni ureditvi gozdov in obdelavi ureditvenih podatkov. Temu ustrezno so stalno narascale od leta 1953 dalje vzporedno z ureditvijo gozdov tudi secnje kljub prejsnjim cezmernim izkoriscanjem; sedanji doloceni etat znasa 164.919 m3 ali 26 m3/ha. Pri takih secnjah pa se se vedno okoli 1 m3 prirastka lesne mase kopici zaradi po­pravljanja gozdnih fondov do tistega stanja, ko bo dose-
zen najboljsi pridelek gozdov na obmocju. 
V prvih letih obstoja gozdnega gospodarstva so na splosno bolj poudarjali gojitveno delo. Prenehali so z eks­tenzivnimi secnjami na golo in uvedli prebiralno gospo­darjenje. Pozneje je bilo prebiralno gospodarjenje nado­mesceno in uvedeno oplodno gospodarjenje. Prebiralno gospodarjenje je omejeno le na strme predele, kjer ima gozd pomembno varovalno nalogo. 
Prelomnica je bila po letu 1963. Gozdno gospodarstvo 
je zacelo uporabljati nove nacine za gojenje gozdov na 
osnovi vrednotenja rastisc, potencialov in stanja sestojev 
ter s sistematicnim nacrtovanjem in organiziranim izvaja­
njem kompleksnih gojitvenih del, uvajanjem primernih 
strokovno usposobljenih delavcev za gojenje gozdov in 
z delno uporabo mehanizacije. 
Gradnja gozdnih cest je bila do leta 1963 draga, zato 
je bilo zgrajeno letno le 1 do 3 km cest. Po letu 1963 je 
Gozdno gospodarstvo pricelo graditi ceste s tezko grad-
beno mehanizacijo, ki je pocenila gradnjo za vec kot 
50 %. Sedaj zgradi Gozdno gospodarstvo letno poprecno 
15 km novih gozdnih cest, predvsem etaznih prometnic 
in odcepov. 
Od gozdnih zicnic so se pri nas uveljavili zicni zerjavi, 
ki jih je Gozdno gospodarstvo zacelo uvajati v gozdno 
proizvodnjo leta 1967. Te nenehno izpopolnjujejo. Gravi­
tacijske zicnice pa zaradi lazje dostopnosti v gozdove 
po gozdnih cestah izgubljajo pomen. 
Motorne zage so bile uvedene v gozdno proizvodnjo 
z letom 1961. Stevilo motork se je z leti povecalo in po­stopoma prehajalo v secnjo in izdelavo vse tanjsih pre­merov odkazanega drevja. Pri poseku in izdelavi iglavcev in listavcev se je norma skupno s cepljenjem drv zvisala od 1962, ko je znasala 2,05 m3/8h, na 2,67 m3/7h ali 130%. Trenutno pripada 1 motorka na 860 m3 letnega poseka ozi­roma zaganega lesa. 
Spravilo lesa (to je rocno spravilo, traktorska vleka, zicni zerjavi, gravitacijske zicnice in mali vitli) se je v tern obdobju zboljsalo za 119%, ker se je delovni ucinek za toliko zvecal, in sicer od 3,52 m3/8h v letu 1962 na 4,20 m3 na 1h v letu 1967. 2e od leta 1962 se manjsa stevilo vozni­kov, saj je bilo od takrat prevozeno le se 11.414 m3 lesa s konjsko vleko. 
V letu 1960 je Gozdno gospodarstvo kupilo prvo hidrav­licno napravo Hiab. Ker se je dobro obnesla, so sedaj ze vsi kamioni za transport lesa opremljeni s Hiab nakla­dalci. Zaradi njihove uporabe so se normativi za nakla­danje zvisali kar za 90 % v primerjavi z rocnim naklada­njem. 
Vzporedno z zvisanjem produktivnosti se je nenehno boljsal tudi osebni in druzbeni standard zaposlenih. Poleg osebnih dohodkov, ki so dosegli poprecje industrijskih, je Gozdno gospodarstvo zgradilo na deloviscih stevilne delavske koce in v vecjih naseljih stevilna druzinska stanovanja. 
Gradbenistvo 
Gradbenistvo je panoga, ki je v celotnem obdobju 
dosegla znaten financni razvoj. Stopnja rasti druzbenega 
proizvoda panoge je bila v obdobju 1959 do 1968 24,3%, 
vendar se je dinamika rasti iz obdobja v obdobje zmanj­
sevala, v zadnjih letih (1965 do 1969) je znasala 11 %. 
Cetudi upostevamo, da se je zaposlenost povecevala v 
obdobju 1959 do 1969 le po 1,3% stopnji, tako da je bila 
v obdobju do leta 1961 stopnja rasti 6,1 %, v obdobju 
1961 do 1965 pa 1 %, medtem ko se je po letu 1965 zni­
zala, in sicer v obdobju treh let za 12,7%, in da je nara­
scala vrednost osnovnih sredstev po relativno ugodni 
stopnji, je treba ugotoviti, da je k razvoju produktivnosti 
(racunani na podlagi druzbenega proizvoda) v veliki men' 
prispevalo stalno narascanje cen gradbenim storitvam. 
V obravnavanem obdobju je bilo vlozeno v panogo 14,6 
milijona din, vecina sredstev je bila vlozena v letih 1966 
do 1968; znatna vlaganja pa so bila tudi v letih 1966 do 
1968. Omeniti je treba, da sta bili v tern obdobju ustanov­Ijeni dve novi podjetji, ki spadata v gradbenistvo, in sicer Engineering in Gorenjska vodna skupnost, ki se je inten­zivneje opremljala v drugi polovici obdobja. Podjetje Engi­neering se je v relativno kratkem obdobju uveljavilo na trziscu s svojo ponudbo intelektualnih storitev. 

Promet in zveze 
V panogi promet in zveze sta bili ustanovljeni dve novi podjetji: Cestno podjetje in Aerodrom Brnik. Obsto­jeci podjetji (PTT podjetje in Creina) sta doziveli velik razvoj, posebno v dejavnosti telefonije in avtoprevoz­nistva. Poleg najugodnejsega financnega razvoja je naglo rastla tudi zaposlenost, oboje je bilo pa omogoceno s sorazmemo velikimi viaganji. 
Desetletno poprecno narascanje druzbenega proizvo­da je znasalo 47,3%, narodnega dohodka pa 46,3%. Dinamika razvoja sicer v zadnjih treh letih upada, vendar pa je se vedno vecja kot v drugih panogah gospodarstva, saj narasca druzbeni proizvod na leto poprecno po 17,1 %. Tudi dinamika razvoja zaposlenosti je bila najvecja, letna stopnja rasti je znasala 24,7% v obdobju 1957 do 1968. V zadnjem triletnem obdobju, ko se je zaposlenost pove­cala le v treh panogah, se je povecala tudi v prometu in zvezah, ceprav le za 1,3% (v letu 1957 je bilo v prometu in zvezah zaposlenih 100 oseb, v letu 1968 pa 1133). Delez panoge v druzbenem proizvodu gospodarstva je bil v letu 1959 0,2%, v letu 1968 pa 7,4%. 
Skupno je bilo vlozeno v razvoj panoge 68 milij. din; vecja vlaganja so bila le v industriji in kmetijstvu. 
Trgovina 
Trgovina je glede na spremenjeno vlogo v gospodar­skem sistemu oziroma z razvijanjem trznega gospodarstva povecevala svojo vlogo tudi v gospodarstvu obcine Kranj, vendar kot je razvidno iz njene udelezbe v druzbenem proizvodu, §e vedno ni dosegla moznega razvoja. Ce bi cenili razvitost obcine po razvitosti trgovine, bi morali ugo­toviti, da zaostajamo za poprecjem v Sloveniji. 
Delez trgovine v ustvarjenem druzbenem proizvodu znasa pri nas 11,5%, v Sloveniji pa 23%. To pomeni, da so glede razvoja trgovine pred nami se velike naloge, se posebno zaradi tega, ker vemo, da se kljub dosedanji znatni razsiritvi in modernizaciji prodajnih kapacitet od­teka kupna moc prebivalstva, medtem ko so dane objek­tivne moznosti za zajemanje le-te s siräega obmocja Gorenjske. 
V obdobju preteklih desetih let je bil dosezen znaten napredek v razvoju trgovine; to je razvidno tako iz raz­voja prodajnih kapacitet kot tudi iz zaposlenosti in dina-mike celotnega dohodka. 
V letu 1963 je bilo v obcini 173 prodajaln za prodajo vseh vrst trgovskega blaga v skupni izmeri 12.614 m2. V letu 1968 je bilo 206 prodajaln, povrsine pa so znasale 
17.816m2, kar je 5203 m2 vec kot v letu 1963. Pomemben je tudi razvoj sodobnih nacinov prodaje; v obdobju petih let je bilo urejeno 11 samopostreznih prodajaln, in sicer vse za prodajo blaga dnevne potrosnje. 
V trgovskih podjetjih s sedezem v obcini se je pove­cala zaposlenost od leta 1957 do 1968 za 62,5%, to je od 793 na 1289 delavcev, skupno stevilo zaposlenih v trgo­vini, ce upostevamo obrate s sedezem zunaj obcine, pa je znasalo 1609 oseb. Dinamika rasti zaposlenosti v trgo­vini je bila najvecja v obdobju 1961 do 1965, poprecna letna stopnja rasti je znasala 12,4%, pa tudi v letih 1966 do 1968 je bila vecja kot v katerikoli drugi panogi (6,4% letna stopnja). 
Dinamika razvoja druzbenega proizvoda je bila v ce­lotnem desetletnem obdobju izredno velika. Poprecna stopnja rasti je znasala 27,5 %. Najbolj dinamicen razvoj je bil v obdobju 1961 do 1965 (37,7% letna stopnja), v letih 1966 do 1968 pa nekoliko pocasnejsi (po 15,3% stopnji), toda se vedno hitrejsi, kot je znasalo poprecje za celotno gospodarstvo. Razvoj vrednosti osnovnih sred­stev je bil vse do leta 1960 pocasen, saj se je trgovina odvijala v glavnem v najetih prostorih. Proces intenziv­nejse modernizacije kot tudi novogradenj je potekal od leta 1963 dalje. Skupna vsota sredstev, vlozenih v gospo­darske investiere, je znasala v obdobju 1957 do 1968 35,4 milijona din, vendar je bilo 50 % vsega vlozeno v letih 1961 do 1965. V zadnjih treh letih (1966 do 1968) je bila dinamika investiranja manj§a, ker so podjetja s sedezem v obcini vlagala svoja sredstva v razvoj kapacitet zunaj obne. 
Za razvoj trgovine je zelo pomembna gradnja central-nih skladi§, ki sluzijo predvsem trgovini na veliko, delno pa tudi industriji. Za nadaljnji razvoj trgovine in gospo­darstva sploh je nujna nadaljnja gradnja skladiäcnega prostora, vkljucno s hladilnico. Brez takih zmogljivosti bo ponudba zivil kljub razvoju prehrambene industrije na nasem trziscu ostala na sedanjem nivoju. 
Turizem in gostinstvo 
Razvoju potrosnje je v mnogo manjsi meri kot trgo­vina sledilo gostinstvo. V obravnavanem obdobju so se spremenile potrosne navade obcanov, se vec sprememb pa je nastalo v strukturi turistiega prometa in v zahte­vah turistov. Z razvojem zivljenjskega standarda in moto­rizacije se je razvil izletniski turizem v vseh prostih dneh leta, nazadoval pa je polagoma stacionarni domai turi­zem, predvsem v poletnih mesecih. V zimskih mesecih pa se kaze narascanje, in sicer vzporedno z izboljsavo zim­skega turizma. 
Inozemski turisticni promet naraSca vse od leta 1959 dalje z veliko dinamiko. V letu 1959 je znasal delez pre­nocitev tujih turistov 4,75%, v letu 1968 pa 35,2%. Z naj­vecjo hitrostjo je narasl turisticni promet v letih 1961 do 1965 (po 30,7% stopnji), nekoliko pocasneje, vendar pa §e vedno hitro, je narascal tudi v preteklih treh letih (po 21,4% stopnji). Vzrok za zmanjsano dinamiko razvoja inozemskega turisticnega prometa je v nezadovoljivi kva­liteti turisticne ponudbe pa tudi v organizaciji prodaje obstojecih kapacitet. Z vlaganji v turisticne in gostinske zmogljivosti je bilo ob vse vecji zahtevnosti gostov mozno zadrzevati turisticni promet na ravni, dosezeni v letu 1965. V tern obdobju je bil preurejen grad Hrib v Preddvoru za gostinske namene, dozidana in adaptirana Kazina pri pod-jetju Dom na Jezerskem, dokoncan del kapacitet v stavbi na Smarjetni gori, zgrajena hotel in restavracija na leta­liäcu Brnik, brunarica z depandanso na Krvavcu ter ure­jeni dve slascirni-kavarni ter dve okrepcevalnici v me-stu Kranju. V gradnji pa je tudi hotel v Kranju in depan­dansa hotela v Preddvoru. 
Za razvoj turizma na Krvavcu so bila vlozena pomemb­na sredstva; zgrajen je bil vodovod in podaljsana zicnica, smucse v Tihi dolini pa opremlejno z vlecnico. Se nada-Ije pa je nereseno vprasanje, kako povezati Krvavec z zaledjem, da bi bil dostop lahek in mnozin. Za razvoj turizma v obcini je na sploh pomemben razvoj komunal­nih naprav, ceprav ostajajo tudi mnogi drugi problemi nere§eni. 
Stevilo zaposienih v druzbenem sektorju gostinstva se je povecalo v letih 1957 do 1968 za 2,2-krat, torej je nara­scalo po 7,5% letni stopnji. Najvec zaposienih je bilo v letu 1966, in sicer 366; v letu 1967 se je znizalo na 339 in se v tej visini obdrzalo tudi v letu 1968. Druzbeni pro-izvod je narascal na leto poprecno po 25,4 % v celotnem obravnavanem obdobju. Dinamika rasti je bila torej mno­go vecja, kot velja za celotno gospodarstvo v obdobju 1957—1965, medtem ko po letu 1965 te dinamike ni do-segala. Na to dinamiko razvoja v gostinstvu so v veliki meri vplivale cene, ki so stalno narascale, vkljucno z letom 1968. Tako gre v gostinstvu v letu 1968 glede obsega po­slovanja ze z stagnacijo, iz katere je pot k nadaljnjemu razvoju mogoca le z novimi, sodobnejsimi kapacitetami in s sodobnejso organizacijo panoge. 
Tudi v razvoju zasebnega gostinstva ni bil dosezen vidnejsi napredek. Od leta 1960 dalje se je stevilo zaseb­nih gostisc povecalo od 45 na 52, kar pomeni, da je zasebni sektor bil in ostal le dopolnilo druzbenemu sek­torju gostinstva. 
Obrt 
Tudi v druzbenem sektorju obrti je bila dosezena le skromnejsa dinamika financnega razvoja kakor tudi raz­voja kapacitet. Pri prehodu dveh obrtnih podjetij v indu­strijo, iz katerih sta nastali Kovinar in TOSO, se je bolj usmerila v kovinarsko dejavnost Puskarna, ki je dopolnila svoj proizvodni program z izdelavo lahkih orodij. Iz servi­sov stanovanjskih skupnosti sta po ukinitvi stanovanjskih skupnosti nastali dve novi podjetji, in sicer Servisno pod-jetje Kranj in Usluga Strazisce. Skupno je bilo vlozeno v obrt v enajstih letih 16,4 milijona din; pri obstojeci raz­drobljenosti podjetij (17), ki se se nadalje vzdrzuje, ta vlaganja ne pomenijo mnogo, ceprav je treba omeniti, da so posamezna podjetja uvedla tudi nekatere sodobnejse postopke dela v proizvodnjo in storitve. 
Zaposlenost se je v desetih letih povecala za 36,4 % (od 648 na 884 oseb), poprecna letna stopnja rasti je znasala 2,8 %. Najvecje stevilo zaposienih v panogi je bilo v letu 1962, in sicer 969, temu stevilu je bilo najblizje stanje v letu 1965 (952 oseb), ki se je polagoma zmanjse­valo vse do leta 1968, ko se je razvoj obrnil spet v pozi­tivno smer. V razvoju zaposlenosti je ocitna povezanost te panoge z razvojem gradbenistva oziroma investicij. 
Druzbeni proizvod panoge je v obdobju 1959 do 1968 narascal po 19,1 % poprecni letni stopnji, kar je manj kot v drugih panogah, vendar predvsem zaradi zelo zadrzane dinamike rasti v letih 1965 do 1968. V teh letih je znasala poprecna stopnja rasti le 4,8 %, kar je, ce izvzamemo gozdarstvo, manj kot v katerikoli drugi panogi. Razvoj narodnega dohodka je bil sorazmeren razvoju druzbenega proizvoda tudi po revalorizaciji osnovnih sredstev, saj je kapitalna intenzivnost te panoge majhna. V vseh obrav­navanih letih je bilo zbrano le 404 milijone din amorti­zacije, kar pomeni, da so bile investiere vendarle stirikrat vecje od obracunane amortizacije. Prikazana kvantiteta vlaganj in financnih gibanj je v glavnem povezana z dina­miko zaposlenosti in dinamiko rasti cen za storitve, zelo malo pa s kvaliteto razvoja materialnih in organizacijskih pogojev za delo v obrtnih delovnih organizacijah. Dose-danji razvoj panoge dokazuje, da so se bila podjetja spo­sobna prilagajati razmeram na trziscu, predvsem tako, da so zaposlovala vec ali manj delavcev in da so izkoristila pogoje za zvisanje cen. To jim zagotavlja obstoj, nikakor pa ne razvoja, kot ga zahteva trzisce. 

Razumljivo je, da se v takih okoliscinah na trziscu obrtnih storitev vse bolj uveljavlja zasebni sektor. V pre­teklih petih letih se je povecalo stevilo obrtnih delavnic za 36,5%, od 375 na 511 delavnic, razen tega pa je regi­striranih se 157 oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic. V glavnem je zastopano 5 dejavnosti: predelava kovin, stavbna obrt, predelava lesa, izdelava tekstilnih izdelkov, osebne in druge storitve. Najmocnejsi dejavnosti sta: predelava kovin in stavbna obrt, na katere se nanasa tudi 55,5% potrdil za opravljanje obrti kot postranski poklic. 
Komunalna podjetja 
V obdobju 1959 do 1969 so bila ustanovljena ali na novo uvrscena v skupino komunalna podjetja 3 podjetja: Komunalna skladisca, Podjetje za stanovanjsko in komu­nalno gospodarstvo, Kinematografsko podjetje. Drugi dve podjetji — Vodovod in Komunalni servis — sta zaceli poslovati kot gospodarski organizaciji v letu 1956. Ta skupina podjetij izkazuje zaradi tega zelo veliko dinamiko rasti druzbenega proizvoda. Le-ta je narascal na leto poprecno po 19,1 %, vendar najhitreje v letih 1965 do 1968 (po 31 % letni stopnji). Zaposlenost se od leta 1959 dalje ni bistveno povecala v primerjavi z letom 1968; v vmesnih letih je bilo zaposlenih vec, ker sta podjetji Vodo­vod in Komunalni servis v veliki meri razvila stransko dejavnost, ki sta jo v zadnjih letih delno opustili zaradi razmer na trziscu, nekoliko pa zaradi vecje usmeritve v svojo osnovno dejavnost. Razen tega, da so komunalne sluzbe od leta 1956 dalje organizirane v podjetju, so na njihov razvoj vplivala vse vecja urbanizirana obmocja in vecja intenziteta vlaganj v komunalne vode in naprave. 
SI. 3. Javna skladiäca ob zelezniäki postaji 

V razvoj komunalnih podjetij so bila v preteklih 10 letih vlozena znatna sredstva (18,2 milijona din) pretezno za gradnjo komunalnih skladisc, a tudi za delovne priprave. S spremembo cen za komunalne storitve v letu 1967, v katerih so delno upostevane tudi potrebe po akumulaciji sredstev za razvoj, je nastalo vprasanje o racionalizaciji poslovanja teh podjetij. Se bolj kot za druge dejavnosti velja za ta podjetja, da je mogoce povecati akumulacijo in obenem zboljsati poslovanje z integracijo sil in sred­stev. 
Komunalne dejavnosti 

Dinamicen razvoj gospodarstva je zagotovil, posebno v obdobju 1959 do 1965, hitrejso rast delovnih mest od rasti stevila za delo sposobnega prebivalstva. To je povzrocilo tako zaposlovanje aktivnih kmeckih prebivalcev kot tudi priseljevanje aktivnega prebivalstva iz drugih obmocij drzave. Velik obseg stanovanjske gradnje in ob-jektov druzbenega standarda je narekoval urbanizacijo novih povrsin, predvsem v mestu, pa tudi v skoraj vseh vecjih naseljih v obcini. Potrebe po sredstvih za komu­nalno urejanje so zaradi zelo omejenih zmogljivosti ze obstojecih naprav narascale hitreje kot sredstva, ki so se zbirala v te namene, razen tega pa niso bili utrjeni viri financiranja. 
V letih 1966 in 1967 so bili sprejeti posebni predpisi, ki urejajo polozaj komunalnih podjetij, katerim so bili dani v upravljanje komunalni vodi in naprave (vodovod, kanalizacija), dolocen nacin urejanja in oddajanja stavbnih zemljisc ter omogoceno tudi zbiranje sredstev za izgrad­njo komunalnih naprav kolektivne potrosnje na urbanizi­ranih obmocjih v obliki prispevka za uporabo mestnega zemljisca. Na podlagi posebnih dogovorov pa se zbirajo od delovnih organizacij tudi sredstva za urejanje vodnih tokov Save in Kokre na mestnem obmocju. 
Namensko zbiranje sredstev in njihova nacrtna poraba omogoca postopno in v primerjavi s preteklim obdobjem hitrejse urejanje komunalne problematike na posameznih podrocjih. 
V zvezi s stanovanjsko gradnjo in z razvojem motori­zacije je bilo najvec sredstev vlozenih v urejanje cestnega omrezja. V letu 1961 je bilo npr. 1165 osebnih avtomobilov na obmocju obcine, v letu 1968 pa 4357, razen tega je bilo registriranih se 509 motornih koles. 
Cestno omrezje prvega, drugega in tretjega reda se je v letih 1959 do 1969 povecalo za 12,5 km (od 130,6 na 143,1 km). Se hitrejsi je bil razvoj mestnih ulic in stano­vanjskih cest, in to glede dolzine, se bolj pa glede kvali­tete cestisca. V tern obdobju so bile asfaltirane in moder-nizirane pretezno vse ceste v obcini, ki povezujejo glavna naselja. 
Dolzina vodovodnega omrezja se je povecala od 130 kilometrov v letu 1959 na 248 km v letu 1968, stevilo pri­kljuckov na to omrezje se je hkrati povecalo od 1684 na 8282. Posebno pomembno je, da so bili v letih 1968 in 1969 zgrajeni novi rezervoarji na obmocju obcine z 2500 m3 prostornine. 
Razvoj kanalizacijskega omrezja je bil mnogo pocas­nejsi. V enakem obdobju se je njegova dolzina povecala od 27 le na 37,2 km. Majhna dinamika razvoja je tako posledica dragih tovrstnih gradenj kot tudi neurejenih razmer glede upravljanja kanalizacijskega omrezja; sele nekaj let se nacrtno dela na razvoju tega omrezja. 
Znatna sredstva so bila vlozena tudi v razvoj javnega zelenja. Intenzivneje so urejene zelenice v srediscu me-sta, urejene pa so tudi zelenice v stanovanjskih naseljih. 
V vodnoregulacijska dela je bilo vlozeno v preteklih sedmih letih 6,9 milijona din. Sredstva so bila potrosena za regulacijo Kokre, Jezernice, Trziske Bistrice in Save. 
Urejena je bila trznica z nekaterimi prodajalnami, pred­vsem za meso in mesne izdelke. Urejene so bile tudi sani­tarije v njeni neposredni blizini. 
Urejeno je bilo pokopalisce v Kranju ter v letu 1968 zgrajene nove mrliske vezice s spremljajocimi prostori. 
Urbanisticni program obcine in urbanisticni nacrt me-sta Kranja je bil sprejet v letu 1968. Ta nacrt je podlaga za izrabo prostora za potrebe gospodarstva, stanovanjske gradnje, za nacrtovanje cestnega omrezja pa tudi objek­tov za druzbene dejavnosti ter za sport in rekreacijo. V letu 1969 pa so bili sprejeti urbanisticni nacrti za na­slednja vodilna naselja v obcini: Naklo, Sencur, Preddvor in Cerklje. 

RAZVOJ ZDRAVSTVENE SLUZBE NA GORENJSKEM V ZADNJIH DESETIH LETIH 
Dr. ANA KRAKER 
Zdravstveno varstvo obcanov kranjske obcine je ne­lojivo od zdravstvenega varstva vseh petih gorenjskih obcin kot enote geomedicinske regije. Za to obmocje je formiran zdravstveni center. To je najvisji strokovni organ, ki usmerja napore zdravstvene sluzbe k enotnim ciljem, pospesuje enovitost v organizaciji zdravstvene sluzbe in se v imenu celotne zdravstvene sluzbe dogo­varja z obcinskimi organi in z zastopniki zavarovancev. Svet zdravstvenega centra sestavljajo predstavniki zdrav­stvenih ustanov in posameznih specialisticnih sluzb. Stro­kovno delo se odvija vdevetih stalnih strokovnih komisijah, za posebne naloge pa se formirajo se obcasne komisije. Prek strokovnih komisij uvaja zdravstveni center metodo­logijo dela v posameznih vejah medicine in skrbi za stro­kovni napredek. 
Zdravstvena sluzba je organizirana v treh dejavnostih: javna zdravstvena sluzba, katero predstavlja zavod za zdravstveno varstvo, osnovna zdravstvena sluzba, ki je organizirana v zdravstvenem domu in bolni§nicna zdrav­stvena sluzba. 
Javna zdravstvena sluzba preucuje zdravstveno stanje prebivalstva, higienske razmere okolja ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov. Najvec neposrednega preven­tivnega dela opravlja osnovna zdravstvena sluzba, ceprav mora biti preventiva osnovno vodilo vseh sluzb. Sele z dobro povezavo vseh sluzb lahko govorimo o celovitem zdravstvenem varstvu, ki zahteva zgodnjo in natancno diagnostiko, uspesno terapijo, zgodnjo rehabilitacijo in resocializacijo, preprecevanje recidivov in preprecevanje novih obolenj. Sodobna medicina zahteva dispanzerski nacin dela in epidemiolosko obravnavo posameznih obo­lenj. Tak nacin dela tesno povezuje hospitalno dejavnost z osnovno zdravstveno sluzbo. 
Zdravstvena sluzba postaja cedalje bolj druzbena sluz­ba, saj ze davno ne skrbi samo za bolnega cloveka, tem­vec varuje in pospesuje zdravje zdravemu, pa naj bo to posamezniku, druzini ali druzbi kot celoti. Z razsiritvijo njene dejavnosti bo morala druzba bolj pomagati zdrav­stveni sluzbi pri uresnicevanju njenih ciljev. Tako mora tehnika pomagati pri zasciti delovnega cloveka na njego­vem delovnem mestu, znanost mora pomagati pri reseva­nju raznih skodljivosti bioloskega, kemicnega in fizikalnega okolja, sociologija mora odkrivati razne socialne in socio-loske deviacije. Sanacija stevilnih odstopanj ni vec do-mena samo zdravstvene sluzbe, temvec celotne druzbe. 
Vse bolj nujno postaja privajanje cloveka, da si bo znal pravilno oblikovati cim daljsi prosti cas in ga aktivno kreirati. 
S sportom in utrjevanjem v naravi lahko ne samo zasta­vimo pot civilizacijskim boleznim, temve tudi pospesu­jemo zdravje mladim in starim. Le na ta nacin bi se pri­blizali tezko dosegljivemu cilju: POPOLNO ZDRAVJE. Zdravje je popolno telesno, popolno dusevno in popolno socialno blagostanje, kot to definira svetovna zdravstvena organizacija. 
Sluzba, kateri so nalozene tako pomembne naloge, mora imeti tak polozaj v druzbi, da bo to tudi lahko ures­nicevala. Zato je zdravstvo pod posebno zascito po vsem svetu. Zdravstveni delavec naj bo prost spon, da bo lahko skrbel za zdravje vseh, ki se k njemu zatekajo, ne giede na rasne, verske, politicne ali premozenjske razlike. Spo­ne pa niso samo financnega znacaja, temve tudi v ne­skladju organizacijskih oblik in v premajhni moralni pod-pori druzbe. Tako so npr. pri enem najhujsih problemov 
— alkoholizmu — napori zdravstvene sluzbe skoraj nicevi. Potrosnja zdravstvene sluzbe raste z visino zivljenjske ravni. 3e bolj pa rastejo z razvojem medicinske znanosti tudi potrebe. Ker zaradi malo denarja ni mogoce zado­voljiti potreb, je pogosto tudi negodovanje med zdravstve­nimi delavci. Vsaka umno vodena politika mora imeti posluh za zdravstveno sluzbo. Z zanemarjanjem zdravstvene prosvete in z nazado­vanjem zdravstvene vzgoje nastaja nepopravljiva skoda za cloveka nasega casa. Zmotno mislimo, da nekaj osebne higiene ze zadosca za zdravo zivljenje. To ne zadosca niti za preprecevanje 
nalezljivih bolezni. Danes vemo, da lahko s higienskimi napotki preprecujemo ali zmanjsujemo zdravstveno okva­ro pri vrsti kronicnih in zahrbtnih obolenj, kot so npr. obolenje srca in ozilja, rak, kronicni bronhitis, revmati­zem, sladkorno obolenje, dusevne motnje, nezgode do-ma, na delovnem mestu in na cesti. 
Obdobje, ko smo intenzivno vlagali v zidove, ceprav morda nekoliko prevec perspektivno, je za nami. 2al v tern obdobju nismo dogradili povsod tarn, kjer je bilo potreb-no. Ordinacija v Straziscu, kuhinja in pralnica v bolnici na Jesenicah se nujno vpijejo po sanaciji. Tudi zavod za zdravstveno varstvo potrebuje novo stavbo. Obcutno je pomanjkanje dobrih aparatov, ki omogocajo natancno diagnostiko in sodobno terapijo. Ce morajo biti osnovne ordinacije blizu prebivalstva, je bolje koncentrirati dobre diagnosticne in terapevtske pripomocke v centru, kot pa imeti veliko stevilo aparatov, ki so slabse kakovosti in z njimi ne dela specialist. 
Medicina zanteva medicinsko in socialno razgledanega zdravnika splosne medicine s podiplomskim studijem. Nje-mu v pomoc naj bodo predvsem kot konzultanti specia­list! raznih strok. Ker je specialisticna sluzba del hospi­talne, je tako vzpostavljena vez med osnovno zdravstveno sluzbo in bolnisnicno zdravstveno sluzbo. Medtem ko je zdravnik splosne medicine vodilen v resevanju socialno­medicinske problematike, je specialist zadolzen za posre­dovanje sodobne diagnostike in terapije. 
Premalo je strokovnega osebja, predvsem visjega. Po najnizjih republiskih normativih manjka na Gorenjskem priblizno 20 zdravnikov. Premalo je sredstev na razpolago za izpopolnjevanje zdravstvenega osebja, se manj za nadomestilo za zdravnika, ko je na izpopolnjevanju. Sko-raj ni poklica, ki bi bil tako preobremenjen z nadurnim delom, kot je zdravniski. 
Razvoj medicine je sei tako dalec, da danes ne more biti vsej zamotani diagnostiki dorasel en sam zdravnik, nejasno obolenje lahko razvozla le v teamu sodelavcev. Se vedno ostane zdravnik splosne medicine edini odgo­voren, da poveze vse analize (klinicne in socialne) v ce­loto in spremlja bolnika med zdravljenjem, s tern pa pre­vzema postopoma tudi skrb za celotno zdravstveno varstvo druzine. 
Organizacija zdravstvene sluzbe in socialna medicina 
Po predpisih zveznega in republiskega zakona o zdrav­stvenem varstvu in organizaciji zdravstvene sluzbe je v tern obdobju prevzela komuna vso odgovornost za orga­nizacijo zdravstvene sluzbe in zdravstvenega varstva. Odlocanje za nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva je bilo dano v njeno pristojnost. Strokovne naloge, ki so splosnega pomena za zdravstveno varstvo, naj bi oprav-Ijal dolocen zdravstveni zavod kot zdravstveni center. 
Proti koncu leta 1961 so bili formirani obcinski zdrav­stveni centri v okviru tedanjih zdravstvenih domov. Okraj­nemu higienskemu zavodu, ki je bil z odlocbo 27. decem-bra 1960 razglasen za samostojen zavod, je bilo poverjeno tudi opravljanje nalog zdravstvenega centra za obmocje okraja Kranj. Komisije, ki so delovale v okviru okrajnega sveta za zdravstvo, so presle k okrajnemu zdravstvenemu centru. Ta je na svoji seji 29. decembra 1961 formiral se nove komisije, potrebne glede na razsirjene naloge, ki naj bi jih opravljal zdravstveni center. Z ukinitvijo okrajev so bili ukinjeni tedanji okrajni in obcinski zdravstveni centri, njihovo vlogo pa je prevzel medobcinski zdrav­stveni center. Delo zdravstvenega centra se je odvijalo znotraj komisij, ki jim je bilo zaupano preucevanje posa­meznih vprasanj, in na sejah strokovnega sveta, ki je dajal mnenja o porocilih in predlogih centra. 
Pomembno vlogo je odigral zdravstveni center pri izvedbi zakona o organizaciji zdravstvene sluzbe v SRS, katerega namen je bil zdruziti v zdravstveni dorn vse zdravstvene institucije, ki opravljajo dejavnost s podrocja osnovnega zdravstvenega varstva. 
Leta 1968 sta bila formirana dva zdravstvena domova: za obcini Jesenice in Radovljica en zdravstveni dorn s sedezem na Jesenicah ter za obcine Kranj, Skofja Loka in Trzic drugi s sedezem v Kranju. Obratne ambulante so se vkljule v zdravstveni dorn kot posebna sluzba medi­cine dela. Lekarne Kranj, Skofja Loka in Trzic so se zdru­zile v eno. Novi zakon ni posegel v reorganizacijo bolnis­nic, prikljucil je le specialisticno sluzbo hospitalom. 
Vloga in pomen zdravstvenega centra sta se vecali iz leta v leto, saj je s svojim delom skrbel za enotno progra­miranje ter izvajanje, spremljanje in evoluacijo progra­mov zdravstvenega varstva, za smotrnejso razporeditev kadrov, za smotrnejso razporeditev in racionalnejso upo­rabo delovnih sredstev in ne nazadnje stremel formirati in izvajati enotno strokovno doktrino in metodologijo dela. S tern je dosegel skladnejsi razvoj vseh dejavnosti, boljso medsebojno strokovno povezavo, pravilnejso delitev dela med posameznimi strokami in bolj§o kvaliteto dela zdrav­stvene sluzbe. 
Prebivalstvo Gorenjske sodi s svojim visokim odstotkom starih v starejso populacijo. Moo je podaljsana zivljenj­

106  
Vitalno statisticni  podatki  
Naravno  gibanje prebivalstva  od  1958 do  1968  
Rojenih na 1000 prebi - Umrlih na 1000 prebi - Umrljivost dojeniko v na 100  Naravni prirastek na 1000  Leto  Rojenih na 1000 prebi - Umrlih na 1000 prebi - Umrljivost dojenckov na 100  Naravni prirastek na 1000  
valcev  valcev  fivorojenih  prebi-valcev  valcev  valcev  fivorojenih  valcev  
1958  17,69  8,39  3,87  9,30  1961  18,33  7,96  2,95  10,37  
1959  17,51  9,02  3,50  8,50  1962  18,66  8,56  2,40  10,10  
1960  17,17  8,92  3,16  8,27  1963  18,99  8,10  1,88  10,89  
1961  17,87  8,50  2,85  9,37  1964  19,11  8,29  2,27  10,82  
1962  17,89  9,57  2,94  8,31  1965  19,67  8,58  2,42  11,09  
SRS  1963  17,80  8,47  2,80  9,06  1966  19,81  8,11  2,30  11,07  
1964  17,74  9,66  2,82  8,08  1967  19,10  9,11  2,29  9,90  
1965  18,50  9,70  2,96  8,80  1968  18,26  9,16  2,41  9,10  
1966  18,20  8,48  2,50  9,72  
1967  17,60  9,70  2,66  7,90  Obcina:  
1968  16,58  9,88  2,69  6,70  Jesenice  1968  15,57  9,74  3,76  5,82  
Kranj  1968  19,66  9,21  2,54  10,45  
Regija  1958  18,51  8,17  2,30  10,34  Radovljica  1968  16,78  9,86  1,90  6,92  
1959  17,74  8,33  2,64  9,41  3k.  Loka  1968  19,76  7,94  2,35  11,82  
1960  18,46  8,45  2,76  10,01  Trzi6  1968  18,32  8,62  0,46  9,70  
Prebivalci  po obcinah  za  leto 1961 v absolutnih  stevilkah  in  odstotkih  
0 do 15 let  16 do 54 let  55 in  ve6 let  Sk u  p a  j  
Obcina  Abs. st.  °/o  Abs. §t.  %  Abs. st.  %  Abs. §t.  >/t  
Jesenice  6.778  26,29  15.237  59,11  3.763  14,60  25.778  100  
Kranj  . .  13.222  27,86  27.329  57,59  6.904  14,55  47.455  100  
Radovljica  .  7.238  27,12  14.697  55,07  4.755  17,81  26.690  100  
Skofja  Loka  6.899  28,87  12.730  53,27  4.267  17,86  23.869  100  
Trzic  . . .  3.216  28,63  6.255  55,41  1.793  15,96  11.234  100  
Regija  . .  37.353  27,66  76.218  56,44  21.482  15,90  135.053  100  
Prebivalci  po obcinah  za  leto  1968  v  absolutnih  stevilkah  in  odstotkih  
0 do 15 let  16 d o 54 let  55 in  ve t  let  Sk u  ja j  
Obcina  Abs. st.  %  Abs. st.  %  Abs. st.  %  Abs. st.  %  
Jesenice  7.264  26,61  15.931  58,36  4.102  15,03  27.267  100  
Kranj  . . .  15.374  28,37  30.933  57,09  7.877  14,54  54.184  100  
Radovljica  .  7.693  27,29  15.509  55,02  4.987  17,69  28.189  100  
Skofja  Loka  7.402  28,68  13.724  53,18  4.679  18.14  25.805  100  
Trzic  . . .  3.407  29,03  6.559  54,86  1.926  16,11  11.955  100  
Regija  . .  41.203  27,95  82.656  56,07  23.571  15,98  147.430  100  

ska doba. S tem raste tudi obolevanje, saj starejsi ljudje pogosteje obolevajo. Z gospodarskim razvojem Gorenjske so pogojene tudi bolezni, ki jih prinasa s seboj civilizacija. 
Rodnost ostaja priblizno enaka v zadnjih letih in je nekoliko visja od republiske. 
Umrljivost novorojenckov na Gorenjskem je nizja kot v republiki, vendar se ne smemo biti zadovoljni. Da bi se zmanjsali umrljivost dojenckov, bi morali odstraniti peri­natalne vzroke umiranja dojenckov. Ker druzba ne zasciti dovolj nosecnic, ostajajo zaradi zasluzka predolgo na svo­jem delovnem mestu, celo na takem, ki je zdravju ne­varno. 
Stevilo zavarovanih oseb na Gorenjskem 
Stevilo  Zavarovani e  Vseh  
Leto  prebi­valcev  Delavsko  Kmetijsko  zavaro­vanih oseb  
1964  140.785  131.444  15.695  147.139  
1965  142.880  131.683  15.357  147.040  
1966  144.804  133.308  15.142  148.450  
Regija  1967  146.543  134.678  14.495  149.173  
1968  147.430  136.611  12.448  149.059  
Obcine  
Jesenice  1968  27.297  33.231  597  33.828  
Radovljica  1968  28.189  22.532  2.176  24.708  
Kranj  1968  54.184  49.536  4.742  54.278  
Skofja Lok<  1968  25.805  20.080  4.398  24.478  
Trzi 1968  11.955  11.232  535  11.767  

Stevilo zavarovanih oseb je visje od stevila prebivalcev na Jesenicah in v Kranju, ker stanujejo svojci aktivnih zavarovancev zunaj regije po Sloveniji in tudi v drugih republikah. 
Bolniski stalez aktivnih zavarovancev v letih 1963—1968, poprecni letni % 
Leto Obcina 
1963 1964 1965 1966 1967 1968 
Jesenice Kranj Radovljica Skofja Loka Trzi 5,21 5,09 5,23 4,93 4,38  5,28 5,00 5,68 4,98 4,28  5,72 4,88 6,13 4,87 4,28  5,41 4,35 5,50 4,19 4,45  4,88 3,57 4,34 3,77 4,13  5,78 3,81 4,52 4,39 4,62  
Regija skupaj:  5,05  5,10  5,21  4,76  4,06  4,51  
SRS  4,38  4,74  4,64  4,40  3,87  4,06  

Stalez aktivnih zavarovancev na Gorenjskem je neko­liko visji od republiskega. To se ne pomeni, da so aktivni zavarovanci tudi dejansko bolj bolni. V razvitih dezelah je stalez okrog 5 ali 6. Vecja zdravstvena prosvetljenost in lahka dostopnost do zdravstvene sluzbe pogojuje tudi visji stalez, poleg tega pa je delavec v tezki industriji iz­postavljen tudi vecjim skodljivostim na delovnih mestih. Del visjega staleza pomeni, da je zdravstvena oskrba boljsa in zdravje delavcev bolj varovano; vse to se kaze v boljsi storilnosti in daljsi zivljenjski dobi. V strukturi staleza so naznaceni razni premiki. Nekatere bolezni po­stanejo redkejse, pojavijo pa se v vecjem stevilu druge. Za crevesna obolenja je znacilno, da je bilo vzetih v obrat­nih ambulantah v stalez vec zavarovancev kot v zdrav­stvenih domovih, nasprotno pa je v zdravstvenih domovih odpadlo vec dni na odsotnost od dela pri enem obolenju. 
Med aktivnimi zavarovanci na Gorenjskem se je stevilo izostankov od dela zaradi akutnih crevesnih obolenj za­celo zmanjsevati od 1965 naprej. 
Poprecno Stevilo 
Stevilo 
stevilo bolnikov 
Stevilo bolnikov Stevilo 
izgubljenih na 1000 
Leto aktivnih z akutnimi izgubljenih 
delovnih aktvnih 
zavarovancev crevesnimi delovnih dni 
dni na zavaro 
obolenji 
1 bolnika vancev 
1963  58.030  4.259  30.176  7,09  73,39  
1964  60.184  4.865  32.299  6,64  80,84  
1965  59.180  3.601  23.507  6,53  60,85  
1966  60.759  3.161  22.344  7,07  52,03  
1967 1968  60.904 60.998  2.283 1.726  15.708 13.478  6,88 7,81  37,49 28,30  

Tako veliko zmanjsevanje stevila bolnikov z akutnimi crevesnimi obolenji na 1000 aktivnih zavarovancev prav gotovo kaze boljse delo celotne zdravstvene sluzbe na epidemioloskem podrocju. Takih primerov je prav gotovo vec, le da nimamo ustreznih studij. 
Da bi dobili vsaj posredno sliko o obolevanju prebival­stva, smo primerjali registrirana obolenja v ordinacijah splosne medicine in medicine dela odraslih prebivalcev na 1000 prebivalcev za Gorenjsko in Slovenijo. Na 1000 prebivalcev je bilo v letu 1968 zabelezenih v Sloveniji 917 obolenj, medtem ko na Gorenjskem 1083 obolenj. Ta po­datek ne more pomeniti, da je na Gorenjskem bolnih vec ljudi, lahko pa pomeni, da je zdravstvena prosvetljenost vecja in da bolniki pogosto obiscejo zdravnika. 

BOLNISKI STALE2 AKTIVNIH ZAVAROVANCEV OD LETA 1963 DO 1968 
(Stevilo bolnikov in stevilo izgubljenih dni) 
Obiina Leto 
JeseniceKranj Radovljica Skofja Loka Trzic Regij a   1963  
JeseniceKranj Radovljica Skofja Loka Trzic Regij a   1964  
JeseniceKranj Radovljica Skofja Loka Trzic Regij a   1965  
JeseniceKranj Radovljica Skofja Loka Trzic Regij a   1966  
JeseniceKranj Radovljica Skofja Loka Trzic Regij a   1967  
JeseniceKranj Radovljica Skofja Loka Trzic Regij a   1968  

Stevilo aktivnih zavarovancev 
13.157 
23.026 9.006 7.612 5.229 
58.030 
13.387 
23.633 9.617 8.081 5.466 
60.184 
13.211 23.531 9.206 
8.251 4.981 59.180 
13.884 
23.986 9.600 8.313 4.976 
60.759 
13.466 
24.295 9.633 8.407 
5.101 
60.902 
13.260 24.251 9.666 
8.578 5.243 
60.998 

Stevilo bolnikov izpisanih iz staleza 
17.196 
27.089 9.164 8.389 
6.194 68.03? 
19.451 31.324 12.348 10.866 
7.079 81.068 
18.614 28.152 10.000 
8.849 5.176 70.791 
14.904 22.242 8.716 
6.825 4.475 57.162 
11.915 18.490 
7.086 
5.997 3.981 47.469 
12.966 
20.266 7.533 7.083 4.951 
52.799 
Stevilo izgubljenih bolniäkih dni 
297.481 461.992 206.200 159.759 98.000 1,223.432 
283.559 453.869 223.560 162.978 100.628 1,224.594 
300.609 442.062 217.215 156.439 83.412 1,199.737 
283.697 393.220 204.358 163.677 85.122 1,130.074 
230.068 335.849 161.732 130.921 
78.638 937.208 
272.595 363.404 162.368 147.656 83.355 1,029.378 
Poprecna 
doba bolehanja na 1 bolnika 
17,3 17,1 22,5 19,0 15,8 18,0 
14,6 14,5 18,1 15,0 14,2 15,1 
16,1 15,7 21,7 17,7 16,1 16,9 
19,0 17,7 23,4 24,0 19,0 19,8 
19,3 18,2 22,8 21,8 19,8 19,8 
21,0 18,0 22,0 20,9 16,8 19,5 
bolnikov 
1.307 1.176 1.018 1.102 1.185 1.172 
1.453 1.325 1.284 1.345 1.295 1.347 
1.409 1.196 1.086 1.072 1.039 1.196 
1.073 927 908 821 899 941 
885 761 736 713 780 779 
978 836 779 826 944 866 
izgubljenih bolniäkih dni 
22.610 20.064 22.896 20.988 18.742 21.083 
21.182 19.205 23.246 20.168 18.410 20.348 
22.754 18.786 23.595 18.960 16.746 20.273 
20.433 16.394 21.287 19.689 17.107 18.599 
17.085 13.824 16.790 15.573 15.416 15.389 
20.558 14.985 16.798 17.213 15.898 16.876 
OBOLEVANJE IN UMIRANJE PREBIVALCEV V LETU 1968 
Primerjava med Slovenijo in Gorenjsko 

Obolevanje U m i r a n j e 
Stevilo registriranih obolenj v ordinacijah Stevilo vseh 
Osnovne skupine bolezni sploSne medicine in Rang umrlih domacinov Rang obratnih ambulantah 
I. Infekcijske in parazitarne bolezni . . 
II. Novotvorbe 
III. Alerg, in endokrine bolezni presn. motnje in avitaminoze 
IV.
 Bolezni krvi in krvotvornih organov . 

V.
 Psihicne in psihonevroticne motnje ter motnje osebnosti 


VI. Bolezni zivcnega sistema in cutil . . 
VII. Bolezni cirkulatornega sistema . . 
VIII. Bolezni dihal 
IX.
 Bolezni prebavil 

X.
 Bolezni sel in spolovil 


XI. Kompl. noseosti, poroda, otroko­vanje 
XII. Bolezni koze in podkozja ... . 
XIII. Bolezni kosti in gibal 
XIV. Prirojene nakaze 
XV. Bolezni lastne dojencku 
XVI. Druga obolenja 
XVII. Poäkodbe skupaj (+ samomori) . . 
Bolezni In poskodbe skupaj . . . 
SRS 
18.255 4.749 
30.578 13.672 
39.897 142.184 122.512 425.298 161.985 
98.167 
19.841 113.936 129.268 972 3.353 
13.528 223.387 
1,561.582 
Gorenjska  SRS  Gorenjska  SRS  Gorenjska  SRS Gorenjska  
2.036 508  12 15  12 15  332 2.734  13 250  10 3  
3.536 1.623  10 13  10 14  125 13  12 4  11 13  11,5 13  
3.579 14.051 12.426 41.927 16.144 11.887  9 4 6 1 3 8  9 4 6 1 3 7  25 7.224 1.761 589 153  12 430 85 46 19  12 1 4 6 10  11,5 1 5 6 8  
2.549 11.771 12.809 120 131 1.909 25.356  11 7 5 17 16 14 2  11 8 5 17 16 13 2  155 370 2.318 1.640  —16 39 300 125   14  —  
162.362  17.446  1.531  

Umrljivost prebivalstva 
Najvecja umrljivost je pri nedonosenckih. Za umrlji­vost dojenckov so glavni vzroki obporodne travme, na drugem mestu pa prirojene nakaze. 
Pri predsolskih otrocih so glavni vzroki umiranja ne­zgode, zastrupitve in nasilstvo. Pri predsolskih otrocih so na prvem mestu obolenja dihal, na drugem mestu bolezni cutil in zivcnega sistema, na tretjem mestu bolezni pre­bavil, na cetrtem obolenja koze in podkozja, na petem mestu poskodbe, na sestem mestu alergicne in endokrine bolezni, motnje v presnovi in avitaminoze. 
Po vzrokih umiranja vsega prebivalstva so na prvem mestu bolezni srca in ozilja, na drugem mestu novotvorbe, na tretjem mestu poskodbe pri delu in zunaj dela ter samomori, na cetrtem mestu bolezni dihal, na petem me­stu bolezni prebavil in na sestem mestu bolezni, ki so lastne dojencku. 
Obolelost prebivalstva 
Predsolski otroci najpogosteje obolevajo za boleznimi dihal, nato slede obolenja cutil in zivcnega sistema. Tretje mesto pripada obolenju koze in podkozja. Obolenja pre­bavil so na cetrtem mestu. Na peto mesto pridejo aler­gicne in presnovne bolezni, na sesto nalezljive bolezni in na sedmo poskodbe. 
Tudi v vrstnem redu po pogostnosti obolenj med Go­renjsko in republiko ni bistvene razlike. Najpogostejse so bolezni dihal, na drugem mestu poskodbe na delu in zu­naj dela, na tretjem mestu bolezni prebavil, na cetrtem bolezni zivcnega sistema in cutil, na petem so bolezni kosti in gibal in na sestem mestu bolezni srca in ozilja. 
Med solskimi otroci so najpogostejsa obolenja dihal, nato nezgode, na tretjem mestu so obolenja koze in pod­kozja, na cetrtem obolenja zivcnega sistema in cutil, izmed katerih so najpogosteje zastopana obolenja cutil. 

Peto mesto zavzemajo druge nalezljive in parazitarne bolezni. 
Bolezni srca in ozilja so postale poleg ze nastetih kronicnih bolezni najhujsa nadloga clovestva. S podalj­sano zivljenjsko dobo postaja vse vec moznosti za rast zlocestih novotvorb. Nie manj zaskrbljujoca pa ni epide­mija nezgod, ki terja visoko stevilo umrlih, hkrati pa stra­hotno raste stevilo invalidov. V republiskem merilu je poraslo na 1000 zavarovancev stevilo invalidov od 74,9 na 87,7 v letih od 1956 do 1964. 
Najvecjo odsotnost od dela opazamo v industriji in gradbenistvu. V industriji, kmetijstvu, gozdarstvu in grad-benistvu je tudi trajanje odsotnosti od dela najdaljse. 
Med starejsimi ljudmi raste obolelost, zelo strmo pa raste tudi hospitalizacija. Iz leta v leto vecja hospitaliza-
Zdravstveno osebje v zdravstvenih ustanovah obcine Kranj leta 1968 
—. c Institut 
ZD Kranj g " ZZV Lekarna ZE Kranj -IS o'c za JBC Kranj Kranj o a 
~ on <" 
—E o 2 Golnik ' > is N m' raQ 
O CO© 0J -* Jr Nh-i 

Zdravniki skupaj 42 10 27 (D od tega: zobozdravniki 14 — — zdravniki specialisti 7 19 
(1) 

na specializaciji 1 5 stazisti 1 splosne medicine 20 — 2 farmacevti farmacevtski teh. — — 2 zobarji 8 — — zobotehniki 19 — — med. sestre — tehniki 26 15 67 sanitarni tehniki 1 — — zdravstveni tehniki 1 — — fizioterapevti 7 — 1 rentgenski tehniki 6 — 2 babice 7 14 — laboratorijski tehniki 10 — 8 delovno terapevtski teh. — — — otroske negovalke 4 11 3 nizji medic, kader 53 5 31 1 2 1 
Skupaj vseh 184 55 141 26 19 1 (1) 
cija starejsih ljudi je vezana tudi na visoko zaposlenost zensk, zato je cedalje manj moznosti za nego doma. Za zdravstveno nego starostnikov je zelo slabo poskrbljeno. Marsikatero obolenje starostnikov je sedaj mozno pozdra­viti ali vsaj izboljsati. Zal primanjkuje Gorenjski postelj v domovih za stare ljudi. Zaradi prenatrpanosti in slabe, dotrajane opreme, neprimemih prostorov in nezadostnih sredstev prezivljajo starcki zalostno jesen. Sele v zadnjem casu so se zacele razmere boljsati. Najprej bo treba zaposliti vec osebja za nego in zdravljenje starih ljudi. 
Obcina Kranj ima v Preddvoru »Dom Albina Drolca-Krti­ne« za 105 starih oseb. Le delno pomicnih ali nepomicnih je 42%, od tega 28% tezjih bolnikov. Dom lezi na sa­mem. Za mestno prebivalstvo Kranj nima svojega doma. 
Stevilo zdravstvenega osebja se je povecevalo vse od osvoboditve naprej. Predvsem se je pa spreminjala sesta­va zdravstvenega osebja v prid strokovni usposobljenosti. Tudi nemedicinski strokovni delavci so bili namesceni v zdravstveni sluzbi. 
Zaradi boljse prijavne sluzbe belezimo na Gorenjskem veliko vec primerov crevesnih nalezljivih obolenj. 
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ 

Leta 1968 je poteklo 20 let, odkar je po vojni na Go­renjskem organizirana higienska sluzba. Republiski higi­enski zavod, sedaj Zavod za zdravstveno varstvo SRS Ljubljana, ni zmogel opraviti vseh laboratorijskih preiskav za Gorenjsko. 
Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je vedril v raznih stavbah. Sedaj je v dotrajani dvonadstropni baraki, ki je dokaj malo stabilna in ni varna pred ognjem, delo v njej je se posebno v vrocih dneh skoraj neznosno. 
Leta 1952 je bil ustanovljen higiensko-kemijski labo­ratorij, leta 1958 pa so bile dane prve osnove za razvoj serolosko-bakterioloskega laboratorija in higiensko-bakte­rioloskega. Prednosti lastnih laboratorijev za Gorenjsko so v tern, da s terenom tesno sodelujejo in prek higien­sko-epidemioloske sluzbe aktivno posegajo in preusmer­jajo dogajanje v prid zdravja in gospodarstva. Kot stro­kovni svetovalec je zavod priznan tudi zunaj meja Gorenjske. 
Zavod za zdravstveno varstvo Kranj sestavljajo: 
— oddelek za organizacijo zdravstvene sluzbe in so-cialno medicino z enotami za zdravstveno programiranje, zdravstveno vzgojo, varstvo druzine in zdravstveno stati­sticno sluzbo; 
— oddelek za epidemiologic s serolosko-bakteriolo-skim laboratorijem; 
— oddelek za splosno higieno z enotami za higieno prehrane, komunalno in solsko higieno, DDD (dezinfek­cijo, dezinsekcijo in deratizacijo), s higiensko-kemijskim in higiensko-bakterioloskim laboratorijem; 
—
 dispanzer za medicino dela z laboratorijem za higieno delovnega okolja; 

—
 sanitarna inspekcija za obcini Kranj in Trzic. 


Organizacija zdravstvene sluzbe in socialna medicina 
Na Zavodu za zdravstveno varstvo, ki je strokovna in tehnicna baza zdravstvenemu centru, je vrh zdravstvene administracije. Tu se zbirajo in analizirajo podatk'i zdrav­stvene sluzbe o zdravstvenem stanju prebivalstva, o sto­ritvah zdravstvene sluzbe, zasleduje se razne §kodljivosti socialnega in bioloskega kot tudi fizikalnega okolja cloveka. 
Socialnomedicinsko problematiko so obravnavale zla­sti komisije: za varstvo druzine, za varstvo otrok in mla-dine, za zdravstveno varstvo delavcev, za mentalno higieno in za higiensko-epidemiolosko dejavnost, vendar se j« tudi v delu drugih komisij vedno bolj uveljavljal socialno­medicinski pristop pri obravnavanju in resevanju obsto­jecega stanja. 
Le del konkretizacije zamisljenih natov o izboljsanju zdravja ogrozenih skupin prebivalstva predstavlja aktivno sodelovanje pri ustanavljanju vzgojno-varstvenih ustanov, nadzorovanje razmer v domovih za starejse ljudi, pomoc pri organizaciji klimatskega zdravljenja otrok, zdravstveno­vzgojna predavanja raznim plastem prebivalstva, pobuda za ustanovitev iztreznitvenega centra in nedavni predlog za ustanovitev psihohigienskega dispanzerja. 
Prav tak dispanzerski nacin dela sleherne zdravstvene ustanove pa je tudi koncni cilj sodobnega pojmovanja enovitosti preventivne, kurativne in socialne medicine. 
Epidemiologija 
Delo epidemioloskega oddelka se je na podrocju pre­precevanja nalezljivih obolenj v zadnjih letih mocno raz­sirilo. Ta razvoj je omogocil leta 1962 ustanovljen mikro­bioloski in parazitoloski laboratorij pri Zavodu za zdrav­stveno varstvo Kranj. Vecje stevilo izolacij in vecje sode­lovanje laboratorija s terenom je pospesilo prijavno sluzbo in enoten nacin obdelave nalezljivih obolenj na vsem podrocju Gorenjske. 2e od leta 1963 dalje zavod sistema­ticno raziskuje razsirjenost in vzroke crevesnih nalezljivih obolenj na Gorenjskem. Se pred leti glavna povzroeitelja teh obolenj — bacil trebusnega tifusa in bacil paratifusa B — sta odstopila svoje mesto pri nas na novo se pojav-Ijajocim salmonelam. 
Do leta 1968 je bilo pri obolelih za crevesnimi nalezlji­vimi obolenji izoliranih 30 razlicnih vrst salmonel. Ta po­rast stevila in prijav novih vrst salmonel je posledica raz­vitejse epidemiolosko-bakterioloske sluzbe kot tudi migra­cija prebivalstva in delovne sile ter okuzene zivine. Sirjenje teh obolenj omogocajo v nekaterih obcinah se neurejene komunalne naprave ipd. 
Vsa prijavljena crevesna nalezljiva obolenja na Gorenj­skem v primerjavi s Socialisticno republiko Slovenijo 
Izran  na  10.000  prebivalcev  
G o r e n j s k a  Slove n  j a  
Absolutno  Oboleli  Absolutno  Oboleli  
Leto  Stevilo  na 10.000  stevilo  na 10.000  
obolelih  prebivalcev  obolelih  prebivalcev  
1958  28  2,1  637  4,1  
1959  77  5,1  903  5,7  
1960  46  3,4  1.341  8,4  
1961  59  4,3  1.121  7,1  
1962  63  5,1  1.213  7,6  
1963  73  5,3  802  5,0  
1964  211  15,0  1.146  7,0  
1965  487  34,1  1.912  11,6  
1966  669  46,2  4.687  28,2  
1967  898  61,3  4.698  27,9  
1968  722  49,0  4.708  27,7  

Epidemiolosko pomembna so tudi obolenja nalezljive zlatenice, ker jih je veliko in zapuscajo tezje posledice. Stevilo obolenj je bilo najvisje leta 1959 (38,06 na 10.000 prebivalcev) in v letu 1966 (37,22 na 10.000 prebivalcev); aniktericne oblike obolenja niso vstete. Pri razdelitvi obo­lenj po starostnih skupinah opazamo, da najvec obolevajo otroci od 5. do 15. leta (solarji) v nasprotju s crevesnimi 

nalezljivimi obolenji, kjer je najvecja obolelost pri starostni Stevilo preiskanih serobakterioloskih vzorcev 
skupini od 0 do 5 let. 
Stevilo  prijavljenih  z  nalezljivim vnetjem jeter  
(Nalezljiva zlatenica)  
Leto  Stevilo obolelih  Oboleli na 10.000 prebivalcev  
1958  406  31,47  
1959  496  38,06  
1960  436  33,11  
1961  261  19,33  
1962  208  15,27  
1963  106  7,71  
1964  236  16,76  
1965  213  14,91  
1966  536  37,22  
1967  453  30,91  
1968  208  14,01  

Epidemioloska sluzba ne more bistveno vplivati na po­tek gibanja kapljicnih infekcij in drugih nalezljivih obolenj otroske dobe, razen tistih, pri katerih je obvezno zascitno cepljenje. Zascitna cepljenja so tako temeljita, da teh obolenj skoraj ni vec. 
Od kapljicnih infekcij otrok na Gorenjskem sta najbolj razsirjeni skrlatinka in ospice. Zaradi uspesnosti zascit­nega cepljenja proti oslovskemu kaslju se ta v zadnjih letih pojavlja le v posameznih primerih. Stevilo obolelih za ospicami je odvisno od naravnega prirastka in stopnje prekuzenosti. 
Za skrlatinko obolevajo otroci v vecjem stevilu v vzgoj­no-varstvenih zavodih, kjer obicajno ni zagotovljena higie­na. Poleg prenatrpanosti vrtcev, bivanja ze bolnih otrok med zdravimi, slabega higienskega rezima z lezalniki, pre­majhne kubature prostorov in podobno, so tezave se zaradi prezgodnjega vracanja otrok v otroske ustanove po preboleli skrlatinki. Isto velja za druge bolezni otroske dobe. 
V zadnjih letih so bila vpeljana nova obvezna zascitna cepljenja: v letu 1961 proti oslovskemu kaslju, v letu 1965 proti otroski ohromelosti in v letu 1968 proti ospicam. 
v letih 1962 do 1968 
poslane 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 ku2nine 

kri 8.962 11.279 15.105 13.961 14.108 13.486 17.329 blato 4.175 6.290 11.724 10.520 10.701 11.169 10.909 urin 2.798 5.140 6.722 5.527 5.975 4.938 5.992 brisi 906 1.242 1.385 1.829 1.518 1.784 3.091 sputumi 103 287 324 108 132 202 405 eksudati 17 4 18 7 22 11 gnoj 17 13 14 30 11 9 14 
izbruhana 
masa 6 2 4 5 liquor 2 1 2 11 14 24 26 
zol9 7 13 8 7 
— — — 
— — 

vzorci zivil 
> 

mesa, brisi kont. mest 231 712 223 520 605 
— — 

Skupaj 16.980 24.262 35.001 32.709 32.707 32.162 38.380 
V koliksnem odstotku so bili otroci na Gorenjskem cepljeni s posameznimi cepivi 

D -Te V. Variollae Polio Di-Te-Per Tetanus Leto 
a b a b a b a b a b 

1958 55,6 91,6 84,2 94,3 1959 79,5 91,4 80,3 92,5 79,2 
— — — — 

1960 81,05 88,9 95,0 96,0 80,5 
— — — — 

1961 93,0 91,0 90,0 70,0 93,0 
— — — — 

1962 92,0 86,0 86,0 75,0 83,0 
— — — — 

1963 93,2 90,2 70,9 78,6 92,4 
— — — — 

1964 93,2 91,5 93,1 62,0 90,5 95,1 
— — — 

1965 96,2 94,5 94,3 91,4 95,3 84,0 93,6 97,2 
— 

1966 96,1 96,0 95,2 62,1 92,2 80,0 90,2 97,3 
— — 

1967 95,4 94,4 93,2 77,2 96,1 85,7 95,9 97,1 1968 — 96,8 94,7 93,4 78,3 92,8 86,7 97,3 96,9 
Di = cepivo proti d avici Te = cepivo proti tetanusu 
V.Variollae = cepivo proti kozam Polio = cepivo proti otroski ohromelost Per = cepivo proti oslovskemu kaslju a = osnovno cepljenje b = revakcinacija 
Antibiogramov je bilo leta 1968 2707, od tega 78 rezi-Proti tuberkulozi so cepljeni otroci ze takoj po rojstvu, stentnih. med solanjem pa so se revakcinirani. 
Preiskave zivil v zivilsko kemicnih laboratorijih regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo v SR Sloveniji leta 1967 
Pregledano 2ivil Nan in ätevilo pregledov Stevilo 
pregledov 
 % od vseh 

Zavod ,. Od tega % Bakterio % od vseh komiiskihna 1000 
neprimemih neprimemih loskih 
preiskav kemijsKin preiskav prebivalcev 

Ljubljana  2.233  322  14,4  
Kranj  2.656  548  20,6  
Celje  1.263  322  25,5  
Maribor  2.011  380  18,9  
Koper  539  77  14,3  
Gorica  317  138  43,5  
Novo  mesto  ... .  1.661  236  14,2  
Murska  Sobota  
in  Ravne  na  Koroskem  
Skupaj  10.680  2.023  18,9  

Splosna higiena 
Najobseznejsa enota oddelka za splosno higieno je higiena prehrane. S svojim delom uvaja sodobne koncepte prehrane, predvsem v druzbenih objektih prehrane, poleg tega pa opravlja zdravstveno kontrolo v prometu in proiz­vodnji zivil, in sicer s terenskimi in laboratorijskimi pre­gledi zivil, voda, pozivil in vsega, kar pride v dotik z zivili. Vsako leto pregleda higienska sluzba okoli 1000 zivilskih obratov in odvzame vec kot 500 vzorcev vode; k temu pa je treba pristeti se preglede sanitarne inspekcije. Izviri pitne vode so na Gorenjskem pretezno dobri. Zaradi ne­primerne gradnje in zastarelega omrezja so okuzbe mar-sikje naknadne. Voda v letnih kopaliscih je se primerna, medtem ko so reke onesnazene. Vsa vecja naselja odva­jajo smeti in odpadke na sodoben nacin, nezadovoljivo je koncno odlaganje smeti in odpadkov industrije, kar bo treba resiti za celotno Gorenjsko. Zdravstvena sluzba le opozarja, ne more pa sanirati negativnih ekoloskih vpli­vov, oneciscenja ozracja, slabe kanalizacije, neurejenega odstranjevanja odpadkov in kuznin ter se vedno slabih stanovanj v barakah. Zelenic nasa mesta, pa ceprav so majhna, skoraj ne poznajo; ni vedno dovolj otroskih igrisc, premalo je rekreacijskih prostorov, predvsem pa poklicnih animatorjev fizicne kulture. 
Stevilo pregledanih vzorcev zivil in predmetov splosne rabe sicer raste iz leta v leto, vendar se dalec ni toliksno, kot je drugod po svetu. 
193 8,6 2.233 100,00 5,0 
2.183 82,2 641 24,1 18,1 325 25,7 1.263 100,0 4,8 870 43,3 1.956 97,3 6,7 
539 100,0 4,7 
— 
317 100,0 2,9 
— 
826 49,7 1.661 100,0 14,3 
4.397 41,2 8.610 80,6 6,3 
Leto  1961  1962  1964  1965  1966  1968  
a) b)  1203  5628—  6998  861  7763 2723  6790 2723  8594 3221  8702 3379  8238 2770  
a) =  higiensko-bakterioloski  laboratorij  
b) =  higiensko-kemijski  laboratorij  

Med bakterioloskimi vzorci iz leta 1968 je 2253 zivil in 4378 brisov na cistoco. 
 2U
Kemijsko je vzorcev zivil neprimemih, medtem ko je vsako peto zivilo bakteriolosko neprimerno. 2al so med neprimemimi zivili tudi osnovna: Va mleka in mlecnih proizvodov je neprimemih, meso 15 do 20%, sladoledov pa kar dobra polovica ne ustreza predpisom. V zadnjem casu ugotavljamo vse vecje stevilo zivil in predmetov splosne rabe, ki so barvana z nedovoljenimi barvili. 
Iz evidence zastrupljenj s hrano je razvidno, da stevilo prijavljenih zastrupljenj pada. Nekoliko zastrupitev je vsa­ko leto z gobami. Pri zivilcih raste stevilo salmoneloznih obolenj. 
Zavod za zdravstveno varstvo povezuje delo sanitarne, veterinarske, trine, gradbene in delovne inspekcije. 
Medicina dela 
Posebno pozornost je treba posvetiti tistim, ki so za­posleni v delovnem procesu. Fizicnim naporom se pri­druzi se izpostavljenost raznim skodljivostim. Specificno zdravstveno varstvo delavcev je bilo ze pred vojno v zelezarni na Jesenicah, med vojno je bila ustanovljena zeleznicarska ambulanta. Od leta 1957 so bili prvi zacetki higiene dela, temu se je leta 1960 pridruzil se dispanzer za medicino dela, ki je bil konec leta 1968 prikljucen osnovni zdravstveni sluzbi. 

Leta 1948 so bile ustanovljene obratne ambulante v tovarnah »Sava« Kranj, »Iskra« Kranj in »Tiskanina« Kranj, 1950. leta v »Inteksu« Kranj (tovarna je bila v letu 1962 zdruzena s »Tiskanino« Kranj), 1954. leta v SGP »Projekt« Kranj (ki je poslovala do 1961. leta) in 1955 v »Planiki« Kranj. 
Leta 1964 je sklenil Zdravstveni dorn Kranj z vsemi vecjimi podjetji, ki nimajo svojih obratnih ambulant, po­godbe, s katerimi so bili imenovani za podjetja pristojni zdravniki. 
Od 1. aprila 1968 so ponovno vse obratne ambulante strokovne in delovne enote zdravstvenih domov. 
Od leta 1952 do 1966 je bilo prijavljenih 1100 poklicnih obolenj. Najvec (40%) je bilo prasnih bolezni dihal, 23 % poklicnih zastrupitev, 15% poklicnih koznih obolenj in 6 % poklicne naglusnosti. 
Z okrepitvijo zdravstvene sluzbe, zaradi spremenjenih pogojev na delovnem mestu, zaradi novih tehnoloskih procesov in zaradi razvijanja sluzbe higiensko-tehnicne varnosti pri delu se spreminja stevilo odkritih poklicnih bolezni v raznih letih. 
V letu 1968 je bilo na Gorenjskem 117 poklicnih bolezni: od tega 
—
 4 prasne bolezni dihal, — 42 naglusnosti, 

—
 15 vibracijskih bolezni, 

—
 32 koznih bolezni, 

—
 24 drugih poklicnih bolezni. 



ZDRAVSTVENI DOM KRANJ 
Takoj po osvoboditvi smo zeleli, da bi vsi imeli enako moznost za zdravljenje. Zacasno so bile preurejene ze obstojece hise v posamezne ordinacije. Sluzba pa nl prevzela samo skrbi za bolnike, temvec je prevzemala skrb za celotno zdravstveno varstvo, to se pravi poleg bol­nega tudi skrb za zdravega cloveka. S tern so porasle potrebe po dispanzerskem delu, patronazni sluzbi in po drugih preventivnih akcijah. Za tako razsirjeno dejavnost so postali prostori pretesni, zgraditi je bilo treba sodobne svetle ordinacijske prostore, prijetne cakalnice in naba­viti opremo za uspesno delo. 
Zaradi vse vecjih potreb na podrocju obcine Kranj je bila adaptirana bivsa tovarna cevljev na Zlatem polju. Dograjen je bil se en trakt in s tern je bila urejena osnov­na stavba za bodoci zdravstveni dorn. V tej stavbi so bili predvideni prostori za splosne ambulante, nekatere spe­cialisticne ambulante, laboratorijske enote in bolnisko diagnostics oddelek. Zaradi pomanjkanja denarja so se v to stavbo zacasno vselile tudi dispanzerske enote. Za njih je bila predvidena izgradnja dispanzerskega centra skupno z Zavodom za zdravstveno varstvo. 
Neresen je se problem ambulantnih prostorov in pro-storov nekaterih dispanzerskih sluzb za desni breg Save, to se pravi za podrocje Strazisca, kjer je z urbanisticnim nacrtom predvidena velika razsiritev mesta Kranja. 
Poleg nastetih objektov uporablja sluzba predvsem za potrebe dispanzerskih sluzb — sole in zadruzne domove, v katerih so urejene posvetovalnice za otroke. 
V obcini Kranj je bila leta 1959 dokoncana prva stavba za splosne ordinacije in specialisticno sluzbo ter hospi­tal z 59 posteljami (internih 24, otoloskih 24, okulisticnih 8 in 3 ortopedske postelje). Leta 1960 je bila postavljena sodobna zobna ambulanta Kranj, zdravstvena postaja Preddvor in adaptirana zdravstvena postaja Jezersko. Leta 1963 je bila dokoncana resevalna postaja z veliko dvo­rano in manjsimi sobami za skupinsko delo. Istega leta je bila dokoncana tudi zdravstvena postaja Cerklje. Leta 
1965 je bila zgrajena lekarniska postaja Strazisce, leta 1966 nova lekarna v Kranju. Z dokoncno ureditvijo ambu­lante v Cerkljah je dobila svoje prostore lekarniska po­staja. 
Zdravstvena sluzba se je v zadnjih desetih letih toliko razsirila, da so prostori, ki so bili zgrajeni v letu 1969, pretesni. Danes so vsi ambulantni prostori zasedeni od jutra do noci. Vse bolj se kaze potreba po izgradnji stavbe, kjer bi nasla svoje mesto otro§ko varstvo in solski dispan­zer. 
Po predlogu o reorganizaciji zdravstvene sluzbe so se zdravstveni domovi na Gorenjskem zdruzili v dva zdrav­stvena domova. Bolniski diagnosticum oddelek pri Zdrav­stvenem domu Kranj je bil prikljucen Institutu za pljucne bolezni in tuberkulozo Golnik, otorinolaringoloski oddelek pa Splosni bolnisnici Jesenice. 
Danes izvaja zdravstveno varstvo v Zdravstvenem do­
8* 
mu Kranj 6 strokovnih sluzb. Splosno zdravstveno varstvo je najmocnejsa enota z 10 ambulantami, laboratorijem in resevalno postajo. Od leta 1964 dalje je bila uvedena registracija obcanov pri splosnih zdravnikih, da bi izbolj­sali skrb za prebivalstvo in ponovno polagoma dobili tip druzinskega zdravnika, ki bo skrbel za druzino in dolo­ceno skupino prebivalstva po principih enotne medicine 
— zdruzene preventivne, kurativne in socialne medicine. Da bi cimprej strokovno pomagali poskodovanim in tezko bolnim, je bila leta 1966 odprta Ambulanta za urgentno pomoc, kjer je stalno (dan in noc) dosegljiv zdravnik. Se nereseno je vprasanje hisne nege nepomicnih bol­nikov. 
Dispanzerske sluzbe so kljub precejsnjemu razvoju v zadnjin desetih letih se vedno najbolj obremenjene z delom in le s tezavo zmagujejo vse naloge. Zdravstvena prosvetljenost in visji zdravstveni standard vse bolj silita to sluzbo k razsiritvi. Potrebno bi bilo nastaviti vsaj se enega pediatra in dva solska zdravnika, da bi vsaj delno krili potrebe in zahteve uporabnikov te sluzbe. Tudi pro-storno je ta sluzba najbolj utesnjena. V sklopu dispan­zerskih sluzb deluje tudi polivalentna patronazna sluzba z 10 visjimi patronaznimi sestrami, ki s svojim preventiv­nim delom na terenu prispevajo k izboljsanju zdravja pre­bivalcev. 
Ker Kranj nima svoje splosne bolnisnice, je v posebnem polozaju glede specialisticne sluzbe, ki so jo po zakonu dolzne organizirati bolnisnice. Zdravstveni dorn Kranj ima svojo specialisticno sluzbo — ortopedsko, nevrolosko, psi-hiatricno, okulisticno, rentgenski oddelek z zdravnikom in 5 rentgenskimi tehniki ter fizioterapijo s 6 fizioterapevti. Specialistia sluzba omogoca hitro diagnostiko in te­rapijo ter sodobno rehabilitacijo bolnikom in poskodo­vancem. Vse bolj se kaze potreba po organizaciji kirurske, zlasti travmatoloske specialisticne sluzbe. Z razvojem ci­vilizacije se veca stevilo psihicnih motenj, kar nujno na­rekuje ureditev psihiatrie sluzbe v obliki dispanzerske dejavnosti. Poleg psihiatrov bi morali sodelovati se psi-hologi, logopedi in socialni delavci. 
Po integraciji zdravstvenih ustanov v enoten zdravstve­ni dorn imamo v Kranju mocno sluzbo medicine dela z 11 zdravniki. Med njimi je kar 5 specialistov medicine dela, ki pod strokovnim vodstvom dispanzerja za medicino dela zdruzeno skrbe za zdravje delavcev po enotnih kon­ceptih. 
Zavedajoc se, da je mozno gojiti kvalitetnejse zdrav­stveno varstvo s povecanjem in obnavljanjem znanja, skrbi zdravstveni dorn za izpopolnjevanje, dodatno solanje in specializacijo svojega kadra. Tako se danes usposabljajo splosni zdravniki za specialiste splosne medicine, ki bodo dodatno oborozeni z znanjem socialne medicine oprav-Ijali najzahtevnejse naloge — naloge druzinskega zdrav­nika. 
Tako kot zdravniki se tudi dosedanje bolnicarke ob svojem rednem delu solajo v vecernih urah. 2e v prihod­njem letu bodo na sedanjih delovnih mestih bolnicark me-dicinske sestre. 
Cilj zdravstvenega doma je, da bi imeli v splosnih ambulantah specialiste splosne medicine, v obratnih am-bulantah specialiste medicine dela, v dispanzerskih sluz-bah pa specialiste pediatre, solske higienike, ginekologe in druge ustrezne specialiste. 
Zobozdravstveno varstvo obcanov je pred desetimi leti imelo na skrbi le 6 dentistov in 1 zobozdravnik, ki so delali v javni zdravstveni sluzbi. 
Pogoji dela so bili izredno slabi. V enem samem pro-storu so bili 3 zobozdravniski stoli, tako da ni bilo mo-goce delati s pacienti individualno. Tudi vsi zobotehniki so delali v enem samem prostoru brez locenih prostorov za vlivanje in gipsanje. Cakalna doba pacientov je bila skoraj neskoncna, saj je poleg pacientov z bolecinami ambulanta sprejemala in vpisovala paciente le dvakrat letno. Delo s solsko mladino je bilo minimalno, vendar se ze tedaj kaze zacetek preventivnega mladinskega zo­bozdravstva, saj je bila odprta solska zobna ambulanta v osnovni soli »Simon Jenko«. Malo na boljsem so bili zavarovanci oziroma delavci, zaposleni v »Iskri« Kranj in v »Tekstilindusu« Kranj. Obe podjetji sta se zavedali vaznosti pravocasnega saniranja zob in sta zato iz svojih sredstev odprli obratni zobni ambulanti. Temu zgledu je kmalu sledila tudi tovarna »Planika« Kranj. Zobozdravstvo je dozivelo svoj razcvet, ko je bila na Zlatem polju poleg zdravstvenega doma zgrajena sodobna poliklinika. Sred­stva za to stavbo so prispevale gospodarske organizacije, zdravstveni dorn in obcina. Z zdruzenimi sredstvi je uspelo zgraditi funkcionalno stavbo in jo tudi delno opremiti. Ta­ko smo se danes lahko ponosni na objekt, ki v SRS skoraj nima primere. Vendar se s tern gradnja objektov, v kate­rih dajemo zobozdravstveno varstvo obnom, se ni kon­cala. Opremili smo se solsko zobno ambulanto v solah »Lucijan Seljak« in »Stane Zagar«. S sredstvi druzbeno­politicnih skupnosti in obcanov pa smo zgradili se ambu­lanto v Preddvoru, Cerkljah in na Jezerskem. Tako smo sluzbo cimbolj priblizali obcanom in pacientom. 
c ' 

SI. 1. Zgradba bolnisnice za ginekologijo in porodniätvo Kranj 
Od skromnih 7 zobnih terapevtov leta 1958 je danes zaposlenih v zobozdravstveni sluzbi 23 terapevtov (2 spe­cialista ortodonta, 14 stomatologov in 7 dentistov). Zlasti razveseljivo je, da se je razmerje stomatolog — dentist mocno obrnilo v korist stomatologov, od 7 dentistov jih se 5 izredno studira na II. stopnji, tako da bodo cez leto nasi obcani imeli zobozdravstveno varstvo res na najvisji strokovni stopnji. Po razsirjenosti sluzbe je kranjsko zo­bozdravstvo na drugem mestu v Sloveniji (takoj za Ljub-Ijano); en zobni terapevt pride na priblizno 2500 prebi­valcev. 
Posebno solidno je razvita preventivna sluzba, tj. var­stvo otrok, saj dela za solsko in predsolsko mladino v nasi obcini 7 terapevtov. 
Uspesnost zobozdravstvene sluzbe v zadnjih letih se lahko vidi tudi iz tega, da procentualno vedno bolj zmanj­suje stevilo ekstrahiranih zob, raste pa stevilo zalivk (pred desetimi leti je bilo razmerje 4 ekstrakcije na 1 zalivko, danes pa je razmerje 3 zalivke na 1 ekstrakcijo). 

Cakalna doba, ki je na zalost se danes dostikrat vzrok za kritiko zobozdravstvene sluzbe, je zdaj le navidezna. Na vrstni red caka le kakih 5 % vseh obcanov, drugi pa stalno krozijo in si vedno pravocasno popravljajo zobe. Cakalna doba pa je tudi zato, ker je procentualno precej terapevtov zaposlenih z mladinskim zobozdravstvom. uspehi njihovega dela pa se bodo pokazali sele cez leta, ko bo veliko manj zobnih invalidov. 
Za gradnjo ali adaptacijo v zdravstvenem domu je bilo porabljenih 4,472.818 N din sredstev, od tega za zgradbe 3,226.833 N din, za opremo pa 1,245.985 N din. 
Gradnje:  
Zdravstveni dorn Kranj je veljal  3,226.833 N din  
Resevalna  postaja  607.998 N din  
Zobna  ambulanta  681.948 N din  
Zdravstvena  postaja  v  Preddvoru  148.705 N din  
Zdravstvena  postaja Jezersko  37.118 N din  
Zdravstvena  postaja Cerklje  31.133 N din  
provizorij  215.991 N din  

BOLNISNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNlSTVO KRANJ 
Od leta 1955 ima Kranj svojo porodnisnico, ki je bila 9 let v provizoricno adaptirani stanovanjski nisi v Kranju. Ker prostori niso nikakor ustrezali, so leta 1959 zaceli graditi novo porodnisnico, ki je bila leta 1964 dograjena. Nova Bolnisnica za ginekologijo in porodnistvo Kranj je v sklopu drugih zdravstvenih ustanov. Veljala je 7,762.401,48 din. 
Od ustanovitve pa do konca leta 1968 je bilo opravlje-no naslednje strokovno delo: 
oskrbljeno 59.517 zena, 
rojenih 19.174 otrok, 
opravljenih 24.595 operacij, 
danih 2.885 transfuzij, za katere je bilo 
porabljenih 1.013 litrov krvi, in 
odkritih 327 rakastih bolezni. 
Bolniskih postelj je 103, in sicer na: 
— ginekoloskem oddelku 54, 
— porodniskem oddelku 44, — oddelku za intenzivno nego 5. 
Razen tega je 46 postelj za nego novorojenckov, za intenzivno nego 7 in 2 inkubatorja. 
Stevilo oskrbnih dni po letih: 
1963 1964 1965 1966 1967 1968 
15.839 16.125 32.186 35.786 34.206 34.943 Poprecna lezalna doba v BGP je znasala: 
—
 na porodniskem oddelku 8,42 dni, 

—
 na ginekoloskem oddelku 8,31 dni. 


Perinatalna umrljivost Celotna Umrli 
Mrtvoroienost 
Leto umrljivost iivorojeni % % 
1964  0,23  0,23  
1965  0,26  0,10  0,16  
1966  0,33  0,19  0,14  
1967  0,49  0,40  0,09  
1968  0,23  0,09  0,14  

Te stevilke govore o narascanju mrtvorojenosti! Z mrtvim plodom v maternici je bilo sprejetih v letu 1967 18 in v letu 1968 16 zena, v obeh letih pa ena z mrtvima dvojckoma, tako smo izgubili v zadnjih dveh letih kar 36 se nerojenih otrok. 
Velik porast komplikacij gre zelo verjetno na racun ekonomskih razlogov, zmanjsanja stevila preventivnih pre­gledov med nosecnostjo in strahu, da bi s stalezem pred 
Leto 
Sprejemov . . Porodov . . . Noseic . . Rojenih . . . Dvojckov . . Trojckov . . . 
Cetverckov . . Mrtvorojenih Umrli zivorojeni Nedonosencki . Umrlih mater . 

Pregled dejavnosti porodniskega  oddelka  po posameznih  letih  
1960  1962  1963  1965  1966  1967  1968  
1362  1368  1293  1304  1325  1887  2090  2150  2116  
1314  1317  1247  1252  1272  1814  2000  2061  2035  
48  51  46  52  53  73  90  89  81  
1332  1332  1267  1269  1292  1836  2023  2083  2061  
18  15  20  16  21  22  19  22  26  
1  
1  
23  21  16  9  8  12  11  28  21  
15  13  7  8  14  14  18  18  16  
61  82  73  76  83  86  105  103  122  
—  —  1  —  —  —  —  —  —  

Leto 1960 
Skupaj 1669 1954 Specialisticno ambulantne storitve in pregledi 419 855 Sprejemi 1250 1099 
nastopom porodniskega dopusta bila zena ekonomsko prizadeta. Samo mrtvorojenost je v zadnjih dveh letih narasla od 0,54 v letu 1966 na 1,30 v letu 1967 in 1,02 v letu 1968, medtem ko je bila leta 1962 manjsa kot 1 %. 
Na ginekoloskem oddelku je iz leta v leto vec oprav-Ijenega dela. 
Za najuspesnejso nalogo BGP in njenega ordinacij­skega dela smatramo zgodnjo, tj. pravocasno odkrivanje rakastih bolezni. Z uvedbo kolposkopije in citologije v letu 1959 in zlasti se po uspesni organizaciji histoloskega laboratorija v letu 1961 se je ta sluzba razvila v najuspes­nejso v Sloveniji. V desetih letih natancnega izvajanja programa nam je uspelo odkriti 74,11 % vseh rakov ma-ternicnega vratu v zacetnih in dobro ozdravljivih stadi­jih. 
Kako velik uspeh je to, pove dejstvo, da je lahko se 16 zensk po ozdravljeni rakovi bolezni maternice rodilo otroke. 
V dispanzerjih za zene v zdravstvenih domovih so na­slednje enote: 
—
 preventivno ginekoloske ordinacije, 

—
 posvetovalnica za nosece, 

—
 materinska sola, 

—
 porodna in kontracepcijska posvetovalnica. 


Materinske sole se je po posameznih letih udelezilo: 
1961 v 18 tecajih 218 zensk, 
1962 v 10 tecajih 85 zensk, 
1963 v 16 tecajih 162 zensk, 
1964 v 12 tecajih 126 zensk, 
1965 v 11 tecajih 71 zensk, 
1966 — — 

1967 v 8 tecajih 96 zensk 
Vprasanje tecajev za bodoce matere bo treba resiti in najti placnika zanje. 
Poporodna in kontracepcijska posvetovalnica je de­lovala v okviru redne ordinacijske sluzbe. Posveti z zen-skami, ki jih je vodil zdravnik, so bili uvod v tehniko kontracepcije, ki jo je izvajala za to usposobljena me­
1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 
907 912 902 1977 2089 2084 2.060 1171 2874 2343 3067 4862 6038 16.213 2078 3786 3245 5044 6951 8122 18.213 
dicinska sestra. Ker se v zadnjem casu menja nacin kontracepcije in ima prednost oralna kontracepcija, so sestrski sestanki odpadli in vodi celotno kontracepcijsko sluzbo zdravnik. 
V bolnisnici za ginekologijo in porodnistvo je bilo opravljenih naslednje stevilo splavov: 
Do 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 

I. stopnja 785 341 344 311 356 366 402 427 473 448 
li. stopnja 1126 245 265 265 217 247 388 360 331 299 Skupaj 1911 586 609 576 573 613 790 787 804 747 
Na 1 splav je bilo 2,39 porodov. Stevilo splavov je sicer s pospesevanjem kontracepcije nekoliko nazado­valo, je pa se vedno previsoko. 
INSTITUT ZA PLJUCNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK 
Institut je vplival bistveno na ogromno zmanjsanje tuberkuloze v Sloveniji. Redno je organiziral podiplomske tecaje iz ftiziologije in pnevmonologije za izobrazevanje zdravnikov iz vse Jugoslavije. Njegovo podrocje dalepresega meje obcine. 
Kot prva ftizioloska ustanova se je zal intenzivno baviti z nespecificnimi pljucnimi obolenji. V svojem se­stavu ima bakterioloski laboratorij za diagnostiko bacila tuberkuloze. Prav zavidljivo raven je dosegel tudi kardio­respiratorni laboratorij. 
Institut je bil leta 1968 vkljucen v klinicni center Ijub-Ijanske medicinske fakultete in je postal pedagoska in-stitucija za pnevmoftiziologijo. 
Strokovne enote instituta so: 

a)
hospitalij s 508 posteljami, 

b)
laboratorijsko-diagnosticni oddelek, 


c)
 epidemioloski oddelek za tuberkulozo z odsekom za fluorografiranje in beseziranje (cepljenje), 

c)
dispanzersko pulmoloski center v Ljubljani. 



STEVILO IN VRSTA ZDRAVSTVENIH USTANOV 
V OBCINI KRANJ V LETU 1958 IN 1968 
Zdravstvene ustanove 1Ł 1968 
Higiensko epidemioloski zavodi (medobcinski) Bolnisnice — splosne in porodn. (medobc.) 
— specialne in interne ... . Zdravstveni domovi Lekarne Sanitarne inspekcije 
Okrevalisca 
1.
 Ambulante splosne medicine 

2.
 Ambulante obratne medicine 

3.
 Dispanzer za medicinska dela ... . 


Specialistie ambulante skupaj 
—
 internistie 

—
 kirurgie 

—
 ginekoloäke 

—
 pediatria 

—
 neuroloäka 

—
 psihiatria — okulistia — otoloska — ortopedska 

—
 ambulanta za revmatia obolenja . . . 

—
 antisterilitetna 

—
 protialkoholna 

—
 dispanzer za mentalno higieno .. . 

—
 pnevmoftizioloska 

Sportne ambulante 1 1 Ambulante za preglede zivcev (v letu 1958 so te preglede opravljale ambulante splosne medicine) 1 Bolniski oddelki ambulant 1 Zobne ambulante skupaj 6 11 

—
 sploäne zobne ambulante 2 5 — obratne zobne ambulante 2 2 

—
 äolske zobne ambulante 2 3 — ortodontske ambulante — 1 


Disp. za pljue bolezni in tbc 1 1 Otroski dispanzerji 2 1 Otro§ke posvetovalnice — terenske ... . 8 6 Solske ambulante 2 1 Dispanzer — posvetovalnice za zene . . . 2 1 Antivenerii dispanzer 1 1 Babiska terenska sluzba — okolisi ... . 15 8 Patronazna sluzba — okolisi 1 1 Higiensko epidem. oddelek pri ZD . . . . 1 2 Antiveneria ambilanta pri ZZV Lekarne in lekarniske postaje 1 5 Resevalna sluzba po okolisih 1 3 Otroäke jasli 
V preteklih letih so bile opravljene stevilne izboljsave v bolniskih oddelkih, nabavljena dragocena diagnosticna aparatura, prenovljena kuhinja, na novo urejen in dozidan interni oddelek. Oddelki za kronicne bolnike in invalide za tuberkulozo so bili ukinjeni: leta 1964 depandansa Preddvor, leta 1965 Gorice in leta 1967 Tupalice, Petrovo brdo in Malijevo brdo. 
Od leta 1964 naprej je institut prvotnih 20 postelj na internem oddelku, ki so bile namenjene za internisticno obdelavo bolnikov iz neposredne okolice, povel na 106 v letu 1968. Socasno je bil na podlagi predlogov o reorganizaciji zdravstvene sluzbe preme§cen na Golnik internisticni oddelek bolniskega oddelka Zdravstvenega doma Kranj. 
BOLNI5NICA ZA OCESNO TBC JEZERSKO 
Bolnisnica za ocesno TBC Jezersko je del ocesne klinike v Ljubljani, ki izkorisca ugodne klimatske pogoje na Jezerskem. Predvidena je gradnja nove bolnisnice, ki bi sprejemala tudi druge bolnike, rekonvalescente in take, ki jim je potrebna rehabilitacija. 
RDECl KRIZ 
Dejavnost Rdecega kriza v Kranju je mocno razvita. Najvecje uspehe ima na podrocju krvodajalstva. Vsako leto organizira letovanje za bolne otroke na Debelem rticu. Od leta 1960 je organiziral RK 232 tecajev in 437 predavanj. Na obmocju kranjske obcine je 37 krajevnih odborov in 46 organizacij mladih clanov. 
Za zdravstveno prosvetljevanje je obcina dala v zad­njih desetih letih 83.000 din. 
ZAKLJUCEK 
V razdobju desetih let je zdravstvena sluzba dosegla velik napredek. Skupscina obcine Kranj je spodbudila in prispevala sredstva za gradnjo stevilnih zdravstvenih objektov: zdravstveni dorn s splosnimi in specialnimi or-dinacijami, resevalno postajo, zobno ambulanto in zdrav­stvene postaje v Preddvoru, Jezerskem in Cerkljah ter bolnisnico za ginekologijo in porodni§tvo Kranj. 2al so se sredstva osusila prej, preden je bilo zgrajeno vse, kar 

bi bilo treba zgraditi: stavbo za dispanzerske dejavnosti in zavod za zdravstveno varstvo ter zdravstveno postajo Strazisce in obratno ambulanto »Sava«. Zdravstveno oseb­je v Kranju je razvilo nove oblike dela. S svojim stro­kovnim znanjem so postali zgled dalec naokrog. Znan­stveno delo zdravnikov in sodelavcev je obogatilo stevilne 
THE DEVELOPMENT OF THE HEALTH-SERVICE IN GORENJSKA
In the last ten years there has been a great progress in the health-service. The Communal Assembly of Kranj has stimu­lated and contributed the means for the building of numerous health institutions: The Home of Health with general and spe­cialised consulting rooms, an ambulance station, Dental Clinic and smaller Homes of Health at Preddvor, Jezersko and Cerklje, as well as a Maternity Hospital in Kranj. The means had run short before all the necessary buildings were built such as: the building for specialised outpatients' treatment for example T. B., 
domace in tuje strokovne revije. Zdravniki iz Kranja so na mnogih kongresih sodelovali z glavnimi referati ali koreferati. Zdravstvena sluzba v Kranju je po svoji stro­kovni dejavnosti na visoki ravni, ceprav so sredstva zanjo odmerjena zelo skromno. 
 IN THE LAST TEN YEARS 
Institute of Public Health, a small Home of Health at Strazisce and a Clinic for workers of the Sava factory. The me­dical staff has developed new methods of work. With their pro­fessional knowledge they serve as a model everywhere. Our doctors and their colleagues enriched many Jugoslav and foreign scientific magazines with their scientific work. Doctors from Kranj speak at many medical congresses. The Kranj Health-service stands at the top by its professional activity although its means are not abundant. 
Literarno delovanje pri Slovencih je pretezno vezano na vecja sredisca, v katerih so si ustvarjalci sluzili vsak­danji kruh, kajti umetnisko delo sämo je v nasih razmerah le izjemoma omogocalo prezivljanje. Tudi Kranj ima do-loceno vlogo v nasi umetniski tvornosti, saj se njegovo ime cesto pojavlja, ce ze ne v literarni, pa vsaj v kulturni zgodovini. Temeljita raziskava bi utegnila odkriti se mar-sikatere podrobnosti, ki bi se jih z ze znanimi dejstvi dalo strniti v kriticen pregled o vlogi mesta z bliznjo okolico v slovenski knjizevnosti. Pri tern pa moramo se­veda upostevati dejstvo, da je literarno kakor tudi drugo umetnostno delovanje pokrajine, dezele ali mesta le toliko vredno, kolikor se more enakovredno vkljuciti v sirsi, slo­venski umetniski prostor. 
Kranjska literarna kronika se zacenja v prvi polovici 

15. stoletja. Iz tega casa so besedila priseg; to so rokopisni pravni obrazci, prevedeni iz nemscine, ki so mimo pravnih, zgodovinskih, jezikovnih in socioloskih zna­cilnosti zanimivi tudi zato, ker so med redkimi dokumenti tedanje dobe s posvetno vsebino. 
Dobrih sto let kasneje moremo vlogo Kranja povezati s protestantskimi literarnimi nacrti. Ker je lezalo mesto ob glavni zvezi Ljubljane z juzno Nemcijo, kjer so delovali protestantski voditelji, so potovali skozenj razni sotrudniki, kot npr. pozimi 1562/63 Stepan Konzul. Zgodovinar Josip Zontar pa je ugotovil tudi pozitivno vlogo kranjskih mescanov — trgovcev pri razpecavanju protestantskih tiskov: »Ko je slo za to, da spravijo pro-testantske knjige v dezelo, ne da bi jih zaplenili ob meji, so sodelovali tudi kranjski trgovci, med njimi bogati sod-nik Gaspar Neff. 2e v Nemciji so porazdelili knjige v vec skupin in jih zavili kot obicajno trgovsko blago ali zabili v sode. Ob mitnicah so jih prijavili navadno kot kramar­sko blago in poravnali predpisano pristojbino.« 
Zemljepisna lega na zivahnem kriziscu prometnih poti 

KRANJ IN SLOVENSKA BESEDA 
Literarnozgodovinska kronika skozi stoletja 
STANKO SlMENC 

in trgovsko-obtniski znacaj z mocnim kmeckim zaledjem st ascasoma napravili Kranj za upravno in gospodarsko sredisce Gorenjske. Le-to pa je seveda privabljalo tudi izobrazence, med njimi literarne ustvarjalce, ki so od prve polovice 19. stoletja pa vse do nasih dni vzdrzevali nepretrgano slovstveno delo. Kranj je bil za nekatere postaja na zivljenjski poti, rojstno mesto ali prvi vecji kraj, skozi katerega jih je vodila pot v svet iz bliznje rojstne vasi. 
Poleti 1846, dvajset let po absolutorju na dunajski pravni fakulteti in po sesti prosnji, je pesnik Franc e Presere n (1800—1849) dosegel imenovanje za odvet­nika v Kranju, takrat malern mestu z okoli dva tisoc prebivalci. Po preselitvi jeseni se je pesnik oglasil le 
26. marca 1848 v Novicah z Zdravljico in konec istega leta z objavo sestih pesmi v petih bukvicah Kranjske cbelice (Nuna in kanarcek, Sveti Senan, Smarna gora, Nebeska procesija, V spomin Matija Copa, Zdravljica), ki pa so bile napisane se v Ljubljana Po izidu Poezij (de­cembra 1846 z letnico 1847) Preseren ni cutil vec nobe­nega mocnega ustvarjalnega nagiba. »V Kranju je mogel zlagati samo drobne verzificirane domislice eroticne in satiricne vsebine, ki pa so se mu porajale s podobno lahkotnostjo, s kakrsno je pisal v dijaskih letih prve verze.« (Anton Slodnjak) Razocaranje v poklicu in popolna osa­melost mu nista dali notranjega miru, ki je za ustvarjanje nujen. Tudi kranjska druzba je bila preozka za razseznost Presernovega duha. Ceprav si je nekaj casa prizadeval, da bi se udelezeval druzabnega zivljenja, je najvec za­dovoljstva nasel med socialno odrinjenimi ljudmi. Pod tezo spominov in dusevnih pretresov se je z vso krutostjo oglasila se bolezen, ki je povzrocila njegov zivljenjski zaton. Tako je postal Kranj zadnja, najbridkejsa in hkrati odresilna postaja na Presernovi poti. Neiztrohnjeno pes­nikovo srce pociva na starem kranjskem pokopaliscu — v Presernovem gaju; v hisi, v kateri je pesnik prezivel svoja zadnja leta in v njej umrl, je danes spominski mu-zej, pred Presernovim gledaliscem pa njegova monumen­talna kiparska upodobitev, delo Franciska Smerduja in 

Petra Lobode. 
Med Presernove sodobnike in nekaj casa celo sode­lavce sodi Vodnikov in Metelkov ucenec Bla z Potoc -ni k (1799—1872), doma iz Kranja (Struzevo), duhovnik, pesnik in pisatelj, sodelavec Kranjske cbelice, Ljubljan­skega casnika in Novic. V Kranjski cbelici je sodeloval le do crkarske pravde, torej v prvih bukvicah, kjer je objavil sest pesmi. Izmed njih se je ohranila in kasneje ponarodela napitnica Dolenjska (Pridi, Gorenc! /z mrzle planine, / vabi Dolenc / v gorke doline.. .)• Po pesniski nadarjenosti je prekasal »pevce letnih casov« in Cop ga je stel za enega najboljsih cbelicarjev. Kasneje v Kranjski cbelici ni vec sodeloval. Po Slodnjakovem mnenju ver­jetno zaradi Pavskove in druge duhovniske ustne kritike prvega letnika, mogoce pa ga je odvrnil celo Preseren, ki je Potocnika zbodel na racun njegovega ukvarjanja s homeopatijo (»Popred si pevec bil, zdaj si homeopät; / popred si casa bil, zdaj si zivljenja tat.«) in kasneje tudi z epigramom na racun praznine njegovih duhovnih pesmi (»Res je duhna in res pesem ni väsa duhna, / dh prazne ki imä, bjega präzna duhä). 
Med leti 1824 in 1828 je deloval v Kranju (Smartin, danes Strazisce) pravnik in duhovnik Frideri k Ba ­rag a (1797—1868), kasnejsi misijonar in cerkveni pisa­telj v Zdruzenih drzavah Amerike. Indijancem je dal prve knjige v njihovem jeziku, tako da ga danes priznavajo ne samo za utemeljitelja indijanskega slovstva, ampak tudi kot zacetnika indijanskega jezikoslovja. 
Celih stirideset let je imel v prejsnjem stoletju pomemb-no vlogo v slovenskem gospodarskem, politicnem in lite-rarnemu zivljenju dr. Jane z Bleiwei s (1808—1881), po rodu Kranjoan, po izobrazbi pa zdravnik in zivino­zdravnik. Ko je 1841 prisel v Ljubljano, je postal profesor zivinozdravnistva in sodne medicine, leto pozneje pa se tajnik kmetijske druzbe za Kranjsko. Njegovo najbolj vidno kulturno delo je bilo urejevanje Kmetijskih in roko­delskih novic, od njihove ustanovitve 1843 pa do Bleiwei­sove smrti. Novice so mimo svojega strokovnega znacaja postale organizacijsko sredisce slovenskega narodnega gibanja pred letom 1848. V njih so sodelovali pisatelji iz vseh slovenskih pokrajin — razen iz Prekmurja — in na­menjene so bile vsem Slovencem: brali so jih kmetje, obrtniki in izobrazenci. Budile so veselje do branja, na­rodno zavest, ucile umnega gospodarstva in pripravile tla za enotnost nasega knjiznega jezika. Bleiweis je v njih uvedel 1846 gajico, ki je postala enoten crkopis za vse Slovence. Novice so bile do 1858 srediäce in zbiralisce slovenskih pesnikov in pisateljev. Bleiweis je najvec de­loval na gospodarskem podrocju. Ceprav je bil amuzicen, se je vtikal tudi v literaturo in hotel kasneje biti njen voditelj, kakor je v politiki postal voditelj konservativnega tabora. Kasneje je postal zaradi svojih nazadnjaskih na­zorov ovira napredku, zato so zaceli liberalni mladoslo­venci z Levstikom oster politicni in kultumi boj proti njemu in njegovim somisljenikom. Najprej so mu vzeli iz rok literamo vodstvo (z ustanovitvijo Slovenskega glas­nika 1858), nato se politicno (z ustanovitvijo Slovenskega naroda 1868). Bil pa je narodno zaveden in se je vse­skozi boril proti nemskutarstvu. 
Sredi prejsnjega stoletja, v viharju marcne revolucije, je vstopil v literaturo Levstikov sodobnik in Trdinov so-solec MatijaValjavec (1831—1897), doma iz Srednje Bele pri Preddvoru (Kranj), profesor v Varazdinu in Za­grebu. Ni se sicer razvil v izrazitega osebnega lirika in ne v velikega folklornorealisticnega pripovednika (Anton Slodnjak), nad svoj cas se je povzpel kot utemeljitelj folklorne epike, na katere dediscini je zidal v osemdesetih letih Anton Askerc (Joze Pogacnik). V kasnejsih letih pa je dosegel znanstvene uspehe kot etnograf in posebej kot jezikoslovec. 
V blizini Valjavve rojstne vasi, v gradu Turn pri Pred­dvoru, je bila rojena Josipina Urbane i — Tur­n o g r a j s k a (1833—1854), ki jo je v javno zivljenje po­tegnil val slovanskega zanosa. Na svoji pripovedni poti se je Turnograjska odlocila za iskanje osebnih radosti in castnih dejanj. To hotenje je zares na dnu njenega dela. Dvakrat je posegla v zgodovino celjskih grofov (mo-tiv tlacanstva v Ocetovi kletvi in motiv Veronike Deseniske v Nedolznosti in sili), sicer pa je uporabljala razlicne snovi, vecinoma vzete iz kake zgodovinske anekdote. (Joze Pogacnik) Snov je le neznatno razsirjala z naivno medi­taeijo ali pa jo docela pretopila z lirienostjo. (Anton Slod­njak) Ceprav zaradi prerane smrti ni mogla dozoreti, ji gre kot prvi slovenski pisateljici castno mesto v nastajanju nase proze. 
Prvi resnieni lirik po Presernu in po sodbi nase lite-rarne zgodovine najpomembnejsi do moderne je bil Si ­mo n Jenk o (1835—1869), rojen v Podreci na Sorskem polju in odvetniski koneipient do svoje zgodnje smrti, ki ga je privedla poeivat v blizino Preserna na kranjsko pokopalis. 2e kot sodelavec dijaskega lista Vaje (1854 in 1855) je pokazal med vrstniki najvecjo zivljenjsko in slovstveno zrelost, ki je kasneje obrodila sadove v prozi (1858: Tilka, Jeprski ucitelj), se bolj pa v poeziji (Pesmi 
1865). Prvi in najgloblji vir Jenkove poezije je erotika (Obujenke, Pred durmi). Drugi vir njegovega pesniskega navdiha je narava, ki mu sluzi le kot sredstvo, s katerim lahko bolj nazorno izrazi dusevna dozivetja (Obrazi, Na Sorskem polju). Posebno tematiko predstavljata v Jenkovi liriki zivljenje in druzba (Trojno gorje), izrazit razvoj pa kaze tudi domoljubna pesem (Slovenska zgodovina, Samo, Adrijansko morje, Pobratimija, Na zbiranje). Jenkova po­ezija je izzvala vsesplosen odpor uradne kritike in jav­nosti, in sicer ne samo zaradi eroticnih pesmi, ki jih je obsodilo z ozkega moralisticnega stalisca, ampak tudi zaradi njegove domoljubne poezije, polne pesimizma (Slo­venska zgodovina) ali pa borbenega patriotizma (Na zbi­ranje). Njegova poezija je bila eksistencno vezana na iz­povedovanje individualnih, vcasih naravnost intimnih do-zivetij. V tern pogledu je pesnik nekak nadaljevalec Pre­sernove smeri v nasi poeziji. In ker je vztrajal pri osebno­izpovedni liriki, so njegove pesmi v poplavi narodno uti­litarne poezije tistega casa zares edinstven in samosvoj pojav. V svojem casu, ki ni bil naklonjen osebni poeziji, ni bil razumljen, odkrila ga je sele slovenska moderna. 
(France Bernik) 
Jenkov sosolec in najtesnejsi prijatelj je bil Valen ­ti n Mande l c (1837—1872), profesor, pripovednik in prevajalec, rojen v Kranju. Njegovo literarno delo se za­cenja v Vajah. Zanje je napisal priloznostno pesem, dve avtobiografski skici (Iz zivljenja ucenca, Iz zivljenja stu­denta) in novelo Tihotapec, s katero se ze priblizuje realisticnemu pogledu na zivljenje. Ti spisi razodevajo lep pripovedni talent, ki je vesc zlasti v fabuliranju. Predmet Mandelceve pripovedi pa je razmerje med zensko in mo-skim. (Joze Pogaik) Kasneje je sodeloval v Slovenskem glasniku (novela Jela, povest Ceptec). S prevodom pr-vega dela Goethejevega Fausta je hotel pokazati moc slovenskega jezika ob nemskem, vendar delo kljub pri­zadevanju ni bilo objavljeno. Veliko je prevajal za Dra­maticno drustvo v Ljubljani, najvec iz francoscine. 
Dobro desetletje je deloval v Kranju kot advokat pi-satelj Janez Mencinger (1838—1912). Sodeloval je v druzabnem zivljenju mesta; ves cas je bil clan, od 1873 dalje pa tudi predsednik Citalnice. Bil je tudi slav­nostni govornik pri odkritju Jenkovega nagrobnika (1873). Ko je zivel v Kranju (1871—1882), se v javnosti skoraj ni oglasil z leposlovno prozo. Tu in tarn je objavil kako priloznostno pesem, clanek ali podlistek v Slovenskem narodu. Ves se je moral posvetiti svoji advokatski pisarni in skrbi za druzino. Edino delo v kranjski dobi je humo­reska iz mescanskega zivljenja Mesana gospoda, objav-Ijena v Ljubljanskem zvonu 1881. To je tudi prvo vecje literarno delo po sestnajstletnem pisateljskem odmoru. Za sodelovanje v novi reviji ga je najbrz pridobil njegov koncipient dr. Ivan Tavcar. Po mnenju Marje Borsnikove ga je Mencinger literarno upodobil v Mesani gospodi, in sicer v liku dr. Tilna Vogljanina. Mencinger ni nobenega od svojih spisov izdal v samostojni knjigi; vse je objavil v revijah, casnikih oziroma zbornikih (Novice, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, pisal je za Mohorjevo druzbo in Slovensko matico); njegovo zbrano delo je izslo sele v letih 1961—1966 (stiri knjige, uredil Janez Logar). 
Tri leta (1877—1880) je bil Mencingerjev odvetniski koncipient v Kranju Iva n Tavca r (1851—1923). Tu je pisal krajsa dela, ki jih je objavljal v Stritarjevem Zvonu: Valovi zivljenja (1877), znacajevki Kobiljekar in Kalan (1878), In vendar —! (1878), Soror Pia (1879), Cez osem let (1880). V to dobo sodi tudi novela V Karlovcu, objav-Ijena v Letopisu Matice slovenske za leto 1880. Septembra 1880, ko je odsel Tavcar iz Kranja, pa je bila tik pred izidom njegova novelisticna zbirka Zimski veceri. V njej objavljene novele Tat, Moj sin!, Miiia Kovarjev in Gospod Ciril je Tavcar napisal v Kranju. Tavcarjevo pripovednistvo se je po letu 1876 vedno ocitneje odmikalo od grajskih ali mescanskih romantiih zgodb, ki so predstavljale glavno vsebino njegove mladostne proze. Vendar je ta motivika ziveia v njem se vec let in dala nekaj del. Po­sebno se kaze v novelah, objavljenih v Stritarjevem Zvonu. (Boris Paternu) Tavcarjev odhod v Ljubljano pa je prelom­nica v njegovem zivljenju in delu. O njegovem in Men-cingerjevem delovanju v Kranju je napisala studijo Marja Borsnikova, in sicer v spominskem zborniku 900 let Kra­nja (Kranj 1960). 
Svojevrstno podobo neutrudnega kulturnega delavca si je ohranil v nasi zgodovini Tomo Zupan (1839 do 1937), duhovnik in profesor, ki se je po letu 1904 za stalno naselil na Okroglem pri Kranju. Med prvimi Slo­venci se je zavedal, da je potrebno zbrati in ohraniti za kulturno zgodovino prav vse, kar nam more priblizati do­bo, zivljenje, delo in clovesko podobo Preserna. Nad pol stoletja je nabiral tudi najbolj drobne podatke o pesniku. Sestavil je Presernov rodovnik z nad 300 imeni ter odku­pil in zbral stevilne predmete, ki jih je imel Preseren (le-ti so danes v Presemovem spominskem muzeju v Kranju). Gradivo je objavljal najvec v Ljubljanskem zvonu in Mladiki, medtem ko so spomini Kako Lenka Presernova svojega brata pesnika popisuje (1933) izSli v samostojni knjigi. Poleg Presernovega rodovnika je ta knjiga Zupa­novo najpomembnejse delo. (Sergej Kolar, dipl. naloga 1955) 

V svojem ustvarjalnem zatonu je prisel v Kranj I v o Sorl i (1877—1958), pisatelj, ki pripada drugi generaciji nasih naturalistov. Kot notar in upokojenec je zivel v Kra­nju, kjer je tudi pokopan. Poslednje leposlovno delo Vec­ne vezi (1938) je Sorli napisal ze kot sestdesetletnik. Po-vest je precej avtobiografska in obravnava hkrati clove-ski problem ljubezni in zakona ter narodnopoliticni problem Primorske. Svojo zelo plodovito in obsezno pisateljsko pot je Sorli zakljucil z avtobiografijo Moj roman (1940). 
Med literarnimi delavci, ki so dosegli v Kranju najvisjo ustvarjalno mo, je menda doslej edini Iva n Pregel j (1883—1960), pesnik, pripovednik, dramatik, kritik in gim­nazijski profesor v Kranju med leti 1912 in 1924. Prva Pregljeva leta v Kranju so pomenila zanj izrazito prehodno dobo studija, spoznavanja novih krajev in ljudi, hkrati pa je iskal smisla in oblike za novo slovensko leposlovje. Po dobrih desetih letih pesniskih in pisateljskih poskusov je napisal svojo prvo obseznejso povest Mlada Breda (Slovenske vecernice 1913). Pot se mu je koncno odprla v romanticno realisticno domacijstvo, ki postane njegovo pravo svojstvo: Stari Lovrc (Dom in svet 1913), Ozep (Dom in svet 1914). Potem je ustvaril zgodovinski roman, epo­pejo o tolminskem puntu Tlani (Dom in svet 1915—1916), svoj najobseznejsi tekst, Ki je v predelavi dobil ime Tol­minci (1927). S tern delom je zacel dolgo vrsto tolminskih motivov, zgodovinskih zgodb, novel in grotesk: Zadnji upornik (Dom in svet 1919, v predelavi: Stefan Go-Ija in njegovi), renesancni roman Plebanus Joanes (Dom in svet 1920), novela Gospoda Matije zadnji gost (Dom in svet 1921), Rutharius christianius (Dom in svet 1921), Mat-kove Tine precudezno romanje (Mladika 1922, v predelavi: Matkova Tina). Vse to so mocne umetniske stvaritve. Svo­jemu pisateljskemu subjektivizmu je skusal dati nov izraz s tern, da lastnega notranjega zivljenja ni prenasal v neposredne izpovedi ali sodobne podobe, temvec je iskal zanj zgodovinskih podob in s tern nasel v zgodovini ziv, obcecloveski obraz in osebni pesniski odraz (France Kob­lar). Poleg tolminskih zgodb je kmalu postavil vzporedne podobe gorenjske zemlje, najprej v svojstvenih krajinskih orisih s Kranjem v srediscu: rapsodija Od Kranja do Bre­zij (Dom in svet 1917), Okvir brez slike (Dom in svet 1922), Z Visokega k Sv. Jakobu (Dom in svet 1922). Nato mu je iz impresionisticno zajete pokrajine zraslo enako delo kot Plebanus Joanes, roman Jernej Knafelj in 
njegovi (Dom in svet 1922); kasneje je delo vnovic na­pisal kot Bogovca Jerneja (Dom in svet 1923). V zvezi s Kranjem je pomembnih se nekaj Pregljevih del: Smonca (Dom in svet 1924, v predelavi: Simon iz Pras) — sest prerezov iz zivljenja Simona Jenka, dramska groteska z motiviko Presernovega pogreba V Emavsu (Dom in svet 1925) in idila iz zivljenja Matije Valjavca Na vakance (Mladika 1927). Dognati sinteticno pisateljsko podobo te­ga svojstvenega umetnika svojega casa je eden izmed dolgov nase literarne zgodovine. 
Med zanimive, toda pri nas manj znane literarne oseb­nosti sodi dolgoletni prijatelj pisatelja Louisa Adamica Jank o N. Rogelj , rojen 1895 v Kranju (Primskovo), javni delavec, novinar, publicist, pesnik in pisatelj v Zdru­zenih drzavah Amerike, kamor je prisel leta 1913. Sode­loval je v stevilnih izseljenskih listih. V njegovi poeziji kaj rada izstopa socialna nota, medtem ko prozni sestavki razodevajo izreden smisel za humor. Avtorja pa smo po­blize mogli spoznati sele pred kratkim, ko je Drzavna za­lozba Slovenije izdala dve njegovi knjigi: crtice Kruh in srce (1962, uredil in spremno besedo napisal Joze Zu­pancic) ter izbor poezije in proze Skrivnostni klic (1967, uredil Joze Smit). 
V Kranju je rojen tudi knjizevnik Fra n Ro s (1898), ucitelj, Maistrov in koroski borec. Prve crtice je objavil 1914 v Domacem prijatelju, nato je pisal v stevilnih revijah in se mnogo ukvarjal tudi z mladinskim slovstvom (Med­ved Rjavcek, Juretovo popotovanje in se kaj, Medvedek Dija). Med povojnimi knjigami je pomembna njegova pes­niska zbirka Pesmi iz jece in pregnanstva (1947). 
Tragicno usodo je dozivel profesor Ton e Sifre r (1911—1942), rojen v 2abnici na Sorskem polju — pesnik, pisatelj in kritik — za katerim je izginila sleherna sled v Mauthausnu. Pod psevdonimom Jern Ledina se je prvic oglasil v Ljubljanskem zvonu 1937 in ostal zvest sotrudnik revije do konca njenega izhajanja. Sprva je pisal prozo, vendar je njegova lirika — katere osnovni motiv je, da je cas vse vrednote ubil, samo cloveka ni mogel — moc­nejsa. Vso njegovo strast sta pritegnili sodobnost in zemlja, to je bil svet Sifrerjevega estetskega in zivljenj­skega zanimanja. Umrl je mlad, ko se se ni utegnil lotiti vecjih nacrtov. Izbor iz njegovega dela — pesmi, proza ter esej Cop in Presernov Krst pri Savici — je izsel leta 1947 z naslovom Kmet in stvari. 
V Kranju prezivlja svojo bogato zivljenjsko jesen To ­ne Ga s par i (roj. 1893), predmetni ucitelj in pisatelj, ki je za svoja dela veliko crpal iz folklore. Gaspari izhaja iz znane druiine, katere slavo je ponesel v slovenski svet njegov starejsi brat Maksim Gaspari, znani slikar iz sku-pine Vesnanov. Sodeloval je v mnogo revijah, njegova pisateljska zetev pa obsega sedem samostojnih knjig. Po-glavitno Gasparijevo delo je bilo posveceno otroski in mladinski knjizevnosti, obcuten delez ima Koroska, kjer je na lastni kozi dozivljal zgodovinsko tragedijo. 
Bolj znana med bralci mohorjanskih knjig kot med Kranjcani je pisateljica Joz i Muni h (roj. 1906), ceprav zivi v Kranju ze od 1934. leta. Od leta 1938 dalje je v Zenskem svetu objavila stiri crtice, po vojni pa nekaj crtic v Koledarjih Mohorjeve druzbe. Izdala je dve knjigi ve­cerniske proze: Ljudje iz Strzisca (1961) in Sadovi zla (1963). 
Se mnogo jih je, ki sodijo v ta literarni mozaik. Njihova imena vecinoma ze tonejo v pozabo in jih je mogoce najti le se v kulturnih kronikah in leksikonih. Komu je danes §e znan Andrej Praprotnik (1827—1895), ucitelj iz Podbrezij, pesnik in pisatelj, ki je zlagal idilicne do-moljubne pesmi? Ali morda Kranjcan Franc e Reme c (1846—1917), dramatik in prevajalec? Tudi njegov bratra­nec Franc Jos. Remec (1850—1883), rojen na Rupi pri Kranju, prevajalec iz ruscine (Turgenjev: Lovcevi za­pisk, je dozivel isto usodo. Zgled in slava brata Simona sta dala pobudo profesorju Ivan u Jenk u (1853—1891), rojenemu v Prasah, da se je lotil pesnistva. Izdal je zbirko Pesmi (1882). Izmed njegovih prozaicnih spisov je najvaz­nejsi Iz zapuscine Simona Jenka (Kres 1886). V devetde­setih letih prejsnjega stoletja je bil celo vodilni pripoved­nik v Domu in svetu Peter Bohinjec (1864—1919), doma na Visokem pri Kranju, duhovnik in pisatelj. Poleg kmeckih je najraje pisal zgodovinske povesti. Udejstvoval se je tudi kot zgodovinar, literarni zgodovinar, zivljenje­pisec in mladinski pisatelj. O'dvetnik Alojzi j Kokal j (1869—1931), rojen v Srednji vasi pri Cerkljah, je sode­loval pod psevdonimom Luigi Calco v Slovenskem na­rodu s saljivo satiricno prozo (v knjigah: Gospod Bucek 
— 1912, Gospod Zabar — 1913 itd.). Tudi Kranjcani Fran c Pavli c (1883—1936), pisatelj s psevdonimom Rajko Silvin, nadalje Iva n Rozma n (1873—1960), pu­blicist in dramatizator, in Gusta v Strnis a (roj. 1887), pesnik in mladinski pisatelj, so prispevali delez k literarni podobi svojega rojstnega kraja. Bezno so povezana s Kranjem se stevilna imena, med katerimi so vidnejsa Fra n S. Finzga r (1871—1962), le-ta je bil leta 1899 ekspozit pri Sv. Jostu, pesnik in general Rudol f M a i -ste r (1874—1934), ki je v 4. gimnazijskem razredu v Kranju 1889/90 ustanovil in urejal rokopisni dijaski list Inter nos, dr. Jozef Pogacnik, roj. 1902, sedaj nad­skof ljubljanski in metropolit slovenski, ki je v casu, ko je bil v Kranju kaplan (1929—1932), izdal ekspresionistic-no pesnisko zbirko Sinje ozare (1931), ter pesnik in pro-zaist Iva n Ro b (1908—1943), ki je kot primorski begu­nec po prvi svetovni vojni prezivel otrostvo na Rupi in na Primskovem. 
2. 
Za povojni knjizevni razvoj v Kranju je kot za celotni slovenski znacilna razcepljenost na skrajnosti; poeno­stavljeno povedano: slovstvo je razpeto med tradicional­nim realizmom in avantgardo, ki z odporom zoper tradicijo ne skusa le ubirati novih poti, ampak si celo prizadeva povsem prelomiti s preteklostjo. 
Na zunaj se kaze dejavnost kranjskih literamih delav­cev v sodelovanju pri vseh slovenskih revijah za knjizev­nost in kulturo, v zbornikih (npr. Slovenska lirika 1945 do 1965) in samostojnih publikacijah, vseskozi po vojni pa je bila tudi ziva zelja, kako priti do lastne revije. Prvi pomembnejsäi skupni literarni nastop zasledimo leta 1953, ko je gimnazijski literarni krozek pod vodstvom profesorja Andreja Kocijana izdal zbornik P I a m e n i c a. Avtorji prispevkov so se kasneje na najrazlicnejse nacine uve-Ijavili v javnosti; pesmi sta v Plamenici objavila Bojan Pisk in Valentin Pivk, prozo Alenka Bole in Andrej Truer, poezijo, prozo in dramatiko France Vurnik, medtem ko je edini literarnozgodovinski prispevek napisal Joze Pogac­nik (Prezihov Voranc — dramatik). Vec upanja za konti­nuirano izhajanje je vzbudila »revija za kulturo« Go -renjsk a (1957), ki je izhajala v letu, ko je bila pri nas revialna kriza. Zato so se v njej cesto pojavljala tudi imena iz Ljubljane, kot so npr. Misko Kranjec, Joze Snoj. Matjaz Kmecl, Ada Skerl, Veno Taufer, ceprav lahko sma­tramo njihovo sodelovanje tudi kot teznjo urednistva, da bi revija pridobila splosnoslovenski znacaj. Med kranj­skimi oziroma gorenjskimi avtorji srecamo imena, ki so povezana z literaturo ter drugimi kulturnimi in znanstve­nimi dejavnostmi: Cene Avgustin, Gregor Kocijan, Miha Klinar, Bojan Pisk, Meta Campa, Nace Sumi, Stefan Erzen, Eva Rudolf, Stanko Bunc, France Pibernik idr. Revija, ki jo je izdajal Klub likovnih delavcev Gorenjske, urejal pa Milan Batista, je izsla samo trikrat: st. 1-2, 3, 4-6 (skupaj 240 strani). Zadnjo stevilko pa je pospremilo nerazvese-Ijivo obvestilo: »Ker revija ni nasla zadostne podpore in 

razumevanja za svoje nadaljnje izhajanje, obvescamo bralce, da je pricujoca stevilka zadnja.« Potem je sledil desetletni revialni presledek, dokler niso leta 1967 za­cela izhajati S n o v a n j a , in sicer sestkrat letno kot pri­loga pokrajinskega gorenjskega lista Glas v Kranju. Sno­vanja ureja uredniski odbor Kluba kulturnih delavcev v Kranju (glavni in odgovorni urednik je Bojan Pisk), obseg vsake stevilke je osem do dvanajst strani Glasovega for-mata. Ta priloga ima namen zbirati gorenjske kulturne delavce, pa tudi vse druge, ki morejo kakorkoli prispevati h kulturnemu razvoju Gorenjske in njenih ljudi. Snovanja objavljajo gradivo z vseh kulturnih podrocij, od splosnih in aktualnih vprasanj pa do umetniskih in kulturnoznan­stvenih prizadevanj posameznikov, institucij ter organiza­cij na Gorenjskem. Najvec prispevkov so doslej objavili: Andrej Pavlovec (likovna kritika), Cene Avgustin (umet­nostna zgodovina), Andrej Valic (arheologija), Anka Novak (etnografija), Crtomir Zorec (kulturna zgodovina) in Stanko Simenc (srecanja z gorenjskimi pesniki in pisatelji ter literarnimi zgodovinarji). Med sodelavci so se doslej tudi zvrstili ze skoraj vsi, ki se ukvarjajo z literaturo na Go­renjskem, npr. pesniki Valentin Cundric, Miha Klinar, Fran­ce Pibernik, France Vurnik, Bojan Pisk, Franci Zagoricnik, 
I. G. Plamen, Pavel Luzan, Janez Juvan, Marijan Stancar-Monos in prozaisti Tone Svetina, Rudi Seligo, Vladimir Kavcic, Lojze Zupanc, Tone Gaspari, Pavle Zidar, Franci Zagoricnik in France Kriznar. Ena izmed stevilk Snovanj (1968, st. 3) pa je bila v celoti posvecena koroskim avtor­jem; v njej so sodelovali pesniki Valentin Polanäek, Niko Darle, Misko Macek in prozaist Boro Kostanek. Tudi li­kovno gradivo so za to stevilko prispevali koroski slikarji Valentin Oman, Hubert Greiner, Zorka Weiss in Gustav Janus. Leta 1969 pa je Klub kulturnih delavcev v Kranju zacel izdajati samostojne publikacije v zbirki MAPA, ki nosi podnaslov »poezija-grafika«. MAPA je po obliki nova edicija pri nas, svobodnejsa od obicajne pesniske zbirke. Rodila se je iz zamisli pesnika Franceta Pibernika in iz delovnih moznosti kluba; le-ta namrec pretezno zajema likovne in besedne ustvarjalce. Izhodisce za to edicijo je oblika, ki daje posebne moznosti dela in publiciranja: MAPA obsega po sest samostojnih nevezanih listov (34 x 15 cm), ki torej niso vezani na format knjige. Posebno mikavna stran MAPE je njen izraz: list z literarnim bese­dilom in grafiko pomeni novo moznost hkratnega izra­zanja in hkratnega pojava dveh umetniskih izrazil. Ta tip izrazanja je bolj sodoben, saj je vezan na vizualnost, hkrati pa pride tu medsebojno oplajanje ali odnos besedne in likovne umetnosti do konkretnega izraza. Mimo tega daje MAPA velike moznosti variacij; avtor se npr. lahko predstavi z znacilnimi deli, s ciklusom, nadalje v MAPI lahko sodeluje vec avtorjev, in sicer likovnik in pesnik skupaj na istih listih ali pa vsak na svojih listih. Vse liste lahko uporabimo kot eksponate. V prvi in drugi stevilki sta predstavljena po dva avtorja: v MAPI st. 1 sodelu­jeta pesnik France Pibernik in likovnik Henrik Marchel, v MAPI st. 2 pa pesnik Franci Zagoricnik in likovnik Stefan Simonie. O vseh avtorjih so na zavihih ovitkov obeh MAP zapisani zivljenjepisni in bibliografski podatki oziroma podatki o razstavah. 
Cisto mimo katerekoli organizacije in brez materialne podpore druzbe je zaceia dejavnost skupin a OHO , v kateri so mocni zastopniki ali celo vodilni Kranjni 
(I. G. Plamen, Marko Pogacnik, Franci Zagoriik). V studijskem letu 1966/67 je skupina celo zavzela polozaje v uredniskem odboru studentskega lista Tribuna, njihovo delo pa se je zacelo kazati tudi v samozaloznistvu, v t. i. edicijah OHO (npr. zvocna knjiga I. G. Plamna, Embrio­nalna knjiga istega avtorja, Opus nie Francija Zagoricnika, zbornik Eva itd.). Skupina je uvedla k nam novost, t. i. vidno poezijo, pojav, ki je zlasti znacilen za Italijo (poesia visiva). Gre za nekaksen umetniski izraz med poezijo in slikarstvom: hkrati je namenjena branju in gledanju, toda ni je mogoce izkijucno in preprosto opredeliti ne kot poe­zijo ne kot slikarstvo. Ce hocemo govoriti o resnii in pravi »vidni poeziji«, je treba vedeti za realen odnos med besedami in podobami, in sicer tako, da ne zadosa ne »siika« z besednim komentarjem ne »pesem« s slikarskim okrasom. Tako besedni kot figurativni elementi morajo biti bistveni, nujni. Besedni del se mora spojiti z vidnim (ki ne sme biti cMsta oprema prvega), medtem ko se figu­rativni elementi dopolnjujejo v besedah (ki prav tako ne smejo biti preprosta razlaga podob). Nastop je vzbudil v slovenski kulturi in celo politii javnosti precej prahu, zanimivo pa je, da sta §li mimo razburljivih casopisnih debat obe zbirki dveh ljubljanskih skupin, ki se prav tako odmikata tradicionalni slovenski poeziji: zbirka skupine 0,03 »poezijeseveda 66« in pesniski almanah druge sku­pine z naslovom 441 (oboje izslo leta 1967). Nekaksno nadaljevanje samozalozniske dejavnosti skupine OHO je »revija za literaturo in umetnost« Katalo g (gre prav­zaprav za literarno gostovanje v reviji Problemi st. 67/68), ki je ze s »tezami« njegovih pobudnikov (od Kranjcanov sta sodelovala Iztok Geister in Rudi Seligo) in se posebej z izidom razplamtel zivahno javno in zakulisno polemiko. 
S to revijo, katere osnova je evidentiranje sveta skozi literamo umetnost, se je ustolicilo v slovensko knjizev­nost novo gibanje. Njen teoretik Taras Kermauner ga je poimenoval r e i z e m (po lat. besedi res, rei = stvar, predmet, rec), pomeni pa po mnenju somisljenikov naj­aktualnejso fazo slovenskega pesnistva in misljenja. Ta­ras Kermauner razvija svojo teorijo reizma takole: »Pes­niki — od Tomaza Salamuna pa do najmlajsih, ki stojijo na celu slovenske pesniske avantgarde — so se zaceli zmerom bolj usmerjati k Reci. Tako so sklenili pot, ki je vo­dila skoz tri podobe Biti: od Boga prek Cloveka do Reci. Zanje ni vec obupa, ker ni upa, ne razocaranja, ker ni vere, ne krivde, ker ni prave in napacne poti, ne trpljenja, ker jim ni do Projektov in zato ne poznajo diference med zamisljenim in realiziranim, ne casa, ki je tako uspesno pomagal razstreliti humanisticnega cloveka; znasli so se brez preteklosti, po kateri se ne cutijo opredeljeni, in brez prihodnosti, ki jih cisto nie ne privlacuje, usmerili so se na vecni zdaj. Ni notranjosti in zunanjosti, zato tudi ni transcendence in transcendiranja danega, zivljenja iz nuj­nosti in dialektike. Vse je zdaj, vse je vecna imanenca, vse je popolna zunanjost, vse, kar je, je le svet reci, fi­zicnih, v prostoru nahajajoeih se reci, med katerimi je clovek zgolj ena od reci. Pristali smo v svetu, ki je koncno dobil svojo tako dolgo iskano, a ne najdeno trdnost. Vse jc absolutna poziviteta, nas odnos do sveta je evforicen, pristajamo na vse, kar je, saj je vse enako res. Ni vec subjekta in objekta, emitenta in recipienta, umetnine niso delo, niso proizvodi nase prakse, temvec reci: vse reci — jabolko, gozd, metla, lopar, svincnik, beseda. Beseda ne nosi pomenov, ki jih je dal clovek, njen ustvarjavec; be­seda sploh nima pomenov, ki bi jih morali in mogli desi­frirati. Beseda preprosto »je«, svoj pomen nosi sama v sebi kot sleherna rec pod soncem. Na pomenih tako ne­skoncno bogati humanisticni svet, ki pa je izgubil svojo eksistenco, je prepustil mesto povsem zunanjepomen­skemu, slehernega pomena oropanemu svetu, ki pa je neunicljiv v svoji tako rekoc absolutni eksistenci. Huma­nisticni svet je proizvajal literaturo, ki je govorila: clovek je lep, svincnik je vitek, trden, rjav in silast, odnos med nama je sovrazen, podel, ljubezniv, hinavski; tern ozna­kam jih je dodala se sto in sto. Svet, ki je zamenjal hu­manisticnega in ki ga imenujemo reisticnega, pa naravnosl obsedeno ponavlja le svoj »je«: svincnik je, radirka je, most je, beseda je, clovek je. In nie vec. Vse je, zato je vse med sabo identieno, vse je vse in vse je res. Price smo popolne redukcije vsega na bit, ki pa je v nasprotju 
z bitjo izhodisca — s Kajuhovo bitjo, ki je bila neskoncno, vsaj v zamisli, polna — do kraja prazna, abstraktna bit, ali kakor jo slovenski reisti sami radi imenujejo: Nie.« Sinteza novih prizadevanj, nekak povzetek ohojevske de­javnosti, je zbirka Znamenja , ki izhaja (to pot ne vec v samozalozbi) pri mariborski Zalozbi Obzorja z ocitnim namenom, da spravlja v svet izvirna slovenska leposlovna in esejisticna dela, povezana z novimi literarnimi tokovi. Znamenja so torej nadaljevanje in verjetno ze tudi zaklju­cek neke akcije. V tej zbirki (njen urednik je dr. Dusan Pirjevec) je izsel »zbornik slovenske avantgarde« Perica­rezeracirep (1969, kranjski sodelavci so Marko Pogacnik, Franci Zagoricnik, I. G. Plamen), ki je po »osnovni into-naciji se vedno ohojevska struktura, saj ohranja princip ,igre', princip ,topografije' in princip ,direktnega pome­njanja'. Igra rusi logiko, zato ni med stavki, ki se pojav-Ijajo v knjigi, logicne zveze, kot smo navajeni pri obicaj­nem literarnem in esejisticnem pisanju« (Dimitrij Rupel). Ne da bi hoteli postaviti dokoncno sodbo, lahko ugotovi-mo, da gre tu za neke vrste neodadaizem. Za to govori vec dejstev: skupina je heterogena, skupine ne sestavljajo le literati, marvec tudi likovniki, delovanje je zavestnejse in agresivnejse od drugih skupin, kolikor gre za pesniske oziroma prozaicne forme, je produkcijo skupine komajda imeti za literaturo, skupina se je zaradi niza okoliscin znasla v konfliktu z druzbo, skupina je razvila provokacijo kot metodo delovanja, njihovi proizvodi silijo do neke opredelitve, odklanja tradicionalno estetsko strukturo v celoti, opusca locila, rusi stavke, mesa stavene dele in besede, ne ozira se na slovnico in logiko, skupina je iz­nasla moznost skandala kot komunikacijo. Za zdaj seveda se ni mogoce oceniti delovanja, eno pa je jasno: gibanje doslej se ni dalo velikih del, v njem pa se pojavlja tudi stagnacija, in sicer zaradi nenehne negacije, ki vede do ponavljanja, do konservacije idej. Ce pa bomo mogli kdaj ugotoviti, da je gibanje ohojevskega porekla le postaja na poti h kvaliteti, tedaj bo vsa njegova dejavnost nasla opravicilo za svoje vecidel provokativno uveljavljanje. 
Poezija 
Pesnistvo kranjskih avtorjev kaze zrcalno podobo slo­venskega: ima najbolj sklenjen razvoj in najvec uspehov, torej je ohranilo tisto srediscno vlogo, ki jo ima v svojem razvoju ze od Preserna dalje. Pesniki ne pisejo vec poe­zije, ki bi imela vlogo idejnega mobilizatorja in oznanje­valca druzbenih idealov, njihova poezija se razvija »med tradicionalnim obcutkom in eksperimentalnim zagonom« (Joze Pogacnik). Po stevilu objavljenih del v revialnem tisku, zbornikih in tudi v samostojnih publikacijah so naj­glasnejsi avantgardni pesniki Franci Zagoricnik, I. G. Plamen in Pavel Luzan; zanje velja oznaka, ki jo je zapi­sal France Bernik v svojem razmisljanju O vrednotenju sodobne lirike: »Verzi brez metricno-ritmicnih zakonitosti in brez locil, kombinacije nezdruzljivih stvari in pojavov, sokantna brezzvezja in alogicnosti, drzni in izzivajoci vul­garizmi.« O tej poeziji sodi isti avtor, da je v bistvu socio-loski pojav in da jo je treba kot täko tudi brati in vred­notiti. 

Izmed povojnih pesnikov, ki pisejo v Kranju, se je naj­prej uveljavil France Pibernik, rojen leta 1928 v Suhadolah pri Kamniku, od 1959 dalje profesor sloven-skega jezika na kranjski gimnaziji. Prvic se je kot pesnik predstavil javnosti v Mladinski reviji (1950). Od takrat smo ga srecevali v razlicnih publikacijah, najvec v literarnih, nekaj pa tudi v casnikarskih. Pibernika priteguje poezija tudi s teoreticnega stalisca; o njej kriticno razmislja v oce­nah pesniskih zbirk. Leta 1960 je pri zalozbi Lipa izsla Pibernikova prva zbirka; njen naslov je Bregov i u I i ­c e. Do tedaj je bil sirsemu krogu bralcev morda manj znan kot nekateri drugi predstavniki mlajsega slovenskega pesnistva, toda knjizica 29 pesmi iz zadnjih petih let je vsekakor jasneje kot njegove dotedanje objave v revijah opozorila na avtorjevo osebnoizpovedno liriko. Za razume­vanje Pibemikove poezije je potrebno vedeti vsaj za dva njegova zivljenjepisna podatka, ki utegneta postati tudi literarnozgodovinska: prvic, da spada pesnik v generacijo, ki je docakala drugo svetovno vojno sredi otrostva in ji je vojna vihra vtisnila odrasle poteze, potem ko ji je nasilno pretrgala deska leta; in drugic, da je to clovek, ki je zrasel iz zemlje in ga je zivljenje zaprlo med »ozke bre­gove ulic«. Oba ta dva elementa se prepletata v Piberni­kovem dozivljajskem svetu, kot se kaze v njegovi prvi pesniski zbirki. Druga njegova knjiga je izsla jeseni 1968 pri Mladinski knjigi; njen naslov je Ravnina . Ilustriral in opremil jo je Janez Bernik s tako likovno kulturo, da moremo Ravnino steti med najlepse tiskarske izdelke v krogu povojnih pesniskih zbirk pri nas. Kaksno je Piberni­kovo pesnisko sporocilo? Se preden odgovorimo na to vprasanje, je treba povedati, da Pibernikova poezija ni niti revolucionarna niti vizionarna. Pesnikov pogled je uprt v preteklost in sedanjost. Ce smo zapisali besedo preteklost , nismo z njo obsodili pesnika, da bezi 
v spomine, morda celo v idilo; pesnikova misel se giblje na relaciji preteklost—sedanjost in hoce biti — vsaj v najvisjih dosezkih — diagnoza nasega casa. Le-ta raste iz sveta majhnih, za oko nepomembnih stvari, vendar pa tako izbranih, da se moremo skozi nje soociti s koordina­tami, ki dolocujejo nas cas. Pibernik kljub trpkim spozna­njem ostaja humanist, cloveka ne zanika, je za nadalje­vanje zivljenja, ceprav nepomembnega, enolicnega, vsak­danjega. Odloca se za zivljenje, torej veruje vanj. S tern svojim staliscem pa tvega pri delu nase literarne javnosti izobcenje ali vsaj obsodbo, da je konservativen. Pibernik je v svojem prepricanju trden; isce moznosti sredi dane resnicnosti — in za to iskanje mu je opora preteklost. Postaja intimen in angaziran glasnik tistega rodu, ki mu je vojna preprecila dozivetje soncne mladosti; tudi zaradi te stvarne osnove se Pibernikovo pesnisko pojmovanje sveta in zivljenja loci od prenekatere pesniske podobe mlajsih generacij, neobremenjenih z neposrednim dozi­vetjem vojne in njenih posledic posebno za kmecko oko-Ije, iz katerega je prisel pesnik Ravnine. To misel podpira ze njegova prva pesniska zbirka. Pibernik je svoje osnov-no spoznanje oblikoval v pesmi Ravnina, po kateri nosi zbirka naslov. V zivljenju se vse izravna; vse zivo sprem-Ija isto zivljenjsko izkustvo rasti, ki vodi po vrhu v zemljo, le clovek hoce naravo korigirati: »...clovek, / ki vedno samo raste, / raste v svoji samozavesti: / da je vsak za stopnico visji, / vsak za sezenj popolnejsi; / in da je vsa preteklost nicna in majhna, / mi pa smo tale trenutek do-segli vrh.« Zdi se, kot da Pibernik v svoji meditaciji (Po-poldanski torzo mocvirske roze) povsem mirno opozarja na staro resnico, ki pa ji nocemo verjeti: »Za vse ena smer: / stran od sonca. / V senco, / kamor se vracamo, / ko pogled zogleni / in prhek odpade na zgornjo plast. / In potem dez in vode, / do oci in z. / Mirno utonemo v nizino / korenin, ki ze davno domujejo / v tihih hramih brezzracja.« Po tej streznitvi nas Pibernik dokaj suge­stivno vodi po svoji pesniski pokrajini: ne loteva se veli­kih tern, ob drobnih oblikah zivljenja isce njegov smisel; zavest majhnosti na vecni poti zivljenja pa doloca pes­nikov odnos do tistega sveta, ki mu pripisuje pomembnost in ga razgrinja pred nami. Osebno prizadet vztrajno isce resnico o cloveku in casu. Od zacetnih mracnih tonov se pesniska beseda prevesi v zgoscene podobe cesto sati­rie misli. Te, nekatere zelo kratke pesmi tudi oblikovno opozarjajo na novo vsebino, ceprav je element forme sicer v vecini Pibernikovih pesmi bolj v ozadju. Znacilen primer za to smer oblikovanja je Capriccio st. 2: »Zrav­
nali bomo zemljo v eno samo leho. / Ravno. Brezbrizno. / In jo imenovali: nova domovina. / He, nova domovina.« Ali pa, vzemimo, Na pragu vesolja: »Dvigamo sebe v ve­soljni svet, / misel pa ima obliko lobanje.« Vendar pesnik ve, da njegova moc ni v satiri. Prevec je v njem bolecine 
o
 zapusceni zemlji, ki ga nenehno privablja. Vraca se in odhaja, a slovesa ne zmore. V teh dozivetjih je porojena Pibemikova najtisja poezija. Ubesedil jo je npr. v pesmih, kot so Prag soncnega nomada, Rdeci glas, Razmerje v pokrajini, Mali totem, V tem tvojem malem svetu, Sooce­nje itd., da bi vanje polozil vso svojo dolgo negovano Iju­bezen do vsega, kar je po njegovem pragibalo zivljenja, in da bi se povzpel do ravni, na kateri je mogoce kaj reci 

o
 vecni uganki zivljenja in smrti. Pibernikovo pesnisko sporocilo nas intimno angazira; odkriva svet malih vred-not, ki utegnejo postati pomembne, ce se jih zavedamo, kajti v pesnikovem vrednotenju sveta ni malih, nepomemb­nin stvari, kakor tudi ni nepomembno njegovo samotno Drevo: »Rojeno dalec. / Za daljno samoto. / Z biserom v sebi.« 


Tudi Boja n Pisk , rojen 1933 v Ljubljani, maturi­ral pa v Kranju, kjer je vodja Ljudske knjiznice in od 1967 se odgovomi urednik Snovanj, ima za sabo dolgo, vendar manj bogato pesnisko pot. Dejstva govore za to, da je Piskova pesniska pot samosvoja — v pozitivnem in nega­tivnem pomenu besede. Ko je objavil svojo prvo pesem, je bil star sele sedemnajst let (1950). O tehtnejsih dosezkih moremo govoriti tri leta kasneje, ko je v Plamenici izpri-cal, da prvi verzi niso bili nastali po nakljucju, ampak so bili plod globljega hotenja. Njegove pesmi so kasneje dozivele posebno, ne ravno naklonjeno usodo: zbrane v knjigi Upadla gladina (izdal in zalozil Klub kultur­nih delavcev v Kranju 1964, zunanja oprema Henrik Mar-chel, notranja oprema Milan Batista) so izsle sele v avtor­jevem enaintridesetem letu. Pesmi — teh je 38 — so nastale v desetletnem obdobju (1953—1963). V slovenski liriki je to cas presenetljivega uspeha zbirke Pesmi stirih (Kovic, Zlobec, Menart, Pavcek) pa do novih pesniskih imen, kot so Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strnisa, France Pibernik, Joze Snoj, Marijan Kramberger, Miroslav Kosuta, Niko Grafenauer, Valentin Cundric idr. Posebno leto 1963 je bilo izrazito leto poezije, saj je izslo vec kot deset pesniskih zbirk, ki vsebujejo marsikatere dragocene liricne vrednote. Usoda pesnika je pac taka, da ga do izida pesniske zbirke kritika obicajno ne omenja. Ko pa imamo naenkrat zbrane pesmi, ki so bile prej razsute po revijah, se nam nenadoma sele zarise njihova podoba, do 
zdaj latentna ali pa vsaj komaj opazna. Izid Piskove zbirke Upadla gladina je omogocil kriticno ugotovitev, da nje­gova pesniska podoba se ni dokoncna, da ji manjka mor­da se marsikatera karakteristicna crta. V Piskovih pesmih ni donecih besed ne zapletene filozofije o zivljenju: nje­gove pesmi so liricni dnevnik hotenj in sanj notranje raz­burkane mladosti. Pricajo o intenzivnem pesnikovem do-zivljenju ljubezni in slovesa in v nekaterih pesmih o nekoliko manj intenzivni pesniski upodobitvi, ki nosi pred­vsem v zgodnjih pesmih senzualni podton. Z zbirko Upad­la gladina je Bojan Pisk, kot kaze, izcrpal poezijo, katere ustvarjalni vir je eroticni dozivljaj. Za njim jetorej obdobje, v katerem se je formiral in uveljavil kot pesnik. Zdaj je na zacetku nove poti, ki je kljub pesnikovi kvantitativno zelo skromni ustvarjalnosti dokaj jasno usmerjena. Nove pesmi namrec razodevajo utrip pesnikove zivljenjske po­vezanosti s stisko sodobnega sveta. Zanimajo ga vprasa­nja svobode, poraza, vesti, negotovosti. Ta poezija je polna mracnih tonov, redki svetli pa so vendarle taksni, da podcrtujejo pesnikovo vztrajanje v danem zivljenju, a 
hkrati podcrtujejo tudi njegovo prepricanje, da se mora clovek kljub vsem relativnim spoznanjem sam izkopati iz svojih stisk. S temi pesmimi daje Bojan Pisk svoj odtenek slovenskemu liricnemu ustvarjanju. 
Pesnik Janez Juvan, rojen 1936 na Bregu ob Savi, po maturi na kranjski gimnaziji slusatelj slavistike, zdaj korektor pri casopisnem podjetju Delo v Ljubljani, se je v revialnem tisku pojavil sicer ze pred dobrimi desetimi leti (Mlada pota 1958); samostojno izdajo svojih pesmi je dozivel sele leta 1965, ko je pri zalozbi Mladinska knjiga izsla njegova pesniska zbirka Potopljeni mesec »z dokaj strogim obcutkom za dozorelost besedil«. »V njej objavljene pesmi izpovedujejo nekoliko trpko ziv-Ijenjsko razpolozenje. V pesnikov duhovni svet se zadira ostrina vsakdanje neprizanesljivosti, ki mu ob mladeni­skem vstopu v zivljenje podira pravljicno svetlobo otro­stva. Vendar ga nova spoznanja notranje ne pobijajo, z njimi se spoprijema, s trezno mislijo in z zvestobo trdnosti prvinskemu svetu, naravi.« (France Pibernik) »Podrocje, kjer najde in utrdi svojo najbolj osebno noto, je podrocje intimne povezanosti z naravo ter njenimi vcasih se kmec­ko svezimi prvinami. Seveda je ta povezanost dalec od kakrsnegakoli domacijstva. Juvanova pot do zemlje in narave sploh ni umik ali celo beg pred stisko. Preproste prvine so predvsem prevodnik njegovih dusevnih stanj, metaforicno gibljiv in ekspresivno docela svoboden pro-stor sporocanja.« (Boris Paternu) Po sodbi Franceta Pi­bernika je pridobila Juvanova poezija z naslonitvijo na pokrajino in njeno predmetnost mnogo svezih izrazov in podob, v katerih je mogoce iskati temeljne znacilnosti pesnikovega sloga. 

Med svojevrstne kranjske pesnike sodi Franc i Z a ­g o r i  n i k , rojen 1933 v Dugi Resi, delavec v Tekstilin­dusu v Kranju (1948—1965), od 1965 svoboden knjizevnik, zivi na Kokrici pri Kranju. Mimo poezije, ki zavzema naj­vecji del njegovega ustvarjanja, pise Zagoricnik tudi pro-zo (Problemi, Tribuna) in clanke (Perspektive, studentov-ska Tribuna). Izmed kranjskih avtorjev je Zagoricnik doslej najvec prevajan v tuje jezike: v srbohrvascino, madzar­scino, cescino in celo v albanski jezik. Doslej so mu za­lozbe natisnile tri zbirke poezije: Agamemno n (1965), V risu (1967) in Obsedno stanje (1969). Gre za nenavadnega pesniskega samorastnika in literarnega avantgardista, ki je med vrstniki najbolj eruptiven: hitro pise in veliko pise. Tak je bil tudi njegov prodor v literarni svet: v nekaj letih se je pojavil v vseh pomembnejsih slo­venskih periodicnih publikacijah, najprej pa v reviji Per­spektive (1960/61). Tudi med kritiki vzbuja pozornost. O njegovi pesniski zbirki Agamemnon je npr. napisal Ta-ras Kermauner obsezno premisljevanje (Problemi 1967, st. 55-56), kakrsnega je delezen malokateri sodobni pesnik pri nas. Zagoricnikova poezija je izrazito premisljujoce narave in pod mocnim vplivom filozofirajoce publicistike. Po obliki je cesto v nasprotju z jezikovnimi pravili (pise samo z malimi crkami in brez loci!!), tako da je njeno govorico tezko osvojiti. Ukvarja pa se tudi s t. i. vizualno (vidno) poezijo (»topografsko slikanje«), zapisano samo z locili, torej brez besed (npr. z vprasaji in klicaji, prim, zbornik avantgarde Eva-edicija OHO, Kranj 1966) ali z matematicnima znakoma 4- (plus) in — (minus). Zaradi vsega tega je krog bralcev njegove poezije zelo ozek. Zagoriik je neke vrste avtodidakt, kakrsna sta npr. sli­karja Jaki in Tisnikar, brez predsodkov in dalec od aka-demskih visin. To mu tudi se bolj omogoca, da gradivo po svoje razporeja, razbija, gradi in kombinira; tradicija ga ne moti, obrtna spretnost tudi ne, pac iz preprostega razloga, ker ni obremenjen s teorijo poetike, zgodovine literature in s filozofijo kot skoraj vsak, ki je dalj casa drgnil solske klopi. To je njegova prednost in hkrati po­manjkljivost, ceprav vemo, da sola ni edini vir znanja. Samouk pride do njega po drugacni, manj sistematicni, a napornejsi poti. Zagoricnik je to pot razlozil takole: »Da bi si razsiril obzorje, sem si kot tovarniski delavec zmanjseval materialni standard in si s prihranki kupoval 
knjige. Prebiral sem veliko, izbiral nisem, vsaj v zacetku ne. Prebiral sem revije; glavno orientacijo so mi dale Be-seda, Revija 57 in Perspektive. Poezija v Perspektivah me je pritegnila. Blizu so mi bile pesmi Cirila Zlobca, Daneta Zajca in Vena Tauferja. Moja zivljenjska univerza pa je bila tovarna.« Ce bi hotel na kratko zapisati, v cem je Zagoricnikovo pesnisko sporocilo, bi bil v zadregi. Taras Kermauner je po temeljiti filozofski razlagi, ki izhaja izkljucno iz pesniskega gradiva, prisel do zakljucka, da je bistvo Zagoricnikove pesniske poslanice v tejle ugo­tovitvi: »Svet je neunicljiv in vecen ... Temelj in zadnja Resnica vsega je Cas, ki 'razstavi sestavljeno in / izgub-Ijeno veze / v nove oblike trajanja'.« Ceprav Zagoricnik nenehno pada v apoteozo Nica, ne moremo oznaciti nje­govih pesmi za nihilisticne, kajti v vsaki je pricujoe tudi nasprotje Nicu. Po koncu — po Nicu — se vraca v zace­tek: k moznosti Biti (po T. Kermaunerju). Literarni zgodo­vinar Boris Paternu je ob Agamemnonu zapisal nekaj misli, ki veljajo za pesnika nasploh: »Zagoricnikova zavest je seveda dalec od racionalizma, ki bi svet in clovekovo zivljenje uravnaval v razumne, pregledne in trdnemu smi­slu prirejene razseznosti. Tla pod njo se neprestano po­grezajo, prostor se ji razmika v nedogled, zakaj na koncu vsake poti odkrije novo 'nemoznosf. 'Nemoznost' je sploh ena izmed kljucnih besed njegovega eksistenciali­sticno hamletovskega slovarja. Prav nikjer ni trdne tocke, ni 'nicesar zanesljivo oprijemljivega, od cesar se ne bi spet odvrnil'. 'Kar smo bili', pravi nekje, 'cez hip ze nismo vec.' V tern utrudljivem 'zalezovanju moznosti' ni nobene postaje spoznanja vec, ker 'se izmika v nenehno svojega izmikanja in je vedno v nekem drugem dosegu'. Gibanje misli po prostranstvu budnosti izgublja mero, smer in meje. Vrteti se zacne po 'istem krogu' in prehaja v utripa­joce lebdenje, ki ga avtor sam imenuje 'brezizglednost potekanja' itd. Kona stanja razpadajo po eni strani v onemoglost ali ravnodusnost po drugi strani pa v izbruhe, ki jim pravi 'pravica vpiti' ali 'pravica na obup'. To filozo­fijo nemoznosti, ki pomeni glavno idejno crto zbirke, v srediscnih ciklih preseka in za nekaj casa obvlada njena antiteza. Pesnik zavrze dvomeco zavest, se preda iracio­nalnemu nagibu ljubezni in hipoma zasluti 'vse to, kar nas hrani in omogoca'.« Zagoricnikova poezija, katere koli­cinska razseznost je ogromna, je se vedno poezija moz­
nosti in se utegne nekoc razviti v umetnisko dejanje. 
Podobno samousko pot kot Zagoricnik, vendar s pre­cej manjsim uspehom v literarni javnosti, hodi pesnik Marijan Stancar-Mos, rojen 1941 na Jezer­skem, danes kovinostrugar v kranjski Iskri. Doslej je ob-javljal v zelo razlicnih publikacijah, kot so npr. Perspek­tive, Primorski dnevnik, Tribuna, Miadina (priloga Mlada pota), Snovanja itd. Leta 1963 je izsla na Golniku njegova pesniska zbirka G I e j , 6 I o v e k! Navzven je zanjo zna­lno, da ji je spremno besedo napisal dramatik Ivan Mrak (psevdonim Ivan Nabi), Ötancarjev prijatelj in literarni vzor­nik. Stancar je pravzaprav pesniäki iskalec. Niha med aktualisticno poezijo — napisal je npr. pesnitve Martin Luther-King, Che, Feniks krvave zare — labodji spev (o Janu Palachu) — in filozofskim razglabljanjem o clove-kovi usodi. Oboje pa sto odeva v pateticno preobleko, s katero si prizadeva doseci vecjo tezo svoje izpovedi. Svojega polnega izraza se ni dosegel, najverjetneje tudi zaradi preoblozenih metafor, ki sredi velikega zagona, v katerem pesnik trenutno je, ne puste, da bi se pesnisko sporocilo svobodno razraslo. 
Najbolj izzivalen in sokanten literat med Kranjcani je prav gotovo I. G. P I a m e n (pravo njegovo ime je Iztok Geister), rojen 1945 v Laskem, po izobrazbi pravnik, zapo­slen pa kot sekretar revije Moderna organizacija (izdaja jo Visja sola za organizacijo dela v Kranju). Kot eden izmed glavnih akterjev skupine OHO in vnet sodelavec vseh publikacij, ki so odprla vrata avantgardi (Problemi-Kata-log, studentovska Tribuna, beograjska revija Rok), je I. G. Plamen objavljal svojo pesnisko produkcijo v razlicnih tiskih, npr. v Pegamu in Lambergarju (1968, edicija OHO, likovna izrazna plat knjige je zamisel Marka Pogacnika), v zbomikih avantgarde Eva (edicija OHO, Kranj 1966), Pericarezeracirep (Zalozba Obzorja 1969), leta 1969 pa je prvic nastopil s samostojno zbirko 2a -lostn a majn a (Drzavna zalozba Slovenije). Plamnove pesniske izdelke ne moremo oznaciti za knjizevne tekste s tradicionalnimi umetniskimi merili; zvezo z njimi je treba vzpostaviti kako drugace ali pa vsaj dopustiti moznost, kot je to napravil Vital Klabus, ces" da je Plamnovo literarno prizadevanje ena »od skrajnih moznosti poezije«. V nje­govih tekstih je namre najprej opazna popolna odsotnost kakrsnegakoli »smisla«. Andrej Inkret je v svojem razmi§-Ijanju o Pegamu in Lambergarju zapisal, da beseda v Plamnovih rokah »ni vec meta-fizicna, kaze se samo se kot .fizia' navzoost razliih crk ali znakov, znotraj katerih nicesar — nobenega pomena, smisla ali sveta — vec ni«. Plamnovo pricevanje, ki je najbolj ekstremno v sodobni ustvarjalnosti pri nas, je najbolj§e osvetlil Rudi Seligo: »Vse tisto, kar povezuje razlie poezije med sabo in kar omogo, da poezija je poezija, kar je torej vezano na pojme, kot so ideali, zelja in vera v uresnicenje teh idealov, plemenita custva, lepa oblika, iluzije, humanizem, poslanstvo pesmi na svetu, bistvo, smisel — vse to je iz teh pesmi izrinjeno. Gredo — tako rekoc — mimo tega. Nad vsakdanji ,nesrecni' svet ne postavlja nobenega ideala in ne kazejo nobene najmanjse volje, da bi ga. Se celo vec: do sveta, ki se kaze v njih zelo masiven, predmeten in popredmeten, dolocno ne postavljajo nobenega sta­lisca. Pesmi samo popisujejo, ali natancneje receno: samo nastevajo stvari nasega sveta in njihova ,cudna', z zdravo pametjo nedojemljiva razmerja. Pri tem pa naravnost ni povedan noben custven odnos do njih, nobene sodbe ni, ki bi jih vrednotila in ocenjevala. Skladno s to avtorjevo vzdrznostjo vrednotenja in .poplavo' predmetov v pesmih je tudi mesto cloveka v njih. To mesto pa je taksno, da je treba reci, da se pomika zmeraj bolj k robu, ali druga­ce: clovek iz njih izginja. Pred nami se razgrinja tezki svet stvari in re, ki preplavljajo cloveka mnozicne druzbe, Odpadli so humanizem, ideja in koncni smisel oziroma napor po razkritju smisla bivanja. ,Pesnik' se je suho zri-nil med to, kar je, med liste, prometne znake, reklamne napise, vetrobranska stekla, strehe, torbice, cevlje, veve-
rice, kamne, jih motri, nam jih naäteva in vcasih pove, kaksna razmerja so med njimi. Ta razmerja pa so seveda ,nenavadna'. — Samo po sebi vse to ni zelo novo v poe­ziji. Novo pri tem je to, da teh pesmi ne zanima smisel in bistvo teh reci in zato jim tudi ne dajejo nobenega poseb­nega pomena; samo pripovedujejo, da te reci so. To pa pomeni v prvi vrsti, da bralec za besedami in verzi ne sme iskati nekega skritega pomena, ki naj bi ga avtor skril za besede, ampak jih mora jemati samo dobesedno in hkrati sam razmisliti, kako je mogoce, da se razgrinja pred njim taksen masivni svet in kje stoji sam.« 
Tudi pesnik Pavel Luzan, rojen 1946 v Kranju (Strazisce), brez poklica, od leta 1965 sodelavec stevilnih revij (Mlada pota, Problemi, Sodobnost, Dialogi) in stu­dentovske Tribune, je objavil veliko stevilo pesniskih tek­stov, kar je ena izmed znacilnosti mlajse generacije. Do­slej se nima samostojne zbirke. Luzanova pesniska pot se giblje nekako v smeri slovenske avantgarde, ceprav je tezko iskati kakrsenkoli skupni imenovalec za tvorce te smeri, saj jih najveckrat veze le skupen odpor do literarne tradicije. Za Luzanovo poezijo je najbolj znacilna nekaks­na »erupcija zavesti o stanju sveta in casa, v katerega je pesnik vstopil«. Zato v njej ni mogoce najti podob raz­licnih custvenih situacij pesnika. Situacije, ki jih odkriva-mo v Luzanovi poeziji, so predvsem eksistencne, to pa pomeni, da ne zadevajo samo njega kot posameznika, am-pak vse nas. Tudi za Luzanovo poezijo, ki se sele obli­kuje, moremo ugotoviti, da je slabo komunikativna in zahteva od bralca poseben napor. 

Proza 
Ta zvrst literarne dejavnosti je v Kranju precej manj razvita od poezije. Tudi njen pojav po vojni je zelo kasen. V tej zvezi moremo pravzaprav govoriti le o dveh uspelih avtorjih: o Rudiju Seligu in Francetu Kriznarju, medtem ko proza Sase Skufce, objavljena v Glasu, ne kaze niti sir-sega epskega zamaha niti globlje miselne usedline. 
Pisatelj Rudi Seligo ima za seboj ze dobrih deset let izkusenj v kritiki, publicistiki, predvsem pa v prozi. Ro­jen je bil ieta 1935 na Reki. Od tarn ga je zivljenje pripe-Ijalo v Kranj, kjer predava statistiko na Visji soli za orga­nizacijo dela. Se pred tern je studiral filozofijo in psiho­logijo na ljubljanski univerzi in Ieta 1960 diplomiral. Kot prozaist je nastopil Seligo Ieta 1957 v Nasih razgledih, ko je objavil novelo Sonce, ki sije temno. Njej je se istega Ieta sledila — tudi v Nasih razgledih — druga novela: Dez, dez, ne padaj. Potem je objavljal se v Reviji 57, Tribuni, Perspektivah in v Problemih, kjer se danes sodeluje. Leta 1966 je izsla pri Drzavni zalozbi Slovenije v zbirki Tokovi casa njegova prva knjiga, kratki roman S t o I p. Kasneje sta izsli se dve njegovi knjigi, in sicer pri Zalozbi Obzorja: zbirka novel Kamen (1968) in daljsa novela Triptih Agate Schwarzkobler (1968), zlozena pripoved v treh delih. V vseh Seligovih delih tece beseda o nasi vsakdanjosti, o ljudeh, ki jih srecujemo vsepovsod; ob njih razpleta tisto, kar te ljudi vznemirja in revoltira. Seli­govi ljudje potujejo z nemirom po razlicnih sredinah in zavzemajo svoj odnos do vsega; hocejo biti dejavni. Ce-tudi se jih cesto loteva neizmerno obcutje osamljenosti in majhnosti, goje hkrati vero, da je kljub vsemu nek tre­nutek, ki je zdaj in odlocilen za usodo. Seligo je obliko­valec zivljenja, ki se zdi nakljucno, pusto, drobno in ne­urejeno. Njegovi teksti so zanimivi predvsem zaradi misel­nih vrtanj, s katerimi ozivlja v svojih pripovedih tok zavesti posameznikov. Nasa revialna kritika je ze ugotovila, da je Seligovo pisanje samosvoj pojav pri nas, in tudi, da je avtor presel do zdaj vec razvojnih faz. Temeljni nacin Seligove pripovedi, ki ga moremo zasledovati ze od za­cetka njegovega pisanja, je zanimanje za podrobnosti zu­nanjega sveta. Na svoji razvojni poti (novela Preskus z 
iglo in pepelom) je Seligo »opustil razglabljanja o clove-skih notranjih, psiholoskih in filozofskih problemih. Clo-veka je zacel prikazovati v njegovi goli eksistenci, pa se je zato omejeval zgolj na predstavitev te eksistence. Ob tern je Seligo opravil se znacilen izbor snovi, cloveka. Ker ga je pritegoval konkretni svet, je iskal take pojave, ki so ze sami po sebi definirani. Izbral je svet preprostega delavca, cigar fizicni del zivljenja je v ospredju in ga go-vorica spremlja kot neposredna vzporednica. Seligo se skusa identificirati s poprej izbranim svetom ter ga pred­staviti v cistih oblikah in pojavih, ki so poslej kvalitetno absolutno enakovredni. Zato z enako natancnostjo popi­suje zavezovanje cevljev kot delavcevo pot v kadrovski oddelek, zakaj tudi zavezovanje cevljev doloca njegovo bivanje. Izjemna doslednost pri predstavljanju detajlov dolocene celote je postala glavna Seligova pisateljska metoda« (France Pibernik). Za oznako Seligove pripovedi je pomembna ugotovitev, da iz nje clovek ni izginil. Po mnenju somisljenikov je dosegel stopnjo reci. Toda doseci stopnjo reci, ugotavlja France Pibernik, pomeni samo to. Elementi, ki v tej prozi nastopajo kot umetniski medij, so zunaj omenjenega okvira; po Pibernikovem mnenju bi avtorjev ustvarjalni koncept mogli imenovati racionalni konstruktivizem. Seligo je predvsem zavzet ustvarjalen subjekt, njegovo najmocnejse orozje pa jezik z vso instru­mentacijo preciznega izrazanja in hkrati z vso barvitostjo. 
Cisto drugacen pisatelj kot Seligo je Franc e Kriz ­n a r iz Naklega, rojen 1923 na Okroglem pri Kranju, ki je po vojni koncal ekonomsko srednjo solo in se zaposlil v kranjski tovarni Iskra. Kriznarjeva kronika o prezivetih strahotah v nemskem koncentracijskem taboriscu N e vda j se , f an t (Zavod Borec v Ljubljani 1968) ni plod dolgotrajnega ustvarjalnega razvoja, ampak je enkraten pisateljski izbruh. Ob tej knjigi se je treba spomniti dej­stva, da je bila literatura o taboriscih pri nas vseskozi zapostavljena, kakor tudi ni imelo visoke cene trpljenje v taboriscih. Spomnimo se samo, s kaksnimi zalozniskimi mukami je izslo doslej najvecje umetnisko pricevanje o taboriscu v slovenskem jeziku danes ze pokojnega dr. Vladimira Kralja — Moz, ki je strigel z usesi (1961); nje­gove novele so cakale na knjizni izid skoraj petnajst let. Morda tudi zategadelj ni kdove koliko napisanega o po­sastnem taboriscnem svetu, so pa seveda se drugi vzroki, ti so v ljudeh samih. Prezihov Voranc, ki je tudi videl in obcutil grozoto nacisticnega ravnanja z jetniki, o tern ni nikdar rad govoril niti pisal. Veckrat pa je izjavil, da ga je sram po tern, kar je videl v nemskih taboriscih, biti se 
clovek. Kriznarjeva knjiga sodi torej med redke slovenske publikacije s taboriscno tematiko. Nastala je, kot pravi avtor v uvodu, leta 1946 in da je zivljenje v taboriscih v njej opisano tako, »kakor sem ga gledal takrat, ne pa tako, kot bi ga morda ocenjeval in opisoval danes«. Spo-mini tedaj 23-letnega Kriznarja prvotno tudi niso bili na­menjeni za sirso javnost, temvec za hisno kroniko, name-njeno potomcem, »ki naj bi se iz nasega trpljenja ucili ljubiti svobodo, svojo cast in domovino ter sovraziti izdaj­stvo in hinavscino«. Napisani so bili takoj po prihodu do-mov, v radostnem obcutju osebnega preroda: »V meni so bili tedaj veliki ideali svobode, vse drugo je bilo nepo­membno. Tudi zadnji kos kruha ali obleke sem bil pri­pravljen deliti s komerkoli.« Ena prvih vrednot te knjige se kaze v njeni dokumentarnosti, ki je posebne vrste. Ni sicer kronika v pravem pomenu besede, kajti avtor si sploh ne prizadeva, da bi izcrpno nizal dejstva; skozi last-na dozivetja, vendar s teznjo po objektivnosti, skusa pri­kazati taboriscni stroj in svet ljudi, ki se v tern nedoum-Ijivem mehanizmu kaze v vsej strahoti in velicini hkrati. Je pa se ena pomembnost tega pricevanja, ki jo je treba omeniti. So strani v knjigi, ki so oblikovane z ustvarjalnim zagonom. Te podobe ze mestoma, vsaj v obrisih, prehajajo v epsko moc, kakrsna je lastna dobrim pripovednikom. Tudi niso redke strani, na katerih je uspelo avtorju podati dozivetja s pristno neposrednostjo. Ta knjiga je nastala torej mimo vseh tokov povojne knjizevnosti; zaradi avtor­jevega postenega umovanja o zivljenju, ki ga je popisal, pa je tudi dragocen dokument o nasem polpreteklem casu. 
Dramatika 
V vsej nasi knjizevni preteklosti je bilo dramatikov naj­manj. Okoliscine so bile kaj malo spodbudne za njihovo delo; to velja tudi za povojni cas, saj se poklicna gleda­lisca le s tezavo odlocajo za uprizoritev slovenskih dram-skih novitet. Nekaj vec moznosti imajo v zadnjih letih pisa­telji radijskih in televizijskih dram. Za dokaj piclo dram-sko snovanje v Kranju moremo re, da je slo mimo tokov povojne slovenske dramatike in da tudi ni dalo pomemb­nejsih dosezkov. 
Med redkimi avtorji, katerih dela so v celoti povezana s Kranjem, je dramatik Sas a Skufc a (1922—1964), rojen ucitelju na Drenovem gricu pri Vrhniki, od leta 1946 do svoje zgodnje smrti casnikar pri Glasu v Kranju. Iz doslej znanega gradiva, ki ga je zbral in obdelal France 
Pibernik v Snovanjih (1968, St. 2), je mogoce ugotoviti naslednja njegova dramska besedila: dramatizaciji Grim-movih pravljic Trnuljca (1953) ter Janko in Metka (1955), izvirna igra Puncka sanja (1962) pa se kratka igrica s pripovedovalcem Natasin a v e -lika skrivnost ter prigodnicni prizorcek Mojca isce dedka Mraza (1956). Obe odrski priredbi Grimmov sta primera klasicne dramatizacije. Prvotni os­novi je dodal Skufca vrsto novih figur in socialni pouda­rek. Igrici sta prepotovali domala vse slovenske odre, tudi trzaskega. Lojze Marusko pa je Trnuljcico priredil tudi za trzaski radio. Najpomembnejse Skufcevo dramsko delo je igra Puncka sanja (podnaslov: Sanje za velike in male otroke), ker imamo pac opraviti z izvirnim odr-skim delom in ker gre (po ugotovitvah Franceta Piberni­
ka) za zanimiv poskus ustvariti moderno slovensko prav-Ijicno igro. V tej igri je namrec povezal tri stvari, ki do tedaj na odru se niso dozivele sozitja; to so mitologija, sodobna tehnika (elektronski mozgani, televizija) in rocne lutke. Skufcev poskus je bil nedvomno pogumen, a otezen s kopico problemov, ki so nastajali ob stiku tako razno­rodnih prvin. Skufcevo prizadevanje za otrosko igro je najmocnejsa poteza v njegovem literarnem delu. 
S svojim dramskim prvencem Heroic a (1961), za katerega se je pozneje izkazalo, da je bil enkraten poskus, je veliko obetal Vinko Strgar, rojen 1934 v Bohinj-ski Bistrici, zaposlen kot finostrugar v kranjski Iskri. Dra­ma Heroica, ki nosi podnaslov Odrska zalnica v treh de­janjih, je dozivela zaporedoma dva gledaliska krsta (v Mestnem gledaliscu ljubljanskem in Slovenskem ljudskem gledaliscu v Celju), kar je sicer neobicajna praksa v nasih teatrih. To je bilo v zacetku sezone 1961/62. Iz dela izve-mo, da so v nekem mestu ustrelili vojaka okupacijske voj­ske. Poveljujoci castnik zahteva talce. Vojaku je bilo 17 let, zato morajo biti vsi talci mladoletniki. Zdravnik iz hise, pred katero je padel vojak, naj med sostanovalci odbere zrtve. Vsi trije njegovi otroci gredo v prostovoljno smrt, da resijo druge. Kritika je delo sprejela s pridrzki. Ocitala mu je sentimentalnost, in da se avtor »obraca na custva, 

ki klicejo solze v oci, manj pa h globokemu, pretehtane-mu osvescanju cloveka«. Liki v drami so poenostavljeni v medsebojnih odnosih in v psihologiji. Delo je prepricljivo morda le za tiste, ki so vojno doziveli, medtem ko druge zaradi omenjenih sibkosti pusti neprizadete. 
Zaradi dokumentarnosti porocanja moramo se ome­niti dramsko sliko v treh dejanjih z epilogom Mement o m o r i, katere avtor je Marijan Stancar-Mos. 
Delo je bilo izvajano v Straziscu kot recital ob 120-letnici Presernove smrti, odlomek iz tretje slike pa natisnjen v Snovanjih 1969, st. 1. 
Prevodna knjizevnost 
Nekoc je zapisal Josip Vidmar, ki je tudi sam veliko prevajal, da je prevajanje v najp'reprostejsi obliki samo znanje jezikov, medtem ko je v najvisjih oblikah umetnost. Prevajalec mora temeljito obvladati jezike, poznati kulturo in navade naroda, ki mu izvirnik pripada, ravno tako pa je od prevajalceve tenkocutnosti odvisno, ali bo v drugem jeziku nasel ustrezno nadomestilo, saj mora, ko prevaja, literarno delo poustvariti in na novo zgraditi. 
Pomembno mesto v nasi prevodni knjizevnosti si je ze zdavnaj pridobil Viktor Jesenik, rojen 1921 v St. Pavlu pri Preboldu, prevajalec v svobodnem poklicu, ki od leta 1950 zivi v Kranju. Njegovi prevodi v slovenscino so bolj redki (npr. E. Zola: Napad na mlin, Slovenski knjizni zavod 1950; Z. Stancu: Bosonogo ljudstvo, prev. iz romunskega jezika, Cankarjeva zalozba 1960), glavno Jesenikovo delo so prevodi v francoski jezik, kar je pri nas prevajalska redkost. Jesenikovo znanje francoscine ni samo solsko; vec kot dve desetletji (1924—1947) je zivel v Franciji, kjer se je tudi solal. Po vrnitvi v domovino se je moral najprej nauciti knjizne slovenscine, ob sreca­nju z nekaterimi slovenskimi pesniki in pisatelji, posebno s Cenetom Vipotnikom, pa se je navdusil za prevajanje proze in poezije v francoscino. Seznam njegovih prevodov obsega tele podatke: 
—
 Polde Oblak: La Symphonie lyrique v Seghersovi zbirki PS., Pariz 1956. 

—
 Anthologie de la Poesie Slovene, P. Seghers, Pariz 1962. 

—
 Srecko Kosovel v Seghersovi zbirki »Poetes d'au­jourd'hui«, Pariz 1965. 

—
 Matej Bor: La trace de nos ombres (Sled nasih senc) v Seghersovi zbirki »Autour du monde«, Pariz 1966. 

—
 Nouvelles Slovenes v Seghersovi zbirki »Melior«, Pariz 1969; od desetih novel jih je prevedel sest (Cankar, Prezih, Lokar, Hieng, B. Zupancic in Kovacic). 


Leta 1965 so izsli v knjigi »Nouvel Essai Yougoslave« Jesenikovi prevodi Kraljevega eseja o dramatiki in Kosov esej Uvod v slovensko literaturo — ter v knjigi »Conteurs Slovenes contemporains« prevod odlomka iz Zupanciceve Sedmine. Prevedel je tudi vrsto radijskih iger za RTV Ljubljana, stevilne filmske dialoge in scenarije (npr. Kala, Dobri, stari pianino, Ne joci, Peter), vec katalogov Mo­derne in Male galerije v Ljubljani ter obsirne kataloge gra­ficnih bienal v Ljubljani in na Reki. V dobrih desetih letih je tako poslal Viktor Jesenik v svet delcek nase literature, nasega duha. 
Tudi Alenka Bole-Vrabec, rojena 1937 v Kra­nju, od leta 1964 pa zivi v Novem mestu, ima za sabo ze lepo prevajalsko pot. Znanje si je nabrala na ljubljanski univerzi, kjer je studirala primerjalno knjizevnost, in na AGRFT (Akademija za gledalisce, radio, film in televizijo) pri studiju dramske igre. Boletova prevaja iz nemscine, anglescine, spanscine, srbohrvascine, najvec pa iz nem­skega in spanskega jezika. Objavlja v Tedenski tribuni, v Dolenjskem listu, njeni prevodi so bili veckrat prebrani v ljubljanskem radiu in izvajani na televiziji. Vecinoma prevaja realisticna dela. Kot sama pravi, ima rada »drobne storije«, zelo rada humoreske in groteske, kajti v njih mora biti jezik neskoncno ziv. Zavzema se za prevajanje juznoameriske knjizevnosti, ki je zelo bogata, pri nas pa je skoraj ne poznamo. Doslej je tudi izslo ze vec njenih knjiznih prevodov: 
—
 Karl Bruckner: Sadako hoce ziveti. Mladinska knji­ga 1963, prev. iz nemskega jezika. 

—
 Juan Goytisolo: Praznovanje drugih. Cankarjeva zalozba 1964, prev. iz spanskega jezika. 

—
 Jose Maria Eca de Queiroz: Bratranec Basilio. Can­karjeva zalozba 1966, portugalski pisatelj, prev. iz nem­skega jezika. 

—
 Alcides Arguedas: Bronasta rasa. Cankarjeva za­lozba 1966, bolivijski pisatelj, prev. iz spanskega jezika. 

—
 Dzuniciro Tanizaki: Sestre Makiokove. Cankarjeva zalozba 1967, japonski pisatelj, prev. iz nemskega jezika. 


Za njeno prevanjaje je »kriva« predvsem ljubezen do literature. Kot gimnazijka v Kranju se je poskusila v izvir­ni prozi (Plamenica, 1953), se vedno pa pise za otroke; njen najvecji uspeh je radijska igra Zaklad urnih veveric, za katero je prejela cel nagrado (RTV Ljubljana, 1964). 
S povojnim Kranjem so povezana se nekatera vidna imena slovenske knjizevnosti, znanosti in kulture: na tu­kajsnji gimnaziji sta maturirala literarna zgodovinarja d r. Boris Paternu (roj. 1926) in dr. Joze Pogac-n i k (roj. 1933), ravno tako tudi pesnik in publicist Fran ­ce Vurni k (roj. 1933); pisatelj, prevajalec in publicist Herbert Grn (1925—1961) je bil dve leti (1951 do 
1953) dramaturg Presernovega gledalisca v Kranju, v istem gledaliscu sta delovala krajsi cas se dramatik J a n e z 2mav c (roj. 1924) kot dramaturg (1953—1955) in pisatelj M i I o s M i k e I n (roj. 1930) kot reziser (1955—1956). 
Nasa literarnozgodovinska kronika (s poudarkom na zadnjih petindvajsetih letih) je pokazala, da so imeli be-sedni ustvarjalci vseskozi velik pomen v kulturnem ziv-Ijenju mesta in njegove okolice. Nekateri od njih so se ustavili v nasi sredini le bezno, mnogi pa so se tudi obli­kovali, drugi so opravili pri nas svoje poglavitno delo. Sre­cali smo osebnosti, ki so stebri slovenske knjizevnosti. Srecali pa smo tudi taksne, katerih imena ze tonejo v poza­bo. Vecina so to ljudje ob robu knjizevnih tokov, ljudje, ki so se morda kriticno in zavestno spopadli s svojim casom, pa je bila moc njihovega talenta presibka, da bi avtenticno izrazili, kar so obcutili, kar jih je vznemirilo in prizadelo. Sleherni pa prica o miselnem in dusevnem naporu nasega cloveka preteklih in nasih dni pa o narodu, ki je prav s kulturnim in posebej z literarnim prizadevanjem izkazo-val svojo samobitnost skozi stoletja. 

KRANJ UND DIE SLOWENISCHE LITERATUR. LITERARISCH-KULTURELLE CHRONIK DURCH DIE JAHRHUNDERTE 
Die schriftstellerische Tätigkeit der Sowenen konzentrierte sich hauptsächlich auf die Zentren, in denen die Schriftsteller ihren Hauptbeschäftigungen nachgehen konnten. Denn durch kstlerisches Schaffen allein ließ sich nämlich damals bei uns kaum das tägliche Brot verdienen. Auch die Stadt Kranj spielte in unserer Literatur eine Rolle. 
Die literarische Chronik von Kranj, die sich in der ersten Hälfte des 15. Jahrhunderts auf handgeschriebene Eidesformeln begrenzte, erreichte in neuerer Zeit, der Literaturepoche zwi­schen traditionellem Realismus und der Avantgarde, beachtliches Niveau. Das bedeutet, daß die Schriftsteller fr das kulturelle Leben der Stadt und ihrer Umgebung stets von grter Bedeu­tung waren. Einige dieser Schriftsteller haben sich bei uns nur vorergehend aufgehalten, so France Preseren und Ivan Tav­r, viele haben sich hier formiert (Josipina UrbanciTurno­grajska, Ivan Pregelj). Andere aber haben hier ihre Hauptarbeit geleistet: Ivan Pregelj, Tomo Zupan. In unserer Mitte lebten Men­schen, die zu den grten Schfern der slowenischen Literatur wurden: France Preseren, Simon Jenko, Ivan Tavcar, Ivan Pre­gelj. Freilich gab es auch Leute, die heute fast vergessen sind. Es handelt sich um Personen, die am Rande des literarischen Geschehens lebten. Immerhin, ein jeder von ihnen zeugt von den großen geistigen Anstrengungen des Menschen in vergangener und heutiger Zeit. Ein jeder von ihnen ist stellvertretend fr sein kleines Volk, das durch kulturelle und besonders literarische Wirksamkeit im Laufe der Jahrhunderte seine elementare Eigen­artigkeit hervorgebracht und erwiesen hat. 

RAZVOJ SOLSTVA v letih 1960—1970 v obcini Kranj Dusan Bavdek 
Uvod 
Z deklaracijo o solski reformi (leta 1957) in s splosnim zakonom o solstvu (leta 1958) se je uveljavila na obmocju Jugoslavije enotna osemletna osnovna sola. S tern se je koncalo prvo povojno obdobje v iskanju najustreznejse organizacije in vsebine osnovne sole. 
Odlika tega sistema je v tern, da omogoca vsej mla­dini SFRJ enako osnovno splosno izobrazbo — kolikor ni med solami razlik — in da ima vsa mladina po koncani osnovni soli enake moznosti za prestop na sole druge stopnje oziroma na poklicne sole. Obcinske skupscine so morale zagotoviti enakovredno osnovno solanje tudi mla­dini v oddaljenih krajih, kar so uresnicile s prevozi ten ucencev v visje razrede centralnih sol. 
Vsa leta od 1957 dalje so sluzila izpopolnjevanju in utrjevanju tega sistema. Drugi mejnik v organizaciji in delu osnovnih sol je temeljni zakon o financiranju solstva. 
To je prvi poskus financirati solstvo tudi iz samostojnih virov, ne samo iz proracuna in sicer tako, da se ustanove financni skladi, ki jih upravljajo izvoljeni clani iz gospo­darskih in druzbenih skupnosti. Ceprav so bili ti viri zla­sti v zacetnih letih sibki in nezadostni ter jih je v veliki meri moral pokrivati obcinski proracun, le kazejo na osvo­bajanje iz administrativnega obravnavanja potreb osnov­nega solstva. Hkrati so krepili samoupravno vlogo takrat­nih solskih odborov. 
Vsebinsko nov premik na podrocju solske samoupra­ve pa doloca nova ustava SFRJ. 
Razvojna pot samoupravljanja v solstvu se opira na tri mejnike: leta 1955 so bili uvedeni solski odbori, pri katerih sodeluje kot predstavnik sole le upravitelj; s pred­pisi iz leta 1962 se je spremenilo sodelovanje pri uprav-Ijanju sole v korist uciteljskih zborov v pribliznem raz­merju 3:1 (na tri predstavnike javnosti po en clan ko­lektiva); z novo ustavo leta 1964 pa so dejansko prevzele upravljanje sole solske delovne skupnosti in predstavniki javnosti sodelujejo le kot zastopniki posebnega druzbene­ga interesa za solstvo. 
Med predpise, ki so pomembneje vplivali v vsebinskem pogledu na delo sol, stejemo splosni zakon o solstvu, zakon o organih upravljanja v solah in drugih vzgojnih in izobrazevalnih zavodih, temeljni zakon o delovnih raz­merjih, temeljni zakon o zavodih, zakon o prosvetno-pe­dagoski sluibi, zakon o osnovni soli (leta 1965) z vsemi nadaljnjimi dopolnitvami in spremembami do najnovejsega zakona o osnovni soli leta 1969. Za materialno izboljsanje solstva je pomemben zakon o izobrazevalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobrazevanja v SRS. Med vazne vsebinske dokumente moramo steti tudi novi ucni nacrt po uvedbi solske reforme z vsemi njegovimi spre­membami v kasnejsih letih. 
Skladno z danimi predpisi in moznostmi so obcinska skupscina, Temeljna izobrazevalna skupnost in Zavod za prosvetno-pedagosko sluzbo skupno z druzbenopoliticnimi organizacijami obcine Kranj storili ogromno, da se je solstvo krepilo tako na materialnem kakor tudi na vzgoj-no-izobrazevalnem podrocju. 
Problem kranjskega solstva je v tern, kako priti do vecjega stevila ucilnic za redni pouk in za podaljsano bi-vanje otrok v soli ter kako bi se hitro in ucinkovito ure­dilo predsolsko varstvo. 
Glavno gradivo o solski reformi je zajeto v predlogu sistema in organizacije izobrazevanja in vzgoje v FLRJ, ki ga je izde­lala zvezna komisija za reformo solstva, objavljeno pa je bilo leta 1957 v zalozbi Jugoslovanskega zavoda za preucevanje sol­skih in prosvetnih vprasanj v Beogradu. 
I. Solsko omrezje 

Zacetki osnovnega osemletnega solstva v Kranju se­gajo v januar 1954, ko sta osnovni soli v Straziscu in v Kranju (sedanja sola Fr. Preserna) odprli peti razred za ucence, ki niso uspevali v takratni nizji gimnaziji. 
Z uvedbo solske reforme se je zacelo organizirano prestopanje ucencev iz manjsih podezelskih sol v vecje 
Solsko omrezje leta 1963 
S t e v i I o 
Centralna Sola  Podruznice  
Dddelkov  ucencev uSiteljev  
Cerklje  18  535  28  
Senturska  gora  2  40  2  
•  Velesovo  2  56  2  
Zalog  2  63  2  
Duplje  10  210  13  
Gorice  9  230  14  
Kranj —  
Simon Jenko  23  793  28  
Kranj —  
France Preseren  23  809  31  
Kranj —  
Lucijan Seljak  35  1172  60  
Besnica  2  30  2  
Ma voice  3  78  3  
Podblica  1  25  1  
Päevo  1  17  1  
Kranj —  
Stane Zagar  32  1019  41  
Trboje  2  58  2  
Jezersko  6  118  6  
Preddvor  13  391  17  
Kokra  1  13  1  
Predoslje  13  397  16  
Primskovo  8  225  9  
Podbrezje  2  68  2  
Naklo  5  154  5  
Oläevk  5  103  5  
Senr  12  336  21  
Voklo  5  114  5  
Trstenik  2  48  2  
Zabnica  5  99  5  
17 centralnih  10 podruzniih  242  7201  324  

sole v bliznjih centrih. Ceprav je bilo omrezje centralnih in podruznicnih sol doloceno, se iz raznih razlogov, pre­tezno prostorskih, ni v celoti izpolnjevalo. 
S 1. januarjem 1963 pa so zacele v obcini Kranj osnov­ne sole delovati kot enotne sole. Zdruzena sola je res-nicno postala samostojni zavod z lastnimi pravili o organi­zaciji in delu sole (Statut) ter s pravilnikom o delitvi do-hodka in razdeljevanju osebnega dohodka. 
Po solski mrezi, izdelani leta 1963, je delovalo v kranj-ski obcini 17 centralnih in 10 podruznicnih sol. Vedno vecje zahteve po boljsem pedagoskem delu, visjem zna­nju ucencev in ekonomskem gospodarjenju so vodile k izdelavi nove solske mreze, ki je bila uresnicena leta 1965. Po tej mrezi je bilo v obcini le 9 centralnih sol. Premalo 
Solsko omrezje leta 1968 
S t e v i I o 
Centralna Sola  Podruznice  
oddelkov ucencev uiiteijev  
Cerklje  21  601  28  
Senturska  gora  4  46  2  
Zalog  3  54  3  
Jezersko  5  84  5  
Kranj —  
Simon Jenko  33  1040  50  
Gorice  4  109  4  
Primskovo  6  146  7  
Trstenik  1  16  1  
Kranj —  
France Preseren  36  1171  54  
Duplje  4  66  3  
Naklo  5  146  5  
Podbrezje  2  39  2  
Kranj —  
Lucijan Seljak  36  1110  47  
Besnica  2  48  2  
Ma voice  3  60  3  
Podblica  2  26  1  
Psevo  1  9  1  
Zabnica  4  92  4  
Kranj —  
Stane Zagar  29  842  40  
Trboje  2  43  2  
Preddvor  16  463  22  
Kokra  1  12  1  
OlSevk  4  74  4  
Predoslje  14  372  19  
Senr  14  403  22  
Voklo  4  85  4  
9 centralnih  17 podruznicnih  256  7157  336  

stevilni razredi na podezelskih solah so povzrocali gospo­darski, kadrovski in izobrazevalni problem, zato je bila potrebna nova mreza, ki je bila izpeljana leta 1968. 
Po dograditvi nove sole v Cerkljah (1966) se ie podruz­nicna sola Velesovo v celoti vkljucila v centralno solo, visji razredi osnovne sole v Dupljah so se vkljucili v cen­tralno solo France Preseren (1968), podruznicna sola Psevo pa v centralno solo Lucijan Seljak (1969). 
Obisk centralnih sol je Temeljna izobrazevalna skup­nost (TIS) zagotovila s poravnavo prevoznih stroskov v letu 1969 v visini 580.000 din. Prevoz je brezplacen, ce so ucenci oddaljeni od sole vec kot 4 km, pri razdalji 3 do 4 km pa prispevajo starsii polovico prevoznih stroskov. 

II. Krepitev materialnih osnov 
V prvih povojnih letih so bile obnovljene stevilne po­skodovane in porusene sole iz casa okupacije. Novih sol je bilo zgrajenih le malo (Duplje, Zalog, Psevo, Trstenik) Z uvedbo enotnega solanja in z organiziranjem prevoza ucencev iz podruznicnih v centralne sole so manjse sole ostajale prazne, v centralnih solan pa se je pojavila huda prostorska stiska. Kvaliteten pouk na visji stopnji je bilo mogoce zagotoviti samo z novimi prostori in z ustrezno solanim kadrom. To sta bila glavna problema po solski reformi. Stiska je bila ocitna zlasti v podezelskih centrih in v Kranju, kjer so sole delale ze v treh izmenah. Zato so leta 1959 zgradili vecjo stavbo za osnovno solo Lucijan Seljak, leta 1961 pa solo Stane Zagar; ker pa je bila stiska vedno hujsa, se je obcinska skupscina pod predsedstvom Martina Kosirja odlocila za radikalno resitev manjkajocega solskega prostora. Z referendumom leta 1964 o samopri­spevku obcanov in delovnih organizacij je obcinska skup­scina velikopotezno pristopila h gradnji osnovnih sol z namenom, da v treh letih odpravi ta problem. 
Skupscina obcine Kranj, podprta od vseh druzbeno­politicnih organizacij (obcinski odbor SZDL je o tern raz­pravljal na svoji seji dne 19. februarja 1964), je naslovila 
9. marca 1964 na obcane obsezno programsko gradivo, v katerem je utemeljila potrebo po novih solah. 
V objavljenem gradivu je tudi zapisano, da so v pretek­lih letih v kranjski obcini sicer zgradili sest sol, kar pa ne zadosca. Za te sole je bilo izdanih dinarjev (starih): 
1.
 osnovna sola Psevo, odprta 19. X. 1947 . 3,879.000 

2.
 osnovna sola Duplje, odprta 3. IX. 1950 . 33,383.000 

3.
 osnovna sola Zalog, odprta 7. X. 1956 . 46,000.000 

4.
 osnovna sola Trstenik, odprta 27. X. 1957 58,613.000 

5.
 osnovna sola Lucijan Seljak, odprta 6. IX. 1959 152,087.000 

6.
 osnovna sola Stane Zagar, odprta 1. VIII. 1961 244,202.000 


skupno 538,164.000 

V objavljenem gradivu je podrobno orisano tezavno stanje osnovnih sol France Preseren, Simon Jenko, Cerk-Ije, Preddvor, Sencur in potreba po telovadnici pri soli Lucijan Seljak. 
Sklep o gradnji sol, nastetih v prejsnjem odstavku, je 

bil dosezen na zborih obcanov med 22. februarjem in 
1. marcem 1964 in z referendumom o krajevnem samo­prispevku 20. aprila 1964 na glasovalnih mestih v delovnih organizacijah ter 21. in 22. aprila 1964 na dolocenih gla­sovalnih mestih (voliscih) za obcane, ki niso v delovnem razmerju. 
Izid referenduma je bil presenetljivo dober. Po podatkih obcinske volilne komisije (zapisnik z dne 
22. marca  1964) je referendum  uspel takole:  
Vpisanih volilcev  skupaj  Glasovalo  proti  Neveljavnih  
32.661  25.989  20.176  5.252  561  

Glasovanja se je torej udelezilo 81,5% volilnih upra­vicencev, za samoprispevek pa se je izreklo 77,6 % glasu­jocih ali 61,8% vseh, ki so imeli pravico glasovati. S tern je bila zakljucena najvecja akcija v zbiranju sredstev za gradnjo novih sol v kranjski obcini. Stvari seveda niso potekale povsem gladko. Obcinska skupscina, zlasti njen predsednik, sta bila delezna krepke kritike nekaterih visjih organov. Cez nekaj let pa je bila kranjska akcija spod­buden zgled stevilnim drugim obcinam. 
Se to lahko zapisemo, da so z narascajocimi osebni-mi prejemki in vecjim prometom prispevki zavezancev pre­segli predvideni znesek; prav tako pa so se povecali iz­datki tudi zaradi podrazitve materiala, povisanih osebnih prejemkov, zabniske sole, ki je nenadoma vstopila v pro­gram gradenj, in nekaterih novosti v gradnji. 
Obcinska skupscina je ustanovila sklad za financiranje gradnje solskih poslopij. Vanj so se stekali vsi prispevki, namenjeni za gradnjo sol. 
Prispevki obcanov so bili tako malenkostni, da ljudje niti vedeli niso, kdaj so jim organizacije zacele in kdaj nehale odtegovati samoprispevek. Ocitno pomembnejsi pa so bili prispevki, ki so jih placevale delovne organiza­cije na stevilo zaposlenih delavcev in prispevki iz prora­cuna. 
Kranjski referendum za uvedbo krajevnega samopri­spevka za gradnjo osnovnih sol je prvi primer po vojni (in verjetno v vsej slovenski zgodovini) tako obseznega, samostojnega in hitrega resevanja ter odpravljanja pro-storske krize osnovnih sol (v 3 letih 6 solskih stavb). 
Po programu, ki so ga sprejeli zbori obcanov in delov­ne organizacije, so bile v letih 1964—1968 predane na-menu naslednje sole: 
Ndin  
osnovna  sola Sencur, 1. VIM. 1964, stroski  .  .  .  974.534,95  
osnovna  sola Zabnica, 1. VIII. 1965 (pogorela 1964)  636.554,96  
telovadnica  pri  soli  L. Seljak,  1. VIM. 1966  .  .  .  2,106.729,15  
osnovna  sola Cerklje,  15. X. 1966  6,599.354,35  
osnovna  sola Preddvor,  16. X.  1966  5,483.298,00  
osnovna  sola Kranj  — Fr. Preseren,  1. IX. 1968  .  9,129.782,00  
Skupno  24,930.253,51  
Skupno s stroski  sklada  25,050.564,70  

Sola v Sencurju se je ob uvedbi samoprispevka ze gradila. Skupni stroski za to solo so znasali 205 milijonov Sdin. 
Najvecja in najboljsa je sola France Preseren na Zla­tem polju, ki je funkcionalno prirejena za kabinetni nacin pouka in ima prostore za varstvo ucencev. Pri soli so bili dograjeni tudi zunanji sportni objekti, zacasno brez telovadnice. Sola je grajena iz betona in lesa, je vsa ozvo­cena in ima telefone do posameznih kabinetov. Ima dvaj-set maticnih ucilnic, specialne ucilnice za kemijo in bio-logijo, za fiziko, za matematiko, za zemljepis in zgodovino, pevsko sobo in risalnico, dve tehnicni delavnici, kino dvo­rano s projekcijsko kabino, foto temnico, prostor za otro­sko varstvo, solarsko knjiznico in citalnico, uciteljsko knjiznico, zbornico, devet kabinetov, upravne prostore z govorilnico za starse; v kletnih prostorih pa sobe za arhiv, solski inventar, shrambo za zivila, delavnico za hisnika itd. Ogreva se z mazutom iz bliznje toplarne, ki napaja tudi zdravstveni dorn. Seveda nimajo vse popolne osnovne sole teh prostorov; opremljajo se glede na stevilo ucen­cev in oddelkov ter krajevne potrebe. 
Na podlagi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka in dogovora o sofinanciranju gradnje solskih poslopij so se zbrala v ta namen v letih 1964—1968 naslednja denar­na sredstva: 
Ndin 
prispevek iz proracuna 11,058.601,17 krajevni samoprispevek 3,105.562,40 prispevek gospodarskih organizacij 8,081.367,43 drugi dohodki 323.992,48 
Skupno dohodki 22,569.524,48 investicijski kredit 3,700.000,00 
Skupno 26,269.523,48 
Vsekakor je lep uspeh obcinske skupscine, da je v tako kratkem casu izpolnila obljubljeni program gradenj. 
S preselitvijo osnovne sole France Preseren v nove pro-store na Zlatem polju pa je osnovna sola Simon Jenko pridobila njene prostore in si tako razsirila svoj delovni prostor. 
Dejavnost obcinske skupscine ni obstala pri teh grad-njah. S sredstvi iz proracuna in gospodarskih organizacij je odprla kar tri obsezna sportna igrisca: pri osnovni soli Lucijan Seljak 12. septembra 1969, pri soli Preddvor 19. septembra 1969 in pri soli Cerklje 3. oktobra 1969. Stro­ski so znasali okoli 1.200,000.00 dinarjev. 
Nove probleme je sprozilo narascanje prebivalstva. zlasti v Kranju, kakor tudi zahteva po sodobnejsem pouku s podaljsanim ali celodnevnim bivanjem ucencev v soli. 
Stevilo prebivalstva v obcini se je v letih 1960—1968 povecalo priblizno za 2 % letno. Stevilo prebivalstva je v tern casu naraslo od 46.708 oseb na 54.567 prebivalcev v letu 1968. Stevilo soloobveznih otrok se je sicer pove­calo komaj za 3 %, to je razmeroma malo, vendar so nastale tezave zaradi preseljevanja ljudi v mesto in nje­govo bliznjo okolico. Z dograjevanjem novega naselja Vo­dovodni stolp in drugih stanovanjskih objektov je bilo v Kranju ponovno v ospredju vprasanje solskega prostora, ceprav so bile v zadnjem desetletju v mestu zgrajene tri nove sole. Ker je veliko mater zaposlenih, je bilo cedalje hujse tudi vprasanje otroskega varstva. 
Zato je obcinska skupscina, opogumljena z dobrimi rezultati prve akcije, odlocila, da ponovno stopi pred ob-cane s predlogom za drugi krog izgradenj osnovnih sol in varstvenih ustanov. 4. decembra 1968 je poslala pred-log programa za nove gradnje delovnim organizacijam, s katerim bi pozneje poskusala na referendumu dobiti tudi prispevek obcanov za izvedbo tega programa. 
Danasnja obcinska skupscina se pod predsedstvom Slavka Zalokarja in podpredsednikom Janezom Susnikom loteva se obseznejsega programa gradenj osnovnih sol in vzgojno-varstvenih ustanov. V programu je zajetih 10 osnovnosolskih stavb, 1 posebna sola, 1 trakt pri dijaskem domu, 6 samostojnih vrtcev, 6 vrtcev v okviru novih sol, vec preureditev obstojecih stavb in zgraditev igrisc pri solah in vrtcih. Po pribliznih ocenitvah bi gradnja teh objektov stala okoli 3,5 milijarde starih din. Preracunana je na pet gradbenih etap. 
Kranjski obcani so s svojo prvo udelezbo pri sofinan­ciranju osnovnih sol dokazali svojo druzbeno in kulturno zrelost; obcinska skupscina in druzbenopoliticne organi­zacije sodijo, da tudi takrat ne bodo odpovedali. Seveda pa je celotni program odvisen od obe gospodarske si­tuacije v obcini in dezeli. 

Predlog programa obsega naslednje gradnje: 
osnovne sole: Kranj — Vodovodni stolp (22 ucilnic), 
Predoslje (13), 
Lucijan Seljak, dograditev novega trakta (9), 
Orehek (4), 
Besnica (4), 
Kranj — Stane 2agar, dograditev novega trakta (8), 
Trboje (2), 
Sencur, dograditev novega trakta (6), 
posebna sola Kranj (10—12). 

Navedli smo samo stevilo ucilnic. Ob njih bo seveda treba sezidati ustrezno stevilo kabinetov, delavnic, uprav­nih prostorov, telovadnic, igrisc in prostorov za solsko varstvo ter pri manjsih solan tudi prostorov za predsolsko varstvo. 
Pri druzbeni skrbi za napredek solstva ne moremo mi-mo zakona o izobrazevalnin skupnostih in o financiranju vzgoje in izobrazevanja v SR Sloveniji. Ta je bil sprejet leta 1967. 
S tern zakonom se je zagotovila popolnejsa druzbena skrb, stabilizirali so se stalni in obvezni viri financiranja kot materialna osnova za razvijanje samoupravnih odno­sov v solstvu. 
V letu 1969 sta TIS in obcinska skupscina Kranj ures­nicili druzbeni dogovor o izboljsanju osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. S tern so se prejemki, zlasti kadrov z visjo in visoko izobrazbo, obcutno popravili. Leto 1970 pa je namenjeno izboljsanju materialne podlage sol. 
Financni plan TIS je izkazoval v letu 1969 17,088.532 din dohodkov in izdatkov. Od tega so porabile osnovne in posebna sola 11,480.272 din za osnovno izobrazevalno in vzgojno dejavnost. Razlika je sla pretezno v korist dopol­nilnih osnovnosolskih dejavnosti, kot so predsolsko in sol­sko varstvo, varstvo vozacev, male sole, prispevek za solske malice, plalo za prevoze ucencev, stipendiranje ucencev in §tudentov; za predsolske vzgojne ustanove in glasbeno solo. Del teh sredstev se je izplacal tudi za poravnavo stroskov pri vecjih adaptacijah osnovnih sol. 
Samoupravni organi TIS so ves cas z vso skrbjo spremljali potrebe in sproti ukrepali v vseh primerih, ko je bila potrebna dobronamerna intervencija TIS. 
III. Prizadevanje za izboljsanje ucnih uspehov 

V preteklem obdobju so bili dosezeni v obcini Kranj naslednji ucni rezultati: 
Napredujejo po Stevilo Stevilo Pozitivnih Negativno popr. izpitih oddelkov ucencev ocenjenih v 8. razredu — 
% 
vsi 

1960/61 232 6878 84,12 6,96 91,09 1961/62 234 6963 79,54 8,80 90,51 1962/63 241 7102 78,96 8,55 87,51 1963/64 242 7201 77,85 8,73 87,40 1964/65 246 7252 78,10 8,15 87,30 1965/66 238 7194 77,99 7,17 87,30 1966/67 242 5722 79,5 7,2 89,80 1967/68 253 5789 81,9 7,2 90,30 1968/69 253 6118 85,9 1,4 92,10 
Preglednica po posameznih centralnih solan pa nam pokaze naslednje rezultate: 
Sola  1961/62  62/63  63/64  64/65  65/66  66/67  67/68  68/69  
Cerklje  79,9  79,3  77,6  82,0  87,6  84,5  85,3  90,4  
S. Jenko  88,9  88,8  85,5  87,9  90,2  86,9  89,4  92.9  
Jezersko  90,2  91,3  88,9  90,4  81,0  86,4  85,5  92,7  
Preddvor  77,9  81,6  81,0  89,3  88,9  85,9  89,9  92,2  
Predoslje  81,2  81,3  79,7  79,5  85,1  87,8  91,6  89,5  
France  
Preäeren  84,4  82,7  87,0  86,2  86,3  87,7  90,0  92,3  
L. Seljak  86,7  83,0  84,8  84,6  85,6  86,6  90,6  93,3  
Sencur  93,4  91,0  89,1  89,5  89,0  84,0  87,2  93,2  
St. 2agar  85,7  85,1  83,8  81,0  84,4  81,4  87,9  89,4  
Skupno  90,5  87,5  87,4  87,3  87,3  89,8  90,3  92,1  

Skupno poprecje sol je izracunano po opravljenih iz­pitih ucencev 8. razredov. Rezultati posameznih sol pa izkazuje stanje ob koncu posameznih solskih let, torej pred opravljenimi izpiti. 
Enotna sola je postavila vsem ucencem obsezen in zahteven ucni program. Pri prejsnjem, dvotirnem solstvu so se boljsi in premoznejsi ucenci odlocali za solanje na gimnaziji, drugi pa za solanje na manj zahtevnih osnov­nih solah. Z enotnim ucnim nacrtom pa se je zahtevnost do veiikega dela ucencev mocno povecala, zlasti s pied-pisi, ki zahtevajo tudi za sprejem na poklicne sole kon­cani 8. razred. Zadevo so zaostrila tudi nekatera goopo­darska podjetja, ki so zahtevala za sprejem na delo po­poino osnovno solo. 
Nova situacija je torej zahtevala od dobrsnega dela ucencev vecji napor, od uciteljev pa vecje strokovno in pedagosko znanje. Ni mogoce trditi, da so rezultati zado­voljivi, ker se vedno velik del ucencev zaostaja v nizjih razredih. 

Zvezni in republiski organi so resevali to vprasanje s predpisi, da ucenec lahko napreduje z dvema, kasneje z eno nezadostno oceno, z novim zakonom o osnovni soli (1969) pa se ponovno uvajajo v visjih razredih osnovne sole popravni izpiti. 
Uciteljski zbori posameznih sol so skusali doseci boljse ucne uspehe z izpopolnitvijo metod, ucnih tehnik, s po­drobnejso razclenitvijo ucnih nacrtov, z medrazrednimi in medsolskimi tekmovanji (zlasti pri matematiki) in z drugi-mi oblikami dela. Med take poskuse lahko stejemo so-delovanje posameznih kranjskih sol z Zavodom za solstvc SRS pri preucevanju ucnih nacrtov, ucnih oblik, pisme­nega ocenjevanja in uvajanja ucencevih dosjejev v solo. Po letu 1966 so nekatere sole zacele uvajati kabinetni pouk, ki je mocno prispeval k vecji nazornosti in ucinko­vitosti izobrazevanja. Za ta nacin pouka pa imamo danes v Kranju zgrajeno in opremljeno samo solo France Pre­seren na Zlatem polju. Po ustanovitvi obcinskega Zavoda za prosvetno-pedagosko sluzbo je le-ta razvil siroko de­javnost v zvezi s preucevanjem in podrobnejso razeni­tvijo nacrta; uvajal je naloge objektivnega tipa, da bi se delo na solah poenotilo, prirejal je seminarje za ucitelj­stvo in prek strokovnih aktivov skusal dvigati kvalitetno raven sol. Po letu 1963 so zacele sprejemati sole na delo socialne delavce, da bi ucinkoviteje resevale socialno in vzgojno motene otroke. 
Uvedba petdnevnega delovnega tedna v mestnih kranj­skih solah 4. februarja 1968 je povzrocila velike premike v delu uciteljev. Spoznali so, da je treba ob petdnevnem delovnem tednu delati hitreje, racionalneje in bolj inten­zivno. To je sprozilo v solah vrsto poskusov, kako bi pouk posodobili. Med taksne poskuse v zadnjem casu stejemo: 
—
 preskus sposobnosti otrok, ki vstopajo v 1. razred; 

—
 izvajanje inteligencnih testov; 

—
 bralne uvajalne naloge v 1. razredu; 


—
 sestavljanje tekstov, prilagojenih starostni stopnji ucencev, z namenom, da ponazore in popestrijo pouk; 

—
 uvajanje nalog objektivnega tipa, zlasti pri pouku slovenscine in matematike; 

—
 vecja uporaba avdiovizualnih sredstev in ucil; 

—
 poskusi seminarskega in skupinskega pouka; 

—
 postopno sprasevanje (v delih) ucencev, ki se tezje 



uce; 
— vecje sodelovanje s starsi. 
V novembru 1968 je pricela delati na osnovni soli Lu-cijan Seljak solska svetovalna sluzba v okviru eksperi­menta, ki ga izvaja Pedagoski institut Slovenije na stirih solah v SRS. Ta eksperiment naj ugotovi delovno podrocje in metode solskih pedagogov, psihologov in socialnih de­lavcev. Potrebo po teh strokovnih sluzbah je ze pred tern ugotovila obcinska skupscina; njen svet za vzgojo in iz­obrazevanje je ze v zacetku leta 1968 priporocil solam, naj na delovno mesto pomocnika ravnatelja sprejmejo poklicne pedagoge. Sole so skusale izboljsati svoje delo in ucne rezultate tudi z dodatnim delom z ucenci, ki tezje uspevajo, z uvajanjem varstvenih oddelkov in z orga­niziranjem malih sol pred vstopom otroka v prvi razred. 
Znanje slovenskega jezika so pospesevale tudi do-datne dejavnosti, kakor tekmovanje za Presernovo bralno znacko in od leta 1968 tudi tekmovanje za cicibanovo bralno znacko. Koristila je tudi otroska rubrika v Glasu. 
V to vrsto dejavnosti moremo steti tudi §olska glasila ucencev. Najdaljso tradicijo v tern delu ima osnovna sola Cerklje, ki ze vrsto let izdaja Odmeve izpod Krvavca. V zadnjem letu so tudi nekatere druge centralne sole do-segle v vsebinskem in oblikovalnem pogledu lepo raven, v tehnicnem pogledu (tisk, vezava) pa se vedno niso do-segle najboljsih solskih casopisov v republiki. 
Obcinska, medobcinska in republiska tekmovanja v znanju matematike tudi po svoje prispevajo k boljsemu pouku matematike. V republiskem okviru daje osnovna sola France Preseren ze nekaj let prvake na teh tekmo­vanjih. 
Pouk tujih jezikov (anglesne in nemscine) se oprav-Ija zadnja leta po sodobnejsih metodah. Uspeh je raz­viden iz republiskih porocil, po katerih so nekatere kranj­ske sole med najboljsimi. 
Novi sportni objekti so ustvarili odlicne pogoje za te­lesnovzgojno dejavnost. Stevilna obcinska, medobcinska, pa tudi republiska sportna tekmovanja povzrocajo mocan konkurencni boj med solami. 
Merilo za uspeh likovne vzgoje so novosadske raz-stave otroskih likovnih del. Teh razstav, ki so jugoslovan-ski vrh, se sicer udelezuje premajhno stevilo gorenjskih sol, kolikor pa razstavljajo, dosegajo lepa priznanja. V letih 1967 in 1968 je sola Lucijan Seljak dobila dve srebr­ni medalji za izdelke ucencev ter srebrno medaljo in po­hvalo za delo likovnih pedagogov. Ta sola je castno zastopala otrosko likovno ustvarjalnost tudi na mednarod­nih razstavah v Zagrebu in v Novem Sadu (1969). 

Velika so tudi prizadevanja na glasbenem podrocju. Vse centralne sole imajo po dva do stiri pevske zbore, ki nastopajo na vsakoletnih revijah v obcini in na Gorenj­skem. Na osnovnih solan Cerklje, Preddvor, Sencur in na soli France Preseren delujejo posebni glasbeni (instru­mentalni) oddelki glasbene sole. 
V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje se razsirja in krepi poklicno usmerjanje in svetovanje med otroki in starsi. 
V zadnjih letih se je v solan mocno trudila obcinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu; njeno delo je zaradi mocnega turisticnega prometa izredno po­membno. 
Pri izvensolskih interesnih dejavnostih so se mocno zaposlili obcinska Zveza prijateljev mladine, obcinski ko-mite ZMS, Planinsko drustvo, posamezni odbori ZB (pri razvijanju tradicij NOB), kranjski muzej, razne sportne organizacije in Presernovo gledalisce. Mocan vpliv na otrosko interesno dejavnost ima tudi Pionirski list s svoji-mi tekmovalnimi razpisi. 
Radijske ure na nizji stopnji in na srednji stopnji vclenjuje v pouk vecina uciteljev, na visji stopnji pa jih uporabljajo le malenkostno, ker se te ure na ujemajo z urami pouka slovenskega jezika. Solska televizija trenutno nima nobenega vpliva na pouk posameznih predmetov. Poskusi na tern podrocju doslej niso uspeli. 
Ceprav imajo vse centralne sole 16-milimetrske kino­aparature, jih uporabljajo le priloznostno, ker je premalo primernih filmov, kranjski solski zbirni filmski center pa je obstal na pol pota. 
V preteklih desetih letih je opremljenost z ucili izredno porasla. Danes vecina centralnih sol razpolaga z vsemi ucili, ki so dosegljiva. Za adaptacije in vecja popravila solskih zgradb pa skrbi TIS s posebnimi dodatnimi sred­stvi. 
Poglablja se tudi zveza med starsi in §olo, in sicer z roditeljskimi sestanki in drugimi oblikami sodelovanja. Skrb za zdravstveni napredek otrok se izkazuje v dokaj rednih zdravniskih in zobozdravniskih pregledih in inter-vencijah. 
Kljub tako razvejanim dejavnostim pa se vedno ni do-sezen najvisji smoter, namrec, da bi pretezni del mladine v osmih letih koncal obvezno solanje v osmem razredu. 
Uspeh generacije v zadnjih petih letih znasa v kranj­ski obcini 55,52 %. To pomeni, da brez ponavljanja konca osnovno solo le dobra polovica ucencev. S taksnim re-zultatom ni zadovoljna druzba in tudi ucitelji ne. Krivdo iscemo in verjetno tudi je v pomanjkljivostih ucnega si­stema in uciteljskega dela. 
Z zakonom o osnovni soli se predpisuje uciteljem di­ferencirano delo. Diferencija izobrazevanja in ocenjevanja v istem oddelku je pa kaj zahtevna stvar in vsebuje ste­vilne nevarnosti napacnega pojmovanja uciteljeve zahtev­nosti in objektivnosti njegovega ocenjevanja. Ucitelji trdi­jo, da je ucni program glede na stevilo ucencev v oddelkih in razlicno stopnjo razvitosti ucencev prezahteven. Neka­teri vidijo resitev v celodnevnem bivanju ucencev v soli, pri katerem bodo dopolnilno (sedaj domace) delo z ucenci prevzeli ucitelji. Del uciteljev pa se zavzema za diferen­ciacijo pouka po sposobnostih ucencev. Menijo, da je nehumano poucevati vse ucence po istem programu, ki ga del nikakor ne zmore glede na svoje dusevne dispo­zicije, nizke interese in pogoje za ucenje doma. Menijo, da s tern ne bi bila porusena enotnost solstva, ki se sedaj razglasa za glavno nacelo kot odraz humanega druzbe­nega odnosa do vseh ljudskih plasti in pristopa do mlade osebnosti. 
Osebno menim, da za uspeh generacije ni tako po­membno niti enotno niti diferencirano solstvo, pac pa postopna materialna rast solstva, njegova organizacija. delovne izkusnje uciteljstva in kulturna rast druzin. Taksen proces pa je seveda pocasen. 
Del ucencev, stevilo teh stalno narasca, dopolnjuje svojo nepopolno osnovnosolsko izobrazbo v tejih De-lavske univerze. 
Precejsen del ucencev opravi osnovno solo v 9. letu solanja. Odstotek teh (poprecje za zadnje stiri leta) znasa 15,1 %. Osnovno solo torej konca v 9 letih priblizno 70,62% generacije. 
Uclteljski kader po strokovnosti 
Delavci po izobrazbi Sola srednja viäja visoka skupa; 

Cerklje  20  11  3  34  
Jezersko  5  —  —  5  
Kranj — S. Jenko  .. .  44  14  6  64  
Fr. Preseren  ... .  36  19  10  65  
L. Seljak  38  14  10  62  
St. Zagar  24  11  6  41  
Preddvor  14  9  2  25  
Predoslje  11  5  2  18  
Sencur  14  9  3  26  
Skupaj  206  92  42  340  

Z leti se je zaostrovalo tudi vprasanje strokovnosti. V solskem letu 1968/69 je delovalo naslednje stevilo pro-svetnih (pedagoskih, vodstvenih, socialnih in drugih ter delavcev v otroskem varstvu): 
Struktura se vedno ni zadovoljiva, ker na nekaterih solan poucuje na predmetni stopnji se prevec uciteljev s srednjo izobrazbo. To je posledica preteklosti, ko so zasedli predmetna podrocja ucitelji s srednjo izobrazbo, ker ni bilo diplomantov visjih in visokih sol. 
Temeljna izobrazevalna skupnost skusa izboljsati strukturo prosvetnih delavcev tudi z razpisi stipendij in posojil. V letu 1969 je bilo odobrenih v ta namen 392.000,00 din. Razpisana so bila izkljucno nezadostno zasedena podrocja, to je za studij matematike in fizike, slovenskega jezika in tehnicnega pouka. 
Pri resevanju problemov vzgoje in izobrazevanja se obnska skupscina ni ustavila samo pri vprasanjih mate-rialne narave. Skladno z druzbenimi tendencami je sku­sala izboljsati tudi gmotni polozaj prosvetnih delavcev, ki je bil v mocnem zaostanku v primerjavi z delavci v drugih sluzbah, zlasti v gospodarstvu. Uspelo ji je, skupno s Te-meljno izobrazevalno skupnostjo, da je v letu 1969 ures­nicila druzbeni dogovor o prejemkih prosvetnih delavcev, s fiimer se lahko ponasa le malo obcin v Sloveniji. 
IV. Solsko in predsolsko varstvo 
Novi cas je porusil stari, patriarhalni nacin zivljenja in vzgoje otrok v druzini. Silna dinamika, ki je tako zna­lna za povojno obdobje v svetu, je z zaposlitvijo oceta in matere, s prehodom delavcev iz kmeckega okolja v mesto in tujino, s stanovanjskimi problemi, z zeljo po hitrem izboljsanju standarda, z negativnimi primeri iz ziv­ljenja mladine, ki so se prenasali iz tujine na nasa tla, prinesla tudi v sole pojave, ki jim ucitelj ob svojem izo­brazevalnem delu ni bil povsem kos. 
Zato so sole skladno z druzbenimi smotri o vzgoji in varstvu mladine zacele resevati polozaj s poglobljenim pedagoskim delom, s sprejemanjem socialnih delavcev, psihologov in pedagogov ter z odpiranjem varstvenih oddelkov za solsko mladino. 
Prvi varstveni oddelki za solarje so bili odprti v letu 1964/65. Do takrat so delovali v otroskih vrtcih in tako omejevali sprejem predsolskih otrok. V solskem letu 1968/69 so te oddelke povsem izkljucili iz predsolskih ustanov. 
Hkrati se je na podezelju pojavila potreba tudi po predsolskem varstvu. Zaceli so ustanavljati oddelke pred­solskega varstva pri osnovnih solah: v sol. letu 1964/65 v Sencurju, 1 oddelek, 20 otrok; 
1968/69 v Cerkljah, 1 oddelek, 20 otrok; 1969/70 v 2abnici, 1 oddelek, 25 otrok. Ustanovitelji teh oddelkov so bile podrocne centralne sole. Zagotovljeni so bili varstvo, vzgoja in prehrana. Na solah pa je bilo v sol. letu 1969/70 naslednje ste­vilo varstvenih oddelkov za solsko mladino: 
Sola Pricetek delovanja Oddelkov Ufiencev 

Cerklje 1967/68 2 34 Kranj — S. Jenko 1968/69 5 120 Golnik 1967/68 1 11 Primskovo ... . 1967/68 1 ie Kranj — Fr. Preseren 1968/69 6 151 L. Seljak . 1966/67 2 76 S. Zagar 1968/69 3 84 Sencur 1964/65 1 36 
Skupaj 21 

Poleg teh oblik so vse centralne sole uredile tudi var­stvo ucencev-vozacev. 
Varstveni problem je vse bolj trkal na vrata obcinske skupscine in druzbenopoliticnih organizacij. Ni bilo mo-goce zapirati oci pred dejstvom, da je v kranjski obcini zaposleno visoko stevilo zensk (49%). 
Po podatkih je v obcini: 

—
 vseh predsolskih otrok 7.059, 

—
 v druzbenem varstvu 641 ali 9%, 

—
 vseh solskih otrok je 6720, 


—
 v solskem varstvu 479 ali 7,2%. Skupno stevilo otrok do 15. leta starosti, vkljucenih v varstvo, je 8,1 %. 


Da bi dosegli republiski planirani odstotek (15% pred­solskih in 25% solskih otrok), bi morali do leta 1970 vkljuciti v varstvene ustanove nadaljnjih 420 predsolskih in 1200 solskih otrok. 
Tak program pa je mogoce izvesti samo ob polnem prizadevanju obnske skupnosti. Zato je obcinska skup­scina izdelala predlog gradenj varstvenih ustanov, ki naj bi ga uresnicila skupno z gradnjo sol v petih etapah. 
Sedanje vzgojnovarstvene ustanove (vrtci): 

VVZ Tugo Vidmar na obmocju krajevne skupnosti (KS) Center sprejema 120 ali 21,8% vseh otrok v tej KS, ki jih je 549. 
W Z Tatjane Odrove na obmocju KS Huje-Planina-Circice sprejema 70 ali 18,83% vseh predsolskih otrok. Ten je 372. 
W Z Kekec — Vodovodni stolp ima kapaciteto 80 otrok. 

W Z Janina — Vodovodni stolp: 3. XI. 1969 je bila od­prta nova stavba s kapaciteto 110 predsolskih otrok in 35 dojenov. Zajetje znasa 47 % vseh otrok (545). 
W Z Rezka Dragar v KS Strazisce sprejema 40 pred­solskih otrok in 10 dojenov. Zajetje je 9,1 % — vseh otrok je 441. 
W Z Milena Korbar — KS Primskovo sprejema 55 otrok, kar znese 14,1 %; vseh otrok v tej KS je 391. W Z Golnik je imel v sol. letu 1968/69 105 otrok, kar je 38,6% vseh predsolskih otrok (272). 
W oddelek pri osnovni soli Sencur sprejema 20 otrok, kar je 2,5% vseh predsolskih otrok (848) na obmocju vasi Sencur, Visoko, Voklo, Voglje. 
W oddelek pri osnovni soli Cerklje sprejema 20 ali 2,73% otrok. Vseh predsolskih otrok na tem obmocju — Cerklje, Brnik, Grad, Pozenik Senturska gora, Velesovo, Zalog — je 732. 
W oddelek pri soli Zabnica steje 25 ali 8,4% vseh predsolskih otrok, ki jih je v KS Zabnica in Bitnje 299. Kratek izvlecek iz programa gradenj predsolskih usta­nov je naslednji: 
—
 zgraditev novih, samostojnih vrtcev na Zlatem po-Iju, v Naklem, na Planini, v Straziscu in v Cerkljah; 

—
 zgraditev predsolskih varstvenih prostorov pri so-lah, ki se bodo gradile: v Besnici, na Orehku, v Predosljah, v Trbojah, pri Vodovodnem stolpu II; 

—
 ureditev varstva v obstojecih solah: v Zabnici (leta 1969), v Cerkljah (1969), v Preddvoru; 

—
 dograditev novih traktov za W pri soli Sencur in W Z Tatjane Odrove, ureditev prostorov v zadruznem domu v Mavcicah; 

—
 razne preureditve in adaptacije pri nekaterih obsto­jecih WZ; 

—
 zgraditev igrisc pri vseh W Z in zgraditev central-nega mestnega igrisca v Kranju. Verjetno bo program gradenj na zborih obcanov 


dozivel nekatere spremembe oziroma dopolnitve. Male sole Nezadostno razvito predsolsko varstvo je imelo svoj 
vpliv tudi na uspevanje otrok v prvih letih osnovnega solanja. Ugotovilo se je, da so otroci, ki obiskujejo vrtce, miselno dosti bolj razigrani, imajo bogatejsi besedni za­klad, urejene delovne navade, so samozavestnejsi itd. 
v primeri k otroki, ki tega varstva niso imeli. Sole mlajsih letnikov niso sprejemale, deloma zaradi pomanjkanja pro-stora, deloma zaradi bojazni, da ne bi uspevali pri pouku. 
Junija 1967 so bili prvic testirani otroci, ki se niso dopolnili 7 let, a so starsi zeleli, da bi obiskovali solo. Na podlagi testnih izidov so bili otroci potem sprejeti ali odklonjeni. Maja in junija 1969 pa so bili testirani ze vsi otroci, ki so v naslednjem solskem letu vstopili v solo, kar bo omogocilo boljse pedagosko delo z novinci. 
Manjkajoce predsolsko otrosko varstvo so sole sku-sale nadomestiti z malimi solami, to je s trimesecnim organiziranim delom v soli pred vstopom v prvi razred. Male sole so se v nekaj letih zelo razsirile. 
Prva je pricela z malo solo podruznicna sola Zabnica v solskem letu 1965/66. V ta oddelek je sprejela vse no-vince. V solskem letu 1966/67 je bilo ze 5 oddelkov s 121 ucenci na solah Cerklje, Predoslje, Primskovo in Zabnica. V sol. letu 1967/68 je delovalo ze 14 oddelkov s 318 ucenci. Na siroko pa so se male sole razmahnile v sol­skem letu 1968/69. V tem letu je delovalo na centralnih in podruznicnih solah 28 oddelkov male sole s 749 otroki, kar izkazuje 78,1 % vseh za Solo godnih otrok. 
S predsolskimi ucenci, ki redno obiskujejo vzgojno­varstvene ustanove (vrtce), je bilo zajetje novincev 98 %. 
Statisticne in nekatere druge podatke mi je posredovala tov. Mija Arta, prosvetna svetovalka Zavoda za solstvo Kranj, za kar se ji najlepäe zahvaljujem. Enako zahvalo sem .dolzan za podatke nekaterim sluzbam SO Kranj. 
POSEBNA SOLA KRANJ 
Ustanovitelj posebne sole Kranj je bil obcinski ljudski 
odbor Kranj; sola ima polozaj samostojnega zavoda od 
1. januarja 1962. 
Osnovna dejavnost posebne osnovne sole se ureja 
z zakonom o usposabljanju otrok ter mladoletnikov z 
motnjami v telesnem in dusevnem razvoju od predsolske 
dobe do vkljucitve v delo. 
V letih od 1960 do 1970 je sola dosegla izreden mate-
rialen in vsebinski razvoj. Od 1960 do 1962 je bila se 
sestrazredna in ucenci niso mogli dokoncati osnovnega 
solanja v Kranju. V letih 1963 in 1964 pa se je sola razvila 
v osemrazredno posebno osnovno solo. Od leta 1968 ima 
varstveni oddelek, od leta 1969 pa samostojni logopedski 
oddelek. 
Od leta 1960 do 1962 je imela Sola svoje prostore se 
10 

v dvosobnem stanovanju na Cesti Staneta Zagarja 12 in zato triizmenski pouk in v eni ucilnici v osnovni soli Luci-jan Seljak s kombiniranim poukom v prvem in drugem razredu. Leta 1962 je sola dobila v uporabo I. nadstropje na Stritarjevi cesti 7, leta 1965 pritlicje, v naslednjih letih pa po en prostor v drugih dveh stavbah dijaskega doma. Vse ucilnice so bile grajene ali za samske ali skupne spalnice in sta od osmih le dve ustrezni za pouk. Solski pouk se odvija v petih stavbah. Prostor za telovadbo je v sindikalnem domu in v zimskem bazenu za plavalno solo, v katero so enkrat tedensko vkljuceni vsi ucenci od 
cetrtega do osmega razreda. 
Solo obiskuje 187 ucencev, od teh je 25 Trzicanov v razredih od 5. do 8., drugi so domala iz vseh krajev obcine Kranj. Po pravilniku o kategorizaciji otrok, motenih v du­sevnem razvoju, je 2,5 % vseh otrok dusevno slabse raz­vitih, tako da potrebujejo posebno pomoc pri svojem razvoju in usposabljanju. 5 % potrebuje le zascitno nego v posebnih domovih, 25 % pa je srednje prizadetih, ki ne sodijo v solo, ampak v posebne oddelke za usposabljanje. Zaenkrat skrbijo zanje materialno in moralno le starsi. Sola nima prostora, da bi ustanovila oddelek za njihovo usposabljanje. 
Varstveni oddelek vkljucuje v varstvo 90 ucencev, ki 

so vozaci. Pripravlja se organizacija celodnevnega varstva. 
Logopedski oddelek odpravlja govorne motnje svojim 

ucencem in ucencem drugih sol ter predsolskim otrokom. 
Letno obravnava po 80 do 120 otrok. 
Uspehi 1960/61 1964/65 1968/69 
Stevilo ufiencev 71 108 180 Oddelkov . . 6 6 14 Uspeh . . . 81,17 88,5 93,6 
Ucni uspeh je slabsi v nizjih razredih, medtem ko v 

visjih razredih izdelujejo ucenci 95 do 100%. Rezultati 
usposabljanja se pokazejo predvsem v vkljucitvi ucencev 
v delo. Ob neposrednem sodelovanju Zavoda za zaposlo­
vanje delavcev in nekaterih predstavnikov kadrovskih 
sluzb po delovnih organizacijah so doslej zaposlili vse 
ucence in jih vkljucili v proizvodnjo. 
V letih 1962 do 1969 je sola adaptirala in na novo 

opremila osem ucilnic, logopedski oddelek, stiri ucne 
delavnice in telovadnico. Nabavila je vsa razpolozljiva 
ucila in vse potrebne avdiovizualne aparate. Solska knjiz­
nica ima 693 knjig, strokovna pa 790. 

Ucni kader, ki mora imeti visjo ali visoko izobrazbo, se sistematicno strokovno izpopolnjuje. SO Kranj stipen­dira vse studente defektologije. Leta 1962 je imel ustrezno izobrazbo od sestih uciteljev le eden, danes pa so od 21 uciteljev le 4 s srednjo izobrazbo. Ker TIS Kranj stipen­dira se pet defektologov, bodo imeli vsi ucitelji ze v letih 1970/71 predpisano izobrazbo. 
V letih 1962, 1964 in 1968 je sola z vsemi oddelki in ucenci organizirala tritedensko solo na prostem, in sicer na otoku Skoljicu pri Zadru, na otoku Stenjaku pri Pulju in v Novigradu. 
Visoka financna sredstva za organizacijo sole na pro-stem in povecana obremenitev ucnega kadra sta se rezul­tirala v obcutno boljsem psihofizicnem razvoju dusevno prizadetih otrok. 
Dom vsakega ucenca obiscejo razredniki vsako leto enkrat ali po potrebi veckrat. Sola je leta 1964 in 1969 organizirala solo za starse. Predavanja, ki se jih starsi udelezujejo 90 % enkrat mesecno, omogocajo starsem boljse poznavanje svojih otrok, vzgojni uspehi pa so obcutno boljsi. 
V letu 1968 je bilo ustanovljeno drustvo za pomoc 
nezadostno razvitim osebam. RO drustva solo tudi financ-
no podpira pri opremljanju ucnih delavnic, clani drustva 
pa imajo nalogo, da spremljajo absolvente pri vkljuce­
vanju v delo in zivljenje. 
Leta 1964 in 1969 je predlozila SO Kranj perspektivni 
nacrt razvoja posebne osnovne sole. Letos je SO Kranj 
sprejela program razvoja osnovnih sol, v katerem pred­
videva novo gradnjo tudi za posebno solo. 
GIMNAZIJA 
Gimnazija deluje po reformi osnovne sole v solskem letu 1958/59, ko je prepustila stiri nizje razrede osnovni soli, kot stiriletna srednja splosnoizobrazevalna sola, ki prvenstveno pripravlja ucence za nadaljnje solanje na visjih in visokih solah. Ucencem po koncanem solanju tudi omogoca zaposliti se na delovnih mestih, ki zahte­vajo sploSno izobrazbo, sirso razgledanost in manjse strokovno znanje, kar si je mogoce pridobiti v krajsih izpopolnitvenih tecajih. Tern organizacijskim spremembam so morale slediti tudi vsebinske. Zato je bila zasnovana reforma gimnazije na podlagi resolucije o vlogi in nalo­gah gimnazije v vzgojnoizobrazevalnem sistemu, ki jo je sprejela ljudska skupscina LRS 19. decembra 1961. Na osnovi resolucije je svet za solstvo LRS dolocil postopek za verifikacijo gimnazij. Vsa nacela resolucije so koncno nasla svoje mesto tudi v zakonu o srednjem solstvu, ki ga je sprejela skupscina Socialisticne republike Slovenije 20. aprila 1967. 

Z novim predmetnikom so bili v gimnazijo postopoma uvedeni nekateri novi predmeti: sociologija, osnove umet­nostne vzgoje, tehnicna vzgoja z delom v proizvodnji in prakticna znanja. Uvedene pa so bile tudi nove oblike dela, kot npr. seminarske in laboratorijske vaje s ciljem, da bi aktivirali dijake v ucnem procesu ter jih usmerjali k samostojnemu delu. Pri uvajanju dela v proizvodnji, ki naj dijake tesneje poveze z zivljenjem, je sola naletela na polno razumevanje in pomoc delovnih organizacij. Vse navedene nove oblike dela in novi ucni predmeti naj bi omogocili gimnaziji, da bi se bolj vkljucila v sodobni cas in da bi s svojo vsebino bolj ustrezala druzbenim potre­bam. K temu so bila usmerjena tudi prizadevanja za na­daljnje razvijanje dijaske samouprave, tj. razrednih in solske skupnosti ter drugih oblik izvensolskih dejavnosti dijakov. Zelo vidne uspehe sta dosegla zlasti mladinski pevski zbor in bioloski krozek, ki sta se uveljavila tudi v republiskem merilu. Nekaj vidnih uspehov pa so dosegli dijaki tudi na tekmovanjih mladih matematikov, fizikov in kemikov. 
Z verifikacijo gimnazij je druzba hotela zagotoviti, da bi gimnazija dejansko postala to, kar od nje pricakuje. Za verifikacijo je morala gimnazija izpolniti pogoje glede organizacije in vsebine vzgojno-izobrazevalnega dela, ucnega kadra in materialnih pogojev. S posebnimi sred­stvi, ki jih je v te namene dodelila skupscina obcine Kranj, so bili v tem desetletju postopoma urejeni in opremljeni naslednji novi delovni oz. ucni prostori: kemijski labora­tory, fizikalni laboratorij, predavalnica za biologijo in bio-loske vaje s pripadajocim kabinetom ter delavnica za tehnicni pouk elektro stroke. Nove prostore in opremo sta dobili tudi knjiznica in solska kuhinja, medtem ko sta bili obe telovadnici s pripadajocimi prostori obnovljeni; na solski stavbi so bila zamenjana ze dotrajana okna. Sola je nabavila precej novih in sodobnih ucil. Tako je bil zlasti v naravoslovnih predmetih napravljen velik korak v posodobljenju pouka. Verifikacija je mocno zaostrila tudi pogoje glede strokovne usposobljenosti ucnega ka­dra, ki mora imeti visoko izobrazbo. Na ta nacin je gimna­zija postala ena najbolj urejenih srednjih sol. Ker je sola hitro zadostila verifikacijskim pogojem, je dobila tudi for-malno priznanje Republiskega sekretariata za solstvo SRS, 
ko je ta izdal odlocbo in listino o verifikaciji st. 022-17/63-4 z dne 26. junija 1963. Kranjska gimnazija je bila med prvi-mi verificiranimi gimnazijami v Sloveniji. 
Stevilo ucencev se v tem desetletju ni bistveno spre­minjalo in kaze na dokaj ustaljen dotok v gimnazijo. Zad­nja leta se giblje stevilo ucencev med 460 in 480. Gimna­zija vpisuje vsako leto 4 nove oddelke, tako da ima skupaj 16 oddelkov. Pretezna vecina dijakov je iz obcin Kranj in Trzic. Zaradi pomanjkanja ucnih prostorov, do katerega je prislo, ce je sola hotela zadostiti verifikacijskim pogo­jem, je pouk v dveh izmenah. 
Stevilo dijakov je razvidno iz naslednje tabele: 
Solsko Stevilo Stevilo Ucni uspeh leto oddelkov dijakov % pozitivnih 
1960/61  15  428  92,18  
1964/65  16  490  86,—  
1968/69  16  460  91,—  


Sola je doslej dokaj uspesno resevala zasedbo z ucnim osebjem. Zadnje case pa se ze pojavljajo resnejsi pro-blemi, ko sola ne uspe dobiti dovolj uciteljev z visoko izobrazbo za nekatere stroke. To vprasanje je tesno pove­zano z nagrajevanjem prosvetnih delavcev, ki zaradi pre­nizkega vrednotenja njihovega dela v solah raje odhajajo v druge poklice. Zato bodo potrebni resnejsi posegi druzbe. 
Vseskozi se ostaja kocljivo vprasanje novega solskega poslopja. Sedanje ne omogoca v celoti uvajanja sodobnih oblik pouka, po drugi strani pa narascajoci cestni promet ob stavbi s svojim hrupom mocno ovira normalno in mir-no delo. Sola razen telovadnic tudi nima potrebnih sport-nih objektov na prostem; brez njih ostaja telesna vzgoja mocno utesnjena le v nekatere panoge sportnega udej­stvovanja. Ureditev navedenih objektov ob sedanji stavbi sploh ni mogoca, saj bo po urbanisticnem nacrtu sola kmalu stisnjena med razne poslovne Objekte in bo zato treba v najblizji prihodnosti dolociti gimnaziji novo loka­cijo ter ji zgraditi funkcionalnejse poslopje. 
STROKOVNO SOLSTVO 

Strokovno solstvo v obcini Kranj v zadnjih desetih letih ne izkazuje tako enakomernega napredka kot osnov-no solstvo. Krivda za taksen razvoj je predvsem v neizde­
10« 

lanem konceptu strokovnih, zlasti poklicnih sol, v nejas­nosti, kdo je odgovoren za razvijanje strokovnega solstva in v razlicnih financerjih, ki so se pogosto menjavali. Boljse mesto so si ustvarile le tiste sole, ki so imele moz­nost zagotoviti si lastna denarna sredstva s solskimi de­lavnicami in s poucevanjem odraslih. S sprejetjem zakona 
o izobrazevalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izo­brazevanja v SR Sloveniji se zadeve izboljsujejo, vendar bo usoda poklicnih sol nejasna vse dotlej, dokler ne bo na podlagi potreb v gospodarstvu izdelan nacrt potreb po kadrih in na tem sloneci nacrt razvoja strokovnih sol ter dognani stalni in stabilni viri financiranja. 
TEKSTILNI CENTER KRANJ 
je ustanovil obcinski ljudski odbor Kranj dne 20. junija 1961 po pripojitvi tekstilnokemicnega obrata, to je bivse tovarne Zvezda. 
Danasnji tekstilni center Kranj sestavlja vec sol. 
Tehniska tekstilna sola (4-letna) vzgaja teh­

niske kadre za 5 tekstilnih smeri: 
—
 Predilski odsek usposablja dijake za predilnice razlicnih surovin, s specializacijo pa za predilnice bom­baza in umetnih surovin, ki se predejo po nacinu bomba­za ter za predilnice volne in surovin, ki se predejo po nacinu volne. 

—
 Tkalski odsek poucuje v glavnem tkalske vezave, dekompozicijo tkanin in tehnologijo tkalstva. Pri pouku tkalskih vezav se ucenci uce vse mozne nacine prepleta­nja niti pri izdelavi tkanine. Pri dekompoziciji se uce dolo­cati vezavo in druge tehnicne podatke, ki so potrebni za sestavo tkanin. Tehnologija tkalstva obravnava konstruk­cijo in delovanje pripravljalnih in mehanskih strojev; to so statve za navadne gladke, pestre in vzorcaste zarkaste tkanine. 

—
 Pletilski odsek obravnava tehnologijo pletenja, ve­zave pletenin in dekompozicije pletenin. Teoreticnemu delu sledi prakticni pouk na strojih. 

—
 Tekstilnokemijski odsek vzgaja tekstilne tehnike s specializiranim znanjem s podrocja beljenja, barvanja, tiskanja in apretiranja vseh vrst tekstilij. Prakticno delo opravljajo dijaki vseh letnikov v tehnoloskem laboratoriju ter v delavnicah centra, ki so opremljene z novimi stroji. 

—
 Konfekcijski odsek izobrazuje dijake v dveh sme­reh: v smeri organizacije proizvodnje v podjetju na pod-rocju konfekcije in v smeri priprave dela. 


147 

V solskem letu 1964/65 je obiskovalo tehnisko tekstilno solo 383 dijakov (143 moskih in 240 zensk); od teh v pre­dilskem odseku 81, v tkalskem 107, v pletilskem 96 in v tekstilnokemijskem oddelku 99 dijakov. Zanimivo je, da se za studij na tehniski soli vse bolj odlocajo zenske. 
POKLICNA TEKSTILNA SOLA 

izobrazuje mladino za poklice sivilja, krojac in pletilja. Sivilje in krojaci obiskujejo 3 letnike po 4 mesece in pol, pletilje pa 2 letnika po 4 mesece in pol. Doba ucenja za vse tri poklice traja 36 mesecev, po opravljenem zakljuc­nem izpitu pa dobe ucenci nazive: sivilja zenskih oblek, Sivilja perila, krojacica za zenske obleke, krojac za moske obleke, pletilja. 
TEHNISKA CEVLJARSKA SOLA 
v sestavu tekstilnega centra Kranj je bila ustanovljena 
leta 1969 in verificirana po republiskih organih za pro-
sveto in kulturo. Solo obiskuje 53 ucencev v 1. in 2. raz­
redu. Pretezno so to stipendisti razlicnih gospodarskih 
organizacij obutvene industrije SRS. 
Odlocitev o ustanovitvi tehniske cevljarske sole za 
redne ucence je bila sprejeta leta 1968 na posvetu pred­
stavnikov obutvene industrije in gospodarske zborni­
ce SRS. 
Njena predhodnica je tehniska cevljarska sola za od­
rasle, ki so jo leta 1959 ustanovili industrijski kombinat 
Planika Kranj, tovarna cevljev Alpina 2iri, tovarna obutve 
Peko Trzic in okrajni ljudski odbor Kranj. Sola je poslo­
vala kot dislociran oddelek usnjarske sole v Domzalah 
s cevljarskim odsekom v Kranju .Solo so obiskovali kan­
didati, ki so bili zaposleni v obutveni industriji Slovenije. 
Financirale so jo organizacije, ki so posiljale ucence na 
solanje. V letu 1969 je bil oddelek za odrasle ukinjen. 
V desetih letih obstoja je zakljucilo solanje v tem odseku 
146 cevljarskih tehnikov. 
IZREDNO SOLANJE 
Tehniska tekstilna sola omogoca tudi izred-no solanje v vseh odsekih. Pogoj je uspesno zakljucena osnovna sola in zaposlitev v tekstilni proizvodnji. 
Tehniska cevljarska sola pa organizira 

funkcionalno izobrazevanje za tehnolosko pripravo dela, 
tecaje za prodajalce obutve in po zelji obutvene indu­
strije tudi poklicno izobrazevanje za razlicne vrste cevljar­
skih poklicev. 
Center se je v zadnjem desetletju materialno in financ-

no dobro uredil, primanjkuje pa mu specializiranega 
ucnega kadra. 
EKONOMSKO ADMINISTRATIVE SOLSKI CENTER 
KRANJ 
je ustanovila SO Kranj leta 1965. Sestavljajo ga ekonom-ska srednja sola, upravno administrativna sola in admi­nistrativna sola. 
Stevilo ucencev in uspeh Uini uspeh 
Stevilo Stevilo (pozit.) 
oddelkov ucencev 7o 

Ekonomska srednja sola 
1960/61 241 89,63 1964/65 242 94,19 1968/69 206 88,44 

Upravno administrativna 
1960/61 
1964/65 1 25 88,— 

1968/69 4 91 83,52 Administrativna sola 
1960/61 6 170 94,12 
1964/65 4 101 94,06 
1968/69 2 62 87,10 

Kljub vecletnim zagotovilom nobena od sol, vkljucenih v ta center, ni verificirana. V teh letih je bila na novo opremljena strojepisnica (36 pisalnih strojev, 8 diktafo­nov) in ozvocene vse ucilnice. 
Na maticni soli v Kranju delujeta 2 oddelka ekonomske smeri za zaposlene in po 1 oddelek slusateljev dopisne sole, zunaj Kranja (v sodelovanju s tamkajsnjimi delav­skimi univerzami) pa po 1 oddelek ekonomske sole na Jesenicah, v Skofji Loki in Trzicu. 
POKLICNA SOLA KOVINARSKE IN ELEKTRO STROKE KRANJ 
je naslednica nekdanje vajenske sole raznih strok, ki je izobrazevala kovinarje, elektrikarje (jaki tok), frizerje in brivce. 
1. septembra 1963 je SO Kranj ustanovila kovinsko elektrotehniski solski center Kranj, ki je zdruzeval poklic­no solo za kovinarje, elektrikarje in frizerje ter tehnisko solo — strojne in elektro smeri. 
V zacetku sol. leta 1964/65 je bil kovinarsko elektro­tehniski solski center ukinjen. Tehnisko solo je prevzel solski center Iskra Kranj, poklicna sola pa se je osamo­svojila in dobila ime poklicna sola kovinarske in elektro-stroke Kranj. Hkrati so bili na zahtevo Gospodarske zbor-nice in Zavoda za prosvetno-pedagosko sluzbo Kranj izlo­ceni oddelki za frizerje in brivce ter prikljuceni centru strokovnih sol v Ljubljani. 
Podatki o stevilu ucencev in o uspehih nam povedo naslednje: 
Solsko Stev. Stev. Uspeh leto odd. ufien. v % 
Poklicna sola 1960/61 15 316 94,9 kovinske 1964/65 13 289 94,1 in elektro stroke Kranj 1968/69 12 249 96,39 

Sola je imela zaradi pogostih reorganizacij v vseh letih obcutne tezave. Dela v izredno slabih prostorih v Cankarjevi ul. 2 (v najstarejsi kranjski solski stavbi). Za­radi nestalnega financiranja tudi s tezavo pridobiva ustre-zen ucni kader, verifikacije pa zaradi takih razmer ni mogla opraviti. 
Po odselitvi vajenske sole za ucence v trgovini v njeno lastno poslopje leta 1964 se je v zapuscene prostore vse­lila poklicna sola slikopleskarske stroke ter s tern one-mogocila boljso ureditev poklicne sole kovinarske in elektrostroke. 
Ob ukinitvi medobcinskega sklada za financiranje sol 

II. stopnje v Ljubljani je sola dobila 4,9 milijona S din za adaptacijo stavbe. Leta 1969 so z namensko pomocjo TIS Kranj delno obnovili fasado in opravili nekaj drugih izbolj­sav, s prispevki Komunalnega zavoda za zaposlovanje in z lastnimi sredstvi pa so napravili nekaj modernih obde­lovalnih strojev. Leta 1968 so preselili strojne delavnice iz gimnazije v maticno solo. 
Ker ni vprasanje vajencev z zakonom urejeno, nasta­jajo v stevilu ucencev velika nihanja, ki otezkocajo redno nastavitev strokovnih delavcev. Spreminjajo se predmet­niki in ucni nacrti, zato tudi ni primernih ucbenikov. Za normalizacijo pouka bi bilo treba napraviti naslednje: ustaliti predmetnik in ucni nat, dolociti dolzino solanja posameznih poklicev in stabilzirati financiranje. 
Po pogodbi z republiskim zavodom za zaposlovanje, je sola v sestmesecnih tecajih usposabljala odrasle de­lavce za delo v tovarni DEMAG iz Duisburga. Pogodba je bila sklenjena za dobo treh let. 
V letu 1969 je razred kovinarjev dosegel prvo mesto v zveznem tekmovanju za naslov najboljsega razreda srednjih strokovnih sol v SFRJ. 
POKLICNA SOLA ZA SLIKOPLESKARSKO 
IN AVTOLICARSKO STROKO 

Kranj je naslednica nekdanje vajenske sole za sliko­pleskarsko in avtolicarsko stroko Kranj. Preimenovanje je bilo opravljeno leta 1963. Ustanovitelj sole je skupscina obcine Kranj, prostore pa ima v Cankarjevi ul. 2. Sola vzgaja poklicne delavce slikopleskarje, crkoslikarje in avtolicarje. Uceici so iz 41 slovenskih obcin, uce pa se pri 80 privatnih mojstrih in v vec kot 40 podjetjih. Ima tudi vecerni oddelek redne sole, tecaje za priucene na delovnih mestih, imela je solo za pridobitev visoke kva­lifikacije, v pripravi pa je delovodska sola. 
Kot edina specializirana ustanova te vrste v Sloveniji organizira tudi demonstracije slikopleskarskih materialov in orodja za privatnike ter za projektantske in druge or-ganizacije. 

Stevilo ucencev je v solskem letu 1964/65 mocno upad-lo, ker je center strokovnih sol v Ljubljana odprl oddelek slikopleskarjev. Zato sta se vodstvi obeh sol ter pred­stavniki sekretariata za solstvo in gospodarske zbornice dogovorili, da se s prihodnjim solskim letom vsi ucenci te stroke presolajo v Kranj. V tem obdobju se je tudi zmanjsalo stevilo prijavljenih. V naslednjih letih pa je zaradi boljse materialne stimulacije vajencev privedlo do povenega zanimanja za stroko in vecjega vpisa v solo. Tako se je letos vpisalo 120 novincev (vseh 280). 
»*•*"» ' ,X, I  w v^»  
Leto  Stev. odd.  Stev. ucencev  Ucni uspeh v %  
1960/61  15  318  96  
1964/65  9  198  91,65  
1968/69  11  246  90  

Sola dela v komajda zadovoljivih pogojih, saj nima kabinetov in prostorov za skladisca; do letosnjega leta je imela le en delavniski prostor, s septembrom pa je dobila se enega (vecjega), ki pa ga mora se opremiti. Materiaina opremljenost se ne zadovoljuje, ceprav je v zadnjem casu dokupila precej orodja in opreme ter ucnih pripomockov. Za telesno vzgojo uporablja gimnazijsko telovadnico, za neplavalce pa zimsko kopalisce. 
Kadrovska vprasanja so do leta 1972 urejena, saj ima sola tri profesorje in enega predmetnega ucitelja, drugi ucitelji pa zadoscajo zahtevam zakona o srednjem sol-stvu. 
Vecina ucencev (nad 60%) prebiva v dijaskem do-mu, nad 30 % se jih vozi, le 5 % je domacinov. Pouk je zaradi pomanjkanja prostorov dopoldne in popoldne, saj imajo ucenci prvih razredov po 32 ur teorije in 7 ur prakse, drugih in tretjih pa po 30 ur teorije in 9 ur prakse. Ucna doba je tri leta, pri pouku v soli pa so ucenci vsako leto po osemnajst tednov. 
GUMARSKI IZOBRA2EVALNI CENTER 
V solskem letu 1960/61 je prenehala delovati triletna industrijska gumarska sola. Namesto te sole je DS to-varne SAVA v jeseni 1960. leta ustanovil gumarski izobra­zevalni center, v katerega je bila vkljucena: 
—
 poklicna gumarska sola in 

—
 tehniska gumarska sola kot dislociran oddelek TS KMRL Ljubljana. 


Dveletna poklicna sola je pricela delati jeseni leta 1960. V zacetku je bil organiziran periodicni pouk, v letu 1964 pa celoletni pouk, tako da je en teden teoreticni, drugi teden pa prakticni pouk. 
Z ucenci so bile sklenjene ucne pogodbe, kasneje pa stipendijske pogodbe. Ob ustanovitvi je bil sprejem ucen­cev nekoliko vecji, sedaj pa vsako leto po javnem razpisu sprejme center okoli 30 ucencev. 
Us pe h 
Sol. leto  Stev. odd.  Stev. ucencev  Uspeh v %  
1960/61 1964/65 1968/69  3 4 2  53 76 45  96 88 90  

Izobrazevalni program se je v tern casu veckrat do-polnil in prilagodil zahtevam podjetja. Prav tako se je stevilo poklicev zmanjsalo, tako da danes usposabljajo licence za stiri profile sirokega poklica. Na soli v glav­nem poucujejo strokovnjaki iz podjetja. 

Sola nima svojih prostorov in trenutno gostuje v mla­dinskem domu. Prostori niso najbolj primerni, adaptacije niso predvidene, ker so v perspektivnem razvoju podjetja v nacrtu novi solski prostori. 
Tehniska gumarska sola je pricela delati leta 1960. V solo so bili sprejeti zaposleni delavci s koncano indu­strijsko gumarsko ali sorodno solo. 
Sola oziroma oddelek ne dela stalno, pac pa obcasno, kar je odvisno od kadrovskih potreb podjetja. Od usta­novitve do danes so solo zakljucile 3 skupine, sedaj se sola 4. skupina. Kandidati so opravili zakljucni izpit za gumarskega tehnika pri TS KMRL v Ljubljani, in to: 
leta 1963  27 kandidatov,  
leta 1964  7 kandidatov,  
leta 1965  4 kandidati,  
leta 1967  11 kandidatov,  
leta 1968  1  kandidat,  
skupaj  50 kandidatov.  

V cetrti skupini se v drugem letniku sola skupno 24 ucencev. 
SOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ 
Do leta 1960 je delovala sola pod imenom vajenska sola trgovinske stroke. Poklicni äoli za prodajalce se je prikljucila v solskih letih 1959/60 in 1960/61 poslovodska sola, prva komercialna sola pa v solskem letu 1961/62. Odtlej vse tri sole delujejo v solskem centru za blagovni promet Kranj. 
Poslovodsko solo je ustanovila takratna Trgovinska zbornica kot sestavni del centra za vzgojo delavcev za blagovni promet, ki je praviloma pri vajenski soli trgovin­ske stroke. Sklep o ustanovitvi poslovodske sole je spre­jel tudi pristojni okrajni ljudski odbor. 
Pouk v poslovodski soli traja 2 leti, skupaj 34 tednov, tedensko po 3 dni in dnevno po 5 ur. Za vse kandidate velja pogoj vpisa, tj. pridobljen poklic prodajalec z naj­manj dveletno prakso. 
Komercialno solo je ustanovila Okrajna trgovinska zbornica na predlog Trgovinske zbornice LRS, ki je pri­pravila in izdelala tudi prvi predmetnik z ucnimi nacrti; Je-te so predavatelji posameznih predmetov sproti do-polnjevali skladno s potrebami prakse. Na obcnem zboru skupnosti solskih centrov za blagovni promet LRS, ki je bil 2. in 3. septembra 1961 v Celju, je bilo sprejeto pre­cisceno besedilo predmetnika in ucnih nacrtov. 
Komercialna sola je namenjena absolventom poklic­nih sol, v prvi vrsti prodajalcem. Tak nacin solanja stro­kovnih kadrov je bil uzakonjen z zakonom o srednjem solstvu (Ur. list SRS, st. 18/67 z dne 8. maja 1967). 
Od ustanovitve solskega centra za blagovni promet do danes ni prenehala delovati nobena izmed navedenih sol v centru. V zvezi z razsiritvijo terciarnih dejavnosti (trgo-vine) v obsegu gorenjske regije so se potrebe po vseh vrstah kadrov, ki jih izobrazuje center za to podrocje, mocno povecale. Pri pregledu vpisa za posamezno §olsko leto ni sicer opaziti neenakomernega porasta, toda rela­tivno se je stevilo ucencev iz leta v leto vecalo. V skladu s porastom druzbene potrosnje in razvojem gospodarstva nasploh se bo verjetno ta porast nadaljeval tudi v pri­hodnjih letih. 
Podatki  po vrstah sol  za  leta:  
Sola  Stev. odd.  Stev  ucen.  Uspeh v %  
1960/61  
Poklicna  Sola  (prodajalci)  16  421  366  86,94  
Poslovodska sola  ... .  2  37  32  86,49  
1964/65  
Poklicna  sola  (prodajalci)  13  310  227  73,23  
Poslovodska Sola  ... .  1  15  11  73,33  
Komercialna sola  ... .  2  47  26  55,32  
1968/69  
Poklicna  sola  (prodajalci)  13  383  324  85,60  
Poslovodska sola  ... .  1  16  11  68,75  
Komercialna Sola  ... .  2  77  41  53,24  
Prodajalci (odrasli)  .  . .  1  16  13  81,25  

Glede izobrazevalne smeri sole ni bilo od leta 1960 dalje nobenih bistvenih sprememb, razen da je vkljula sola v obseg izobrazevanja §e poslovodsko in komer­cialno solo ter vecerno solo za poklic prodajalca, ki izob­razuje nekvalificirano delovno silo, zaposleno v trgovini. 
Kadrovsko vprasanje je v glavnem reseno. Delovna mesta so zasedena v skladu z zakonom o srednjem sol­stvu ter s pravilnikom o sistematizaciji delovnih mest cen­tra. Proces zaposlovanja strokovnjakov v centru otezkoa stihija vpisovanja ucencev. Stevilo vpisa ucencev od leta v leto precej koleba, tako da je tezko razpisovati delovna mesta za nedolocen cas. Predvsem na komercialni in poslovodski soli se zaposlujejo strokovnjaki iz gospodar­stva, ki pri posameznih strokovnih predmetih povezujejo teorijo s prakso. 
Center je obiskala 5. februarja 1969 verifikacijska ko­misija in izdala odlocbo o verifikaciji. 
Polozaj centra se je bistveno spremenil z zgraditvijo novega solskega poslopja, ki po svoji arhitektonski za­snovi ustreza namenu izobrazevanja. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1963 in izroceno svojemu namenu. Kabineti so opremljeni z vsemi potrebnimi ucili, ki se uporabljajo pri splosnoizobrazevalnih in strokovnih predmetih in jih sola stalno dopolnjuje. Boljsi materialni pogoji z zgra­ditvijo novega solskega poslopja pomenijo precejsen na­predek za delo sole. Z ustanovitvijo poslovodske in ko­mercialne sole so dane moznosti nadaljnjega izobrazeva­nja trgovskega kadra za profile v trgovini. 
Svoj pomen za solo ima tudi tesno povezovanje skup­nosti solskih centrov za blagovni promet Slovenije z Zavodom za solstvo SRS, Gospodarsko zbomico SRS in drugimi republiskimi in zveznimi institucijami. Sola sode­luje tudi s trgovinskimi oospodarskimi organizacijami, v katerih poteka prakticni pouk ucencev. Sola je dolzna skrbeti, da se prakticni pouk odvija v ustreznih, objektiv­nih in subjektivnih pogojih v skladu s predmetnikom in ucnim nacrtom. Spremenil se je tudi status ucenca, ki ni vec vajenec v trgovini, marvec ucenec sole za proda­jalce v centru, ki sklene z gospodarsko organizacijo sti­pendijsko pogodbo. 
MLEKARSKI SOLSKI CENTER V KRANJU 
je bil ustanovljen z odlocbo obcinskega ljudskega od­bora Kranj st. 6-6-57/1-62 z dne 29. 6. 1961. 
Center izobrazuje poklicne mlekarske delavce in mle­karske tehnike za potrebe mlekarstva v Sloveniji in drugih republikah. Skrbi za dopolnilno izobrazevanje strokovnih mlekarskih delavcev s prirejanjem krajsih seminarjev po posameznih strokovnih podrocjih. 
V sestavi mlekarskega solskega centra je tudi dorn ucencev, ki je bil ustanovljen z odlocbo mestne obcine LO Kranj st. 02/9-1784-1-56 z dne 3. maja 1956. Dom je bil z odlocbo obcinskega ljudskega odbora Kranj st. 022-13/63-6 z dne 29. aprila 1963 prikljucen mlekarskemu solskemu centru kot njegova organizacijska enota. 
V solskem letu 1961/62 je pricela delati tehniska mle­karska sola. V tehnisko mlekarsko solo se lahko vpisejo absolventi poklicne mlekarske sole, ki imajo najmanj tri leta strokovne prakse. Tehnisko mlekarsko solo so doslej absolvirali trije letniki. Vpisovanje je bilo v solskih letih 1961/62, 1962/63, 1963/64. V naslednjih letih so vpisovali samo v poklicno mlekarsko solo, ker je vecja potreba po poklicnih mlekarskih delavcih. 
Kakor v poklicno mlekarsko solo se tudi v tehnisko mlekarsko solo vpisujejo ucenci iz vseh republik. 
Oddelki, ucenci in uspeh 
Uspeh Leto Stev. odd. Stev. uc. 
v % 
1960/61 — tehniska mlekarska 1 17 100 
poklicna mlekarska 2 42 97,6 1964/65 — tehniska mlekarska 1 15 93,3 
poklicna mlekarska 1 25 84 1968/69 — poklicna mlekarska 2 52 96,1 
Izdelana sta profila za poklic mlekar in mlekarski tehnik. Oba profila je potrdila Gospodarska zbornica. Pri­pravljen je ucni nacrt za poklicno mlekarsko solo in pred­lozen v potrditev pedagoskemu svetu Sekretariata za prosveto in kulturo. Ucni nacrt za tehnisko solo je v izdelavi. 
V obdobju 1960 do 1970 je mlekarski solski center pri­redil vec seminarjev za strokovne delavce v mlekarnah. Na teh seminarjih sodelujejo strokovni sodelavci sole in tudi zunanji sodelavci, strokovnjaki z mlekarskega pod-rocja. Strokovni sodelavci mlekarskega solskega centra Kranj aktivno sodelujejo tudi pri strokovnem delu za napredek mlekarstva pri nas. Kot redna oblika takega dela je proizvodnja mikrobioloskih kultur za vse vrste mlecnih izdelkov, strokovna svetovalna sluzba za pomoc mlekarnam pri resevanju tehnoloskih problemov ter pri­pravljanje nacrtov za nove mlekarske obrate in obnovo obstojecih. 
Sodelavci mlekarskega solskega centra aktivno sode­lujejo pri organizaciji razlicnih mlekarskih prireditev, kot je npr. vsakoletno republisko ocenjevanje mleka in mlec­nih izdelkov, ki je bilo trikrat v prostorih mlekarskega solskega centra Kranj. 2irija novosadskega sejma je na predlog Zvezne gospodarske zbornice podelila odlikova­nje sodelavcu centra za vecletno sodelovanje v ocenje­valni komisiji. 
15. decembra 1967 je bila v soli proslava 60-letnice mlekarskega solstva v Sloveniji. 

SOLSKI CENTER ZDRU2ENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ 
Leta 1961 je bil s sklepom delavskega sveta Iskre, tovarne elektrotehniskih in finomehanicnih izdelkov v Kra­nju na seji dne 24. februarja 1961 ustanovljen Zavod za izobrazevanje kadrov Iskra Kranj. Naloge tedanjega za­voda so bile: organizirati in omogociti clanom kolektiva redni in izredni studij na visokih in srednjih solah, orga­nizirati in izvajati redni in izredni studij za pridobitev stro­kovne izobrazbe industrijskega delavca in dopolnilno iz­obrazevanje oziroma izobrazevanj za delovno mesto. K zavodu je bila prikljucena tudi dotedanja samostojna industrijska sola Iskra v Kranju. Dovoljenje za ustanovitev zavoda je dal obcinski ljudski odbor Kranj z odlocbo st. 6-ZA-25/1-61, kjer je bil zavod tudi vpisan v register fi­nancno samostojnih zavodov. 
S sklepom ustanovitelja se je v letu 1962 zavod pre­imenoval v solski center Iskra Kranj in v letu 1963 v solski center podjetja Iskra Kranj, ker je prevzelo ustanoviteljstvo zavoda podjetje Iskra Kranj na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja Iskra Kranj z dne 26. julija 1963. V tem letu je solski center razsiril svojo dejavnost, tako da se je vanj v skladu s pogodbo med obcinskim ljudskim odbo­rom Kranj in podjetjem Iskra Kranj vkljucila tehniska sola za strojno in elektrotehnisko stroko kot organizacijska enota in ustanovila poklicna sola s sedeiem v Ljubljani, prav tako kot organizacijska enota. Organizacijska oblika solskega centra je ostala do danes nespremenjena. 
Imena in naslovi sol, ki so vkljucene v solski center: 

—
 tehniska sola elektrotehniske in strojne stroke v Kranju, Savska loka 2, 

—
 poklicna sola elektrotehniske in kovinarske stroke v Kranju, Savska loka 2, 

—
 poklicna sola elektrotehniske in kovinarske stroke v Ljubljani, Linhartova 35. 


Solsko Stev. 
Ime äole 
leto odd. 

1960/61 industrijska sola Iskra 12 
1964/65 tehniska sola 6 poklicna sola Kranj 15 poklicna sola Ljubljana 12 
1968/69 tehniska sola 11 poklicna sola Kranj 11 poklicna sola Ljubljana 13 
Stev. ucen.  Uspeh  %  
256  243  94,92  
166  148  89,15  
317  297  93,69  
288  259  89,93  
292  253  86,61  
255  242  97,05  
287  282  94,77  


Izobrazevalna smer sol se v tem obdobju ni menjala. Poklicna sola v Kranju ni imela in tudi sedaj nima tezav z uciteljskim kadrom, ker je sola ze utecena. Nimajo pa vsi, ki na soli poucujejo, po novem zakonu o srednjem solstvu ustrezne solske izobrazbe. 
Tehniska sola ob prikljucitvi k zavodu ni imela za­dostnih ucnih moci. Za poucevanje splosnih predmetov je imela pet uciteljev, kar je za takratno stevilo oddelkov zadostovalo. Strokovne predmete pa so poucevali hono­rarno inzenirji elektrotehniske in strojne smeri iz Iskre in drugih gospodarskih organizacij v Kranju. Do danes je uspelo pridobiti zadostno stevilo strokovnjakov z visoko­solsko izobrazbo. 
Nobena od sol v sestavu zavoda se ni bila verificirana, ker ustrezni republiski organi se niso pripravili zadevnih normativov. 
Clanke o posebni soli, gimnaziji in o strokovnih äolah so mi posredovali direktorji oz. ravnatelji teh §ol. Za prispevke se Jim prisro zahvaljujem. Preuredil sem jih, kjer je bilo potrebno zaradi skrajsanja besedila in enotnejse obdelave äolstva, sicer je besedilo ostalo v izvirniku. 
THE DEVELOPMENT OF ELEMENTARY EDUCATION IN THE COMMUNE OF KRANJ FROM 1960 TO 1970 
In the years from 1960 to 1970 attention was paid to the consolidation of the uniform compulsory 8 years elementary school system. Its material base has especially been built. At the referendum it was confirmed that members of the commune as well as factories would give money for building of new schools and thus 6 new schools have been built (Senr, Cerk-Ije, Preddvor, Zabnica, France PreSeren at Zlato polje in Kranj and the gymnasium by the primary school Lucijan Seljak in Kranj). The amount of modern means of instruction has greatly increased. Higher classes of smaller provincial schools joined the central schools so there are today 8 united schools in the Commune of Kranj and a smaller one at Jezersko. 
In this decade there can also be seen the improvement of teaching staff with regard to their education. First forms of prolonged staying at school have been introduced as well as kindergartens in the country and a substitute for kindergartens 
— preparatory schools. Additional work with pupils and their voluntary activities have also been extended. School results improve as well. There are new school buildings and educational establishments for children not yet going to school, which will be built in the future. The purpose of this is to get a place for at least one third of the pupils in the Commune, where they can stay after school and also more places for children who don't go to school yet. The last decade is a decade of great prospe­rity in elementary education. 
There hasn't been such a development at technical schools. The reasons for a partial stagnation are: not worked out sylla­buses, not worked out concepts of the development of technical schools and inactive financiers. 
KULTURA KRANJSKE OBCINE PO VOJNI 
RAZVOJ MUZEJSKE DEJAVNOSTI V KRANJU 
CENE AVGUSTIN 
Pojem muzeja kot cuvarja nacionalne kulture ter okvir in obseg njegovih delovnih nalog se je izoblikoval sele v novejsi dobi. Redkosti in zanimivosti, ki so nekdaj pol-nile muzejske zbirke, je nadomestilo sistematicno zbiranje gradiva o zivljenju in razvoju dolocenega geografskega podrocja, nacije, regije, posameznega naselja itd. Zgo­dovinsko-raziskovalnim prizadevanjem so se v muzejih kmalu pridruzile mocno poudarjene prosvetno-vzgojne tendence pod geslom: muzeji naj postanejo podaljsana roka sole in s tem nepogresljiv dejavnik v splosnem izobrazevalnem sistemu. V novejsi dobi se muzejske usta­nove s svojimi zbirkami, razstavami in drugimi prireditvami ter publiciranjem gradiva s svojega delovnega podrocja bolj in bolj vkljucujejo tudi v okvir turisticnega gospodar­stva in postajajo tako njegov pomembni sodelavec. 

Muzejska dejavnost se je na podrocju obcine Kranj razvijala ze vec kot deset let pred ustanovitvijo Gorenj­skega muzeja leta 1963. V tem obdobju sta v Kranju de­lovali dve muzejski ustanovi: Muzej revolucije in Mestni muzej. Prvi si je ob ustanovitvi zadal nalogo, da prikaze gorenjsko pokrajino v luci zgodovine njenih razrednih bo­jev, revolucije in socialisticne graditve. S tem v zvezi je zbral veliko stevilo zgodovinskih eksponatov in dokumen­tov ter priredil vrsto razstav. Po preselitvi (pod okriljem starega radovljiskega okraja zbranega zgodovinskega gra­diva) v Kranj je bodoci muzej dobil svoje prostore v hi§i st. 3 na Koroski cesti. Stevilo predmetov in dokumentov je kmalu naraslo do take mere, da je predstavljalo osnovo za ustanovitev Pokrajinskega muzeja za Gorenjsko v Kra­nju, ki ga je leta 1957 ustanovil okrajni ljudski odbor in ga leta 1961 ob 20. obletnici vstaje preimenoval v Muzej revolucije. Med najpomembnejse naloge novega zavoda je spadala ureditev Spominskega muzeja talcev, internirancev in pregnancev v Begunjah, ki je bil odprt leta 1960 in je kmalu postal eden najbolj obiskanih mu-zejev na Gorenjskem. Kasneje je presel v upravljanje mu-zejev radovljiske obcine. Zbrano dokumentarno gradivo iz posameznih obdobij narodnoosvobodilnega boja in de­lavskega gibanja na Gorenjskem je bilo prikazano v po­sameznih obcasnih razstavah: leto 1941 na Gorenjskem, leto 1942 na Gorenjskem, spomeniki NOB na Gorenjskem, 40 let KPJ in 20. obletnica tekstilne stavke. Muzej je topografsko obdelal velik del Gorenjske in zbral §tevilne podatke, pomembne za rekonstrukcijo zgodovinskih do-godkov in njihovih obelezij v NOB. Dovolj truda je po­svetil tudi zbiranju spominov borcev NOB, zivljenjepisov in druge dokumentacije padlih borcev, talcev in zrtev oku­patorjevega terorja, sodeloval je pri postavljanju spome­nikov NOB in izdajanju publikacij s tematiko svojega de­lovnega podrocja. Vsekakor moramo poudariti, da je dobrsen del gradiva, ki ga hrani oddelek za novejso zgodovino Gorenjskega muzeja, rezultat prizadevanj. nek­danjega Muzeja revolucije in njegovih sodelavcev. 
Obstoj vecje kulturnozgodovinske zbirke, pricetek ure­jevanja Presernovega spominskega muzeja» leta 1952 in zavzeto delovanje novoustanovljenega Muzejskega in zgo­dovinskega drustva v Kranju je pobudilo ustanovitev Mest­nega muzeja, ki mu je v zacetku leta 1953 takratni mestni ljudski odbor izdal ustanovitveno odlocbo. 2e ob ustano­vitvi si je novi muzej zadal nalogo, da v povezavi z dru­gimi muzeji na Gorenjskem prikaze to pokrajino v njeni zgodovinski, kulturnozgodovinski, etnografski in umetnost­nozgodovinski podobi. Za uresnitev delovnega programa so bili zadolzeni posamezni muzejski oddelki. Etnografski oddelek je od leta 1955 zbral obsezno in bogato zbirko predmetov ter dokumentov s podrocja materialne in du­hovne kulture Gorenjske. Tekstilnotehniski oddelek, ki je nasledil nekdanji v tehniski tekstilni soli delujoci tek­stilni muzej v Kranju, je zbral pomembno gradivo za pri­kaz razvoja tekstilstva na Gorenjskem. Delo arheoloskega oddelka je od leta 1959 poleg Kranja zajelo vso severo­zahodno Gorenjsko, kjer so bile odkrite stevilne najdbe od prazgodovinske do staroslovanske dobe (Kranj, Drulovka, Begunje, Strazis, Bobovk, Rodine, Bohinj, Blejski grad, Bitnje, Smokuc itd.). Umetnostnozgodovinski oddelek je 
od leta 1953 mocno razsiril obstojeco umetnostno in kul­turnozgodovinsko zbirko. — Od ustanovitve okrajne spo­meniske komisije leta 1953 do nastanka medobnskega spomeniskega zavoda leta 1961 je bila Mestnemu muzeju poverjena skrb in organizacija spomeniskega varstva naj­prej na kranjskem, po zdruzitvi okrajev pa tudi na celot­nem gorenjskem podrocju. Ob sodelovanju vseh muzej­skih oddelkov je bila zavarovana in dokumentirana vrsta kulturnih spomenikov. Tako je npr. restavratorski oddelek od leta 1957 poleg restavracije stevilnih primerkov gotske, renesancne in barocne plastike in slikarstva na Gorenj­skem odkril in restavriral ob sodelovanju republiskega zavoda za spomenisko varstvo vrsto gotskih fresk v Tu-palicah, na Bregu pri Preddvoru, v Srednji vasi pri Sen-curju, v Senicnem in Ziganji vasi itd. — Pomanjkanje ustreznih prostorov za stalno muzejsko zbirko je rodilo misel o prirejanju obcasnih razstav v Presernovi hist. Razstave arheoloskega, etnografskega in drugega muzej­skega gradiva so dopolnjevale umetnostne razstave, ki so postale pomemben pripomocek likovne vzgoje v Kranju. Likovne delavce domacine so na razstavah kmalu do-polnili tudi drugi slovenski likovniki, te pa umetniki iz drugih republik in iz tujine. Za neposrednejsi stik med umetnikom in obcinstvom so skrbeli pogovorni veceri, ki jih je ob otvoritvah likovnih razstav organiziral Klub kul­turnih delavcev oziroma njegov predhodnik Klub likovnih delavcev v Kranju. Kot rezultat tesnega sodelovanja med muzejem in klubom so se likovnim kmalu pridruzili tudi literarni in glasbeni veceri ter predavanja, ki so na zanimiv nacin dopolnjevala predstavo o umetnostni oziroma kultur­nozgodovinski podobi dolocene dobe. Kot organizator naj­razlicnejsih oblik kulturnega zivljenja, izdajatelj revije za kulturo Gorenjska (1956—1957), Snovanj (priloge casopisa Glas od leta 1967) in vrste literarnograficnih edicij je prav Klub kulturnih delavcev odigral pomembno vlogo pri kul­turni rasti mesta. — Od leta 1954 do leta 1962 se je v Presernovi hist zvrstilo skoraj 300 likovnih in drugih mu-zejskih razstav, ki jih je obiskalo vec kot 800.000 obisko­valcev. Za svoje delo je Mestni muzej leta 1963 prejel Presernovo nagrado obcine Kranj. 
Velik korak v razvoju muzejstva v Kranju je bil storjen z ustanovitvijo Gorenjskega muzeja leta 1963. Z dodelitvijo 
Sl. 1. Gorenjski muzej; renesanäna veza z grebenastimi svodi. Del gale-rijske zbirke kiparja L. Dolinarja 
Sl. 2. Prernov spominski muzej v Kranju; preddverje 
nekdanje mestne hise v Kranju in barocnega dvorca v Tavcarjevi ulici je skupscina obcine zagotovila novemu zavodu nemoten razvoj. Ze leta 1964 je bil odprt novo urejeni Presernov spominski muzej. Ureditvena dela je vodil ing. arh. Tone Bitenc, ki je kasneje sodeloval tudi pri ureditvi mestne hise in barocnega dvorca v Tavcarjevi ulici. Leta 1966 je bila odprta arheoloska, kultumozgodo­vinska in etnografska zbirka v mestni nisi. Obenem pa je bila v arhitekturno bogato oblikovanih renesancnih hodnikih pritlicja in prvega nadstropja urejena galerija del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Tej se je leta 1968 pridruzila zbirka gotske, renesancne in barocne pla­stike in slikarstva v drugem nadstropju, medtem ko so bili podstresni prostori preurejeni v obsezen muzejski depo. Zaradi izredne ohranjenosti arhitekture je bil izbor eksponatov prilagojen danim prostorskim ambientom in ne obratno, kot je bil navadno do sedaj obicaj. Podobne razstavne moznosti se npr. muzeju odpirajo tudi v gradu Kieselstein, kjer naj bi v arhitekturno svojevrstno obarva­nem ozracju nasla mesto umetnostna galerija, dopolnjena z izbranimi kulturnozgodovinskimi elementi. Klasicisticno jasno nacrtovana in prostorsko oblikovno neprizadeto zasnovana muzejska stavba v Tavcarjevi ulici 43 je zlahka sprejela tudi povsem moderen razstavni aranz-man, kot ga predstavlja stalna republiska zgodovinska zbirka: slovenska zena v revoluciji. Zbirka je bila na pobudo konference za druzbeno aktivnost zensk SRS odprta 8. marca 1969 v prvem nadstropju stavbe. Zaradi navedenih ugodnih prostorskih predpogojev in sklenjeno­sti tematske zasnove bo dosedanjo etnografsko zbirko v drugem nadstropju, takoj ko bodo zanjo sprosceni pro­stori v severozahodnem traktu gradu Kieselstein, nado­mestila stalna muzejska razstava: razvoj delavskega gi­banja in NOB na Gorenjskem. 
Zelja po prikazu gorenjske regije v vseh njenih kul­turnozgodovinskih znacilnostih in vedno bolj rastoce za­nimanje za likovne umetnosti je uravnavalo tudi razstavni program muzeja. Tako pomeni doba po letu 1963 tudi obdobje stevilnih in strokovno vzorno pripravljenih razstav, ki so rezultat izpopolnitve raziskovalnega muzejskega ka­dra in nove organizacije strokovnih sluzb. Tako je odde­lek za novejso zgodovino poleg topografskih akcij, ureja­nja arhiva, nacrtnega zbiranja dokumentamega gradiva za stalno zbirko pripravil vrsto razstavnih prireditev: leto 1943 na Gorenjskem, 20. obletnica ustanovitve Presernove brigade, leto 1944 na Gorenjskem, spomeniki NOB na Gorenjskem, leto 1945, nemska koncentracijska taborisca, partizanski tisk, tehnike in tiskarne na Gorenjskem, na­rodni heroj Stane Zagar, udarna brigada Franceta Pre­serna, oktobrska revolucija v Rusiji, likovno zivljenje v partizanskih tehnikah in tiskarnah, Tito na Gorenjskem, zgodovinska razstava 50 let KPJ, SKOJ in sindikatov, VOS na Gorenjskem, socialna motivika v predvojnem slikar­stvu Ljuba Ravnikarja, revolucionarna pot Janeza Mla­karja itd. 
Oddelek za etnografijo je zbral ali bolje resil velik del dragocenega narodopisnega gradiva, tako da je obstojeca zbirka med najvecjimi v Sloveniji. Ob pomembnejsih raz­stavnih prireditvah, kot so domaca obrt na Gorenjskem, slike na steklo, ljudska umetnost na Gorenjskem, gorenj-ska kmecka skrinja, plansarska kultura na Gorenjskem itd., so izsli obseznejsi katalogi ali pa je bilo gradivo ob-javljeno v strokovnih glasilih. Isto velja za strokovno skrbno urejene razstave, ki jih je pripravil oddelek za starejso zgodovino: Francozi na Gorenjskem, stari Kranj, gorenjski gradovi, tovornistvo in prevoznistvo na Gorenj­skem (v pripravi) itd. Tudi Presernov spominski muzej je po otvoritvi leta 1964 na siroko razvil svojo razstavno in se v vecji meri publicisticno dejavnost. Literamozgodo­vinskim razstavam, kot so Presernov sonetni venec, Cop in Preseren, Simon Jenko in vajevci, Presernov stari Kranj, Julija Primceva in njen rod, upodobitev pesnika Franceta Preserna, Tomo Zupan in njegovi presernovski sodobniki, cbelicarji, Presernova Zdravljica, upodobitev Simona Jen-ka itd., se pridruzujejo med drugimi tudi stevilni vsako­tedenski in od leta 1965 neprekinjeno objavljani clanki v casopisu Glas o Presernovem zivljenju in delu, nje­govem likovnem krogu in o drugih literarnozgodovinskih dogajanjih in osebnostih na Gorenjskem. 
Pri tehnicno veckrat zelo zahtevni obdelavi gradiva v muzeju in na terenu, pri pripravi stalnih zbirk in aranz­majih obcasnih razstavnih prireditev sta z uspehom sode-, lovali muzejska restavratorska in preparatorska delavnica. 
Nacrtno raziskovalno delo je v veliki meri razkrilo zgodovinsko podobo Gorenjske v posameznih arheoloskih obdobjih od starejse kamene dobe do zgodnjega sred­njega veka. Stevilna izkopavanja (poljsiska cerkev pri Gor­jah, Malijevo gradisce pri Golniku, Pivka pri Naklem, Mlaka pri Kranju, Smartno pri Cerkljah, Sencur, Moste pri Zirovnici, Kranj, Blejski grad, Recica pri Bledu, Radov-Ijica, Cevc nad Zabljami, Smledniski grad itd.), ki jih je izvedel oddelek za arheologijo sam ali v povezavi z dru­gimi znanstvenimi zavodi (univerza, Slovenska akademija znanosti in umetnosti itd.), so obenem pomnozila muzej­sko arheolosko gradivo, ki sodi med najbogatejse pri nas. 
Pridobitev novih galerijskih prostorov v mestni hisi in v prvem nadstropju barocnega dvorca v Tavcarjevi ulici ter preureditev ze obstojecih v pritlicju in kleti Presernove hise so mocno dvignile stevilo obcasnih razstavnih pri­reditev, posebno likovnih. Tako je Gorenjski muzej od leta 1963 do 1969 pripravil 417 obcasnih zgodovinskih (92) in likovnih (325) razstav, ki jih je obiskalo 784.258 obiskoval­cev. V tern prikazu so zajete tudi potujoce razstave. Nji­hovo stevilo (104) predstavlja cetrtino vseh razstavnih pri­reditev, ki jih je pripravil muzej, kar velja tudi za stevilo njihovih obiskovalcev. 
Dokumentarno prizadevanje muzeja dobro ilustrira zbirka 44.579 fotografij, ki jih hrani fototeka. 9741 diapo­zitivov je namenjenih predvsem predavanjem in javnemu predvajanju v galerijskih prostorih. Njihovo stevilo kot tudi stevilo drugega fotodokumentarnega gradiva iz leta 
Leta 1945 je 27. januarja predsedstvo SNOS sprejelo prvi zascitni odlok o varstvu knjiznic, arhivov in kulturnih spomenikov; kasneje so temu odloku sledile uredbe in leta 1946 ze okvirni zakon o varstvu kulturnih spomenikov v zveznem in republiskem okviru. Ustanovljen je bil Zavod za spomenisko varstvo LR Slovenije. Vedno vecje potrebe na terenu z velikim stevilom kulturnih spomenikov, ki so zaradi posledic vojne in pomanjkljivega vzdrzevanja vedno bolj propadali, so narekovale ustanavljanje spomeniskih komisij. Tako je bilo leta 1953 imenovana pri svetu za prosveto in kulturo OLO Kranj spomeniska komisija, leto dni kasneje pa je zacela delovati tudi komisija pri OLO v Radovljici. Po ukinitvi radovljiskega okraja sta se obe komisiji zdruzili s sedezem v Kranju. Republiski zakon o varstvu kulturnih spomenikov iz leta 1958 je spomenisko varstvenim organom nalagal nove naloge, ki so privedle v letu 1960 do ustanovitve Okrajnega zavoda za spomeni­sko varstvo s sedezem v Kranju. 
Ko je bil 31. januarja 1962 ukinjen Okrajni zavod za spomenisko varstvo, je na novi zakona o varstvu kul­turnih spomenikov iz leta 1961 zacel delovati medobcinski Zavod za spomenisko varstvo v Kranju, ki so ga ustano-vile obcine Kranj, Jesenice, Radovljica in Trzic. Podrocje zavodove dejavnosti pa se je povecalo v letu 1965 se za obmocje kamni§ke in domzalske obcine. 
v leto raste predvsem zaradi prizadevnosti strokovnih de­lavcev muzeja in posebej njegove fotolaboratorijske sluzbe. Iz skromnih osnov je v preteklih letih zrasla so-razmerno bogata strokovna knjiznica, ki steje 4827 enot. Hrani predvsem literaturo za strokovna podrocja, ki jih obdeluje muzej kakor tudi obsezno gradivo za razstave barvnih reprodukcij likovnih del. Knjiznica je odprta tudi javnosti, predvsem pa je seveda v pomoc delavcem mu­zeja pri njihovem strokovnem delu. Prav raziskovalno delo v muzeju (prim, strokovna porocila muzeja od leta 1963—1969) pomeni namrec bazo za dvig lastnega raz­voja kakor tudi nepogresljivo osnovo za kulturno-prosvet no akcijo, ki se manifestira v obliki razstav, strokovnih vodstev, predavanj ter v publiciranju regionalnega zgo­dovinskega gradiva, ki postaja bolj in bolj nepogresljiv sestavni del nasega solskega in izvensolskega izobraze­vanja in v enaki meri tudi turisticnega razvoja. 
SPOMENISKO VARSTVO NA GORENJSKEM 
OLGA ZUPAN 
Delo spomeniske sluzbe je razmejeno med upravne in restavratorske naloge. Spomeniska sluzba kot javna sluzba nadzoruje kulturne spomenike glede na ogrozenost in vodi o tern evidenco ter vso potrebno dokumentacijo (opisi, viri in literatura, fotografska dokumentacija, gra­ficna dokumentacija itd.). Izdeluje programe sanacije spo­menikov in strokovno nadzoruje njihovo preventivno in stalno zavarovanje. Pomemben delez tega dela delovanja je tudi popularizacija kulturnih spomenikov, ki naj delov­nega cloveka hkrati izobrazuje in spodbuja k ohranjeva­nju in usposabljanju kulturnih spomenikov kot pricevalnih dokumentov kulturne us'varjalnosti v preteklosti. 
Nie manj pomemben in po koncnih rezultatih v javno­sti najbolj viden del spomeniske sluzbe so spomeniske varstvene akcije za ;estavriranje kulturnih spomenikov, ki pa so odvisne od razpolozljivih financnih sredstev, druz­bene zavzetosti, aktualnosti in uporabnosti posameznega spomenika. 
Gorenjska velja po stevilu kulturnih spomenikov za eno najbogatejsih podrocij. Specifika kulturnega fonda na Gorenjskem je precej raznolika, ceprav poleg najpo­membnejsih spomenikov srednjeveskega stenskega sli­karstva, gradov in mescanske arhitekture prevladuje Ijud­sko stavbarstvo z bogato oblikovanimi arhitektonskimi cle­ni (portali, okna, stukaturni okras, arhitekturne poslikave in freske) in znacilnimi domacimi materiali, predvsem v lesu. Kulturna vrednost spomeniskega fundusa jo nepre­cenljiva, cenitev materialne vrednosti pa le priblizna, saj imajo kulturni spomeniki najveckrat poleg znatne mate­rialne vrednosti neprecenljivo vrednost kot nenadomest-Ijivi spomeniki nacionalne in kulturne preteklosti. 
Cenitev kulturnega fonda nepremicnih kulturnih spo­menikov na delovnem podrocju zavoda je naslednja: arhe­oloskih lokalitet 195, urbanih ambientov 8, ruralnih ambi­entov 80, spomenikov revolucije 320, naravnih znamenitosti 195, naravnih ambientov 15, gradov, grascin in dvorcev 37, cerkva 166, kapel in znamenj 300, kmeckih his 700, tehniskih spomenikov 70, domov velikih Slovencev 18. 
Ob spomeniski komisiji, okrajni zavod in njegov na­slednik (1962) medobcinski zavod za spomenisko varstvo so do leta 1965 izvedli vrsto vecjih spomeniskih akcij, med katerimi so najpomembnejse: odkritje srednjeveskih gotskih fresk iz 14. in 15. stoletja v Vrbi, na Selu pri Zirov­nici, pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, v 2iganji vasi in Senicnem pri Trzicu, v Tupalicah, na Bregu pri Pred­dvoru, v Srednji vasi pri Sencurju, pri sv. Jakobu nad Pred­dvorom itd., kar predstavlja povrsinsko vec kot sesto kva­dratnih metrov na novo odkritega stenskega slikarstva od 
14. do 16. stoletja. Sondirani so bili spomeniski objekti z najdbami ohranjenih srednjeveskih fresk v Ratecah, Re-cici pri Bledu, Studencicah, Lancovem, Otoku pri Radov-Ijici, Mevkuzu, Brodu v Bohinju, Juriju nad Trzicem, Gra­du, Dvorjah, Zalogu pri Cerkljah, Lovrencu nad Preddvo­rom, Macah, Adergasu, Jereki in Stari Fuzini. Med dru­gimi deli je bila restavrirana prvotna slikarija gotske zupne cerkve v Kranju in obnovljena prvotna polihromacija got-skega prezbiterija v Macah ter z novo streho zavarovane freske pri Jakobu nad Preddvorom. 
V nadaljnjih letih je spomeniska sluzba resila pred pro-padanjem se vrsto kulturnih spomenikov, ki jih lahko pri­stevamo med pomembne spomenike nase kulturne dedi­scine. V Bodescah in na Brodu v Bohinju sta bili kot prva faza obnovitvenih del obnovljeni stresni kritini in nato odkrite in restavrirane gotske in renesancne freske. Na Brodu so bile odkrite freske iz zacetka 16. stoletja v prezbiteriju podruzne cerkve Marije Magdalene. Sorod-
Sl. 3. Restavrirana stavba poznosrednjeveäkega hospitala na Zgornjem Jezerskem 
SI. 4. Odkrita gotska in baroSna freska na fasadi »Pavälarjeve hi§e« v Kranju 
ne so freskam na slavolocni steni pri sv. Janezu v Bohinju. Odkrita je bila izredno zanimiva (datirana 1534) kompozi­cija sv. Kristofa na zunanjscini prezbiterija, delo freskanta Jerneja iz Loke. Na zunanjscini ladje pa sta bili odkriti se dve freski iz prve polovice 15. stoletja iz kroga prilesko­suskega mojstra. V Bodescah so bile odkrite na slavoloku in na juzni steni ladje gotske freske (okrog 1520) s pasi­jonskimi prizori. Freske v obeh kulturnih spomenikih so bile odkrite v letu 1966 in v naslednjem letu restavrirane. 
Pridruzujejo se jim se nadaljnje nove pridobitve sred­njeveskega stenskega slikarstva. Monumentalna fasadna kompozicija sv. Kristofa v Radovljici (okrog 1500) in po­znogotske freske v prezbiteriju v Ribnem, ki se niso v celoti odkrite. Pri sv. Petru nad Begunjami so se doslej znanim freskam pasijona na severni steni ladje prikljucili novo odkriti prizori na slavolocnih stenah in v prezbiteriju, ki so prav tako delo istega avtorja, Jerneja iz Loke. K njegovemu opusu lahko pristejemo tudi novo odkrite freske na slavolocni steni pri sv. Juriju nad Bistrico pri Trzicu, kjer je bil v ladji odkrit in restavriran (1966) leseni slikani gotski strop, ki se uvrsca med redke primere ohra­njenih gotskih slikanih stropov na Gorenjskem. 
Posebno zanimanje vzbujajo v gradivu srednjeveskega stenskega slikarstva novo odkrite freske (1966, 1967) na hodniku prvega nadstropja ter na fasadi Pavslarjeve hise v Kranju. Sodijo med redke ohranjene poslikave profane mestne arhitekture iz prve polovice 16. stoletja. 
V Krash pri Moravcah restavratorska dela se odpi­
rajo izpod belezev in sige izredno kvalitetne freske iz 2. 
polovice 15. stoletja, doslej se neugotovljenega mojstra 
oziroma delavnice. V gotskem, kasneje barokiziranem 
prezbiteriju so se ohranile v celoti poslikane stene s pri­
zori iz svetniskih legend Miklavza in Martina, pasijonskimi 
prizori v podlocnih poljih ter na vsej severni steni kompo­
zicija ikonografsko izjemne inacice poslednje sodbe. 2al 
so kasnejse prezidave freske delno unicile (barocna okna) 
in tudi napis z letnico njihovega nastanka in z imenom 
narocnika fresk. Vendar bodo restavrirane gotske freske 
v prezbiteriju dopolnilo kvalitetni barocni arhitekturi ladje. 
Dolgoletna restavratorska dela potekajo na dveh kul­turnih spomenikih: na razvalinah gradu Kamen, na za­cetku doline Drage in na Malem gradu v Kamniku. Razva-line gradu Kamen lezijo v kompleksu kulturnih spomenikov: nekdanjega gradu Katzenstein, med drugo svetovno vojno zloglasnih gestapovskih zaporov, grobisc talcev v Begu­njah in dolini Drage in vedutno ter arhitektonsko pomemb­ne gotske podruznice sv. Petra na Gori nad Begunjami. 
Razvaline gradu je bilo treba ocistiti vegetacije, odkopati sesutine in s plombiranjem ter utrjevanjem zidovja omo­gociti njihov nadaljnji obstoj. Obnovitvena dela se pri­blizujejo zakljuu, saj je utrjenega ze vec kot tri cetrtine zidovja in bo z novim ostresjem na severozahodnem stolpu koncana prezentacija kulturnega spomenika. 
Romanska nadstropna kapela na Malem gradu v Kam­niku se uvrsca med najpomembnejse kulturne spomenike v Sloveniji. Obnovitvena in restavratorska dela na tern kulturnem spomeniku so bila dolgotrajna in zahtevna. Po-stopno in z veliko mero potrpljenja je bilo treba izlusciti iz kasnejsih predelav izpod ometov in trdovratne sige vse razvojne faze arhitekture in poslikavo. V kripti se je izpod mnogih belezev in mocne sige prikazala naslikana »grotta« z iluzionisticno odprtim pogledom na nebo. Vse stilne znacilnosti fresko poslikave kazejo na cas nastanka v 17. stoletju. V prezbiteriju kapele v nadstropju so se pod plastjo Kozeljevih fresk iz leta 1893, ki jih je bilo treba sneti, ohranile freske z iluzionisticno naslikano arhitekturo, ki navezujejo na avtorja fresk v kripti. V zgornji kapeli so obnovitvena dela odprla romanski portal na zahodni fasadi kapele. Najbolj zahtevno restavratorsko delo pa je rekonstrukcija gotskega rebrastega oboka v zgornji kapeli, kjer bodo nasli svoja prvotna mesta originalni gotski sklep­niki. Zunanji videz tega za mesto Kamnik vedutno tako pomembnega kulturnega spomenika je ze dopolnila re­konstrukcija barocne strehe zvonika, ki je zamenjala v drugi polovici 19. stoletja izoblikovano neogotsko streho. Sedaj se je mestna veduta zopet priblizala tistim, ki so 
na starih upodobitvah mesta. 
Rusevine renesancnega gradu Brdo pri Lukovici, do-
movanje pisatelja Janka Kersnika, cakajo na nadaljnja 
sanacijska dela. 2e pred leti priceto in nato prekinjeno 
obnavljanje arhitekturne grajske lupine je v letu 1968 
znova zazivelo. Obnovitvena, sanacijska dela obsegajo 
predvsem utrditev jugovzhodnega vogelnega stolpa in 
vhodne fasade s portalom. 
Med restavrirane in javnosti odprte kulturne spome­
nike sodita barocna arhitektura grobeljske cerkve v Dom-
zalah in stavba nekdanjega poznosrednjeveskega hospi­
tala za popotnike »Jenkova kosarna« na Zgornjem Je­
zerskem. Grobeljska arhitektura z Jelovskovo poslikavo 
celotne notranjosti je bila dokoncno restavrirana v letu 
1966. Dve leti kasneje, junija 1968, je bila prezentirana 
kot kulturni spomenik in odprta javnosti »Jenkova ko­
sarna«. 
Ob tovorniski poti po dolini Kokre in prek Jezerskega 

na Korosko je nastala v prvi polovici 16. stoletja stavba hospitala za popotnike in tovomike. Mogocno gospoduje nadstropno stanovanjsko poslopje s podstresnim »gan­kom« in visoko dvokapno streho na cop, prekrito s skod­lami, v sklopu Jenkove domacije nad amfiteatralno kotlino Zgornjega Jezerskega. Zunanjscina stavbe je monumen­talna, predvsem je izreden pogled na glavno fasado s poznogotskim portalom v obliki »oslovskega hrbta«, ki je bil zaradi kasnejse predelave notranjosti zazidan in ga je odprla sele obnovitev stavbe. Kamnosesko kvalitetni so tudi poznogotski kamniti okenski okviri z robovi po­rezanimi na »ajdovo zrno« in kasnejsi renesancno barocni z bogatejsimi profili. Okna in portal dopolnjujejo se plitvi stukirani okviri v zaglajenem ometu. Hisni vogali so po vsej visini poudarjeni s »sivanimi robovi«. Tlorisna zasnova je znacilno alpska in se ponovi v nadstropju. V pritlicju zavzema ves osrednji prostor velika veza, nekdanja dim-nica. V nadstropju je v sredi gornja veza s kuriscem ter levo in desno bivalni prostori nekdanjega hospitala. V oba prostora vodita kvalitetna kamnita poznogotska por­tala. Kulturnozgodovinsko je najbolj pomemben prostor s podpisi in napisi potnikov v latinskem, nemskem in italijanskem jeziku. Nekateri napisi so datirani npr. 1573, 
GLEDALISKA DEJAVNOST V KRANJU 

MARJAN LOMBAR 
Kadar govorimo o gledaliski dejavnosti v Kranju, ne smemo pozabiti, da je bila prav ta zvrst kultumo-prosvet­nega dela v preteklosti mocno razvita in tudi pogojena z mnogimi ljubitelji gledalisca. Redkokdaj in redkokje pa se gledalisko ljubiteljstvo razvije do tiste stopnje, da bi moglo delovati zaradi same umetnosti. 
Po osvoboditvi delimo gledalisko dejavnost v Kranju na tri razvojna obdobja. Iz podatkov prvega obdobja za­sledimo, da je po osvoboditvi gledaliska dejavnost v Kra­nju dozivela ugodno kvantitativno in kvalitativno spremem­bo. Za ta uspeh gre zahvala predvsem predvojnim gledali-skim ljubiteljem, ki so ustanovili iz clanstva Prosvetnega odra, Teatra narodne citalnice in Cankarjevega odra ze leta 1945 novo gledalisce v Kranju. To gledalisce je bilo ustanovljeno na pobudo odbora Osvobodilne fronte in je s svojim delom postalo pravo kulturno zarisce. Takratni ama­terski ansambel je v sezoni odigral tudi po 12 premier. Ta-ko je zagotovil pestrost svojega repertoarja. Prirejali so tudi gostovanja na podezelju in vzbudili zanimanje za gleda­1575, vecina podpisov je iz druge polovice 16. stoletja. Stevilnost podpisov iz 16. stoletja izpricuje vecjo uporabo tovomiske poti po dolini Kokre in prek Jezerskega vrha v tem casu ter usihanje prometa po tej poti ze v 17. stoletju, ko je bila dograjena Ijubeljska cesta in se je promet preusmeril cez Ljubelj. 
Stavba je bila v sestdesetih letih 19. stoletja delno prezidana, predvsem v pritliu. V nadstropju pa so ostali prostori nespremenjeni, saj so se v celoti ohranili podpisi potnikov v nekdanjem prostoru hospitala, ki je kmetiji slu­zil za kasco. 
Pozar je v letu 1959 unicil celotno ostresje z »gankom« in mocno poskodoval stavbo. Do leta 1964, ko je bil omogocen pricetek obnovitvenih del, je severozahodna fasada v celoti propadla in je bila tretjina stavbe unicena. S postopnim obnavljanjem in restavriranjem, ki sta ga gmotno podprla skupscina obcine Kranj in sklad SRS za pospesevanje kulturnih dejavnosti, je Zavod za spo­menisko varstvo v Kranju s sodelovanjem Zavoda za spo­menisko varstvo SRS obnovil kulturni spomenik in ga ju­nija 1968 odprl javnosti. Pristno etnografsko opremo za ureditev prostorov so prispevali domacini z Jezerskega in Gorenjski muzej. 
lisko ljubiteljstvo, tako da so zaceli ustanavljati nove dramske druzine na celotnem teritoriju obcine. Po po­datkih zasledimo, da je to gledalisce kmalu zacelo teziti k polpoklicnemu, saj je bilo opaziti med sodelujocimi ze poklicne reziserje in renomirane poklicne igralce kot go-ste. Namen gledalisca je bil privabiti v hiso vse druzbene sloje in pritegniti k sodelovanju delavca — proizvajalca. 
Sprico pomanjkanja kulturnih dobrin v prvih povojnih letih je bila gledaliska hisa vedno dobro obiskana. Uspehi tega mestnega gledalisca so bili tudi povod za ustanovitev poklicnega gledalisca v Kranju, ki je bilo ustanovljeno leta 1950 z imenom Presernovo gledalisce Kranj. Z njim pa se pricenja drugo obdobje gledaliskega delovanja v Kranju. 
Gledaliski ansambel je bil sestavljen iz igralcev ama­terjev in poklicno solanih igralcev. Vsi igralci amaterji novo ustanovljenega gledalisca so opravili ze pred usta­novitvijo trimesecni igralski tecaj pod vodstvom profesor­skega kadra Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane. 
11 
161 
Zacetni repertoar poklicnega gledalisca je vseboval dela domacih in evropskih klasikov ter dela sodobnih piscev. Delo prve sezone je bilo namenjeno predvsem usposab-Ijanju ansambla za nove naloge. Ze v naslednji sezoni se je spremenil repertoar uprizarjanja na skodo domacih avtorjev. Pojavili so se tuji avtorji, zlasti iz zahoda, in zahtevali nov gledaliski izraz. Stevilo obiskovalcev je za­celo upadati, raslo pa je stevilo predstav. Z zeljo, da se gledalisce ponovno pribliza publiki, se je repertoar v naslednjih sezonah vrnil h komedijskemu in ljudskemu znacaju. Kmalu je bilo ponovno opaziti spremembo re-pertoarja, ki je vseboval domaca in klasicna dela. Obcin­stvo je spet napolnilo gledalisce. Iz navedenega sledi, da je gledaliska dejavnost v Kranju uspesna le tedaj, ce v repertoarju prevladuje domaa in svetovna klasika ter ljudska igra. Takratna polproletarska, mlada delavska in malomescanska publika zahteve po sodobnem reperto­arju ni sprejela, ker ni bila pripravljena nanj. Presernovo gledalisce je takrat gostovalo po celotni gorenjski regiji in uprizarjalo v zatku manj, pozneje pa ze skoraj 50 gostovanj v sezoni. Obcasno je sprejemalo tudi gostova­nja drugih poklicnih gledalisc. V sezoni 1954/55 je bilo Presernovo gledalisce na Stevilo prebivalstva najbolj obi-skano slovensko gledalisce. Ustanovljeno je bilo tudi mla­dinsko gledalisce, ki je uprizorilo dvoje gledaliskih pred­stav v sezoni z mladinsko tematiko. 
Leta 1957 je bilo celotno gledalisko delovanje v Kra­nju reorganizirano z ukinitvijo poklicnega gledalisca. Po-drobno problematiko tedanjega Presernovega gledalisca obravnava prof. Rado Jan, zadnji dramaturg gledalisca, v svojem porocilu »Gledaliska kultura v Kranju in okolici«. Iz tega porola so tudi delno povzeti ze navedeni po­datki. 
Ob reorganizaciji gledaliskega delovanja v Kranju je bil leta 1957 ustanovljen zavod Presernovo gledalisce z amatersko dejavnostjo. Dolone so bile naloge zavoda, in sicer: 
1.
 da prireja gostovanja poklicnih in amaterskih gle­dalisc ter nacrtno vodi repertoarno politiko zavoda; 

2.
 da organizira ure pravljic in lutk za vzgojo pionirjev v Kranju in na podezelju obcine Kranj; 

3.
 da krepi amatersko gledalisko dejavnost. 


Zavod organizira lastni abonma z osmimi predstavami. V tem abonmaju sodelujejo SNG Drama iz Ljubljane, Mestno gledalisce ljubljansko, SNG Trst, SLG Celje, ama­terska dramska druzina pri Presernovem gledaliscu in Mladinsko gledalise iz Ljubljane. Repertoarno politiko vodi v zavodu umetniski svet in jo prilagaja okusu kranj­skega obcana. 
Po ukinitvi poklicnega gledalisca leta 1957 je delovala pri zavodu le dramska sekcija za odrasle in otroke. Dram­ska druzina je takoj zacela uprizarjati predstave vecinoma ljudskega zanra, medtem ko je dramska sekcija za otroke pripravljala le dramske krozke. Iz teh krozkov pa se je leta 1959 ze lahko osnovala »ura pravljic«, ki je bila prva to-vrstna prireditev za otroke v Sloveniji. Sedaj je ta prire­ditev ze tradicionalna. Namen prireditev je bil vzgajati reproduktivce, mlade gledalce in ljubitelje gledalisca. Pro­gram ure pravljic je prilagojen za predsolske otroke in za solske otroke nizjih razredov. Leta 1960 je bil ustanov­ljen oder mladih. Odru je uspelo uprizoriti zelo kvalitetne predstave in je tudi sodeloval na republiskih revijah. Ker pa vodstvu ni uspelo pridobiti novih clanov in pritegniti mladine v gledalisce, je bil leta 1965 ukinjen. Za pope-stritev ure pravljic je leta 1968 zavod uvedel tudi lutkovne odlomke. Pozneje se je ta dejavnost razvila v samostojno lutkovno sekcijo, ki je uprizarjala celotne lutkovne pred­stave. Ta zvrst ima se veliko moznosti za delovanje, ker je zanimanje zanjo med mladino izredno. Zavod skrbi za umetnisko rast amaterskih gledaliskih prizadevanj v mejah moznosti, ki pa so iz leta v leto manjse. Stevilo zaposlenih se je znizalo za 54%, od 13 na 6 zaposlenih. Vsega nacrtnega dela pri drustvih v obcini ni mogoce opravljati brez strokovno usposobljenih kadrov. Zavod or­ganizira vsako leto tecaj za amaterje igralce in reziserje, v zadnjem obdobju pa se za lutkarje. Z nasveti pomaga amaterskim druzinam pri izbiri repertoarja, scene in dru­gih problemov. Izposoja gledaliske prostore, igralsko gar-derobo in rekvizite ter daje nasvete za njihovo izdelavo. 
Smernice za sestavljanje programa dramske druzine so: lazji repertoar in manjsa zasedba, v zadnjem casu 
— posodobljen ljudski repertoar. Ta program dopolnjujejo poklicna gledalisca z zahtevnejsimi deli. Izbor programa poklicnih gledalisc pa je zelo omejen z ozirom na ze do-loceni repertoar posameznih gledalisc in na zmogljivost nasega odra. Vsaka ze programirana predstava namrec ni uprizorljiva v Kranju. Izbor programa, katerega potr­juje samoupravni organ gledaliski svet, napravi za svoje uprizoritve odbor dramske druzine. Ta svet pa potrjuje tudi predloge umetniskega sveta zavoda za drugo dejav­nost v gledaliScu. 
Dramska druzina je dosegla svoj vrh v letih 1961/62, ko je uprizarjala po 9 premier v sezoni in 95 predstav. V zadnjem casu pa je kvalitetno ponovno zazivela v se­zoni 1967/68 in 1968/69, ko je na festivalu amaterjev Ju­goslavije na Hvaru osvojila srebrno plaketo in zlato.pla­keto. Te nagrade nam potrjujejo, da so bili napori za dosego kvalitete in izbiro repertoarja pravilni. 

Po zaslugi skupscine obcine Kranj, ki je gledaliscu odobrila investicijska sredstva, je bila opravljena leta 1969 prva etapa prve faze adaptacije (dvorana, foyer in novi 
GLASBENA DEJAVNOST 
PETER LI PAR 
Po osvoboditvi je glasbena dejavnost v kranjski obcini zazivela kot se nikdar poprej. Novi cas je v vsej svoji sproscenosti in radosti tako mocno vplival na glasbeni razvoj, da so takoj po osvoboditvi nastajali pevski zbori skoraj v vseh delovnih organizacijah. Pesem je dvigala nacionalno zavest obcanov in bodrila delovnega cloveka pri izgradnji porusene domovine. V vsem tern sirokem ljudskem vrenju pa so ze tudi nastajale glasbene skupine. 
Kranjski pihalni orkester (ustanovljen leta 1898) je takoj po osvoboditvi ponovno zbral svoje godbenike in pricel z rednimi orkestralnimi yajamj. Mesto dirigenta je prevzel Zdenko Motl. Orkester je plodno sodeloval na vseh manifestacijah in proslavah ter je s svojimi nastopi prispeval svoj delez k svecanosti prireditev. 
Pihalni orkester je po kvaliteti presegal potrebe, ka­terim je prvotno sluzil. Na tekmovanju orkestrov Slovenije si je v Celju leta 1948 priboril drugo mesto. Velik uspeh pa je orkester dosegel tudi na republiskem tekmovanju v Novi Gorici leta 1961. S tesnimi stiki in izmenjavo gosto­vanj s pihalnim orkestrom iz Zelezne Kaple (Avstrija) utrjuje kulturno vez z zamejstvom. Poleg manifestacijskih nastopov opravlja orkester vazno kulturno poslanstvo s prirejanjem samostojnih koncertnih nastopov. 
Poleg pihalnega orkestra sta takoj po osvoboditvj za­cela delovati simfonicni in harmonikarski orkester. Svoj prvi koncertni nastop sta imela v Kranju ze v mesecu ju­liju 1945. Vodil ju je dirigent in skladatelj Peter Lipar. Danes deluje v Kranju mladinski godalni orkester na glasbeni soli. Godalni orkester je razen v Kranju uspesno nastopal na republiskih revijah, gostovanjih v bratskih re-publikah in zamejstvu. Skupaj z instrumentalnimi solisti glasbene sole in zenskim vokalnim oktetom zbora »Fran­ce Preseren« je 26. marca 1960 izvedel izredno uspeli koncert v dvorani trzaskega Avditorija. Uspele koncerte je imel orkester tudi v pobratenem mestu La Ciotat (Fran­tapecirani stoli). Nacrti za obnovo drugih prostorov so pripravljeni. Ce bo denar zagotovljen, bomo nadaljevali z delom ze v letu 1970. 
Z novo ustanovljeno kulturno skupnostjo pa bo imelo gledalisce kot gledaliski center mocno razsirjeno dejav­nost. Delo bo zahtevno in potrebe po novih strokovnih gledaliskih delavcih bodo nujne. 
cija) in v njegovih bliznjih letoviskih krajih ob Azurni obali. 
Takoj po osvoboditvi je bil ustanovljen tudi sedanji pevski zbor »France Preseren«. Dne 28. maja 1945 je pricel redno vaditi 44-clanski moski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Petra Liparja. 2e 25. julija 1945 je imel moski pevski zbor skupaj s 40-clanskim mladinskim zenskim pevskim zborom ZMS pod vodstvom istega di­rigenta svoj prvi koncertni nastop, katerega je v celoti prenasala radijska postaja Ljubljana. Leto pozneje je bil ustanovljen zenski pevski zbor. Ob odkritju spomenika dr. Francetu Presernu v Kranju leta 1952 sta se oba pev-ska zbora zdruzila v mesani pevski zbor. Na tern svojem prvem zdruzenem nastopu je 99-clanski mesani pevski zbor izvajal za to svecanost komponirano skladbo Petra Liparja »Pevcu« na besedilo dr. Franceta Preserna. 
Vsestranska plodna aktivnost zbora in njegova umet­niska rast, ki vodi progresivno programsko politiko, daje zboru vidno mesto pri posredovanju in dviganju obce slovenske glasbene kulture. Zbor prireja koncerte in go-stovanja sirom po Jugoslaviji. Z uspehom pa je nastopil tudi v inozemstvu (Anglija, Avstrija, Ceskoslovaska, Fran-cija, Italija in Nizozemska). Svoje koncertne sporede je snemal pri RTV v Beogradu, BBC (Anglija), v Celovcu (Avstrija), Trstu (Italija), v Monte Carlu (Francija) in Lim­burgu (Nizozemska). Pevski zbor je stalni sodelavec pri snemanjih za RTV Ljubljana. Posnel je samostojno stereo plosco pri zalozbi »Helidon«. Z udelezbo na republiskih tekmovanjih si je zbor priboril sedem prvih mest. Zenski pevski zbor si je na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov »Corale Goriziana C. A. Seghzzi« v Gorici (Italija) leta 1966 v skupini obveznih polifonskih skladb priboril prvo mesto, mesani pevski zbor pa v folklorni skupini drugo mesto. Na ponovnem tekmovanju v Gorici leta 1968 pa si je zenski zbor v skupini obveznih pesmi v 
,~ 
mocni mednarodni konkurenci priboril drugo mesto. Vsi ti dosezki dajejo zboru mednarodno priznanje. V posebno cast je bilo zboru sodelovanje na proslavi pomembnega srbskega skladatelja Stevana Mokranjca leta 1956 in 1964 v Beogradu. Zbor je kot predstavnik SR Slovenije nastopi! skupaj z najboljsimi jugoslovanskimi zbori. 
Za svoje uspesne nastope je pevski zbor leta 1962 pre­jel Presernovo nagrado obcine Kranj. 
Pomembno mesto v zborovski reprodukciji je dosegel tudi mladinski mesani pevski zbor »France Preseren« gimnazije Kranj pod vodstvom dirigenta Matevza Fabjana. Najvecji uspeh je zbor dosegel na zveznih mladinskih pevskih festivalih v Celju 1967 in 1969; obakrat si je pri­boril srebrno plaketo. Poleg uspelih koncertnih nastopov doma je uspesno nastopil v Celovcu in na koncertni tur­neji po Ceskoslovaski leta 1968. 
V obcini uspesno delujejo se naslednji .amaterski pev­ski zbori: v Kranju dekliski zbor ekonomske srednje sole (zborovodja Ivan Mocnik), obrtniski pevski zbor (zboro­vodja Edo Osabnik), pevski zbor upokojencev (zboro­vodja Anton Marolt) in uciteljski pevski zbor »Stane Zagar« (zborovodja Peter Lipar). Uciteljski pevski zbor »Stane Zagar« opravlja poleg pevske in zborovodske vzgoje ter koncertne dejavnosti vazno funkcijo tudi s tern, da prireja koncerte po osnovnih solan in posreduje mladini pred­vsem slovensko in jugoslovansko narodno pesem. Leta 1959 je zbor izvedel uspesno turnejo po Srbiji. Obiskal je kraje, kjer je bilo med okupacijo najvec izseljenih Slovencev. 
Zunaj mesta delujejo zbori v Britofu (zborovodja Stane Naglic), v Cerkljah (zborovodja (Gabr. Selan), v Dupljah (zborovodja Karol Gaber), na Kokrici (zborovodja Vinko Strnisa), na Olsevku (zborovodja Stane Naglic), v Pod-brezjah (zborovodja Marjan Erzen), v Predosljah (zboro­vodja Regina Kozelj), na Primskovem (zborovodja Julka Mandeljc), v Straziscu (zborovodja Edo Osabnik), na Vi-sokem (zborovodja Stane Naglic) in v Zalogu (zborovodja Joze Stare). Poleg pevskih zborov delujeta moska vokalna okteta v tovarni »Sava« v Kranju in v Sencurju ter mla­dinski moski oktet v Predosljah. 
Za koncertno dejavnost v Kranju skrbi koncertna po­slovalnica, ki je organizator predvsem koncertov profe­sionalnih skupin. Na sirsem podrocju obcine pa prireja 

s 
koncerte v krajih, ki imajo za koncertne prireditve ustrez-Sl. 5. Pevski zbor France Pre§eren na koncertu v pobratenem mestu Oldham v Angliji leta 1967; dirigent P. Lipar 
ni prostor. Poleg domacih glasbenih umetnikov so v Kra­SI. 6. Nastop mladinskega mesSanega pevskega zbora France Preseren 
nju gostovali solisti in ansambli iz Anglije, Avstrije, Ce-
gimnazije Kranj na mladinskem pevskem festivalu v Celju leta 1969 

\ 
§koslovaske, Italije, Indije, Vzhodne in Zahodne Nemcije in Nizozemske. 
Amaterska koncertna glasbena dejavnost pa je izra­zena predvsem na samostojnih koncertih glasbenih skupin ter na vsakoletnih obcinskih glasbenih revijah. 
Od osvoboditve dalje postaja Kranj pomemben center glasbene vzgoje, njene reprodukcije in organizator ste­vilnih glasbenih manifestacij. Poleg rednih obcinskih glas­benih revij, okrajnih in podrocnih revij je bila v Kranju 7. junija 1959 republiska revija odraslih amaterskih pevskih zborov Slovenije. Leta 1968 in 1969 pa je bila republiska revija solistov in ansamblov glasbenih sol Slovenije. 
Glasbena sola je bila v Kranju ustanovljena ze leta 1909. Od tega casa dalje je sola opravljala pomembno glasbeno vzgojno poslanstvo. Po osvoboditvi pa ze po­staja splosni glasbeni izobrazevalni center v obcini. Poleg posredovanja instrumentalne in solopevske vzgoje, splos­ne glasbene vzgoje, orkestralne igre, prirejanja obcasnih zborovodskih seminarjev prispeva sola s svojimi samo­stojnimi koncerti in gostovanji pomemben delez k estetski vzgoji obcanov. 
V letu 1969 so ucenci izvedli sedem koncertov in stiri snemanja za RTV Ljubljana. Godalni orkester je imel tri­najst koncertnih nastopov, harmonikarski orkester pa sest. Na proslavah deiovnih kolektivov in druzbenih organizacij so ucenci sole izvedli dvaindvajset koncertnih nastopov. V solskem letu 1969/70 obiskuje glasbeni pouk 320 ucen­cev. 
Na srednjih in visokih glasbenih solah nadaljuje studij 14 ucencev. Vecje stevilo ucencev se je usmerilo v glas­
PODATKI O RAZVOJU KNJIZNICARSTVA V OBCINI KRANJ 
MIHA MOHOR 
Se izza dobe citalnic v sestdesetih letih prejsnjega stoletja je bilo knjiznicarstvo v Kranju sorazmerno lepo razvito, saj je bilo pred zadnjo vojno v mestu kar pet ljudskih knjiznic, ki so bile vse zadovoljivo obiskovane. Okupator je nacrtno unicil skoro ves knjizni sklad, le nekaj ostankov so resili nekateri obcani. 
Po vojni je zbiranje teh ostankov trajalo do leta 1947, ko so ustanovili v okviru obcinskih sindikatov Ljudsko knjiznico s kakimi 18.000 zvezki. Ta je 1959. leta dobila namensko preurejene prostore v pritlicju delavskega do-ma in je imela takrat 21.500, danes pa ima s podruznico v Straziscu 38.600 zvezkov. Skrbela je tudi za razvoj sin-beni poklic. Sedaj uspesno delujejo kot glasbeni pe­dagogi, reproduktivni umetniki ali pa so clani poklicnih orkestrov in pevskih zborov. Mnogi ucenci solopevskega oddelka delujejo tudi kot solisti v amaterskih pevskih zborih in kot pevci zabavne glasbe. 
S strokovnimi nasveti in posredovanjem studijskega materiala vodjem in amaterskim glasbenim skupinam opravlja sola pomembno dejavnost v prid kvalitetni rasti amaterskih glasbenih skupin v obcini. Glasbena sola da­nes ne posreduje samo osnovnega znanja igranja na in­strument, temvec oblikuje ucencu smisel za lepo muzici­ranje, mu vceplja ljubezen do resne glasbe, ga usmerja k reprodukciji, v poznejsi poklicni studij ali pa ga vzgaja v dobrega glasbenega amaterja. Glasbena sola sluzi da­nes potrebam sodobne glasbene vzgoje v obcini, stremi k dosezku mnozicnosti, vsestranske glasbene aktivnosti in kvalitete. Eden teh ciljev sirse glasbene vzgoje v obcini so tudi instrumentalni oddelki glasbene sole na osnovnih solah v Cerkljah, Preddvoru in Sencurju. 
Pod pokroviteljstvom predsednika skupscine obcine Kranj Slavka Zalokarja je sola s slavnostnim koncertom 
9. decembra 1969 proslavila 60-letnico ustanovitve sole. 
V glasbenoizobrazevalnem procesu je tudi zelo po­membna glasbena vzgoja v osnovni soli. Tu je poleg so-dobnega glasbenega razrednega pouka ze na osnovi tra­dicije mocno razvito solsko zborovsko petje. Vsa leta od osvoboditve dalje se na vseh solah v obcini uspesno goji mladinsko zborovsko petje. Vidni rezultat te vzgoje so vsakoletne obcinske glasbene revije, na katerih nastopa vec kot dvajset solskih pevskih zborov z nad 1500 pevci. 
dikalnih in vaskih knjiznic na obmocju Kranja ter od 1955 tudi za podruznici na Primskovem in v Straziscu. Zaradi slabe lokacije in sibkega obiska je bila leta 1967 ukinjena podruznica na Primskovem. 
Med vojno so bili unini tudi zarodki znanstvene knjiznice na kranjski gimnaziji. Po vojni je tako knjiznico nujno terjal hiter razvoj mesta, äolstva in gospodarstva, zato je bila leta 1950 ustanovljena studijska knjiznica. Cez tri leta se je preselila v sedanje prostore v Tavcarjevi ulici 41. Tu so bila do 1969 postopoma urejena knjizna skladisca, studijski citalnici in dve studijski sobi s skupaj 36 delovnimi mesti, sopisna talnica s 24 sedezi, skia­disca za potujoco knjiznico in knjigoveznica. Sedaj ima studijska knjiznica vec kot 59.000 zvezkov. 
Ob novem letu 1962 je bila ustanovljena se posebna Pionirska knjiznica in dobila lepo opremljene prostore v prvem nadstropju delavskega dema. Sedaj ima ze vekot 13.800 zvezkov ter urejeno citalnico. 
Povezanost med posameznimi knjiznicami je bila sibka, delovale so izolirano. Ceprav je vsaka izmed njih sicer skusala zadovoljiti druzbene potrebe, je bil njih pogled tako na razvoj knjiznicarstva kot na splosne kulturne po­trebe obcine neizoblikovan in neusklajen. Tudi misel o neogibni potrebnosti knjiznicarstva se tako ni mogla trd­neje uveljaviti, Vse bolj se je porajala teznja po organiza­cijsko enotni, funkcionalno uspesni in usklajeni knjiznicar-ski mrezi na vsem podrocju obcine, ki bi bila sposobna odlocilno poseci v izobrazevanje in vzgajanje sirokega kroga ljudi ter v skladu s splosnimi potrebami uresnice­vati svoj delez v kulturno-prosvetnem programu obcine. 
Zato so bile spomladi 1960 vse gori omenjene knjiznice zdruzene v samostojen zavod Osrednjo knjiznico obcine Kranj. Odtlej sta uprava in administracija skupni, oddelki pa imajo svoja vodstva in delajo po samoupravnih aktih zavoda. S tern je bila dosezena koordinacija razvojne po­litike in strokovnega dela posameznih knjiznic. Kot osred­nja ustanova knjiznicarske dejavnosti v obcini opravlja po zakonu o knjiznicarstvu tudi maticno sluzbo, skrbi za strokovnost dela na vsem svojem podrocju ter usklajuje knjiznice v enovit Organizern, v katerem je vsaka izmed knjiznic smotrno vkljucena tako v sistem knjiznicarstva kot tudi v splosna kultumo-prosvetna prizadevanja obcine. 
Za svoje podrocje opravljajo del maticne sluzbe vsi oddelki, tako Studijska knjiznica za strokovne in srednje­solske ter visjesolske knjiznice, Ljudska knjiznica za po­druznico v Straziscu, potujoco knjiznico in podezelske knjiznice, Pionirska knjiznica pa za osnovnosolske knjiz­nice. 
Z razvojem je Osrednja knjiznica poleg oddelka potu­joce knjiznice in knjigoveznice vkljucila v svojo dejavnost se center za estetsko vzgojo pionirjev in mladine. Ta ima svoje prostore v prizemlju delavskega doma, ki le za silo ustrezajo njegovi dejavnosti v dosedanjem obsegu. 
Tako je danes Osrednja knjiznica obcine Kranj eden najpomembnejsih kulturno-prosvetnih zavodov z zelo si­roko dejavnostjo. Dobrih 10% prebivalcev obcine je bralcev, ki letno obiscejo nase javne knjiznice vec kot 100.000-krat ali dnevno poprecno okoli 330 obiskovalcev. Stevilo izposojenih knjig je okoli 136.000 na leto, na pre­bivalca obcine pridejo 2,3 izposojene knjige, kar je skoraj dvakrat vec, kot je slovenske poprecje. Knjiznica se je vseskozi zavedala, da more zanimanje tako za leposlovno kot tudi za znanstveno knjigo rasti le tedaj, ce vzporedno raste tudi nakup najnovejsih knjig. Za naso republiko po­stavljajo sicer bibliotekarji normo nakupa za javne knjiz­nice, ki naj bi veljala za srednjerazvite dezele, in sicer letno ena nova knjiga na pet prebivalcev, pa v slovenskem poprecju za javne knjiznice kupimo po eno knjigo sele na vsakih 19 prebivalcev. Ceprav pa v nasi obcini pride letno po ena nova knjiga ze na vsakih 10 prebivalcev, bi bi bilo treba nakup knjig se enkratno povecati in doseci stevilo 10.000 novih knjig letno, ker gre za gospodarsko in kulturno zelo razvito podrocje. Knjizni sklad vseh jav­nih knjiznic v obcini je danes blizu 137.000 zvezkov, tj. 2,5 na prebivalca, medtem ko v slovenskem republiskem me-rilu pride na prebivalca le ena in pol knjige. 
Dejavnost in razvoj Osrednje knjiznice obcine Kranj izza ustanovitve lepo napredujeta, ceprav za to ni bilo vselej in povsod ugodnih pogojev, predvsem ne dovolj in ustreznih prostorov ter denarja. Tezave s prostori za Stu-dijsko knjiznico in upravo so bile za daljse obdobje rese­ne sele pred nekaj leti z dodelitvijo in obnovo stavbe v Tavcarjevi ulici 41. Ljudska in Pionirska knjiznica sta svoje prostore ze prerasli ter se borita za nove, tudi po­tujoca knjiznica si prostore sele ureja. Tezave glede kadra ter njegove ve ali manj neustrezne splosne in strokovne izobrazbe bosta scasoma odpravila strokovno izpopolnje­valni studij sedanjih sodelavcev in zaposlovanje novih, specializiranih delovnih moci. Visoko izobrazbo ima pet, visjo eden, srednjo devet in nizjo deset zaposlenih. 
Studijska knjiznica je kljub blizini Ljubljane za obcino in Gorenjsko pomembna, saj je na tern podrocju veliko studentov ljubljanskih sol in tudi v Kranju je cela vrsta sol. Razni strokovni delavci stevilnih podjetij, zavodov in ustanov tudi nujno potrebujejo znanstveno literaturo naj­razlicnejsih panog. Poprecno obisce Studijsko knjiznico dnevno v obeh izmenah ze blizu 150 obcanov, ki si izpo­sodijo okoli 160 zvezkov, kar je dovolj zgovoren dokaz njene potrebnosti. Nove knjige nabavlja ta knjiznica pred­vsem po zeljah in potrebah obiskovalcev ter opravlja tudi medknjiznicno izposojo zazelene strokovne literature. 
Medtem ko se je prva ieta predvsem ukvarjala z ure­janjem prostorov in knjiznega sklada, bo njeno bodoce delo usmerjeno tudi v zbiranje in urejanje domoznanske dokumentacije za podrocje Gorenjske, saj mora v okviru Skupnosti studijskih knjiznic Slovenije opravljati tudi to pomembno nalogo. 

Njena maticna sluzba je postopoma urejala podezel­ske, solske in strokovne knjiznice vecjih gospodarskih or-ganizacij, ali pa jim je strokovno pomagala. Opravlja tudi centralno katalogizacijsko sluzbo za vse oddelke. 
Prostori Studijske knjiznice so lepo preurejeni in bodo ustrezali vsaj desetletje, najti bo treba le rezervna skla­disca. 
Ljudska knjiznica ima poleg leposlovne tudi precej poljudno-poucne literature. Zaradi pomanjkanja prostora je bralcem dostopen le manjsi del knjiznega sklada. Prave citalnice pravzaprav nima, ampak jo nadomesca le nekaj bralnih kotickov. Poprecni dnevni obisk obeh izmen je okoli 140 bralcev, ki si izposodijo vec kot 160 zvezkov. Res je, da knjiznica zadovoljuje bralce predvsem z deli, ki sluzijo duhovni rekreaciji, razvedrilu in estetsko-umet­nostnemu izobrazevanju, vendar je v veliki meri tudi do-polnitev pomanjkljivo zalozenih solskih knjiznic, zato ima najvec mladih obiskovalcev. 
Njena najvecja potreba in zelja je cimprejsnja preseli­tev v ustreznejse prostore vzhodnega dela delavskega doma, kjer bi si lahko uredila tudi vabljivo citalnico in bi bralcu bil dostopen ves novejsi knjizni sklad. Dosedanji prostori v isti zgradbi bi koristno sluzili kot rezervna skla­disca vsem oddelkom. Tako bi preurejeni prostori pome­nili za mestno sredisce dokoncno resitev knjiznic, medtem ko bi za druga vecja naselitvena podrocja, zlasti za Stra­zisce, bile scasoma potrebne podrocne podruznicne knjiz­nice s citalnicami, ki bi jih urbanisti morali vkljuciti v svoje gradbene programe. Tudi sedanja podruznica Ljud­ske knjiznice v Straziscu bi morala kmalu dobiti ustrez­nejse prostore, ker je ta del mesta gosto naseljen. 
Pionirska knjiznica organizira ob izposoji knjig izobra­zevalno in vzgojno dejavnost mladine do 14. leta. Ima en sam, vendar se kar dovolj velik prostor, ki je lepo oprem-Ijen in sluzi tudi za citalnico. Potrebovali bi rezervna skla­disca. Poprecno obisce to knjiznico v eni izmeni blizu 60 obiskovalcev ter si izposodi okoli 130 zvezkov. Knjiznica predstavlja pomembno dopolnitev osnovnosolskih knjiznic in navaja mladega obiskovalca na branje kvalitetne lepo­slovne in poljudno znanstvene knjige. 
Iz literarnih in likovnih krozkov pri Pionirski knjiznici se je razvil center za estetsko vzgojo. Dosedanji prostori so mu omogocili zacetno dejavnost: likovno, lutkovno ter jezikovne, foto in kino krozke idr. Nekatere veje dejav­nosti so zelo zive in dosegajo priznane uspehe, npr. delo filmskih amaterjev. Krozki imajo letno vec kot 1500 ur dela in okoli 10.000 obiska. Center ima lep nacrt razsiritve in razvoja dejavnosti, vendar ga bo v sedanjih prostorih in ob sedanjih razmerah le tezko uresniciti. Njegovo de­javnost, ki je pomemben en pri izvensolski vzgoji mla­dine, bi morali hitreje razvijati in delo centra morda celo osamosvojiti. 
Potujoca knjiznica oskrbuje s knjigami iz lastnega knjiznega sklada z nad 8000 zvezki okoli 20 krajevnih knjiznic na podrocju obcine. Doslej je letno izposodila poprecno le okoli 3500 zvezkov, ker je bilo veliko tezav s prevozom. Knjizni sklad krajevnih knjiznic steje nad 
17.000zvezkov. Posebno v casu, ko se ni mogoce misliti na dobro urejene in tudi z novejso literaturo dobro za­lozene krajevne knjiznice, je potujoca knjiznica najustrez­nejsa in najbrz se dolgo najekonomicnejsa resitev razsir­janja knjige na podezelje. Dokler si knjiznica ne bo mogla urediti vecjega bibliobusa s kakimi tri do pet tisoc knjiga­mi, kot je to ze preizkusena praksa drugod v svetu, do-stavlja krajevnim izposojevalnim centrom od 200 do 300 knjig z manjsim dostavnim avtomobilom ter jih izmenja v dolocenih intervalih; ta nacin bralcem zelo ustreza, saj je zanje vedno nova in pomlajena knjizna zaloga dosti bolj privlacna in zanimiva kot zastarela in skromna lastna zaloga krajevnih knjiznic. Delo krajevnih knjiznic bo treba se poziviti, saj jih je od priblizno 30 dobra tretjina vec ali manj zamrla, ker zanje krajevne druzbene in politicne organizacije premalo skrbe. 
Vsa povojna leta smo kljub stevilnim novim kulturnim in izobrazevalnim posrednikom (radio, televizija) zaznamo­vali zelo hitro rast stevila bralcev po knjiznicah, kar nam je dokaz vec, da gre pri knjiznicah za osnovno vprasanje ljudskega standarda in za zakonit proces razvoja, ki kaze, kako zelo pomembno in odlocujoco funkcijo imajo knjiz­nice v nasem druzbenem zivljenju. 
Knjiznicarstvo ni le samostojna strokovna dejavnost v kulturnem zivljenju druzbene skupnosti, ki naj sluzi raz­vedrilu obcana, ampak je tudi sodelavec in dopolnjevalec pri solskem, izvensolskem in posolskem izobrazevanju, strokovnem izpopolnjevanju ter neogibni pomocnik pri vsakrsnem znanstvenem in ustvarjalnem delu. Posredo­vanje znanja v solah ne dohaja in ne more dohajati raz­voja v zivljenju, znanje pa moremo zunaj sol dobiti pred­vsem v knjigah, zato so vedno vecje zahteve po strokovni in znanstveni literaturi in morajo knjiznice slediti razvoju vseh podrocij znanosti in zivljenja ter imeti v zalogi vse, kar je danes potrebno delovnemu cloveku. 
Knjiznice in tako imenovano izobrazevanje odraslih dopolnjujejo manjkajoce znanje, zato se vedno vec ljudi odloca in mora odlocati za izobrazevanje. Danes poudar­jamo, da mora imeti clovek poleg strokovnih sposobnosti se sposobnosti za prevzem funkcij v zvezi z druzbenim upravljanjem in samoupravljanjem. Pa tudi razvoj tehnike in organizacije proizvodnje terjata od delovnega cloveka dosti vec kot predvojna desetletja. Delovnega cloveka smo dolzni se bolj kot doslej oboroziti za naloge, s katerimi se spoprijemlje v proizvodnji in na delovnem mestu, tako v strokovnem kot druzbenem in politicnem pogledu. 
Seveda bi bilo povsem narobe, ce bi pozabili na po­membno vlogo, ki so jo knjiznice vselej odigravale v smeri duhovnega razvedrila, eticnega, moralnega oblikovanja 
Socialni, ekonomski in kulturni premiki v nasi druzbi, ki smo jim sami prica predvsem v zadnjem desetletju, so bistveno vplivali tudi na razvoj in usmeritev najrazlicnejsih amaterskih kulturnih in prosvetnih dejavnosti. 
Bilo bi mocno napak, ce bi si spet zeleli starih, v bistvu ze prezivelih oblik amaterskega ljudskoprosvetnega dela. Bili so casi, ko so se mnogi obni z udejstvovanjem na odrih, v pevskih drustvih in raznovrstnih drugih podobnih organizacijah tudi druzbeno uveljavljali. Amatersko delo, ki ni bilo odvisno od ekonomske stimulacije, je vedno veljalo kot koristno delo za narod in za napredek kulture. 
Razvoj prometnih sredstev, ki so priblizala podezelje h kulturnim centrom, ustanavljanje poklicnih gledalisc, osrednjih knjiznic, likovnih galerij, vokalnih in instrumen­talnih ansamblov z vserrii svojimi strokovno usposobljeni-mi kadri pa se skokdvit razvoj kinematografije, radiofonije in televizije — vse t je pogojevalo vsaj navidezno ugasa­nje amaterizma. 
V resnici pa je skoro nehote zazivelo iskanje novih oblik in novih podrocij amaterskega kulturnega dela. Ple­menitih ljudi — idealistov, ki bi se radi udejstvovali v tej ali oni kulturni dejavnosti, je tudi v danasnjem casu do-volj. Ni se torej bati, da bi utegnil spontani in vsekakor simpaticni amaterizem izumreti, le nova pota bo moral ubrati in si zadati nove, sodobne naloge. 
Te pa so bile doslej kar prevec obsezne in zahtevne. Z delovanjem poklicnih kulturnih ustanov, ki imajo zaradi boljsih pogojev celo vrsto prednosti in moznosti, je bil bralca, v smeri druzbenopoliticne in humanitarne vzgoje v najsirsem pomenu besede. Zlasti mlademu cloveku bo dobra knjiga zlahka odprla nov svet, pokazala pot iz pre­tirane tehnizacije sveta, manije dolgocasja ter ga usmerila v pozitivno zivljenje. 
Knjiznice imajo pri vsem tern pomembno in veliko vlo­go. Zato mora skupnost stalno imeti v knjiznicah vse, kar je danes potrebno nasi mladini in delovnemu cloveku. Sredstva, izdana za knjiznice, pomenijo danes investicijo zelo pomembnega kapitala; le-ta bo jutri v druzbenem, ekonomskem in politicnem razvoju rodil bogate sadove, ki se rentirajo sicer manj opazno, pa zato tembolj za­gotovo. 

AMATERSKA KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST V OBClNI ÖRTOMIR ZOREC 
skoro neopazno storjen pomemben in nujen premik: ama­terske zdruzbe se vedno bolj usmerjajo k skrbi za raz­vedrilo delovnega cloveka, splosno in strokovno vzgojno delo pa prepuscajo poklicnim ustanovam, ki so za to bolje pripravljene s kadri in prostori. 
Napori amaterjev pa so bili vendarle dovolj veliki in uspehi veckrat dovolj ocitni, posebno ce pridruzimo Kra­nju se podrocji obmestnega Primskovega in Strazisca. Vsekakor je bilo vsa leta najbolj opazno sodelovanje ama­terjev pri najrazlicnejsih proslavah, kot so npr. Presernov teden, dan zena, ustanovitev OF, praznik dela, dan borca, dan vstaje v SRS, dan republike in drugi. Na ozjem pod-rocju Kranja delujeta sedaj delavsko prosvetno drustvo Svoboda Primskovo, delavsko prosvetno drustvo Svoboda Strazisce, Klub kulturnih delavcev Kranj ter vrsta samo­stojnih skupin: godalni orkester, pihalni orkester, moski pevski zbor »France Preseren«, zenski pevski zbor »France Preseren«, mesani pevski zbor »France Preseren«, mla­dinski mesani zbor »France Preseren«, uciteljski pevski zbor »Stane Zagar«, upokojenski pevski zbor, obrtniski moski zbor »Enakost«, dekliski zbor ekonomske srednje sole, likovna amaterska skupina, skupina kranjskih kino­amaterjev, plesna in baletna sola, kulturna skupina dija­skega dorn, folklorna skupina »Sava« Kranj, vokalni kvar­tet »Rozmarin«, literarna skupina »Sopotniki« itd. 
Strokovna drustva, kot so npr. Slavisticno drustvo, Zgodovinsko drustvo, Drustvo likovnikov ipd., iz razumlji­vih razlogov niso upostevana pri amaterski kulturni rasti Kranja, saj je naloga teh in podobnih drustev predvsem skrb za strokovno zdruievanje in izpopolnjevanje svojega clanstva. 

V prejle navedenih kulturno-prosvetnih drustvih na ozjem podrocju Kranja — v obeh »Svobodah« — aktivno delujejo kot posebne sekcije: dramska, glasbena, lutkovna in folklorna. V Klubu kulturnih delavcev pa so bile v pre­teklem obdobju posebno delavne literama, likovna in kul­turnozgodovinska sekcija. Obe »Svobodi« sta na svojih delovnih podrocjih vsa leta svojega obstoja skrbeli tudi za kulturno razvedrilo obcanov, za dostojno pocastitev drzavnih praznikov, uprizarjali sta igre in vzdrzevali vsaka svoj pevski zbor. 
Klub kulturnih delavcev, ki izdaja tudi dvomesecnik »Snovanja», je v obdobju zadnjih let poskrbel za vrsto predavanj skoro z vseh podrocij kulturnih in znanstvenih dejavnosti, prirejal je literarne vecere domacih in koroskih knjizevnikov, gostoval v Celovcu in Zelezni Kapli, organi­ziral likovne razstave in pripravil vrsto literamozgodovin­skih ekskurzij v zamejsko Slovenijo (Korosko, Kanalsko dolino in Benesko Slovenijo). Klub je s posebnimi priredi­tvami pocastil obletnice znamenitih pesnikov in pisateljev (100-letnico prvega slovenskega romana »Deseti brat«, 100-letnico smrti Simona Jenka idr.). Vsako leto poskrbi Klub tudi za organizacijo kulturnih prireditev v Preserno­vem tednu. Poleg tega je Klub zalozil ze tri pesniske zbirke svojih clanov. 
Tudi delo samostojnih kulturnih skupin je bilo vsa leta mocno opazno. P.evski zbor »France Preseren«, godaini orkester in folklorna skupina »Sava« so se izkazali z go-stovanji v inozemstvu, posebno v pobratenih mestih La Ciotat in Oldham. Treba je reci, da je bilo v preteklem desetletju le malo javnih kulturnih manifestacij v Kranju, pri katerih ne bi sodelovala ena ali vec od navedenih samostojnih amaterskih skupin. 
Na sirsem obmocju pa je zunaj ozjega podrocja Kranja v preteklem desetletju uspesno delala vrsta delavskih pro-svetnih drustev — »Svoboda« (poleg Primskovega in Stra­zisca se v Britofu, Goricah, Predosljah in Sencurju), pro-svetnih drustev (»Joze Papier« v Besnici, »Davorin Jenko« v Cerkijah, »Triglav« v Dupljah, Jezersko, »Storzic« na Kokrici, »Krvavec« v Lahovcah, »Simon Jenko« v Mavci­cah, »Dobrava« v Naklem, »Straza« na Olsevku, »Tabor« v Podbrezjah, »Mali vrh« v Nemiljah in Podblici, »Matija Valjavec« v Preddvoru, Spodnji Brnik, »Simon Jenko« v Trbojah, »Storzic« na Trsteniku, »Borec« v Velesovem, »Valentin Kokalj« na Visokem, »Janko Kalan« v Voklem, »Prezihov Voranc« v Zalogu in »Tone Sifrer« v Zabnici), kulturna aktiva sta na Orehku in na Senturski gori. 
Dejavnost navedenih vaskih prosvetnih drustev se le v malocem razlikuje od dejavnosti drustev na ozjem pod­rocju Kranja. Prav tako vsa ta vaska prosvetna drustva skrbe za izvedbo proslav ob drzavnih praznikih, prav tako uprizarjajo na svojih odrih tezja in lazja dela, imajo svoje pevske zbore ter vrsto sekcij in krozkov (lutkovnih, sahov­skih, knjiznicarskih, folklornih ipd.). 
Medtem ko v uprizarjanju odrskih del na podezelju, v primestnih krajih in v mestu ni kaj opaznih razlik — saj si vsi odri prosvetnih drustev vedno bolj prizadevajo upri­zarjati taka dela, ki razvedrujejo delovnega cloveka, pa je dolocena razlika v dosezkih pevskih zborov. Seveda temu ni kriva kaka manjsa prizadevnost podezelskih Ijud­skoprosvetnih delavcev, ampak dejstvo, da so v mestu strokovni pevovodski kadri, primerne dvorane za vadbo in za nastope, predvsem pa je v mestu vecja izbira pevcev. Tudi kakih koncertov resne glasbe na podezelju ne kaze organizirati, pac pa ljudje po vaseh radi obiskujejo za­bavno glasbene prireditve in razne obcasne plesne vese-lice. Pomemben delez h kulturni vzgoji prebivalstva pri­spevajo tudi knjiznice, ki jih imajo skoraj v vseh drustvih, ter strokovna, zdravstvena in potopisna predavanja. 
Za zadnje obdobje je znacilno vse pogosteje pojavlja­nje manjsih instrumentalno vokalnih skupin in zabavnih orkestrov, npr. trio Marondini, trio Cirila Savsa v Pred­dvoru, trio Senturska gora, zabavni kvintet v Sencurju, ansambel Igorja Jamnika, veseli trgovci v Zalogu, zabavni orkester llioni, zabavni orkester Feniks idr. Znacilno za to podrocje je, da se ansambli pojavljajo in tudi nitro odmirajo, le nekateri ze dalj casa uspesno delujejo. 
K amaterski kulturni dejavnosti lahko stejemo tudi vrsto solskih, pionirskih in mladinskih pevskih zborov; kar 40 jih je bilo v letu 1969 na podrocju kranjske obcine. Dostikrat prav ti solski zbori omogocajo izvedbo raznih proslav tudi za sirso javnost, ne le v solah. Hkrati pa je tudi ta solska pevska dejavnost nekaka priprava za poz­nejse pevsko udejstvovanje pri Svobodah in v prosvetnih drustvih. Sploh je za podezelje znacilno sodelovanje kra­jevnih prosvetnih drustev s solami. Zal je v mestu druga­ce. Ceprav deluje v Kranju vrsta ne le osnovnih, pac pa tudi srednjih sol s stevilnim ucnim kadrom, je njihov delez v oblikovanju amaterske kulturne dejavnosti povsem ne­znaten. Znacilna za mesto je tudi vidnejsa odsotnost tako imenovane intelektualne plasti pri katerikoli kulturni pri­reditvi. 
Treba je tudi podcrtati vlogo poklicnih ustanov v zvezi z amaterskim delom. Tako npr. Presernovo gledalisce po­maga amaterskim odrom z reziserji z izposojo garderobe, rekvizitov, kuliserije, literature in podobno; glasbena sola je mentor vokalnim zborom in instrumentalnim orkestrom; Osrednja knjiznica skrbi za vzgojo knjiznicarjev in za organizacijo krajevnih knjiznic. Gorenjski muzej pomaga pri urejanju likovnih in drugih razstav v svojih in tujih galerijskih prostorih. 
Posebno pomembna in uspesna oblika so tudi priljub-Ijene in ze tradicionalne glasbene revije pevskih zborov, ki so organizirane v mesecu mladosti. Revije so v petih krajih v obcini, na katerih vsako leto sodeluje priblizno 40 zborov z okrog dva tisoc pevci. Najboljsi zbori pa za zakljucek nastopijo na medobnski reviji v Kranju, na katerih sodeluje deset pevskih zborov z Gorenjske. Te glasbene manifestacije so pomembne tudi zato, ker so vedno zdruzene s posvetovanjem zborovodij amaterskih pevskih zborov. 
Center za estetsko vzgojo, ki je oddelek Osrednje 
knjiznice Kranj, organizira razno dejavnost za izvensolsko 
zaposlitev pionirjev; poleg likovnih krozkov so se krozki 
angleskega, nemskega in francoskega jezika, glasbeni 
orfov krozek, filmski krozek in lutkovni krozek. Pri centru 
so organizirane tudi razne amaterske skupine: likovni 
amaterji, skupina kranjskih kinoamaterjev ter lutkovno 
gledalisce. Center se je razvil iz krozkov pionirske knjiz­
nice. Prvi krozki so se zaceli leta 1961 — od tedaj je 
center tako razvil svojo dejavnost, da ima v zadnjih letih 
25 do 30 krozkov na teden. Med poletnimi pocitnicami 
organizira center za pionirje otrosko »formo vivo« v No-
vem gradu, ki je postala ze tradicionalna. 
Vidne uspehe, tudi mednarodna priznanja, so si prido­
bili kinoamaterji; likovni amaterji pa uspesno razstavljajo 
po razstavnih prostorih v obcini (Kranj, Cerklje, Naklo, 
Zalog) kakor tudi po drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. 
Sprico razsirjenosti filma, radia in televizije, ki so pro-
drli ze v sleherni dorn in sprico vedno stevilnejsih kultur­
nih ustanov, ki jim je prva naloga izobrazevanje, se po­
stavlja pred amaterska kulturno-prosvetna drustva nova 
naloga, to je poslanstvo kulturne zabave za sirok krog 
delovnih ljudi. Drustva polagoma izgubljajo znacaj pro-
svetiteljskih in izobrazevalnih organizacij; postajajo tribu­
na najrazlicnejsih kulturnih moznosti, ki omogocajo sle­
hernemu obcanu, da z aktivnim sodelovanjem zadosti 
svojim nagnjenjem po umetniski ustvarjalnosti. 
Ko govorimo o amaterski kulturni dejavnosti, ne more-
mo mimo Zveze kulturo-prosvetnih organizacij, ki je v preteklih letih tako uspesno povezovala, vodila in usmer­jala vso amatersko kultumo dejavnost. Zveza kulturno­prosvetnih organizacij Slovenije (ZKPOS) obcinski svet Kranj je druzbena organizacija na podrocju kulture, ki v razlicnih oblikah na prostovoljni osnovi organizira Ijubi­telje kulture in umetnosti ter pomeni skupnost kulturno­prosvetnih organizacij ter posameznikov, ki goje kulturno, vzgojno, izobrazevalno, prosvetno in umetnisko dejavnost ter skrbijo za kulturno razvedrilo delovnega cloveka. Pred­hodnik sedanje organizacije je bil obcinski svet Svobod in prosvetnih drustev ter pred njim se obcinski odbor Ljudske prosvete Slovenije, ki je zdruzeval delavska pro-svetna drustva Svobode, kulturno-umetniska drustva in 
kulturno-prosvetna drustva v obcini. Svobode, ki so na-stale v obdobju med obema vojnama, ko se je delavski razred boril za svoje pravice, so imele predvsem razredni znacaj in so kot nosilec naprednih idej imele takrat po­membno vlogo v krepitvi delavske zavesti in v politicnem boju delavskega razreda. Tudi po vojni smo ustanavljali Svobode, in sicer predvsem v teznji, da bi mobilizirali in zdruzili razredno zavest v boju proti nesocialisticnim po­javom, na drugi strani pa so dozivljale svoj vrh oblike mnozicnih kulturnopoliticnih manifestacij iz kulturnega zivljenja NOB, kot so bili mitingi, festivali ipd. Vse te ob­like so dvigale zavest in mobilizirale napredne sile v pre­magovanju zacetnih tezav pri graditvi socializma. 
Hiter ekonomski in zlasti industrijski razvoj ter nagle kulturne spremembe so narekovale organizaciji vedno sir-se naloge, ki so zahtevale novo vsebino in obliko delo­vanja. Zato se je v Kranju ze leta 1963 zacrtal nov koncept kulturne politike v obcini. Bistvo tega koncepta je bilo zdruzevanje vseh kulturnih hotenj in dejavnosti s ciljem zagotoviti enotno kulturno politiko v obcini prek poklicnih ustanov ter amaterskih organizacij. Na IV. kongresu Zveze Svobod in prosvetnih drustev Slovenije leta 1964 je bila potrjena ta usmeritev, organizacija pa se je preimenovala v Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. Kon­cept srednjerocnega programa razvoja kulture v obcini nakazuje tudi Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij, da prilagodi svojo vlogo novim samoupravnim odnosom na podrocju kulture, to je delovanju kulturne skupnosti, ki povezuje na samoupravni osnovi vse amaterske in profe­sionalne kulturne delavce. Zveza kulturno-prosvetnih or­ganizacij ostaja se vedno kot druzbena organizacija na podrocju kulture, ki v najrazlicnejsih oblikah na prosto­voljni osnovi zdruzuje kulturne organizacije in posamez­

nike. To svojo nalogo uresnicuje tako, da razvija kultume potrebe in zahteve Ijudi, ustvarja pogoje za uveljavitev njihove pravice do kulturnega zivljenja, usposablja Ijudi za kriticno vrednotenje kulturnih vrednosti, podpira in raz­vija ustvarjalnost na vseh kulturnih podrocjih, pomaga delovnim ljudem, da se usposabljajo za uspesno izvajanje nalog, ki izhajajo iz nadaljnje humanizacije nase druzbe, da uveljavijo samoupravno pravico, tj., da neposredno od­locajo o kulturni politiki kraja in obcine, nadalje se za­vzema za rast materialne osnove kulture v obcini, skrbi za rast in usposabljanje vodstvenega kadra amaterskih kulturnih organizacij in s pomocjo strokovnih centrov usposablja strokovni kader amaterskih organizacij. Po-sveca posebno skrb razvoju druzbenih centrov in klubov ter kultiviranju druzabnega zivljenja, je animator kulturnih potreb delovnih Ijudi ter organizator razlicnih oblik kul­turnega zadovoljevanja, da se kot druzbena organizacija bori za uveljavitev napredne socialisticne miselnosti. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij bo morala iskati ustrezne resitve za realizacijo postavljenih nalog v odnosih med krajevno skupnostjo in kulturnimi organizacijami, med de­lovnimi in kulturnimi organizacijami ter med kulturno skupnostjo in vodstvi amaterskih kulturnih organizacij. 
Amaterski kulturni delavci se vkljucujejo v kulturno oblikovanje kraja, kjer delujejo, ter pri svojem delu iscejo dinamicne sodobne oblike, seveda pa ne izgubljajo z vi-dika svoje osnovne naloge: poslanstva socialisticne — humanisticne, kultume in estetske vzgoje najsirsih Ijud­skih mnozic. 
SPORT V POVOJNEM OBDOBJU 
STEFAN OSlNA 
Boj za zivljenje, ki smo ga po osvoboditvi nadaljevali na vseh podrocjih, so takratne generacije z nepreseglji-vim poletom razsirile tudi na podrocje telesne vzgoje in sporta. Ob spoznanju, da sta tako nas ekonomski kot druzbeni razvoj odvisna predvsem od zdravja in fizicnih sposobnosti ljudstva, so ze takratni organi ljudske oblasti mocno podprli nase novo telesnokulturno gibanje. Rezul-tat skupnih prizadevanj je bila zato tisti s izredna mno­zicnost, ki je postopoma prerasla v kvalitetni sport. Tudi v nasi obcini so splosne druzbene teznje in vsestranska aktivnost telesnovzgojnih organizacij in posameznikov dale v letih od 1945 do 1969 pomembne rezultate. 
2al, je arhivskega materiala s tega podrocja zelo malo, 
o nekaterih telesnovzgojnih panogah sploh nie, nekaj za­piskov pa je porazgubljenih pri posameznikih, katerih pa po vecini ni bilo mogoce najti ali pridobiti za sodelovanje. Mnogo podatkov je tako zbranih le po spominu ter delno iz zapiskov nekdanjih in danasnjih aktivnih druzbenih de­lavcev na podroeju telesne kulture. 
Po vojni je v telesnovzgojnih organizaeijah naäe ob-cine zrasla mnozica aktivnih sportnikov, tekmovalcev, va­diteljev, prednjakov, trenerjev, sodnikov in organizatorjev telesne kulture. Ekipe in posamezniki so ponesli ime Kranja v tekmovalne arene vse Jugoslavije in v mnoge kraje zunaj meja nase domovine. Imen in castnih rezulta­tov, ki so prinesla kranjskemu sportu danasnji sloves, je toliko, da jih na tem mestu ni mogoce nasteti. Ce bi ime­novali le nekatere, bi bilo to krivieno do drugih, saj je zasluznost enih ali drugih tezko objektivno oceniti. 
Alpinizem 
Gore so nasega obeana vedno privlacevale, zato jih je vneto obiskoval. Najsmelejsi Kranjcani so se po zgledu drugih ze pred drugo svetovno vojno zaceli spoprijemati tudi s stenami skalnih vrhov, medtem ko so ustanovitev alpinisticnega odseka docakali sele leta 1948. 
Do leta 1962 o kranjskih alpinisticno-sportnih uspehih ne vemo mnogo. Tega leta pa so nasi alpinisti ze prodrli v mednarodno alpinisticno areno. Njihova naveza je pre­plezala najtezji greben Penterey in juzni greben Aig Noire v Mont Blancu, ki sodita v sesto tezavnostno stopnjo. Ze naslednje leto (1963) pa so bili kar stirje nasi alpinisti clani slovenske ekspedieije v Kavkaz, ki je osvojila vzhod­ni in zahodni vrh Elbrusa (5610 in 5690 m) — to sta tudi prva »kranjska« pettisoeaka — ter se sedem vrhov nad 4000 m. V letih 1964 in 1965 so nasi alpinisti spet pre­plezali vec prvenstvenih smeri najtezjih stopenj v domaeih gorah. Leta 1967 je alpinisticni odsek pri Planinskem dru­stvu Kranj dal spet enega clana zvezne odprave v Pamir, kjer je bila »alpiniada« v pocastitev 50. obletnice oktobr­ske revolueije. Naveza, v kateri je sodeloval nas alpinist, je med 300 udelezenci preplezala najtezjo smer alpiniade, precenje 20 km dolgega grebena na poprecni visini 6800 m z najvisjim vrhom Pik Lenina (7134 m). Leta 1968 se je aktivnost navez kranjskega AO usmerila v Kamniske pla­nine, kjer so preplezali mnoge prvenstvene smeri najvis­jih tezavnostnih stopenj, kar sodi v priprave na leto 1969. Tega leta so bili nasi alpinisti spet na vrhu mednarodnih alpinisticnih dosezkov, saj sta dve navezi preplezali reno­mirano smer Sentinelle Rouge v Brenvi, ki je ena najne­varnejsih ledenih sten v centralnih Alpah. 
Hkrati s temi uspehi pa se je alpinisticni odsek PD Kranj v letu 1969 zal tudi pripravljati na samostojno sestclansko odpravo v gorovje Himalaja — Karakurum, kamor namerava kreniti ze leta 1971. 
Uspehi kranjskih alpinistov so vredni se toliko vec, ce upostevamo, da so jih dosegli z izredno skromnimi tehnienimi in finanenimi sredstvi, a s toliko vec vneme, samopremagovanja in zrtvovanja. Za njihove zmage niso bili potrebni le napori in materialna sredstva, temvec, zal, tudi nekatera zivljenja. Kruti krvni davek je nasim goram v povojnem obdobju placalo devet Kranjcanov, katerih se ob nasem praznovanju spominjamo z globokim sposto­vanjem. 
Lahka atletika 
Ko so entuziasticni graditelji leta 1947 dokoncali adap­tacijo malega sportnega igrisca ob danasnji Cesti JLA v Kranju, se je na njem takoj zacel zivahen sportni vrvez. V takratnem, prvem povojnem kranjskem telesnovzgojnem drustvu FD »Storzic« je delovala tudi sekcija za »lahko­atletiko«, kakor smo takrat se imenovali to panogo. Kranj dotlej ni imel v atletiki skoraj nobene tradicije, ceprav so posamezni Kranjcani v predvojnih razmerah ze dosegli nekatere lepe uspehe, vendar kot clani drustev zunaj Kranja. 
Prvic po vojni so nastopili kranjski atleti leta 1947 na prvenstvu Slovenije v Celju, ko se je Kranjcan uvrstil na peto mesto v troskoku. Toda ze leta 1948 so dali kranjski atleti mladinskega republiskega in drzavnega prvaka v metu kopja ter republisko mladinsko prvakinjo v zenskem troboju. Taksni zacetni uspehi so torej vzbudili zlasti med mladino posebno zanimanje za to panogo in sekcija se je kmalu pomnozila na okrog dvajset clanov. 
Leta 1949 je mladinska ekipa Kranja zasedla na mo-stvenem prvenstvu Slovenije ze cetrto mesto; zal pa je kmalu nato sekcija za atletiko prenehala delovati, ker ob reorganizaciji telesne vzgoje v Kranju uprava novega dru­stva »Udarnik« ni imela za atletiko nobenega posluha. 
Za kratek cas so atleti presli v 2eleznicarsko sindi­kalno sportno drustvo Kranj, ki pa je v dobrem letu atlet-ski klub ukinila in vecina atletov se je preselila v Zelezni­carski atletski klub (ZAK) v Ljubljano. 
Za nekaj let se je tako atletika v Kranju »umaknila« v drugacne organizacijske okvire — v telovadna drustva, v srednje sole, v krajevne fizkulturne aktive in v sindikal­ne sportne aktive. Na pobudo mladincev Tehniske tekstil­ne sole v Kranju pa se je v petdesetih letih zacelo sedaj ze tradicionalno atletsko tekmovanje — ekipno tekmova­nje mladincev in mladink srednjih in strokovnih sol za »Pokal padlih skojevcev«. 
To tekmovanje je med srednjesolsko mladino vzbudilo postopoma toliksno zanimanje, da se je na ustanovnem obcnem zboru atletskega kluba »Triglav« 11. novembra 1956 zbralo v koncertni dvorani sedanjega Delavskega doma v Kranju kar 240 ustanoviteljev. Ustanovitev atlet­skega kluba »Triglav« je resnicen mejnik v razvoju atle­tike v Kranju. Odtlej se na tern podrocju kaze nova, kvali­tetna rast sportnikov, kar potrjujejo mnogi lepi uspehi. Ze leta 1957 so se Kranjcani uvrstili na republiskih mla­dinskih prvenstvih na vidna mesta, medtem ko je leto 1958 se mnogo uspesnejse — prvo mesto v teku na 400 m za mladinke in tretje mesto v skoku v visino za mladince sta osvojila na republiskem prvenstvu Kranjcana, v mo-stvenem prvenstvu B skupine pa sta zasedli moska in zenska ekipa II. mesti. Leta 1959 je dal AK »Triglav« ze republiskega in drzavnega mladinskega prvaka v suvanju krogle, ki je postal tudi dvakrat drzavni in trikrat republi­sh mladinski reprezentant. Istega leta sta osvojili moska in zenska ekipa »Triglava« v B skupini republiskega ekip­nega prvenstva prvi mesti. Leta 1960 se je vec posamez­nikov iz AK »Triglav« prebilo v prve vrste na slovenskih in drzavnih prvenstvih, tako da je bilo ime »Triglav« vse pogosteje slisati ob razglasitvi zmagovalcev. Tudi v mo-stvenem prvenstvu Slovenije je AK »Triglav« leta 1960 ponovno osvojil obe prvi mesti v B skupini. 
Skokovit razvoj atletike v klubu so spremljale tudi sek­cije v nekaterih okoliskih drustvih (Naklo, Duplje, Olsevek, Besnica), ki pa so ostale zaradi materialnih in kadrovskih tezav le na zacetniskem nivoju. Omeniti je se treba, da je bil februarja 1957 ustanovljen tudi atletski klub v SD »Mla-dost« v Straziscu, vendar ni nikoli zazivel. 
Zazidava sportnega igrisca ob Cesti JLA leta 1960 je tudi AK »Triglav« spravila skoraj na rob propada. Da je se ostal aktiven, gre zahvala pozrtvovalnim funkcionarjem, ki so vlozili svoje moci, da so premagali malodusje med aktivnim clanstvom kluba. 
Seveda je zato dograditev novega stadiona (ceprav, zal, zakasnela) vzbudila med atleti nov polet, skladen z velicastnostjo novega objekta. Novi pogoji so pomagali tudi k novim uspehom. Kranjski atleti postopoma spet do-hitevajo druge kolektive. V tekmovanju za atletski pokal Slovenije so osvojili v letih 1964 in 1965 cetrto, 1966, 1967 in 1968 pa ze tretje mesto, kar je za sedanje razmere v Sloveniji zelo lep uspeh, medtem ko v jugoslovanskem merilu kranjski atleti kot ekipa sodijo nekako med 8. in 
10. mesto. Med svojimi stopetnajstimi aktivnimi pripadniki ima AK Triglav danes ze tri clanske ter stiri mladinske drzavne reprezentante, med njimi tudi udelezenca XIX. olimpijskih iger v Mehiki. 
Poleg aktivnih udelezencev-tekmovalcev pa je tu se vec kot petdeset agilnih atletskih delavcev — trenerjev, sodnikov in funkcionarjev, ki so doslej prispevali odlocilni delez k rasti te panoge v nasi obcini. 
Mehka umetnost 
»Mehka umetnost« s svojo legendarno zgodovino je na osvajalnem pohodu po Evropi nasla navdusene pri­vrzence tudi v Kranju. Leta 1954 so se zaceli prvi kranj-ski pristasi tega sporta uriti v jiu-jitsu, leta 1956 pa je sledila ustanovitev judo kluba v sportnem drustvu »Tri-glav«. Kmalu so se nasi judoisti udelezili republiskega in drzavnega prvenstva. Dober uspeh jim je dal se vec poleta, saj so z osvojitvijo dveh petih, enega cetrtega in enega drugega mesta v Sloveniji spoznali, da lahko sezejo tudi po najvisjih naslovih. Osvojitev po enega petega in sestega ter enega sedmega mesta in neposredna zmaga clana kranjske ekipe nad drzavnim prvakom istega leta je to prepricanje le se potrdilo. 

Fantje v kimonih so nato uspesno tekmovali v republi­sh ligi ter leta 1962 postali ekipni slovenski in drzavni prvaki. Kranj je imel v tem letu tudi dva republiska prvaka (v dveh kategorijah). Visek popularnosti in uspehov pa pomeni za nas judo klub obdobje 1962 do 1965, v katerem je prejel prvi Kranjean »mojstrski pas«, leto kasneje pa je osvojii enako mednarodno priznanje tudi drugi clan kluba. 
Konec leta 1965 je odhod doslej najuspesnejse gene-raeije povzrocil v klubu kratek zastoj v tekmovalnih uspe­hih, ne pa v njegovem vzgojnem delovanju. Leta 1967 so dobili prva amaterska trenerja z ustreznimi kvalifikaeijami. Danasnjih osemdeset pripadnikov nove, mlajse generaeije ze preizkusa pridobljeno znanje na tekmovanjih; dvakrat so ze dosegli naslov clanskega prvaka Slovenije za posa­meznike, dvakrat naslov prvaka Slovenije za starejse mla­dince in drugo mesto na drzavnem prvenstvu ter naslov drzavnega prvaka pri mlajsih mladincih. Toda njihov polet sega se dalje. 
Pravo merilo za visoko kvaliteto judoistov pa so pa-sovi. Na tem podrou ima Kranj spet dva kandidata, ki bosta v kratkem opravljala izpit za mojstrski pas. 
JK »Triglav« si je zagotovil dotok clanstva ze ob za­cetku svojega delovanja s prirejanjem pripravljalnih te­cajev, v katere vsako leto zajamejo popreeno sto dijakov, vajencev, studentov in delavcev iz vseh krajev obeine. Pri teh tecajih je posebno omembe vreden zlasti poudarek na vsebinskoeticnih elementih judo sporta, kar mu daje svojstveno vzgojno vrednost. Ucinek vzgojne vsebine pa se pri rednem aktivnem clanstvu se dopolnjuje z vsemi fizioloskimi in neposrednimi obrambno-utilitarnimi vred­notami. 
Kegljanje 
Kegljanje se je kot pravi sport z vsemi tipienimi teles­nokulturnimi lastnostmi razvil in uveljavil v nasi obeini razmeroma pozno. Nekdanji zabavni gostilniski, vcasih tudi hazarderski nacin podiranja kegljev so navduseni pri­stasi sporta z velikimi napori v nekaj letih vendarle uspeli preoblikovati v resnieno sportno kegljanje. Po vecletnih pripravah so spomladi 1951 v navzoenosti 76 clanov usta­novili prvi kegljaski klub v Kranju, katerega clanstvo se je do konca istega leta povecalo ze na 196. Klub je dobil od lastnika v brezplacno uporabo in upravljanje kegljisce ob hotelu »Stara posta«. Ustanovitvi kluba je sledila adap­taeija kegljiscnih naprav na veljavne predpise Kegljaske zveze Jugoslavije in takoj seveda tudi najintenzivnejsa vadba, nato domaca tekmovanja, udelezba na oficialnih prvenstvih in prvi spodbudni uspehi. 
2e prvo leto 1951 so clani kegljaskega kluba pobrali naslednje lovorike: prvo mesto pri clanih na prvenstvu Gorenjske, prvo mesto pri clanih na republiskem prven­stvu in ekipno prvo mesto v Sloveniji. Leta 1952 je imel klub spet republiskega prvaka v narodnem slogu, nato republiskega rekorderja (457 kegljev); kot clani slovenske reprezentance so na troboju Slovenija : Hrvatska : Srbija trije Kranjcani zasedli prva tri mesta, Kranj je dobil nato se drzavnega prvaka v narodnem slogu in v ekipnem tekmovanju ze drugic osvojii naslov prvaka Slovenije, kar je doslej ponovil se dvanajstkrat. Sploh so veliki uspehi ze v zacetku delovanja kluba dali vsem kegljacem never-jeten polet, ki jih je vse do danes vodil k najzavidljivej-sim izidom na tekmovanjih doma in v tujini. Zmag in naj­visjih uvrstitev so dosegli toliko, da jih na tem mestu ni mogoce opisati niti v najbolj skopem obsegu. 
Zato jih le bezno nastejmo. Od leta 1951 do septembra 1969 so bili kot ekipa uspesni takole: republiski ekipni prvaki so bili v clanski kategoriji stirinajstkrat, drugi en-krat in tretji enkrat; v kategoriji zensk so bili prvaki enkrat, drugi dvakrat in tretji enkrat; tudi mladinci so bili prvaki dvakrat. Na drzavnih ekipnih prvenstvih so osvojili v clan­ski konkurenci prvo mesto petkrat, drugo mesto prav tako petkrat in tretje enkrat, zenska ekipa je bila dvakrat druga in enkrat tretja. V kategoriji starejsih clanov so bili enkrat ekipni prvaki, a na republiskem prvenstvu v borbenih igrah trikrat zmagovalci. Ekipno je bil klub na Gorenjskem v bojih z blejskimi in zlasti z jeseniskimi kegljaci vsa ta leta na vodilnem mestu. Tudi na tekmovanjih parov so se nasi kegljaci mnogokrat proslavili kot nedosegljivi. 

Ob blestecih ekipnih uspehih so razumljive tudi mnoge najvisje uvrstitve posameznikov. Tako je bil kranjski keg-Ijac drzavni prvak petkrat, republiski pa desetkrat. Stevil­ne pa so se uvrstitve od drugega do desetega mesta. 
Klub je s svojo kvaliteto zaslovel tudi prek nasih meja. Renomirana kegljaska mostva iz tujine so si kmalu za­zelela stikov z nasimi kegljaci in tako je bil Kranj ze leta 1953 prizorisce prvega mednarodnega kegljaskega sreca­nja KK Kranj : Nariss Roland-Nnberg, ki so ga domacini odlocili v svojo korist. Tej zmagi sta isto leto sledili se dve, in sicer nad mostvom »Progresa« iz Bukareste ter v srecanju z ekipo Mannheima. Omenjenim mostvom, ki so prisla v Kranj preizkusit svojo veljavo, so kasneje sle­dila se druga, in sicer: leta 1958 drzavna moska reprezen­tanca Madzarske (izsilila je tesen poraz domacinov z raz­liko 17 kegljev), leta 1959 slovita ekipa »Einheit« iz Dresdena (ki je dozivela na turneji po Jugoslaviji prav v Kranju svoj edini in vrh tega precej hud poraz), leta 1963 mostvo iz Brucka a. d. Mur, 1964 SC »Motor« iz Jene ter leta 1966 mostvi iz Salzburga in Brucka a. d. Mur. Razen reprezentance Madzarske so morale vse druge ekipe priznati nadmoc domacinov. 
2e po prvih obiskih tujih kegljacev v Kranju so sledila vabila za udelezbo nasih na turnirjih in dvobojih v zamej­stvu. Prvic jih je vodila pot leta 1954 v Ansbach — Nn­berg, Weinheim — Viernheim, kjer so bili enkrat porazeni, trikrat pa so zmagali. Leta 1966 so spet nastopali in zma­gali v Viernheimu in Ansbachu. Leta 1958 so se odzvali vabilu v Romunijo, kjer so na treh nastopih enkrat zma­gali, dvakrat pa klonili. Leta 1960 so v treh nemskih me-stih (Mchen, Wzburg, Nnberg) z mosko ekipo trikrat zmagali, z zensko pa enkrat zmagali in dvakrat izgubili. Leta 1962 so bili povabljeni v Avstrijo, kjer so z mosko in zensko ekipo slavili zmago. Leta 1963 so osvojili spet tri mednarodne zmage, in sicer v Nnbergu in Kremsu ob Donavi ter v Wzburgu na mednarodnem turnirju. V letu 1965 so dosegli z mosko ekipo dve mednarodni zmagi, z zensko pa dva poraza (v Salzburgu in na Dunaju). Letos so se spet odzvali povabilu v Wzburg, kjer je bila zen-ska ekipa porazena, moska pa je zmagala in povrh do-segla se nov rekord kegljisca. 
Seveda niti republiska niti drzavna kegljaska reprezen­tanca nista mogli pogresati nasih najboljsih kegljacev. Tako so v slovenski reprezentanci, ki je nastopala redkeje, sodelovali kranjski kegljaci devetkrat, v jugoslovanski pa kar dvaindvajsetkrat. 
Omembe vredni so se naslednji mednarodni uspehi kranjskih kegljacev-posameznikov. 
1959 na svetovnem prvenstvu, III. mesto pri moskih, 
1964 na evropskem prvenstvu, I. mesto pri zenskah, in 
1968 na svetovnem prvenstvu, I. mesto pri moskih parih. 
Ce smo doslej opisovali predvsem uspehe na pod-rocju kvalitetnega kegljanja, pa bi bilo napacno sklepati, da se je kegljaski klub posvecal le vzgoji majhnega ste­vila vrhunskih tekmovalcev. 2e od vsega zacetka si pri­zadeva, da bi bilo kegljanje cimbolj mnozicno. 
Zlasti uspesno je bilo njihovo propagiranje sportnega kegljanja med sindikalnimi podruznicami kranjskih delov­nih kolektivov, saj so ze leta 1953 uspeli pritegniti v tek­movanje krozkov kar 16 sindikalnih ekip in stevilo clanstva povecati na skoraj tristo, kar je tudi danes maksimalna zmogljivost kluba. 
Za svoje uspehe na podrocju kvalitetnega kegljanja in za sirjenje sportnega kegljanja v Kranju je dobil KK »Tri-glav« leta 1967 Bloudkovo plaketo, leto prej pa njegov sekretar enako priznanje. 
Sportno kegljanje razvija v nasi obcini tudi kegljaski klub »Simon Jenko« Podreca, ki pa je se razmeroma mla­da organizacija, toda pomembna za napredek telesne kul­ture v tamkajsnjem okoli§u. 
KoSarka 
Kosarka si je utrla pot med kranjsko mladino sele leta 1949, ko so dijaki in ucitelji Tehniske tekstilne sole za solskimi delavnicami na Primskovem zgradili zasilno ko­sarkarsko igrisce. Tekstilcem so se v dveh letih ze pri­druzili najblizji domacini in takoj za njimi dijaki gimnazije, ki je takrat v eni od telovadnic ze dobila kose. Ko pa je navdusenim kosarkarskim delavcem uspelo dobiti se bivse tenisko igrise ob Cesti JLA, so ustanovili prvo drustveno sekcijo za kosarko v Kranju, kateri je dal zatocisce kranj­ski Partizan. Sekcija se je vkljucila v ligasko tekmovanje in uspevala vsaj toliko, da igralcem ni zmanjkalo volje. Z leti pa je tudi nasim kosarkarjem ze uspela uvrstitev med boljsa mostva. V letih 1957 in 1958 so po zasluzeno priborjeni pravici sodelovali s clanskim mostvom v slo­vensko-hrvatski ligi. Tudi zenska ekipa je v istem casu veljala za eno izmed najboljsih v Sloveniji. V tem casu pa je kosarkarska ekipa postala samostojen klub in se vkljucila v SD »Triglav«. 
Po nekaj letih nihanja med vecjimi in manjsimi uspehi pa je zenska ekipa KK Triglav leta 1966 povsem zasluzeno postala republiski prvak in na kvalifikacijskem tekmovanju pridobila pravico sodelovanja v zvezni ligi. Zal, zasluzeno priborjene kvalifikacije nase kosarkarice niso mogle iz­koristiti. Vzrok ni bil predvsem financnega znacaja, kot se v nekaterih krogih tolmaci se danes. Ovira je bila bolj v subjektivnih in nekaterih objektivnih tezavah, ki jih je s kratko analizo takratnega polozaja ugotovil kosarkarski klub sam, tako da odlocilnih razprav o financnih sredstvih sploh ni bilo. 
Iz proslavljene zenske ekipe je izbral zvezni kapetan kar tri reprezentantke, ki so leto kasneje prestopile s tre­nerjem vred v Ijubljansko Olimpijo, kjer so jim obetali boljse pogoje za napredek. Razpad zenske ekipe pomem za KK Triglav hud udarec, katerega se dolgo ne bo pre­bolel. 
Medtem pa je v klubu pod vodstvom marljivih trener­jev in funkcionarjev zrasla nova generacija kvalitetnih ko­sarkarjev-pionirjev in mladincev, ki je zadnja leta osvajala v Sloveniji najboljsa mesta, kar pelje kranjsko mosko kosarko spet v ospredje. 
Vrste kosarkarjev se mnozijo, vendar klub ze nekaj let dela na skrajnji meji svojih zmogljivosti, saj eno samo igrisce ze zdavnaj ne zadosca vec. 
Namizni tenis 
Za priljubljeno igro z belo celuloidno zogico se je ta­koj po osvoboditvi ogrelo izredno veliko Kranjcanov. V takratnem FD »Storzic« so ustanovili sekcijo za namizni tenis, ki je jeseni leta 1945 stela kar blizu stoosemdeset clanov. Prostore za vadbo, trening in tekmovanja so imeli v garderobah ob telovadnici danasnje osnovne sole »Si­mon Jenko«. Nekaj namiznoteniäke dejavnosti je bilo tudi v sindikalnih podruznicah v podjetjih in v Tehniski tekstil­ni soli, vendar mnogo manj organizirano oziroma bolj ali manj kot spremljevalni pojav dogajanj v kranjski osrednji namiznoteniski organizaciji. Tezav je bilo pred vnetimi sportniki nemalo. Imeli so mnogo premalo prostora za vadbo, slabe rekvizite, delo je trpelo tudi zaradi pomanjka­nja zogic in koncno so se morali se boriti za enakoprav­nost namiznega tenisa kot pravega sporta v druzbi z dru­gimi, ze prej bolj priznanimi sportnimi panogami. V taksnih razmerah je bilo upadanje clanstva v sekciji nujno. Ste-vilo se je proti letu 1949 postopoma zmanjsalo na pribliz-no sestdeset do sedemdeset clanov. Izmed teh se je v letih 1945 in 1946 kar sesterica prebila med najvidnejse namiznoteniske igralce v Sloveniji, v letih 1947 do 1954 pa se je kranjski namizni tenis ze ponasal vsaj s petnajsti-mi prvorazrednimi igralci. Ta uspeh je bil seveda rezultat izboljsanih objektivnih pogojev za trening ter povenja stevila clanstva (100—150). Klub je lahko zdaj uporabljal telovadnico gimnazije, v kateri je vsako leto dobilo prvo znanje iz namiznega tenisa po petdeset pionirjev in pio­nirk. Prvotna namiznoteniska sekcija FD »Storzic« (1945) je medtem postala (1949) ze samostojen namiznoteniski klub »Zeleznicar«, ki ga ni vec utesnjevalo nerazumevanje prejsnjih maticnih drustvenih uprav, pa tudi ne splosno omalovazevanje drugih telesno vzgojnih organizacij. Leta 1951 je klub dobil novo, se toplejse zatocisce pri sindikal­ni organizaciji tovarne »Iskra« in se preimenoval v NTK »Projektor«. Pod tern okriljem je nato deloval do decem-bra 1954, ko se je vkljucil v novo skupno sportno organi­zacijo mesta Kranja, v sportno drustvo »Triglav«. 
S svojimi zavidljivimi uspehi na tekmovanjih so si nasi namiznoteniski igralci, z njimi pa tudi namizni tenis kot sport, pridobili splosno veljavo in sloves. Ze leta 1962 je Kranjean skupno z Beograjcanom postal evropski prvak v igri moskih dvojic (Berlin), udelezil pa se je tudi kot clan drzavne reprezentance dveh svetovnih prvenstev (Pe­king — 1961, Praga — 1963) in treh evropskih sampiona­tov (Zagreb — 1960, Berlin — 1962, Malm — 1964). Isti predstavnik kranjskih namiznoteniskih igralcev je bil tudi stirinajstkrat prvak Slovenije. Nas namizni tenis se na­dalje ponasa z dvanajstkratno prvakinjo Slovenije, ki je bila obenem stalna clanica drzavne reprezentance ter se je med drugim udelezila tudi dveh evropskih prvenstev (Budimpesta — 1958, Zagreb — 1960). Moc kranjskih »na­miznotenisacev« pa ni bila le v nekaj vrhunskih posamez­nikih, temvec tudi v precejsnji enovitosti ekip. Zato so na drzavnih ekipnih prvenstvih osvojili leta 1952 peto mesto pri moskih, leta 1959 drugo mesto pri zenskah, leta 1961 tretje mesto pri moskih, 1962 so bili finalisti pokala Jugo­slavije pri moskih in leta 1963 drzavni prvaki v konkurenci clanov in clanic. Tudi ekipi mladincev in mladink sta vec­krat osvojili drugo in tretje mesto v Jugoslaviji. Razen tega je bil nas namiznoteniski klub v obdobju 1949—1964 absolutni prvak Slovenije. Osvojil je vec kot 120 posamez­nih in ekipnih naslovov prvakov Slovenije v vseh discipli­nah, od leta 1964 naprej pa zavzema v nasi ozji domovini med namiznoteniskimi organizaeijami se vedno castno drugo mesto. 

V letih 1958—1964 je bil klub po vseh svojih uspehih druga najboljsa osnovna namiznoteniska organizacija v Jugoslaviji. 
Odhod generacije, ki je kranjski namizni tenis tako proslavila doma in v svetu, je klub precej oslabil, poleg tega pa so se poslabsali se objektivni pogoji za trenira­nje. Ti pa so se leta 1968 spet nekoliko izboljsali, ko so po preselitvi osnovne sole »France Preseren« na Zlato polje dobili v uporabo se eno solsko avlo v osnovni soli »Simon Jenko«. Poleg tega je klub dobil se poklicnega trenerja in stevilo clanstva se je v zadnjem casu ponovno povecalo na okrog sto petdeset. 
V zadnjih letih pa se udejstvuje v namiznem tenisu tudi mnogo obcanov v raznih krajih. Stevilcno je posebno mocan namiznoteniski klub v TVD Kranj v Straziscu, ki ima poleg zacetnikov prav tako nekaj kvalitetnih igralcev. V obcinski namiznoteniski ligi pa zadnji dve leti tekmuje­jo tudi igralci iz Dupelj, Nakla, Adergasa, Olsevka, Zab-nice, Vokla, Visokega, Preddvora in Podbrezij ter iz neka­terih sindikalnih podruznic v Kranju. Tako danes namizni tenis v nasi obcini vkljucuje ve kot 350 aktivnih udele­zencev, s cimer prispeva pomemben delez k razvijanju mnozicnosti v telesni kulturi. 
Nogomet 
Eden najstarejsih sportov v Kranju je nogomet, katere­ga zacetki segajo dobrega pol stoletja v preteklost. Med prvimi pobudniki novega sportnega zivljenja v Kranju ta­koj po drugi svetovni so bili tudi preziveli nogometasi. Vneto so sodelovali pri ustanovitvi prvega povojnega kranjskega telesno vzgojnega drustva FD »Storzic«. Nogo­met je bil v tern drustvu, v stevilnih sindikalnih organi­zacijah, na raznih telesnovzgojnih manifestacijah in na vecjih sportnih prireditvah v teh prvih letih sport stevilka ena in predmet zanimanja velikega stevila sportnega ob-cinstva. Ko so premagali prve tezave, izgradnjo igrisca in postopno nabavo opreme, se je kmalu lahko povecalo stevilo clanov sekcije, obenem pa se je seveda izboljsala tudi kvaliteta. Leta 1949 se je sekcija osamosvojila in nastal je samostojni nogometni klub »Korotan«, ki je v nadaljnjih petih letih svojega delovanja dosegel doslej pravzaprav najvecje uspehe kranjskega nogometa. V tern casu je s prvim mostvom dvakrat osvojil naslov prvaka republiske lige, sicer pa si je v dobrem desetletju priboril v tej ligi mnogo solidnih uvrstitev. Mladinci so bili prav tako uspesni v slovenski mladinski nogometni ligi, v ka­teri so se dvakrat uspeli povzpeti do tretjega mesta, ob-enem pa so bili doslej dvanajstkrat gorenjski prvaki. Tudi pionirska ekipa je v gorenjski pionirski nogometni ligi kar petnajstkrat osvojila naslov prvaka, letos pa se tretje me-sto na republiskem prvenstvu pionirjev. To so nedvomno lepi uspehi kranjskih nogometasev, za katere je bilo po­trebnih mnogo naporov, navdusenja in vztrajnosti. Sprico novih objektivnih pogojev, ki so nastali leta 1963 z do-graditvijo stadiona, in ob dejstvu, da ima kranjski nogo­met mnogo vnetih, sposobnih in razsodnih pristasev, pa lahko v prihodnje pricakujemo napredek te panoge v teh­nicno-sportnem kot v vzgojnem pogledu. 
Tudi v Straziscu deluje nogometni klub v TVD »Kranj«, ki se prav tako ponasa z mnogimi uspehi. 
Seveda pa nogomet ni le sport Kranjcanov, temvec je danes ali pa je bil se nedavno priljubljena in razvita igra v raznih krajih nase obcine (Naklo, Orehek, Podbrezje, Preddvor, Predoslje, Sencur, Trboje, Visoko). V gorenjski nogometni ligi mostva iz teh krajev niso bila zadnja po uspehu, veckrat pa so osvojila celo najvidnejsa mesta. 
Nogomet mora tudi vnaprej ostati sport mladih, se vec, v primerni obliki ga je treba ponovno priblizati starejsim generacijam, ki so mu nekoc ze pripadale. Le tako bo resnicno sluzil napredku telesne kulture. 
Odbojka 
Presenetljivo zivahna sportna dejavnost sindikalnih podruznic nekaterih vecjih, pa tudi manjsih podjetij in ustanov v Kranju je bila prva leta po vojni znacilna zlasti po zelo pogostih prijateljskih srecanjih v odbojki. Za mnogimi tovarniskimi obzidji so bila odbojkarska igrisca, na katerih so se v letih 1946 do 1949 od pomladi do pozne jeseni skoraj vsak dan vrstili treningi, konec tedna pa tek­movanja. Taksna pogosta srecanja so bila obenem ziva pobuda za turnirje ob praznovanjih, kasneje pa tudi osno­va za ustanovitev odbojkarskega kluba. Ta je deloval naj­prej v TVD »Partizan« Kranj, dve leti kasneje pa je presel v okrilje SD »Mladost« v Straziscu, kjer se je posebno uveljavila zenska ekipa. Priblizno tri leta kasneje je klub spet zamenjal »bivalisce«. Preselil se je k SD »Triglav«. 
Pogoji za delovanje kluba so bili slej ko prej tezavni, vendar je le prevladovala vnema. Prizadevanja so bila zato kmalu nagrajena z zavidljivim tekmovalnim uspehom. Zen­ska ekipa je namrec leta 1955 dosegla doslej najvecji uspeh 
12 
177 
kranjskih odbojkarjev. Osvojila je prvo mesto v I. sloven-ski odbojkarski ligi. Isto leto so tudi odbojkarji »Triglava« uspeli v desetclanski I. slovenski odbojkarski iigi osvojiti peto mesto, kar je v tako mocni konkurenci prav tako pomemben uspeh. Medtem ko so se dekleta ze naslednje leto po slabsem uspehu razsla, pa je moska ekipa vztra­jala vse do leta 1969, ko je tudi ta usahnila. Vzrok za to je razhod clanov ekipe, predvsem pa kadrovska nemoc kluba. 
Tako ta lepa, plemenitih elementov polna sportna pa-noga caka ponovnega prebujenja. 
Plavanje 
Le malostevilnim Kranjnom je znano, da segajo za­cetki danasnjega kranjskega sportnega plavanja — enega nasih najpopularnejsih in najuspesnejsih sportov — komaj tri desetletja v preteklost. Leta 1939 je namrec nase mesto dobilo moderno letno kopalisce, ki je za sport navduse­nim mladim mescanom omogocilo ustanovitev samostoj­nega plavalnega kluba — PK »Kranj«. V napetem ozracju, kakrsnega je ustvarjal blizajoci se svetovni spopad, so kranjski plavalci z vso vitalnostjo in mladostnim optimiz-mom zaceli prodirati v skrivnosti treniranja in kmalu tudi obrali prve skromne sadove. Toda komaj se je zacela nji­hova pot polagoma vzpenjati, ze jo je prekinila vojna. V dobi splosnega kulturnega molka tudi o kranjskem pla­valnem sportu ni bilo sledu. Toda med prvimi budniki novega sportnega zivljenja v Kranju plavalcev niso pogre­sali in tako je bila v okviru prvega kranjskega povojnega 
telesnovzgojnega drustva ustanovljena tudi sekcija za plavanje. Leta 1946 je povojni Kranj ze dozivel prvo med-narodno tekmovanje v plavanju, ki je vzbudilo za to pa-nogo siroko zanimanje prebivalstva, zlasti mladine. Clan-stvo v plavalni sekciji se je zato kmalu zelo povecalo. V sekciji so delovale tri skupine: plavalna, skakalna in vaterpolo. Prva leta so bili najuspesnejsi skakalci, saj so ze leta 1948 osvojili drugo mesto na republiskem ekipnem clanskem prvenstvu in sedmo mesto na drzavnem pio­nirskem prvenstvu. V kasnejsih letih pa so se skakalci povzpeli prav v vrh jugoslovanskega vodnega skakalnega sporta. Kranjean je bil tri leta mladinski drzavni prvak v skokih z deske in s stolpa, leta 1952 je isti mladinec ze postal tudi clanski prvak v skokih s stolpa in hkrati drzavni reprezentant. 
Skakalci so se tudi kasneje uveljavljali s svojimi posa­meznimi predstavniki celo do najvisjih mest v republi­skem in drzavnem merilu, saj so osvojili se prenekatero odlicje prvaka. 2al pa je zaradi subjektivnih zapletov v njihovi sicer tako uspesni plavalni organizaciji vodni ska-kalni sport zacel vse bolj upadati ter leta 1965 popol­noma zamrl. 
Grupa plavalcev spocetka ni imela vidnejsih uspehov; ti pa so se porodili kmalu, ko je leta 1952 prevzel treninge strokovnjak. Sadovi sistematicnega treniranja so dozoreli se isto sezono, saj so kranjski plavalci postali prvaki dru­ge slovenske lige. Drugo leto je kranjsko plavanje ze dalo v drzavno reprezentanco tudi prvo plavalko, ki je uspesno zastopala Jugoslavijo na tekmovanju na Dunaju in v Za­dru. Leta 1955 je prisel v Kranj prvi poklicni trener, ki je popeljal plavalce k vrhuncu. Treninge v letni sezoni so odslej razsirili se na zimske. Najboljsi so se veckrat teden­sko vozili v zimsko kopalisce »llirija« v Ljubljano, v aprilu pa so se posluzevali bazena v tekstilni tovarni »Inteks« v Kranju. Leta 1956 so nasi plavalci ze postali republiski ekipni prvaki. Razen v letih 1964 in 1965 so si ta naslov priborili nato vsako leto, toda leta 1964 in 1965 so bili zato vsaj vicesampioni. Uspehi na drzavnih prvenstvih niso bili nie manjsi, vcasih presenetljivo dobri. Leta 1956 so bili nasi plavalci ze cetrti v drzavi, leta 1957 tretji, leta 1958 clani drugi, mladinci prav tako drugi, 1959 clani prvi v druzbi s PK »Primorje« in PK »Jadran« (vsi trije klubi so na prvenstvu v Kranju zbrali enako stevilo tock!) in mla­dinci tudi prvi (na tujem terenu), 1960 pa spet drugi. Tega leta je kranjski plavalni klub dal drzavni reprezentanci dva odlicna clana, ki sta uspesno nastopila na olimpijskih igrah v Rimu. Leta 1961 so bili nasi plavalci na drzavnem prvenstvu spet drugi, leta 1962 sesti in leta 1963 peti. Pa-dec na lestvici je posledica novega tekmovalnega sistema, sprico katerega so se nasi plavalci le s tezavo obdrzali v prvi zvezni plavalni ligi, medtem ko je PK »Ljubljana« celo izpadel. Tako je do nadaljnjega v zveznem merilu za­stopal slovensko plavanje le PK »Triglav«. Leta 1964, 1965 in 1966 so bili nasi na drzavnem prvenstvu vsakokrat peti, leta 1967 pa spet tretji, kar so ponovili se leta 1968. Na zimskem plavalnem prvenstvu Jugoslavije leta 1968 v Za­grebu pa je PK »Triglav« s pomlajeno ekipo osvojil spet drugo mesto in s tern napovedal svoj ponovni prodor »na celo kolone«. In res je leta 1969 klub na zimskem drzav­nem prvenstvu osvojil v treh kategorijah (clani, starejsi in mlajsi pionirji) tesno za reäkim »Primorjem« in zagrebsko 

»Mladostjo« tri tretja mesta. Tudi na letnih republiskih prvenstvih 1969 so nasi plavalci osvojili vsa ekipna prva mesta, razen v kategoriji starejsih mladincev in v kate­goriji clanov. Na drzavnem prvenstvu pa je bila clanska ekipa cetrta, a mladinska tretja. Uvrstitev na tako vidna mesta je nedvomno lep prispevek k praznovanju tridesete obletnice organiziranega sportnega plavanja v Kranju. 
Zasencen od uspehov skakalcev in plavalcev pa se je v klubu vsa ta leta zelo solidno razvijal vaterpolo. Zlasti po letu 1954, ko so vaterpolisti dobili svojega trenerja, je bil napredek se posebno hiter. Mladinci so tri leta zapo-red osvojili republisko prvenstvo z visokimi zmagami nad tekmeci. Leta 1956 so bili nasi vaterpolisti - clani ze republiski prvaki in se zato lahko udelezili kvalifikacij­skega tekmovanja za vstop v drugo zvezno vaterpolo ligo. To jim je uspelo leta 1960 in odtlej do danes nasih vater­polistov ni vec porazila nobena slovenska vaterpolo ekipa. V drugi zvezni ligi so leta 1961 in 1962 zasedli kot no-vinci odlicno peto mesto, 1963 cetrto, 1964 sesto, a leta 1965 je ekipa zaradi mocne oslabitve iz druge zvezne lige izpadla. Toda ze leta 1966 je mlada ekipa ponovno osvo­jila naslov republiskega prvaka ter se na kvaiifikacijah vrniia v drugo zvezno ligo, v kateri je naslednje leto pre­senetila z uvrstitvijo na cetrto mesto. Leta 1968 je ekipi pripadlo spet cetrto mesto, toda letos je presenetila tudi najvecje optimiste in postala sampion druge zvezne va­terpolo lige ter hkrati novi clan prve zvezne lige. Tudi mladinci so na zimskem (neuradnem) prvenstvu Jugo­slavije v vaterpolu osvojili prvo mesto. Prihodnjo sezono bo tako kranj prizorisce mnogih razburljivih vaterpolo tekem. Izmed nasih vaterpolistov-mladincev so letos kar stirje clani drzavne mladinske vaterpolo reprezentance. 
Dejavnost plavalnega kluba pa ni usmerjena izkljucno v kvalitetno plavanje in vaterpolo. Zlasti v preteklih letih je klub, ki je iz prvotne sekcije v FD »Storzic« po raznih organizacijskih preobrazbah leta 1954 postal del sport­nega drustva »Triglav«, premisljeno posvecal mnogo po­zornosti mnozicnosti svojega clanstva ter sirjenju znanja preprostega plavanja med mladino. Skozi klub je sla mno­zica funkcionarjev, sodnikov, vaditeljev in trenerjev. Eni so prenehali sodelovati, na njihovo mesto pa so stopili novi. 
Danes se kranjsko plavanje razvija v mnogo boljsih pogojih kot pred slabim desetletjem. Tu sta letno in zim­sko kopali§ce, trenerji, uspehi, izkusnje, tradicija in zvesti pristasi. Tihi spremljevalec dogajanj v klubu pa so seveda tudi tezave. Toda plavanje se siri tudi v sole, ki zelo uspesno odpravljajo »plavalno nepismenost«. Zdi se, da so uspehi logicni ter da vzpon se zdalec ni na vrhuncu. 
Rokomet 

Krog ljubiteljev sportnih iger z zogo se je po adapta­ciji bivsega sportnega igrisca ob Cesti JLA povecal se za eno, dotlej dokaj neznano igro — rokomet. Aktivnih ude­lezencev v tern sportu je bilo posebno mnogo v letih 1946 in 1948, kasneje pa je vnema nekoliko popustila. Poseb­nih tekmovalnih uspehov kranjski igralci velikega roko-meta niso imeli, pa tudi sicer se ta igra ni nikjer pri nas kaj prida priljubila. Vse bolj pa jo je zamenjaval »mali rokomet«, ki je zaradi drugacnih tehnicnih in takticnih elementov mnogo privlacnejsi ter je leta 1954 postal naj-Ijubsi sport mladih Strazisanov in Golnicanov. 
Prvi vecji uspeh so dosegli leta 1957 pionirji straziske »Mladosti«, ki so postali republiski prvaki. Uspehu pio­nirjev je sledila nato se zenska ekipa tega drustva, ki je leta 1962 osvojila prvenstvo v republiski ligi in se prvo mesto v Sloveniji na pokalnem tekmovanju istega leta. Tudi moska ekipa rokometnega kluba »Mladost«, zdaj TVD »Kranj« Kranj, je bila v druzbi drugih republiskih liga­skih mostev na dostojni kvalitetni ravni, le v letih 1968 in 1969 je zaradi menjave generacij toliko osiabela, da v republiski ligi ni tekmovaia. Uspehi moske ekipe so bili pravzaprav vedno nekoliko zasenceni z boljsimi uvrstitva-mi zensk, ki vse od leta 1955 do danes neprekinjeno in z velikim uspehom igrajo v republiski ligi. V tekmovalni sezoni 1969/70 pa bo imel rokometni klub TVD »Kranj« v republiski ligi spet obe svoji clanski ekipi, zensko in mosko. Ni pretirano, ce remo, da je v Straziscu »sport stevilka ena« rokomet. Hkrati z uspehi na tekmovanjih je rasla njegova popularnost in danes ima v kraju izmed vseh sportov najvec pristasev. 
Kot smo omenili, so tudi na Golniku zaceli igrati roko­met ze pred petnajstimi leti v tamkajsnjem sportnem dru­stvu »Storzic«. Zlasti njihova zenska ekipa je imela nekaj pomembnih uspehov, kasneje pa je v tern kraju zenski rokomet pocasi zamrl, tezisce pa je preslo na mosko ekipo. 
Seveda pa se je igra z malo zogo razsirila tudi v druge kraje nase obcine. Poleg Strazisanov in Golnicanov so bili zadnja leta posebno uspesni se Dupljanci, ki ze vec let nastopajo v ljubljanski conski ligi. 
12* 

Danes je v nasi obcini ze 17 ekip z vec kot 220 aktiv­nimi igralci in igralkami. Razveseljivo je predvsem dej­stvo, da je rokomet postal sredstvo za razvedrilo, vzgojo in utrjevanje ne le v mestu, temvec v mnogih krajih obcine (Besnica, Cerklje, Duplje, Golnik, Kranj, Strazisce, 2ab­nica). Krog njegovih ljubiteljev se siri tako med mladino kot tudi med odrasle. 
Smucanje 
Tradicija smucanja kot tekmovalne in razvedrilne pa-noge v nasi obcini sega dalec v obdobje med dvema voj­nama. Iz tega obdobja ni znanega mnogo, vemo le to, da kvalitetnega sportnega smucanja v nasi obcini takrat se ni bilo. Po osvoboditvi so se zbrali najbolj vneti smucarji v sekcijo pri sportnem drustvu »Storzic« v Kranju. Klub velikim tezavam z nabavo opreme je sekcija presenetljivo marljiva. Zlasti je omembe vredna »udarniska« izgradnja smucarskega doma na Jostu, ki je bil tiste case najbolj priljubljena zimska izletniska tocka smucarjev iz Kranja in okolice. Tu je smucarski klub, ki je leta 1949 dobil novo ime »Udarnik«, v stevilnih tecajih vzgajal svoje clanstvo, predvsem tekmovalce alpskih disciplin. Mnogi izmed njih so kasneje oblekli drzavni dres. 
Klub se je leta 1954 vkljucil v novo ustanovljeno dru­stvo SD »Triglav« in dobil tudi novo ime. Alpskim smu­carjem je po uspehih pripadalo predvsem obdobje med letom 1950 in 1960. Natancnejsih podatkov ni bilo mogoce dobiti, vendar je splosno znano, da je v drzavni reprezen­tanci alpincev v navedenem obdobju in vse do leta 1968 vedno sodeloval vsaj po eden, pogosto pa tudi dva ali vec clanov SK »Triglav«. V jugoslovanskem dresu je tudi se na zadnjih dveh zimskih olimpijadah (Innsbruck in Gre­noble) uspesno nastopala clanica nasega smucarskega kluba. 
V smucarskem teku so tu in tarn nastopili posamezniki iz Kranja, vendar sistematicnega udejstvovanja tekacev do leta 1952 ni bilo. Po tern letu pa je smucarski tek v Kranju dobil precej privrzencev. Tudi kvaliteta se je kmalu pokazala. Clan kluba je bil v letih od 1952 do 1962 kar desetkrat drzavni prvak v klasicni kombinaciji, leta 1954 (ko se je klub vkljucil v SD »Triglav«) je postal mladinec te organizacije prvak v teku na 10 km, 1960 in 1962 clan drzavni prvak v teku na 30 km, leta 1964 spet v teku na 15 in 30 km. Tudi v stafetnem teku se je uveljavila klubska vrsta, ki je leta 1960 osvojila drzavno prvenstvo v stafeti 4X1 0 km. V zadnjih dveh letih so se smucarski tekaci SK »Triglav« uvrstili v ospredje zlasti z mladinci in pio­nirji, ki so na republiskem prvenstvu osvojili kar pet prvih mest. Iz vrst tekacev kranjskega kluba je dobila drzavna reprezentanca doslej ze stirinajst clanov in mladincev. Nekateri so nastopili v drzavnem dresu tudi vec kot de­setkrat. 
Kranjski smucarji danes najbolj slovijo s svojimi ska-kalci, saj imajo poleg vrste kvalitetnih mladincev in clanov med seboj tudi drzavnega rekorderja (150 m). Seveda pa je kranjski smucarski klub, ki sistematicno razvija skakanje ze od leta 1950 naprej, dal v drzavno reprezentanco ska-kalcev dva svoja clana ze pred vec kot petnajstimi leti. Oba sta poletela tudi na tedanji planiski velikanki. Med-tem ko so v letih od 1956 do 1960 smucarski skoki v Kra­nju skoraj popolnoma zamrli, pa je v zimi 1960/61 po zaslugi entuziastov nastopil prerod te lepe klasicne smu­carske panoge. Ko so prvi ucenci kranjske smucarske skakalne sole leta 1961 in 1962 na republiskem pionirskem prvenstvu dosegli vidnejse uspehe, je zanimanje za skoke spet hitro poraslo. Referat za skoke v SK »Triglav« je svoje delo zdruzil z delom planiske skakalne sole oz. z njenim oddelkom v Kranju, kamor so vkljuceni tudi tekmo­valci-skakalci iz trziske in skofjeloske obcine. Prav iz te sole so prisli stevilni, zlasti mladinski in pionirski zmago­valci medklubskih tekmovanj, republiskih in drzavnih prvenstev, pa tudi drzavni reprezentanti in sedanji drzavni rekorder. 
Poleg smucarskega kluba »Triglav« je danes aktiven 
tudi smucarski klub »Jezersko«, ki se bavi izkljucno z 
alpskim smucanjem. Ima predvsem mlado clanstvo, pio­
nirje in mlajse mladince. Pred leti je bil aktiven tudi smu­
carski klub v Straziscu, ki je bil za gorenjske razmere kar 
uspesen v alpskih disciplinah, toda je, zal, prenehal 
delovati. 
Znacilno in hkrati razveseljivo pa je, da se smucanje 
vedno bolj siri v obliki svobodnega terenskega in turnega 
smucanja, ki zajemata prebivalstvo vseh starostnih sto­
penj. Smucanje je med nasimi obcani najbolj razsirjena 
panoga resnicne sportne rekreacije. 
Strelstvo 
Verjetno je bilo le nakljucje, da je nastala prva strel-ska druzina na Slovenskem prav v Kranju. To je bilo pred triinstiridesetimi leti. Zacetki so bili skromni in polni tezav najrazlicnejse narave. Toda pocasi so se strelci znasli in ie pred drugo svetovno vojno osvojili marsikatero vidno mesto na okroznih in drzavnih prvenstvih. 
Do obnove sportnega streljanja po vojni pa so strelci cakali nekaj dlje kot drugi sportniki na svoje panoge. Leta 1948 je tudi ta panoga »stekla« in nitro osvojila mnozice pristasev. Se danes steje strelska organizacija v obcini Kranj vec kot 1400 aktivnih clanov. Predvsem je razve­seljivo dejstvo, da je med aktivnimi strelci prav toliko mla-dine kot starejsih. Seveda pa se bo stevilo clanstva lahko povecalo, takoj ko se bo okrepila zmogljivost strelskih druzin z ustreznimi objekti, orozjem in rekviziti. Jamstvo za to je marljiv vodstveni kader, ki tudi v sedanjih tezjih okoliscinah dosega tako lepe uspehe. 
Kljub pomanjkanju streliscnih prostorov in naprav ima Kranj dolgoletnega drzavnega prvaka s hitrostrelno pisto-lo, veckratnega republiskega zmagovalca tekmovanja za »Zlato puscico«, v spomin na stevilne ekipne zmage pa hrani Obcinska strelska zveza mnozico diplom, pokalov in drugih trofej. Kranjski strelci se torej z velikim uspe­hom udelezujejo tekmovanj vseh vrst, njihove vezi pa segajo tudi prek drzavne meje (Celovec, Amberg, Julijska krajina, Zelezna Kapla), kjer v srecanjih doslej se niso doziveli poraza. 
Tudi strelski sport lahko stejemo v vrsto tistih, ki na svojstven, toda ucinkovit nacin pomaga siriti sloves kranj­skega sporta in Kranja nasploh. 
Tenis 
Zacetek tenisa, dostopnega vsakomur, ne rezervira­nega za ekskluzivno druzbo, sodi v Kranju nekako v leto 1946 ali 1947. Igrisca ob Golniski cesti, v tovarni »Iskra« in na Planini so ozivela s tenisaci. Kljub skoraj nepre­magljivim tezavam z opremo se je igra vendarle pocasi razvijala. Tudi na tekmovanja je bilo treba misliti in tako so kranjski tenisaci leta 1949 na republiskem prvenstvu v Mariboru kar uspesno debitirali. Osvojili so eno prvo mesto (moski B), eno tretje do cetrto (mladinec), peto do osmo (moski pari), tretje do cetrto (mladinske dvojice). Hitro pa se je tenis razvil po obisku drzavne reprezen­tance v Kranju, ki je v ekshibicijski igri prikazala moderni tenis. Kratkemu vzponu v mnozicnosti pa je kmalu sledil nagel padec in koncno popolno zatisje. Vzrok za to so bili popolno izrabljeni rekviziti, ki jih ni bilo mogoce ob-navljati. Propadla so tudi skoraj vsa igrisca. Delno so jih zazidali, enega adaptirali za kosarko, druga pa je prerasel plevel. Po prihodu znanega teniskega delavca v Kranj je tenis spet ozivel. Kar je ostalo igrisc, so jih obnovili; zal sta bili to Ie se dve. Zazidavanje teniskih in tudi drugih igrisc je povzrocilo v obdobju do leta 1960 veliko skodo. Sele po letu 1964 smo s teniskimi igrisci na novem sta­dionu »ujeli« predvojno stanje. 
Danes steje teniski klub vec kot sto clanov, ki popol­noma zasedejo kapaciteto objektov. Kranj je postal drugi teniski center v Sloveniji, ki se bo se razvil, ce bo dovolj igralnih povrsin in ce ne bo kadrovskih tezav. 
Poleg opisanih sportnih panog so v Kranju razvite ali pa se razvijajo se nekatere druge. Ker so sele na zacetku svojega razvoja ali pa ker zanje ni bilo mogoce dobiti nobenih podatkov, naj jih samo nastejemo: hokej na ledu (30 clanov — zacetki), kolesarstvo, orodna telovadba, san­kanje, speedway, veslaski sport. 
Omeniti je treba tudi nekatere telesnovzgojne dejav­nosti, ki so sorodne sportnim panogam. To so panoge, ki nimajo izrazitega sportno-tekmovalnega znacaja, vendar po svoji bioloski vsebini, zlasti pa po vzgojni ucinkovi­tosti niso nepomembne. Ena teh je splosna telesna vzgoja ali splosna telovadba v drustvih »Partizan« in v solah (skupno najbolj mnozicno zajema zlasti mladino — okrog deset tisoc). Druga panoga je planinstvo, ki vkljucuje mnogo mladine, zlasti pa odraslih, pri cemer dosega ste­vilo okrog tri tisoc. Tretja zvrst pa je tabornistvo, ki vklju­cuje vec kot seststo clanov, v veliki vecini mladine. 
Sicer pa se nas obcan udejstvuje organizirano ali ne­organizirano, skupinsko ali individualno bolj ali manj red-no se z balinanjem, perjanico, izletnistvom, plavanjem, mini-golfom, lovom in ribolovom, v kolikor mu za rekreacijo ne sluzi kateri izmed sportov, katere smo ze omenili. 
Najvidnejsa zarisa telesnokulturnega gibanja v nasi obcini so bila zlasti prva povojna leta predvsem splosna telesnovzgojna in sportna drustva, klubi in aktivi. Pobud­niki za ustanavljanje novih organizacij, nosilci aktivnosti in borci za sodobno druzbeno vrednotenje telesne vzgoje so bili tudi pri nas izkljucno amaterji ali poklicni delavci s podrocja solske telesne vzgoje, ki pa so v telesnovzgoj­nih organizacijah sodelovali cisto prostovoljno. Koliko teh se je v 25 letih zvrstilo na najrazlicnejsih vodilnih mestih 
v delujocih telesnovzgojnih organizacijah, trenutno ni mogoce ugotoviti. Pribliino predstavo bi morda omogocil podatek, da imamo danes v obcini 25 telesnovzgojnih organizacij, ki so zdruzene v Obcinsko zvezo za telesno kulturo. Te so: TVD »Partizan« Besnica, TVD »Partizan« Duplje, TVD »Partizan« Kranj, TVD »Partizan« Naklo, TVD »Partizan« Preddvor-Bela, TVD »Partizan« Predoslje, TVD »Partizan« Trboje, TVD »Partizan« Visoko, SD »Jezersko«, SD »Krvavec« Cerklje, SD »Proleter« Adergas, SD »Svo­boda« Sencur, SD »Storzic« Golnik, SD »Triglav« Kranj, SD Zabnica, TVD »Kranj« Kranj-Strazisce, invalidsko sportno drustvo »Borec« Kranj, mladinski sportni aktiv Olsevek, mladinski sportni aktiv Orehek-Drulovka, keglja-ski klub »Simon Jenko« Podreca, Obcinska strelska zve­za, Pomorsko brodarsko drustvo Kranj in klub rejcev golobov pismonos »Kurir« Kranj. 
Nekatere od teh imajo tudi po vec avtonomnih klubov oz. druzin, katere bi po stevilu njihovega clanstva lahko smatrali ze kar drugim enakovredna samostojna drustva. Tako je torej vec kot 60 aktivnih telesnovzgojnih enot. Vsako od teh vodi poprecno po osem funkcionarjev. Po vsem tern lahko sklepamo na vsaj 480 amaterskih orga­nizatorjev telesne vzgoje in sportne dejavnosti v osnovnih organizacijah. 
Obcinska zveza za telesno kulturo v Kranju je kot skupna organizacija telovadnih in sportnih drustev v ob­cini nastala ieta 1961. Vodi jo 25-clanski izvrsni odbor, pod okriljem tehnicnega odbora pa deluje se osem stro­kovnih komisij (za atletiko, kosarko, namizni tenis, nogo-met, plavanje, rokomet, smucanje, splosno telesno vzgo­jo ter orodno telovadbo), trije zbori sodnikov (za atletiko, nogomet in rokomet) ter zbor vaditeljev, uciteljev in tre­nerjev smucanja. V tehnicnem odboru, komisijah in zboru vaditeljev smucanja pa delujejo se 203 funkcionarji. Tudi ce predvidevamo, da tretjina organizatorjev opravlja po dve ^funkciji, se vedno ostane 480 aktivnih druzbenih de­lavcev v telesno-kulturni organizaciji. 
Pomembno je se dejstvo, da vec komisij pri Obcinski zvezi za telesno kulturo v Kranju opravlja tudi funkcijo tekmovalne skupnosti za Gorenjsko, tako da organizirajo podrocna gorenjska prvenstva in lige (atletika, plavanje, rokomet, namizni tenis). 
Organizacijska vez med telesnovzgojnimi organizaci­jami v obni in skupscino je danes svet za prosveto, kul­turo in telesno kulturo, medtem ko je vec kot desetletje, vse do Ieta 1967, deloval samostojen svet za podrocje telesne kulture. Za prihodnost pa se snuje za to podrocje druzbene aktivnosti obcanov posebna samoupravna skup­nost. 
Aktivni udelezenci v telesnovzgojnih oz. sportnih orga­nizacijah, katerih stevilo cenimo na okrog 3100, se zbi­rajo na telesnovzgojnih objektih k rednim vajam, trenin­gom in tekmam po dvakrat do sestkrat tedensko. Vadi­teljsko-trenersko delo opravlja stalno ali obcasno vec kot 40 trenerjev in prednjakov. Za strokovno ustrezno orga­nizacijo tekmovanj v obcini skrbijo strokovne komisije, tehnicni odbor ter zbori sodnikov in trenerjev pri Obcinski zvezi za telesno kulturo. Poleg tekmovanj, ki se vrstijo vse leto, je treba omeniti se obcasne akcije. Te vnasajo v telesnovzgojno zivljenje v obcini pomembne popestritve (tecaji za neplavalce, smucarski tecaji za mladino in od­rasle, pionirska tekmovanja, organizacija vecjih kvalitet­nih tekmovanj in podobno). Nosilci teh akcij so prav tako omenjene komisije, odbori in zbori ali pa tudi posamezne osnovne telesnovzgojne organizacije. 
Redna dejavnost v telesnovzgojnih organizacijah se vsa povojna Ieta financira pretezno iz proracuna obcine. Le manjsi del potrebnih financnih sredstev si organizacije pridobivajo s clanarino in vstopninami ter obcasno iz dotacije delovnih organizacij. Prispevek obcine iz prora­cuna, ki ga je namenila Ieta 1969 za redno dejavnost te­lesnovzgojnih organizacij, je 610.000 dinarjev. Razen tega je iz proracuna obcine prejel Zavod za vzdrzevanje in izgradnjo sportnih objektov za del svoje dejavnosti se 
270.000dinarjev. V pridobivanju objektivnih pogojev za telesnovzgojno zivljenje je se posebno pomembno obdobje od Ieta 1962 
dalje. Da bo predstava o teh pridobitvah lazja, si oglejmo pomembnejse gradnje sportnih objektov: 
1963 Kranj: sportni park »Stanka Mlakarja« z dvema nogometnima igriscema, atletskimi napravami, teni­skimi igris, kosarkaskim igriscem, rokometnim igri-§6em, s tribuno in garderobami ter sanitarijami, Besnica: igrisce za rokomet in odbojko (crni ugaski), Podreca: dvostezno asfaltno kegljisce, 
1964 Podbrezje: nogometno igrisce, Orehek: nogometno igris, Olsevek: smucarska skakalnica (15 metrov), 

Kranj: asfaltiranje  rokometnega igrisca  »TVD  
Kranj«,  
1965  Adergas: igrisce za odbojko in mali nogomet (crni  
ugaski), smucarska skakalnica  (30 m),  
Besnica: smucarska skakalnica (25 m),  
2abnica:  rokometno  igrisce (crni ugaski),  
1968  2abnica:  dograditev  stavbe  z  dvoranico,  gardero­ 
bami in sanitarijami,  
Preddvor:  nogometno  igrisce,  
1969  Duplje: asfaltiranje rokometnega  igrisca,  
2abnica: asfaltiranje rokometnega igrisca,  
Naklo:  izgradnja  novega  rokometnega  igrisca  
(asfalt),  
Visoko: dograditev  nove  telovadnice.  

Gradnja navedenih objektov je bila financirana iz ob-cinskega proracuna (sportni park in zimsko kopalisce) ter iz sredstev sportne stave in igre »Loto«. Nekaj so k tern gradnjam prispevale tudi krajevne skupnosti. Precej sred­stev sportne stave in igre »Loto« pa je bilo porabljenih se za vzdrzevalna dela telesnovzgojnih objektov v obcini (skakalnica na Gorenji Savi, dorn v Podbrezjah, telovad­nica na Visokem, smucarska proga na Jezerskem, stre­lisca v Kranju, garderobe in kopalnice v raznih krajih obcine itn.). 
Razmere glede sportnih objektov so se v mnogih kra­jih obcutno popravile, vendar je treba po mnenju delavcev na podrocju telesne kulture v nasi obcini zgraditi se pre­cej sportnih povrsin, da bi lahko zadostili potrebam oz. ugodili interesu obcanov. Mislimo predvsem na mladinska igrisca, povrsine za sportno rekreacijo in se nekatere Objekte za tekmovalni sport. 
Seveda pa se telesnovzgojno zivljenje v obcini ne od­vija le v organizacijah. Danes bolj kot pred desetletji velja prepricanje, da je temelj telesne kulture solska teles­na vzgoja. Sole so ob solski reformi dobile sodobne ucne nacrte, ki vnasajo v ucnovzgojni proces nove, humane smotre. Vecina maticnih osnovnih sol v nasi obcini je zadnja leta v materialnih pogojih za telesno vzgojo toliko napredovala, da se morejo ciljem na tern vzgojnem pod­rocju ze povsem priblizati. Bolj kot objektivni lahko po­meni v teh solan danes oviro za realizacijo nalog pred­vsem subjektivni faktor. Koliko je deklarirana humaniza­cija vzgoje in izobrazevanja prodrla v pedagosko zavest in skozi njo tudi v solsko prakso, pa bo pokazala skorajs­nja prihodnost. 
V potrditev izboljsanja materialnih pogojev za telesno vzgojo v osnovnih solan naj velja naslednji pregled naj­pomembnejsih novih gradenj telesnovzgojnih objektov pri solah: 
1965 osnovna sola v Sencurju: telovadnica, 
1966 osnovna sola »L Seljak«: dve telovadnici, 
1967 osnovna sola v Sencurju: igrisce z napravami za osnovne atletske discipline (crni ugaski), igrisce za roko-met in kosarko (asfalt), za odbojko (crni ugaski) in zelene povrsine, 
1968 osnovna sola »F. Preseren«: enako igrisce kot v Sencurju, le da so povrsine za atletiko izdelane z rde­cimi ugaski ter z betonskimi robniki, da sta igrisci za rokomet in kosarko loceni in da manjka igrisce za odboj­ko, v zameno za to pa je urejeno zasilno miniaturno san­kalisce oz. smucisce, 
1969 osnovna sola »L Seljak«: igrisce kakor pri osn. soli F. Preseren (brez sankalisca); osnovna sola Preddvor: enako kot zgoraj; osnovna sola v Cerkljah: enako kot zgoraj. 
Razen osnovnih sol sta dobili pred leti igrisa tudi dve srednji soli (tekstilna in trgovska), medtem ko imata lastno telovadnico izmed 8 srednjih sol oz. solskih centrov le 2 (gimnazija in tekstilna sola), druge pa ze leta pesti huda stiska. Lokacija omenjenih sol in njihove potrebe po telesnovzgojnih objektih na eni ter urbanisticno progra­miranje na drugi strani pa sta, vsaj doslej, ocitno dva nezdruzljiva svetova. 
Upostevajoc vse hitrejso materialno izgradnjo, nara­sjoce zanimanje mladih generacij za sport in ozivljanje tako prakticnih kot teoreticnih spoznanj o telesnih aktiv­nostih lahko danes mislimo na prihodnost z neokmjenim optimizmom tudi na podrocju telesne kulture. Jamstvo za napredek nam je splosna druzbena zavest o biosocioloski vrednosti in nepogresljivosti telesne kulture, ceprav je pot od deklaracij do prakse vcasih tezavnejsa, kot bi bilo treba. Ko bo dokoncno prevladalo spoznanje, da je boj za mnozicni in kvalitetni sport v bistvu boj za popolnejse zivljenje sodobnega cloveka, boj za njegovo bio-psiho­socialno ravnovesje, nam proklamiranih ciljev ne bo tez­ko doseci. 
In the period of 25 years (1945—1969) in Kranj there was a great quantitative and qualitative progress in the field of physical culture, especially in competitive sport. The most suc­cessful results can be seen in mountaineering, athletics, judo, bowling, basketball, table-tennis, football, volley ball, swimming, handball, ski-ing, shooting and tennis. During that time the sportsmen from Kranj have won at many republic and national championships, they have gained many records, they participa­ted at the Olympic Games and they were also successful in international competitions. People from Kranj take part also in cycling, gymnastics, sledging, speedway, rowing, mountaineering, the scouts Organization, they play at bowls, ice-hockey, badmin­SPORT IN THE PERIOD AFTER THE WAR 
ton, mini-golf, they go for outings and they fish or hunt. The money for the permanent activity of the organizations for physi­cal training as well as for building and maintenance of sport facilities, is given from the budget of the Communal Assembly of Kranj. Only a small sum of money comes from the game "Loto" and from Betting. We have very modern sport grounds and gymnasiums in 7 schools, winter and summer swimming — pools and the sport park "Stanko Mlakar". They have all been built in the last few years. But the development in the field of sport activities hasn't been finished yet and it promises even greater contribution towards a better life of our citizens. 

ARHEOLOSKE NAJDBE V KRANJU IN OKOLICI OD LETA 1960 DO 1970 
ANDREJ VALIC 
Izbor arheoloskega gradiva, ki je bilo odkrito v pretek­lem desetletju, dopolnjuje znano osnovno sliko zivljenja v preteklih casih. To so najdbe, ki so prisle v Gorenjski muzej po nakljucju z zascitnim ali sistematicnim izkopa­vanjem. 
Med najstarejsimi najdbami po casu je kamnito kla­divo iz porfirja, ki je bilo odkrito v Zalogu pri Goricah. Najdbe kamnitih sekir so zelo redke, posebno na nasem podrocju;1 njihov pojav in uporaba sta vezana na sirok casovni razpon od mlajse kamene dobe (neolit) prek pre­hodne (eneolitika) do bronaste dobe. Nosilca te sekire lahko povezujemo z zivljenjem prazgodovinskega cloveka na neposredno okolico, to je na Gradisce nad Malijem pri Golniku.2 kjer je bila odkrita naselbina s sledovi bivanja iz tega casa: ilovnati lep kot obloga sten his, ki so bile pletene iz drevesnih vej, znacilna prostorocno izdelana hisna keramika za vsakodnevno uporabo in glinasta vre­tena. To mesto je bilo v preteklem stoletju, zal, vir za pridobivanje kamenja in tako uniceno za doslednejse raz­iskovanje. Manj stevilni znaki zadrzevanja in zacasnega bivanja cloveka v tem okolju in casu so bili tudi na gra­discu nad Pivko pri Naklem, kjer je bilo v nasuti plasti ilovice v notranjosti porusenega kasnoanticnega obramb­nega stolpa kremenovo strgalo, nadalje kremenova pu­scica in deli keramicnega loncka.3 Ti predmeti so podobni ali enaki onim, ki so bili najdeni na istocasni veliki neo­litski naselbini »na Spiku« pri Drulovki pod Kranjem, kjer zavije Sava v kanjon Zarice.4 
Veliko arheolosko vprasanje je odkrivanje sledov bro­naste dobe, ki nam jih do sedaj ni uspelo odkriti niti na vsem gorenjskem obmocju, ceprav zivi v tem casu kul­tura mostiscarjev na Ljubljanskem barju. Vzrok za odsot­nost materialne kulture je domneven. 
V Smartnem pri Cerkljah smo na Milharjevem hribu, kjer naj bi stal domnevni srednjeveski grad Brnikarjev v zgodnjem srednjem veku, odkrili na severnem temenu ilovnatega hriba delno ohranjen plan zarni grob, v kate-rem sta bili poleg atipicnega fragmenta glinaste posode §e dve fibuli ocalarki z osmico. Bronasta zica, zvita v 
Sl. 1. Zalog pri Gorih. Kamnito kladivo iz porfirja. Mlaj§a kamena doba 
svitek je slabo ohranjena, ker je bila sezgana na grmadi skupaj s pokojnico. Znacilen predmet, ki je bil v zarnem grobu, je bil na Gorenjskem obmocju redkeje najden, v vecjem stevilu pa se pojavi na ilirskih grobiscih v Ljub­ljana Mariboru itd.5 in oznacuje cas kulture zarnih grobisc »B«. Z antrakotomsko analizo oglja je dolocil dr. A. Ser­celj, da je bil les, ki so ga nasekali, z njim pripravili grma-do in na kateri je bila sezgana pokojnica, javorov — maklen (Acer campestre), bukov (Fagus silvatica) in ga­brov (Carpinus betulus). Torej so za seziganje uporabljali »trd« les. Nacin pokopa se navezuje na svetolucijski kul­turni krog kakor druga gorenjska plana zarna grobisca. 
Velik casovni skok v preteklem zivljenju, ki ga moramo hote oznaciti brez novih najdb, je klasicno obdobje hal­statske in latenske kulture. Sele iz rimskega obdobja na­sega stetja je zabelezeno vec novih odkritij, ki so toliko bolj dragocena, ker se pojavijo na mestih, ki do sedaj niso bila naznacena v arheoloski literaturi. Tako moram omeniti od­kritje zgodnjeanticnih rimskodobnih zganih grobov »na Gmajni« pri Tupalicah v blizini Preddvora. V njih so bili poleg vecje mnozine zganine se glinen vrcek in oljenka italske importirane keramike in keramika domace grobe izdelave.6 

SI. 2. SenSur pri Kranju. Sarkofag iz peäSenjaka z napisom (IV. stol.) 
Vse lastnosti teh grobov in predmetov se navezujejo na bliz­nje, vecje grobisce v Bobovku pri Kranju, ki casovno sodi v konec prvega in zacetek drugega stoletja n. st. Grobo izdelana keramika kaze, da je bil pokojnik romaniziran prebivalec, ki je prevzel navade pogrebnega obreda iz anticnega duhovnega sveta.7 Enaka groba sta bila odkrita tudi na Gradiscu nad Malijem pri Golniku.8 
V kasnoanticni cas opredeljujemo nakljuo najdbo iz Sencurja pri Kranju,9 kjer je bil na ledini v »Kamnici« od­krit sarkofag z napisom iz pescenca, ki je lezal priblizno 30 cm pod njivsko povrsino in usmerjen proti vzhodu. Na vzhodni, krajsi stranici kamnite skrinje je izrezana od­prtina s pokrovom, ki ima svoj pomen v religioznem ob-redu za pokojnikovo duso. V rakvi sta vznak lezala dva pokojnika, verjetno pokopana zaporedno. Pod desno dla­njo iztegnjene roke boljse ohranjenega moskega skeleta (verjetna starost manj kot 40 let in telesne visine 170 cm) je bil bronast novec Constantina Velikega (306 do 337 
n. St.), kovan 334 do 335 n. st. Drugi skelet je bil komaj 
zaznaven (spol?, starost?). Na zunanji strani rakve je s preprosto vrezano tabulo okvirjen stirivrstni napis, ki je slabo ohranjen. Prvi vrstici od zgoraj navzdol sta izlizani zaradi mehanicnega delovanja atmosferilij. Crke so delno kurzivne, neenakomerne in v posameznih partijah obru­sene. Napis je problematin; epigraf J. Sasel meni, da je to kränski tekst. Vas lezi v ravnini in je bila v bliznji preteklosti izrazito poljedeljska, domnevati pa moremo, da je bilo tako tudi v antiki. Spomenik je bil prvotno vi-den; scasoma se je ugrezal zaradi velike lastne teze vse globlje ali pa je bil uporabljen dva ali trikrat zapored. Drugo vprasanje je, zakaj je bil izropan. Kateri nagibi in vzroki so pripeljali do tega in kdaj? Odkrit sarkofag v Sencurju ima svoj pomen, ker je do sedaj prevladovalo mnenje, da ima Gorenjska samo tranzitno vlogo ob strani stratesko vazne ceste Emona — prek Atransa (Trojan) v Celeo in dalje v Poetovio, vendar lahko trdimo na osnovi drugih najdb, da ima v tern su tudi svojo pomembno gospodarsko obelezje za rimski imperij. 
SI. 3. Gradiäce nad Pivko pri Naklem. Zasnova tlorisa obrambnega stolpa 10 x 10 m v notranjosti gradiäca. Kasna antika 

SI. 4. Gradiäce nad Pivko. Fragment kamnite ploäce z napisom. Kasna antika SI. 6. Gradiäce nad Pivko. Izbor zeleznih puäcnih osti, s katerimi so stari SI. 5. Gradiäce nad Pivko. Kamnita puäca iz kremena. Mlajäa kamena doba 
Slovani unlcili obrambnl stolp 
SI. 7. Labore pri Kranju. Uhan iz bronaste zice in s prive­skom, na katerem je moder steklen polieder. Kasna antika 
SI. 8. Izbor grobnih pridatkov iz staroslovanskega grobiSca. Obdobje ketlaäke kulture (9. do 12. stol.) 

Drug Objekt, ki je vzbujal arheolosko pozornost in bil tudi v celoti raziskan, je gradisce nad Pivko pri Naklem.10 Je ob robu Udenborsta na 20 m visoki labornati pecini, ki prepadno pada proti severu in zahodu, kjer poteka »stara cesta«. Proti vzhodu, v notranjosti gozda, sta branila do-hod na gradisce globoko izkopan obrambni jarek in visok, ilovnat nasip v obliki polkroga. Gradisce se je delilo v dva dela: v glavni in pomozni. Med njima je potekal globoko izkopan obrambni jarek. Natancnejsa funkcija pomoznega obrambnega prostora je lahko samo domneva; verjetno je nastal iz trenutne potrebe. Vecji del raziskovanj je bilo osredotocenih na glavni del gradisca, kjer je bila odkrita stirikotna jama s posameznimi elementi zidanih temeljev, rusevine zidu, jame za kole in drobno kultumo gradivo, ki casovno in kulturno opredeljujejo objekt. Obrambni stolp kaze kvadratno tlorisno zasnovo v obsegu 10 x 10 m z de­belino zidov 2 m. Iz rusevin zidu se je dalo sklepati, da je bil zid obrambnega stolpa zidan iz oblic, obdelane la-bore in pescenjaka, delov nagrobnikov z razlicnimi okvir­nimi profili, ostankov nagrobnikov z napisi in dela kam­nite pepelnice. Na osnovi drugih primerov smo ugotovili, da so uporabljali gradivo iz zgodnje anticne nekropole, ki je bila domnevno na mestu danasnje vasi Pivke. V no­tranjosti obrambnega stolpa je bila debelejsa plast oglja (jesen, jelka, bukev in hrast), ki kaze na lesene dele stav-be, in v njej vecje stevilo razlicno oblikovanih zeleznih puscicnih osti, ki dokazujejo nacin in okoliscine, kako in kdaj je bil objekt razrusen. Obrambni stolp je bil zgrajen po vzoru anticne in bizantinske vojaske tehnike; imel je svojo varovalno in nadziralno funkcijo ob kriziscu tovornih poti, ki so vodile iz Kranja prek Ljubelja na Korosko ali proti Radovljici. V sirsem pomenu pa spada v vojasko organizirani limes, ki je obstajal iz sistema utrjenih took in zavarovanih sotesk. Omenjene smeri tovornih poti so postale posebno pomembne v kasni antiki oziroma ob pre­seljevanju narodov, ko gorenjski prostor v prvi polovici 
6.stoletja dobi strateski pomen v urejanju obrambe, pro-meta in poselitve. Na osnovi najdenih razlicnih zeleznih puscic sklepamo, da so obrambni objekt razrusili stari Slovani v 7. stoletju, to je v njihovih prvih naselitvenih navalih na ozemlje danasnje Gorenjske. To potrjujejo tudi historicni viri in najdbe, ki govore, da so bili Slovani obo­rozeni z lokom. 
Na mestu tovarne Sava na Laborah" je bilo po na­kljucju odkrito pri gradbenih delih nekaj skeletnih gro­bov, ki so imeli smer SV (lobanja) in stopala proti JZ. Med njimi je bil eden otroski, drugi juvenilen, drugi pa so bili uniceni in smo sledili samo grobne jame. Mlajsi skelet je imel ob senceh strte lobanje delno ohranjena uhana, ki sestojita iz obrocka, na katerem visi na dvojno oviti bronasti zici vdet moder steklen polieder kot obesek. Podobne steklene obeske oziroma uhane opisuje S. Panic; odkril jih je na grobiscu v Brezju nad Zrecami in jih raz­laga kot del nose domacega romaniziranega prebivalstva.'2 
Cas po naselitvi Slovencev od 7. do 9. stoletja ni za­znamovan z nikakrsno najdbo in pomeni arheoloski pro­blem ne samo v kranjskem prostoru, temvec na sirsem slovenskem obmocju, ker nastopa v tern casu v Panoniji tako imenovana avaro — slovanska kultura, ki do sedaj pri nas ni bila odkrita. 
Med vecja raziskovanja stejem odkrivanje staroslovan­skega skeletnega grobisca v Kranju okoli fame cerkve, kjer je bilo odkritih ze vec kot 600 skeletnih grobov in precejsnje stevilo poznosrednjeveskih. Med temi ima ena tretjina znacilne kulturne pridatke, ki opredeljujejo cas in kulturo,'3 to je 9. do 12. stoletje, ker se najdeno gra­divo vkljucuje v cas tako imenovane ketlaske kulturne sku-pine, ki obsega Kranjsko, Korosko in del Primorske. Ne-koliko desetletij starejsi morejo biti odkriti skeletni staro­slovanski grobovi v vezi Mestne hise — sedaj Gorenjski muzej v Kranju, ki spadajo po nacinu pokopa v tip gro­bisca »za hiso«.14 Med posameznimi slovanskimi skelet­nimi pokopi so pomembni grobovi, ki so bili odkriti v Srednjem Bitnju pri Kranju.15 Ob enem pokojniku je bil znacilen tip slovanskega keramicnega loncka. Enak temu je bil pred casom odkrit na prostoru vile Bled na Mlinem.16 V isti cas sodita tudi skeletna groba, ki sta bila odkrita vzhodno od vasi Mlake pri Kranju17 (Oretnikov peskolom). Zanimiva sta predvsem po nacinu pokopa. Eden izmed njiju je bil pokopan v preprosto leseno krsto, sestavljeno iz desk, drugi pa brez nje. Ta nacin pokopa nam je znan v posameznih primerih tudi v Kranju,18 na Bledu-Pristavi19 in v Blatogradu.20 Iz tega casa smo odkrili tudi staroslo­vansko skeletno grobisce v Smartnem pri Cerkljah na Gorenjskem,21 kjer so lezali vecinoma otroski skeleti v zidani grobnici, in troje staroslovanskih skeletov v Bri-tofu pri Kranju22 ter en zenski skelet, starosti okoli 30 let, v Spodnjih Dupljah,23 ta je imel ob lobanji znacilne bro-naste uhane lunicastega tipa. 
Kratek in skop pregled arheoloskih najdb v Kranju in okolici iz nase preteklosti ima svoj pomen v tern, da iz­popolnjuje kulturno-materialno sliko celotnega gorenjskega prostora. Drobci, ki se nam odkrivajo, pa bogatijo nase spoznanje o minulem zivljenju in prehojeni poti cloveka. 
SI. 9. Srednje Bitnje pri Kranju. Znacilen tip staroslovanskega glinastega loncka, okrasenega z valovnico. Zgodnji sr. vek 
OPOMBE 
1 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled, Dela SAZU 12. Ljub­ljana 1960, 3; 
S.Gabrovec, Kamnisko ozemlje v prazgodovini, Kamniski zbornik 10, Kamnik 1965, 90-91; A. Valic, Varstvo spomenikov 8, Ljubljana 1960-1961 (1962), 223. 
2 T. Bregant, 2e pred stirimi tisoc leti je prebival clovek na Malijevem gradisu pri Golniku, Glas Gorenjske, st. 68, 6. IX. 1967, 7. 
3 A. Valic, Gradisce nad Pivko pri Naklem, Arheoloski vest-nik 19, Ljubljana 1968, 488. 4 J. Korosec, Drulovka. Zbornik filozofske fakultete v Ljub-Ijani 4, 1960, 10, 11 T.3:9. 5 F. Stare, llirske najdbe zelezne dobe v Ljubljana Dela SAZU 9, Ljubljana 1954, 84. 6 A. Valic, Varstvo spomenikov 9, Ljubljana 1962—1964 (1965), 187. 

7 P. Petru-A. Valic, Drugo zacasno porocilo o izkopavanjih v Bobovku pri Kranju, Arheoloäki vestnik 9-10/2, Ljubljana 1958­1959, 133—173; A. Valid, Kranj z okolico v rimski dobi, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj 1960, 35, 36. 
8 Leta 1969 je na Gradiscu nad Malijem pri Golniku izko­paval arheoloski seminar filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom doc. dr. Tatjane Bregant in s sodelovanjem Gorenjske ga muzeja v Kranju; ob tej priliki je odkril neolitsko naselbino in dva zgana rimska grobova v srediscu platoja naselbine. 
' A. Valic, Rimskodobna najdba v Sencurju pri Kranju, Arheo­loski vestnik 18, Ljubljana 1967, 195—201. 10 A. Valic, Gradisce nad Pivko pri Naklem, Arheoloski vest­
nik 19, Ljubljana 1968, 485—504. 11 A. Valic, Varstvo spomenikov 10, Ljubljana 1965 (1966), 207. 12 S. Pahifi, Anticni in staroslovanski grobovi v Brezju nad 
Zrecami, Razprave SAZU 6. Ljubljana 1969, 252. 13 A. Valic, Problematika zgodnjega srednjega veka na Go-renjskem, Arheoloski vestnik 1970 (v tisku). 14 A. Vali, Prezentacija staroslovanskih grobov na mestu odkritja, Varstvo spomenikov 11, Ljubljana 1966 (1697), 13—17. 
15 A. Vali, Staroslovansko grobisce v Smokucu pri Zirovnici in Srednjem Bitnju pri Kranju, Arheoloski vestnik (Brodarjev zbornik) 13-14, Ljubljana 1962-1963, 565—578. 
16 R. Lozar, Arheoloäke najdbe na Bledu, Glasnik muzej­skega drustva za Slovenijo 10, Ljubljana 1929, 58—60. fig. 1-2; 
J. Kastelic-B. Skerlj, Slovenska nekropola na Bledu, Dela SAZU 2, Ljubljana 1950, 13. 17 A. Valid, Varstvo spomenikov 9, Ljubljana 1962—1964 
(1965), 199. '8
 A.Valic, Staroslovanski Kranj, Arheoloski vestnik 18, 1967, 417—421. 19 J. Kastelic - B. Skerlj, Slovanska nekropola na Bledu, 22. 20 A. Ss - S. By, Zalavar, Die Ausgrabungen Geza Fehers in Zalavar, Budimpeäta 1963, 48 in slede. 21 A. Vali, Staroslovansko grobise v Smartnem pri Cerkljah na Gorenjskem, Arheoloäki vestnik 1970 (v tisku). 22 A. Vali, Izkopavanje v Britofu pri Kranju, Varstvo spome­
nikov 1969 (v tisku). 23 A. Valic, Varstvo spomenikov 12, Ljubljana 1969, 102. 
ARCHÄOLOGISCHE AUSGRABUNGEN IN KRANJ UND UMGEBUNG IN DER ZEIT VON 1960 BIS 1970 
Der Umfang des archäologischen Materials, welches in dem vergangenen Zeitabschnitt gefunden wurde, ergänzt das Grund­bild des Lebens in weiterer Vergangenheit. 
Der zeitlich älteste Gegenstand ist ein Hammer aus Stein (Porphyr), der zufällig in Zalog bei Gorie entdeckt wurde und bestimmt eine Seltenheit fr das Gebiet von Gorenjsko bedeutet. Die zeitliche Erscheinung und Verwendung reichen vom Neoli­thikum er die eneolitische Periode zur Bronzezeit. Aus dieser Zeit stammt auch die neuentdeckte Siedlung (Wohnhaus und Keramik-inventar des täglichen Bedarfs) Mali bei Golnik, in der unmittelbaren Nähe von Zalog. Weniger zahlreich waren die Gegenstände, die bei Bauarbeiten oberhalb von Pivka bei Naklo gefunden wurden und von vorergehenden Siedlungen des urgeschichtlichen Menschen sprechen. Diese Funde sind denen, welche J. Korosec in der großen Siedlung in Drulovka unterhalb von Kranj entdeckt hatte, ähnlich. Bis heute haben wir leider keine Funde aus der Bronzezeit, obwohl uns das Torfland bei Ljubljana fr eine Pfahlbaukultur Beispiel ist. Auf dem Milhar Berg in Smartno bei Cerklje na Gorenjskem wurde ein Urnen-grab untersucht, wobei man zwei Brillenfibulas mit Achter aus Bronze fand. Das Grab geht zeitlich in die Kultur der Urnen­gräber »B« und wird mit der illyrischen Eisenzeitnekropole in Ljubljana in Verbindung gebracht. Keine neuen Funde sind aus der klassischen Hallstattzeit, wie auch aus dem Latenszeitab­schnitt zu verzeichnen, denn die ersten Entdeckungen stammen erst aus der fren Rerzeit. Hier handelt es sich um die Gräber in Tupalie bei Preddvor und auf der Baustelle Mali bei Golnik (1. und 2. Jahrhundert). 
In die späte Rerzeit geht der Sarkophag aus Senr bei Kranj. Er enthielt zwei Tote. Das besser erhaltene Skelett stammt von einem Mann unter 40 Jahren und hatte unter der rechten Handfläche eine Mze aus der Zeit des Kaisers Kon­stantin (306—377 n. u. Z.). Auf der Außenseite des Sarkophags befindet sich eine vierreihig eingerahmte Inschrift. Die Schrift ist nicht mehr lesbar, wahrscheinlich religichristlichen Inhalts. 

Aus derselben Zeit erregten auch die Funde in Pivka viel Aufsehen. Untersucht wurde der Wehrturm (10 X 10 m), der an der zugänglichen Seite durch einen Graben und durch einen Wall geschzt war. Die Befestigung te Kontrolle and Schutz der wichtigsten Handelswege aus. Das Vorbild und die Enste-hung des Wehrturms, sowie die Art der Zerstung werden durch das neugefundene Kleinmaterial zeitlich bestimmt. Unter den anderen Gegenständen wurden mehrere eiserne Pfeilspitzen gefunden, sodaß man vermuten kann, daß die Befestigung durch die Altslawen zerstt wurde, als sie das Land, das heutige Gorenjsko, ansiedelten. Aus dieser Zeit entstammen auch die Skelettgräber in Labore in der unmittelbaren Nähe von Kranj. In einem der Gräber wurde ein Ohrring aus Bronze mit einem Gehänge aus Glas in Form eines Polieders gefunden. 
Nach der Ansiedlung der Slowenen (7. bis 9. Jahrhundert) im Gebiet von Gorenjsko liegen keine Funde vor. Dies stellt das Hauptproblem der archäologischen Forschung des fren Mit­telalters dar, da zu dieser Zeit in Pannonien die sogenannte avaroslawische Kultur entsteht. Unter die wichtigeren Ausgra­bungen aus der Zeit vom 9. bis zum 12. Jahrhundert zählen wir die vielen Skelettgräber bei der Pfarrkirche in Kranj. Die Fundstelle ist sehr umfangreich und zählt er 600 Skelette, wie auch mehrere mittelaterliche Gräber. In der Nähe, beim alten Rathaus (dem heutigen Gorenjski muzej), befanden sich eben- an, welche man in Smartno bei Kranj und in Britof bei Kranj falls altslawische Skelettgräber mit den charakteristischen Grab- fand. requisiten: Schläfenzierringe, Messer, Ringe. Nach der Art der Der kurze archäologische Überblick er die Ausgrabungen Beerdigung ist die Fundstelle in die Reihe der Grabstellen »hin- auf dem Gebiet von Gorenjsko hat den Sinn, damit das kultu­ter dem Haus« einzureihen. Solche Grabstellen fand man auch relle und materielle Bild unseres Raumes zu ergänzen. Die 
in Srednje Bitnje bei Kranj, in Mlaka bei Kranj und in Spodnje Einzelteilchen, die sich uns offenbaren, bereichern unser Wissen Duplje. Der Art »um der Sakralstätte« gehen aber die Gräber er das Leben einer weit zurkliegenden Zeit. 
GRADOVI NA OBMOCJU KRANJA 
MAJDA 20NTAR 
Nastanek gradov tudi na kranjskem obmocju zastavlja vprasanje morebitne kontinuitete zgodnjesrednjeveskih gradisc in fevdalnih gradov. Vir iz casa med leti 1154 in 1156 npr. omenja »hrib« v kraju Baselj, ki je pripraven za grad in na katerem je ze bil nekdaj kastei.1 Mnenja sem, da so potrebne za pojasnitev vprasanj, ki so povezana s temi gradisci in ki jih srecamo na Gorenjskem v vecjem stevilu, obsezne arheoloske raziskave. Zato se v tern pri­spevku omejujem le na gradove v smislu fevdalnih gradov. 
Prve podatke o najstarejsem gradu v Kranju zasledimo v virih ze v 11. stoletju. Vendar pa so bili to, kar se v virih do 12. stoletja omenja kot »grad« (castellum, castrum, urbs) v vecini primerov le utrjeni dvori, stolpi ali stara gradisca.2 V 12. stoletju pa so bili tudi na obmocju Kranja, podobno kot drugod na Slovenskem, ze postavljeni prvi zidani gradovi in to na vzpetinah, na tezko dostopnih in naravno zavarovanih krajih. Sorazmerno precejsnje stevilo srednjeveskih gradov na obravnavanem obmocju (vsaj 9) je bilo tudi posledica razvoja vecjega stevila zemljiskih gospostev. Tedaj vodilni druzbeni razred, plemstvo, je potreboval oporisca svoje oblasti, upravna in gospodarska sredisca svojih zemljiskih gospostev ter varna bivalisca za svoje druzine. 
Za zgodnje obdobje zidanih gradov je tudi pri nas znacilna predvsem stolpasta oblika. Cetverokotni stolp (turn) je sluzil kot utrdba, za stanovanje in za potrebe uprave. Zaradi vecje udobnosti so priceli scasoma staviti poleg stolpa — ta je ostal osrednji element grajske arhitekture pri vecini gradov, ki so bili postavljeni na kranjskem teritoriju v srednjem veku — se poseben trakt stanovanjski palacium. V tej obliki diferencirano grajsko poslopje je potrebovalo za svojo zascito se posebno ob-zidje, ki so ga v dobi gotske arhitekture dopolnjevali znacilni obzidni stolpi. Od tedaj dalje so posvecali glavno pozornost gradnji stanovanjskega dela gradu, medtem ko je stolp obdrzal vlogo utrdbe. Grajska poslopja so pre­zidavali, sirili in jim dodajali nove trakte za stanovanjske in upravne potrebe. 
V drugi polovici 15. in v zacetku 16. stoletja, to je v casu, ko je bila srednjeveska grajska arhitektura na visku, so zaradi turskih vpadov in kmeckih uporov gradove po­novno v vecji meri utrjevali. Srednjeveski gradovi se na obravnavanem ozemlju v prvotni obliki niso ohranili. Zato moremo slediti elemente romanske in gotske arhitekture le v razvalinah ali v prezidavah nekdanjih starejsih gra­scin. V 16. stoletju, to je v casu, ko so zaceli uporabljati strelno orozje in je rasla teznja po vse vecji stanovanjski udobnosti, so bili postavljeni vsi ostali gradovi na kranj­skem obmocju. V tern casu so gradovi zaceli izgubljati svojo obrambno in stratesko vlogo in so jih gradili v rav­nini.3 
Skofje iz tirolskega Briksena, ki so pridobili obsezno zemljisko posest v gornjesavski dolini s sedezem na Bledu, so ustvarili v prvi polovici 11. stoletja svoje zemljisko go-spostvo tudi severno od Kranja. Sredisce te posesti je bilo v Kranju, kjer se omenja okoli leta 1075 brik­senska utrdba.4 Ni pa znana lokacija te utrdbe; tudi skofje niso obdrzali posesti okoli Kranja, potem ko jih je v prvi polovici 13. stoletja zajela gospodarska kriza.5 
V Kranju , »Creini«, je najmanj od 12. stoletja dalje stal grad, kjer je imel svoj sedez dezelni grof za Kranjsko, Krain(burg).6 Tudi lokacija tega gradu za sedaj se ni ugo­tovljena, obstaja pa domneva, da bi mogli iskati njegov polozaj na robu savske terase, kjer je pozneje zrastel tudi ortenburski grad.7 Vsekakor pa je imel grad dezelnega grofa pomembno vlogo pri nastanku mesta. 
Grofje iz Ortenburga na Koroskem so zdruzili v svojih rokah vecji del ozemlja med Karavankami in Julijskimi Alpami in so imeli oporise na gradu Lipnici (Waldenberg). Svojo posest so v zacetku 12. stoletja razsirili se ob Savi do Besniskega borsta, Sv. Jo§ta in Smarjetne gore in postali nevaren sosed skofjeloskemu gospostvu freisin­skih skofov. Tik ob meji so postavili Ortenburzani v tern casu na severozahodnem robu Smarjetne gore grad Wartenberg , kise prvic omenja v arhivskih virih med leti 1192 in 1198 (castrum in Wartenberch). Po gradu War-tenbergu se je imenoval tudi Ortenbunzan Henrik (1145 do 

13 193 
1192). Skofje iz Freisinga so se mocno trudili, da bi za­ustavili nadaljnje sirjenje ortenburske posesti. Ko so med leti 1195 do 1197 prisli do posesti Wartenberga, so dali podreti grajsko zidovje, ces da imajo v bliznji Loki dovolj utrjen grad. Spor med Ortenburzani in freisinskimi §kofi je bil poravnan sele leta 1263, ko je grozila zaradi delitve posestev v nisi Ortenburzanov bratomorna vojna. Sporno ozemlje ter grad Wartenberg so postali tedaj do-koncno freisinska posest. Racunati je, da so grad v tern casu popolnoma porusili.8 Na nekdanji grad spominja tudi ledinsko ime »na gradiscu«. 
Na osrednji planoti, kjer je nekdaj stal grad, so se vidni ostanki razvalin. Ohranjeni so temelji stolpa kvadrat­nega tlorisa, centralni plato, viden pa je tudi vhod. Na vzhodu je bil grad zavarovan s tremi obrambnimi jarki, ki so locevali grajski plato od pobocja. Na severozahodnem pobocju Smarjetne gore je se ohranjena pot, ki je vodila h gradu. Vhod v stolp je omogocal verjetno dvizni most.9 Pripadajoca grajska pristava je bila v bliznji Kucni in je imela do potresa leta 1895 se podobo dvorca s stol­picem.'0 
Ob izgubi Wartenberga so postavili leta 1256 Orten­burzani z dovoljenjem dezelnega kneza ob savski strmini v Kranju utrjen stolp. Utrdba je presla v za­cetku 15. stoletja v roke celjskih grofov. Po smrti zadnjega Celjana je zapadel ta dvorec skupaj z drugo celjsko po­sestjo vladarju. Ta ga je sredi 16. stoletja prodal podjet­nemu Janzu Khislu iz Fuzin, ki je postal predsednik dvor­ne komore v Gradcu. Khisl je dvorec prezidal v grad ter prejel leta 1578 od vladarja dovoljenje, da imenuje grad po svojem poplemenitenem nazivu »Khislstain«. Tri leta prej je kupil Khisl tudi zastavljeni kriski zemljiski urad (imenovan po vasi Krize), ki je postal podlaga zemljiske posesti Kieselsteina.11 
Danasnjo obliko je dobil grad Kieselstein ob prezida­

vah v 17. stoletju. Ohranjena grajska portala, prvi iz 
okoli leta 1578, drugi pa nekoliko mlajsi, imata izrazito 
italijansko renesancno obliko. Prvi je na jugovzhodnem 

traktu poslopja, drugi pa je danes vzidan v dvoriscni zid 
gradu.12 
Z drobljenjem nekdaj strnjenega freisinskega gospo­

stva je zrasla v Straziscu tudi manjsa posest pi. Schrottov. 
Ti so v 16. stoletju sezidali manjsi grad pod Smarjetno 
goro, imenovan po lastnikih S c h r o 11 e n t u r n ali po 
bliznji grajski kapeli sv. Petra tudi sentpetrski grad. Na 
cas nastanka gradu spominja tudi letnica 1574 na graj­
skem portalu. Med poznejsimi lastniki gradu so bili po­membni pi. Sigesdorfi, ki so opravljali razne sluzbe pri loskem zemljiskem gospostvu.13 
Dvorec P r e v o I a (Prewald) nad Kranjem se omenja prvic ze leta 1497. Tedaj ga je kranjski mestni sodnik Mihael Pticka zapustil svojim hceram; ko pa bi njun rod izumrl, pa naj bi pripadla Prevola s pritiklinami v popolno last kranjskemu mestnemu spitalu, vendar pa se to ni uresnicilo. Dvorec je imel enako kot Novi grad pri Pred­dvoru in Brdo pri Kranju pravico obgradja (Burgfried). 1591 je presel v last Sebastjana Harrerja, ki je bil od leta 1604 tudi lastnik grascine Hrib. Stotnik Gregor Toperzer, ki je v 17. stoletju posedoval Prevolo, je dvorec v vecji meri prezidal.14 
V 16. stoletju je bila postavljena tudi izrazita stanovanj-ska grascina G o I n i k (sprva imenovana Kreuzhof), ki se prvic omenja leta 1566, ko je njen lastnik Jurij Kreutzer izgubil zastavljeni kriski urad. Leta 1696 je presel grad od Jurija Baltazarja pi. Raunach na Hansa Jakoba pi. Gal­lenfels, po katerem je dobil tudi novo ime Gallenfels. V Valvasorjevem casu so grascinski posestniki prikljucili se bliznji dvorec Brezovje (Birckenhof), ki je bil pred tern last gospodov Rasp.15 Grad je bil v vecji meri prezidan po letu 1922, ko je bil kupljen za namene zdravilisca.16 
Nastanek gradu Brdo (Egg) pri Kranju je pove­zan z osebnostjo podjetnika Jurija Egka, kranjskega vi-cedoma, ki je s posojili vladarju pridobil v zastavo vrsto dezelnoknezjih posestev, med drugimi tudi nakelski in primskovski zemljiski urad izumrlih Ortenburzanov in Ce-Ijanov. Grad v ravnini pri Predosljah je dal zgraditi v prvih letih 16. stoletja.17 
Pri gradnji je viden mocan vpliv severnoitalijanske re-
nesanse. Grad ima cetverokotno zasnovo s pravokotnimi 
stolpi na vogalih, ki so znacilni za italijansko utrdbeno 
renesancno arhitekturo (podobno pri nas tudi grad Brdo 
pri Lukovici, Krumperk).16 Zlasti v 20. stoletju so grad vec­
krat prezidali oziroma preurejali. Jurij Egk in njegovi na­
sledniki so uredili v blizini gradu tudi manjsi kmetijski 
obrat, dali so izkopati tri ribnike in uredili velik park. Med 
leti 1744 in 1747 je presel grad v last Zoisov. Tudi Ziga 
Zois se je kot zavzet botanik ukvarjal z urejanjem okolice 
gradu. S pomocjo tlake svojih podloznikov je povecal 
ribnike, preurejal je tudi park." 
Severno in vzhodno od Kranja, na nekdaj strnjenem ozemlju andeskih gospodov, se omenjajo v casu od 11. do 13. stoletja stevilne druzine nizjega plemstva, ministe­rialov in vitezov. Andeski so jih potrebovali za vojasko, gospodarsko, upravno in druge sluzbe.20 Med njimi se omenjajo v letih 1139, 1140 in 1178 gospodje Novigrajski,2' ki so si postavili ob vhodu v dolino Kokre grad imenovan Nov i gra d (Neuburg). Grad (hoff zu Newnburg) se ome­nja v ohranjenih virih prvic leta 1307;22 na podlagi ostan-
>>> "-«j» 
--J4 /.JO ' 
s,^. 
riii 
*ra m-^% 
^3^;^^;J^<" 
C3. 
SI. 1. Grad Wartenberg na severozahodnem pobou Smarjetne gore, tloris (inz. Peter Fister), fototeka Gorenjskega muzeja 
" •, ~ • 
y w 
' ^ 'A. '• 
• >^ 
*\ ' l "*• i' 
'^\ /*? ;• >' 
V \ & s. *. 7 V.<.4 . •­
i 
*. t 
' J. <_ 
-'.L ./.t »<»'•. * 
i. • *•/.' «/tt-?* 
Je. /. Ł '''**.«• *^-, f,; 
<" 
$& ' >"V *t'">i'-;:.'" -*• V ' " <:*- ' *-*«• A ''V«.*"« 
*5*V «.*.•-.'/ ,,\ t 
Sl. 2. Grad Brdo (Egg) pri Kranju, po katastrski mapi iz leta 1826, fototeka Gorenjskega muzeja 

^^i:g*;g!^^ ;^ * 
•^-"•^xwr, ,..'.w> 
Sl. 3. Novi grad (Neuburg) Potoce nad Preddvorom, tloris (inz. Peter Fister), fototeka Gorenjskega muzeja 
kov arhitekture pa moremo sklepati, da je bil grad po­stavljen ze sorazmerno mnogo prej, tako da ga lahko uvrscamo med najstarejse gradove na nasem obmocju. Tudi Valvasor omenja listino iz leta 1156, ki naj bi bila datirana na gradu Novi grad in ki se nanasa na zemljiski urad Predvor.23 
Leta 1387 je grad in gospostvo kupil vitez Ernest Lob­minger, ki je spadal med najodlicnejse vazale Hugona iz Devina. Ko je leta 1399 izumrl rod Devinskih, so njihovi dedici gospodje Walsse pridobili tudi Novi grad. Grad in gospostvo je bilo nato v posesti Celjskih grofov, po smrti zadnjega Celjana pa sta prisla v posest dezelnega kneza.24 Morda ze v borbah za celjsko dediscino (1456) ali pa ob turskem vpadu na Korosko ali pa ob potresu leta 1511 — je bil grad mocno poskodovan oziroma porusen. Na Valvasorjevi upodobitvi je grad ze popolna razvalina.25 
Grad Novi grad je bil postavljen na vzpetini nad gra­dom Turnom levo od poti, ki vodi k Sv. Jakobu. Imel je izrazito strateski znacaj, saj je zapiral dostop v dolino Kokre. Grajski kompleks je obsegal stolp kvadratne ob-like, ki je v tlorisu se povsem ohranjen, in stanovanjski palacium, v temeljih najbolje ohranjen zlasti na severo­zahodni strani gradu. V tlorisu so vidni tudi temelji treh prostorov in domnevni vhod. Grad je bil na jugovzhodu utrjen s tremi obrambnimi jarki, na severovzhodu pa z enim vecjim obrambnim jarkom.26 
Pod Novim gradom je bil v 14. stoletju postavljen grad Turn pod Novim gradom (Thurn unter Neuburg).27 V virih se omenja prvic leta 1408 (an dem Ten bey Newnburg und an dem hoff daselbs).28 Njegova zemljiska posest se je razvila iz vecjega dela popesti Novega gra­du, potem ko se je ta zacela drobiti. Ob koncu 14. stoletja so oddajali Celjski grofje, ki so bili lastniki Novega gradu in Turna, slednjega v zakup vitezom iz Podkrnosa, v za­cetku 15. stoletja pa rodbini Schrott. Leta 1513 je grad in gospostvo Turn kupil Jurij pl. Eghk od dediv Jerneja Schrotta in mu pridruzil gospostvo Novi grad.29 
Grad Turn je bil leta 1439 v borbi za celjsko dediscino porusen,30 nakar so ga zopet obnovili. Danasnja grajska stavba je vei del rezultat prezidav v 17. stoletju, ko je bil grad v lasti rodbine Dinzl. Na to spominja tudi letnica 1680 na portalu prednje fasade. V povecano grajsko po­slopje so vkljucili tudi starejsi oglati stolp, ki prerasa 
13* 

ostale dele gradu.31 Poleg gradu stoji barocna grajska kapela. 
V neposredni blizini gradu Turn je grad H r i b (Ober­gtschach),32 cigar zemljiska posest se je tudi razvila iz gospostva Novi grad.33 Ni pa znano, kdaj se je posest odcepila od Novega gradu. Grad so sezidali v 16. sto­letju.34 Leta 1604 je prevzel Sebastijan Harrer po svaku Polidorju grascino Hrib.35 Po lastniku dr. Antonu Fuchsu36 (od 1850 dalje) je dobil grad tudi ime Fuchsova grascina. 
Grad Hrib stoji na zavarovani vzpetini; razen tega polozaja ne kaze vec na svoje utrdbeno poreklo. Na zuna­nji strani so ob novejsih prezidavah na poti na grad od­krili ostanek slikarije, ki utegne biti heraldicen motiv iz konca 16. stoletja. Tak primer poznamo na Gorenjskem doslej samo se na blejskem gradu.37 

Dvorec s pridevkom »novi« se tarn, kjer izstopa Kokra iz gora, pojavlja v virih 12. stoletja (1147) §e na enem mestu, in sicer za upravni sedez ondotne posesti vetrinj­skega samostana, Novi Dvor (Niwenhouen), danes Pred -dvo r (Hlein).38 S sirjenjem posesti predvsem v okolici Preddvora, se je izoblikoval preddvorski zemljiski urad. Leta 1609 je zena Sebastijana Harrerja, lastnika grascine Hrib, kupila preddvorski urad od vetrinjskega samostana.39 
Danasnja barocna arhitektura gradu Preddvor je re-zultat prezidav v 17. stoletju (lastniki tedaj: od 1616 samo­stan Sticna, pred 1646 Kacijanar, ob koncu stoletja Be-naglia pi. Rosenbach).40 Kasnejsi lastniki Wurzbachi od leta 189741 dalje so gospodarski obrat, ki je pripadal gradu prodali ter grad preuredili v turisticne namene (okoli leta 1920). 
Ministeriale in viteze srecamo na andeski zemlji tudi vzhodno od Kokre. Njihovi mali dvorci, po zunanjem vi-dezu nekake boljse kmetije, se omenjajo v Cesnjevku, Strmolu, Pozeniku, Gradu in v Dvorjah.42 Nekateri od teh so se povzpeli do vecje veljave in so si sezidali gradove. Med nje spadajo zlasti vitezi, ki so se imenovali po Vele­sovem in izhajajo verjetno od viteza Majnharda iz Kokre.43 Na vzpetini zahodno od sedanjega velesovskega samo­stana so si postavili grad Kame n (Stein), od 1533 imeno-van tudi Frauenstein. Velesovski vitezi se omenjajo v listi­nah prvic leta 1147, 1154 in 1163,44 grad pa se omenja prvic leta 1359 (hofgelegen bey sand Margreten), nato 1486 (arcem iuseta /Velesovega/ in monticulo novam).43 Po ostankih arhitekture lahko sklepamo, da je bil grad postavljen vsaj ze v 13. stoletju. 
V casu turskih vpadov na Korosko v drugi polovici 
15. stoletja je bil grad porusen ali vsaj mocno poskodo-
Sl. 4. Grad Turn pod Novim gradom (Thuren unter Neuburg) Potoce pri Preddvoru, danaSnja podoba, fototeka Gorenjskega muzeja 
van. Po Valvasorju so tedaj tudi izumrli lastniki gradu gospodje Frauensteinski.46 Na podlagi dovoljenja cesarja Ferdinanda iz leta 1533 je velesovski samostan grad znova sezidal in utrdil.47 V Valvasorjevem casu je grad se stal, v prvi polovici 19. stoletja so bile vidne le se raz­valine.48 Iz danasnje terenske situacije je razvidno, da je bil osrednji grajski plato obdan z obzidjem. V tlorisu so ohranjeni dvoprekatni pravokotni stolp in trije okrogli ogelni obrambni stolpi. Ohranjeni obrambni jarek poteka okoli grajskega kompleksa in ga na zahodnem vogalu uporabljajo kot kamnolom. Ob vhodu v grajski kompleks je ohranjen tudi del tlorisa nekdanjega manjsega posebej stojecega objekta, ki je pripadal gradu. Danasnji ostanki 
«STTRMOL"""**!? ":si«Bia 

SI. 5. Grad Kamen (Frauenstein) nad Velesovim, tloris (inz. Peter Fister), fototeka Gorenjskega muzeja 
SI. 6. Grad Strmol (Stermol) pri Cerkljah, preslikano iz Valvasorja, fototeka Gorenjskega muzeja 
na terenu se skladajo z upodobitvijo gradu v Valvasorju.49 
Na podoben nacin so zgradili na manjsi vzpetini pri Cerkljah vitezi grad Strmo l in po njem dobili tudi svoje ime.50 Strmol se prvic omenja v listini iz leta 1287, dvorec v Strmolu (Hof zu Stermul) pa 1479, medtem ko se go-spodje Strmolski veckrat omenjajo od leta 1292 dalje.51 
Pred prvo polovico 17. stoletja je bil grad Strmol ob-dan z mogocnim obrambnim zidom in s stirimi stolpi kvadratnega tlorisa. Ko pa je grad presel v posest Kon­rada barona Ruessensteina, namestnika kranjskega vice-doma, ga je le-ta preuredil in tarn, kjer so nekdaj stali obrambni zidovi, sezidal razne stanovanjske prostore. Znatno pozornost je posvecal tudi okolici gradu. Pod gradom so bili namrec stirje ribniki in velik drevored.52 Iz franciscejskega katastra je razvidno, da so pred letom 1826 porusili obrambne zidovi skupaj s prizidki.53 
Po izrocilu je stal nekdaj grad tudi na tako imenova­nem Milharjevem hribu severno nad vasjo Smartno pri Cerkljah. To domnevo potrjujejo tudi ledinska imena Pri­stava in Straza severovzhodno od vasi Smartno. V letu 1969 so bile na tern hribu napravljene nekatere arheoloske sonde, vendar niso naleteli na ostanke Zidane grajske arhitekture.54 
Naselje Grad pri Cerkljah (Nazzern, Nassern) se ome­nja prvic leta 1300, tamosnji dvorec (hoff... Nazzern) pa leta 1425.55 Po ljudskem izrocilu je stal grad na mestu danasnje Podgorskove hise in naj bi ga razdejali Turki.56 
Pomemben rod so bili tudi vitezi iz Cerkelj (Cunradus 1218, njegova sestra Trutta 1262), ki so oskrbovali fevde ortenburskih grofov.57 Vendar o arhitekturi dvorca ali gradu za sedaj se ni nobenih sledi. 
Z gornjim opisom gradov smo zeleli prispevati k po­znavanju fevdalnih gospodarskih in upravnih sredisc na obmocju danasnje kranjske obcine. Da bi se nase znanje 
o njih izpopolnilo, pa bodo potrebne se zlasti arheoloske raziskave. 
OPOMBE 
' Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV, 238. 2 Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. sto­letja, Lj. 1955, str. 154. 
3 I. Komelj, Gotska arhitektura v Sloveniji, Kronika. Casopis za slovensko krajevno zgodovino, VII (1959), st. 2; I. Komelj, Utrdbena arhitektura 16. stoletja v Soveniji, Zbornik za umet­nostno zgodovino VII (1965); I. Komelj, Stilni orisi gorenjskih gradov, rokopis za razstavo Gradovi na Gorenjskem. 
4 M. Kos, Zgodovina Slovencev, str. 154; J. Zontar, Zgodo­vina mesta Kranja, Lj. 1939, str. 15. 
5 J. Zontar, o. d., str. 26. 
6 M. Kos, Zgodovina Slovencev, str. 177. 
7 Cene Avgustin, Kranj, Kulturni in naravni spomeniki Slo­venije, str. 14. 
8 J. Zontar, o. d., str. 26—27; Fr. Kos, Gradivo V, 11; P. Blaz­nik, Gradovi na loskem ozemlju, Kronika. Casopis za slovensko krajevno zgodovino, I (1953), St. 2, str. 99, 100; I. Pokoren, Zgo­dovina Besnice pri Kranju, Lj. 1909, str. 65, 66. 
9 Terenski ogled in dokumentacija 1968 (Gorenjski muzej, Zavod za spomenisko varstvo Kranj); M. Zontar - M. Zupancic, Terenske raziskave gradov na Gorenjskem, Varstvo spomenikov XII (1967), str. 31, 32. 
10 Danes Rakovica. 11 J. Zontar, o. d., str. 165, 392; danes Vajeniska sola, Tom­§iceva ulica St. 44. 
Lastniki od 18. stoletja dalje: Apfaltrer pi. Seyfried Johann, Apfaltrer Henritte od 1764, grof Auersperg Paul-Aloys od 1764, Pagliarucci pi. Kieselstein Natal od 1792, Pagliarucci Johanna -Kalker Antonia od 1830, Kalker Antonia od 1835, Kalker Fran­ziska-Paul Del Negro od 1875, Paul Del Negro od 1903, od 1913 erar; Arhiv Slovenije (AS), Dezelna deska. 
12 N. Sumi, Kranjski portali, Kronika. Casopis za slovensko krajevno zgodovino I (1953), §t. 1, str. 39. 
13 P. Blaznik, o. d., str. 102; terenski ogled in dokumentacija 1968 (Gorenjski muzej, Zavod za spomenisko varstvo Kranj); danes: Stanovanjski objekt, Strazisce, Pot na Josta 21. 
Lastniki od 18. stoletja dalje: Toperzer pi. Johann Joachin, Garzarolli pi. Anton Joseph od 1757, Garzarolli pi. Maria Jose­pha od 1791, Vest Joseph od 1806, Josepha Ivanetitsch in Ignatz, Albert, Victor, Maria in Hermenegilde pi. Vest od 1833, Fran­ziska pi. Vest, od 1841, Zupan Hermenegilde od 1874, Victor Edler pi. Vest od 1878, Vest Auguste od 1887, Victor pi. Vest, Karl pi. Vest od 1902, Oton pi. Detela; AS, Dezelna deska. 
14 J. Zontar, o. d., str. 62, 77, 165; J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzoghtums Krain, III, IX—XI, str. 455; danes: na mestu, kjer je stal grad, danes: vojasnica Stane Zagar. 
Lastniki od 18. stoletja dalje: Sigmund pi. Frberg, Seba­stian Vinzenz pi. Frberg od 1791, Skaria Ignaz od 1801 — Recher Theresia od 1824, Recher Theresia od 1826 sama, dr. Nicolaus Recher in Johann Recher od 1846, Victor, Johanna, Friedrich Recher od 1875, Jeanette Recher, Victor Recher, Jo­hanna Recher od 1892, Victor Recher, Johanna Recher od 1898, Victor Recher od 1900, AS, Dezelna deska. 
15 J. Zontar, o. d., str. 165; AS, Stara giltna knjiga, 6. zv„ Landbuch, Ab- und Zuschreibungen aller Stand Gten 1662— 1756, fol. 209; J. W. Valvasor, o. d., str. 166; danes stanovanjsko poslopje v sklopu Bolniänice in inätituta za tuberkulozo Golnik; lastniki od 18. stoletja dalje: Andreas Eusebius baron Gallenfels, Ignaz baron Gallenfels od 1776, Lilleg Johan Bapt. od 1800, Pa­gliarucci pl. Kieselstein Michael in dr. Stroy Joseph od 1822, Kie­selstein Michael sam od 1842, Pagliarucci Therese od 1847, Scheitz Pauline od 1860, Gusell Georg od 1861, Rudolf Georg od 1866, Pfeffel Friedrich od 1869, Pfeffel Moritz od 1874, Pfeffel Friedrich od 1880, Franz in Katharina Kz od 1883, Marek Adele od 1886, Alfred baron Stamfeld Weltzl od 1886, Stefan Santa de Kosmas od 1889, Amalie Santa de Kosmas od 1891, Maria Ana Kump od 1894, Josip Turk od 1905, Ivan Ogrin od 1912, Jakob Gorjanc od 1914, fond za preskrbo vrajocih se bojevnikov 1917, zdravi­lisce 1922; AS, Dezelna deska. 
16 AS, Nacrti, mapa IV, 57a. 
17 J. Zontar, o. d., str. 33—35; danes v sestavu Uprave zgradb SFRJ. Lastniki od 18. stoletja dalje: Zois baron Michael Angelo, Zois baron Sigmund od 1776, Zois baron Karel od 1828, Zois baron Anton od 1836, Zois baron Alfonz od 18883, Zois baron Egon od 18886, Zois baron Michelangelo od 1924, Hein­richer-Dolenc od 1932, knez namestnik Pavle Karadjordjevic od 1935, AS, Dezelna deska. 
18 I. Komelj, Utrdbena arhitektura, str. 81. 
" J. Zontar, o. d., str. 35; AS, katastrska mapa k. o. Pre­doslje; J. Zontar, Upor podloznikov gospostva Brdo pri Kranju v letih 1781—1783, Kronika. Casopis za slovensko krajevno zgo­dovino IV (1956), str. 24. 
20 J. Zontar, o. d., str. 19; M. Kos, Starejsa naselitev na Kranjski ravnini, 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj 1960, str. 61. 
21 Fr. Kos, Gradivo IV, 366. 
22 Listina 1307, 22. dec, Schumi, Archiv fr Heimatkunde, 80. 
23 J.W. Valvasor, o. d., str. 580. 
24 J. Zontar, o. d., str. 30, 31, 33. 
25 J. W. Valvasor, o. d., str. 581. 
26 Terenski ogled in dokumentacija 1968 (Gorenjski muzej, Zavod za spomenisko varstvo Kranj); M. Zontar - M. Zupancic, 
o.d., str. 29. 27 Danes: Dom oskrbovancev in upokojencev Albina Drol­ca-Krtine, Potoce pri Preddvoru; lastniki od 18. stoletja dalje: Dinzl pl. Angerburg Ludvig, Josepha pl. Gandin od 1771, Wenzel pl. Gandin od 1788, Urbantschitz Martin od 1793, Urbantschitz Aloys, Johann Nepomuk od 1800, Urbantschitz Johann Nepomuk sam od 1823, Urbntschitz Johann Nepomuk sin od 1841, Otto pl. Detela od 1909; AS, Dezelna deska. 28 M. Kos, Starejsa naselitev, str. 62; AS, listina 1408, 23. jan. 29 J. Zontar, o. d., str. 30, 31, 33, 34. 30 J. Zontar, o. d., str. 42. 31 I. Komelj, Grad Turn, Varstvo spomenikov V. (1953/54) str. 154; Varstvo spomenikov VI. (1955/57), str. 126; terenski ogled in dokumentacija 1968 (Gorenjski muzej, Zavod za spomenisko var­stvo Kranj). 32 Danes: Hotel Grad Hrib pri Preddvoru; lastniki od 18. sto­letja dalje: Sigmund Andreas pl. Gandin, Josepha pl. Gandin od 1794, Johann Nepomuk pl. Gandin od 1796, Albine Kappus pl. Pichelstein od 1850, dr. Anton Fuchs od 1850. Gilbert Fuchs od 1871, dr. Herman Fuchs, dr. Gilbert Fuchs. Melita Kranz, Ivana Gz, Kristina Fuchs od 1921, Franc Dolenc od 1924; AS, De­zelna deska. 33 J. W. Valvasor, o. d., str. 419. 34 I. Komelj, Varstvo spomenikov VI. (1955/57), str. 97. 35 J. Zontar, o. d., str. 165. 36 AS, Dezelna deska. 37 I. Komelj, Varstvo spomenikov VI, (1955/57), str. 97, 98. 38 M. Kos, Starejsa naselitev, str. 61; Fr. Kos, Gradivo IV, 
235; danes Prehodni mladinski dorn v Preddvoru; lastniki od 18. stoletja dalje: Schifferstein Joseph Anton, Schifferer pl. Wolfgang Karl od 1756, Schifferstein Andreas od 1769, Schifferstein Franz od 1782, Brunich Lukas od 1796, Urbantschitsch Maria roj. Bru­nich od 1850, Urbantschitsch Eduard od 1855, dr. Victor Urban-ci od 1891, dr. Maximilian Wurzbach od 1897, dr. Arthur pl. Wurtzbach od 1921. 

39 J. 2ontar, o. d., str. 20, 21, 165. 40 J. Zontar, o. d., str. 195. 41 AS, Dezelna deska. 42 M. Kos, Starejsa naselitev, str. 61. 43 M. Kos, Zgodovina Slovencev, str. 258. 44 Fr. Kos, Gradivo IV, 246, 247. 45 Drzavni arhiv na Dunaju po podatku prof. dr. M. Kosa, 

listina 1359, 22. Okt.; Itinerario di Paolo Santonino 185. 46 J. W. Valvasor, o. d., str. 366. 47 P. (Peter) B. (Bohinjec), Velesalo, Zgodovinski in cerkveni 
opis, 1914, str. 15. 48 AS, Franciscejski kataster, mapa k. o. Velesovo. 49 Terenski ogled in dokumentacija 1968 (Qorenjski muzej, 
Zavod za spomenisko varstvo Kranj); Valvasor, o. d., str. 366; M. 2ontar — M. Zupanc, o. d., str. 32, 33, 34. 
SCHLÖSSER UND BURGEN IM GEBIET VON KRANJ 
Der Aufsatz stellt die Entstehung und die architektonische Entwicklung der Schlser und Burgen auf dem Gebiet der heutigen Gemeinde Kranj dar. Hier finden wir eine verhältnis­mäßig große Anzahl von Schlsern und Burgen aus der Zeit des Mittelalters. Im 11. Jahrhundert wird in den Quellen die Brixenfestung erwähnt, ab dem 12. Jahrhundert stand in Kranj ein Schloß als Residenz des Landgrafen von Krain. Zu den sehr frh erbauten Schlsern gehen zweifellos: Die ortenburgische Wartenberg und Novi grad (Neuburg) bei Preddvor (Hlein); ferner das Schloß im Dorf Grad bei Cerklje, vermutlich zwei Burgen auf dem Milhar Berg, die Schlser in Smartno pri 
50 J. Zontar, o. d., str. 19—20; danes v sestavu uprave zgradb SRS; lastniki od 18. stoletja dalje; Lorenz pl. Wollwitz, Michael Angelo baron Zois od 1768, Franz Xav. Dietrich od 1760, Vinzenz Dietrich od 1802, Joseph Dietrich, Antonia Homann, Alois Urbantschitsch, Johann, Josephine, Fidelis Urbantschitsch, Ignatz Planinz, Theresia Wiesler od 1842, Urbantschitsch Alois od 1843, Urbantschitsch Eduard od 1890, Urbantschitsch Eduar od 1891, Jenko Joseph od 1910; AS, Dezelna deska. 
51 Listina v Drzavnem arhivu na Dunaju po podatkih prof, dr. Milka Kosa, 1287, 3. Okt.; AS, listina 1479, 20. sept.; I. La-vrenc, o. d., str. 6. 
52 J. W. Valvasor, o. d., str. 562. 53 AS, Franciscejski kataster, k. o. Grad. 54 Sondiranje 1969 (Gorenjski muzej); I. Lavren, o. d. str. 7, 8. 55 Listina 1300, 9. okt, Schumi, Archiv fr Heimatkunde 2, 247; AS, listina 1425, 20. apr. 56 Terenski ogled in dokumentacija 1968 (Goenjski muzej). 57 I. Lavrenc, o. d. str. 9. 
Cerkljah und in Cerklje selbst. Zudem der ortenburgische Turm auf dem Grund des heutigen Schlosses Kieselstein in Kranj. In das Mittelalter datiert auch der Baubeginn der Schlser Kamen (Stein, Frauenstein) oberhalb von Velesovo, Turn pod Novim gradom (Thurn unterhalb von Neuburg) bei Preddvor, und Strmol bei Cerklje. 
Fast alle rigen Schlser wurden im 16. Jahrhundert im Flachland errichtet. So: Brdo (Egg) bei Kranj, Landhaus Prevola (Prewald) bei Kranj, Hrib (Obergtschach) bei Preddvor, Sent-petrski grad (Schrottenthurn) in Strazise bei Kranj, Kieselstein in Kranj, sowie Golnik (Gallenfels). 

POZNOGOTSKI KIP SV. ANE SAMOTRETJE IZ KRANJA 
EMILIJAN CEVC 
Med drobnimi naplavinami, ki jih je pljusknilo morje srednjega veka na breg nasih dni, ni na zadnjem mestu leseni kip sv. Ane Samotretje, ki ga hrani zdaj Gorenjski muzej v Kranju. Danes visi osamljen na steni dvorane starih plastik, pred vojsko je stal v vezi nekdanjega mest­nega zupnisca — tja pa je priromal kdo ve s katerega oltarja. Ze nekajkrat ga je dvignila strokovna literatura iz pozabe,' vendar ga nismo se nikoli poskusili natanc­neje uvrstiti v razvojno vrsto nase poznogotske plastike; vse pa kaze, da mu gre v njej kar ugledno mesto, cetudi mu ne moremo pripisati kaksne nadpoprecne kvalitete. Vendar se je neki neznani rezbar iz konca srednjega veka z njim trudil, vtkal ga je v zavest svojega casa, po naj­boljsih moceh ga je oblikoval. Torej je vreden, da se ob njem pomudimo in da mu izvabimo nekaj skrivnosti, o katerih molci ze skoraj pol tisocletja. 
80 centimetrov visoki kip je izrezljan iz lipovine in dovolj dobro ohranjen. Ob razstavi gorenjske gotske pla­stike, ki jo je leta 1958 priredil v Presernovi nisi Gorenjski muzej, je bil restavriran in tedaj so izpod slabih novejsih preslikav prisli na dan se ostanki prvotne polihromacije. 

Kot krepka, zrela mescanska zena sedi sv. Ana fron­talno na vinskordecem sedezu brez naslonjala. Debelo nabrana oglavnica obroblja njen resni, a idealizirano lepi obraz ter ji pada na ramena; nekoc je bila verjetno bela. Brado ji ovija ovijaca, ki sega Se spredaj cez vrat na prsi. Cez haljo, ki je bila nekoc najbrz pozlacena, danes pa vidimo na njej ostanke rdece barve, ogrinja svetnico plasc s sledovi zlatenja. Z levico pridrzuje svetnica ob boku golega, debelusnega Jezusa, ki ji sedi na podlahti; desno nogo je iztegnil po narocju stare matere, levo pa je nalahno skrl v kolenu. Njegova leva rocica je v pod-lahtju odlomljena, desnica pa sega po razpocenem gra­natnem jabolku, ki mu ga nudi Marija. Ta stoji kot mlado dekletce ob materini desni strani, tako da jo vidimo v tricetrtinskem profilu, Ana pa jo objema z desnico cez bok. Marijina halja je bila nekoc verjetno zlata, prav tako tudi plasc, le podloga je bila — prav tako kot pri Aninem plasu — srebrna. Toda plasc je deklicu zdrknil z ramen ter se cez hrbet spusca k tlom, spodaj pa ga Marija kakor predpasnik zadrzuje z levico ob pasu. Na glavi ima krono z odbitimi roglji, izpod nje pa pada po hrbtu slap mehko vzvalovanih rjavih las. Podstavek kipa je izrezljan v podobi travnate ruse, ki jo poudarjajo tudi se sledovi zelene barve. — Celotna kompozicija je strogo simetricna. Vertikalna gmota Aninega desnega kolena in Jezusa nad njim ima na drugi strani ravnotezje v postavi stojece Marije; celo Otrokova in Marijina glava sta v isti visini, nad njima pa dominira vecja, zaobljena gmota Anine glave. Hkrati pa sta Otrokova in Marijina figura povezani z gibom 
njunih desnic, ki se stikata v simbolicnem granatnem jabolku, medtem ko ustreza zivahnosti Jezusckovih nog na drugi strani lega Marijine levice, pridrzujoce rob plasca. Zaman pa bi iskali kaksne psiholoäke povezave med vse-mi tremi osebami: sv. Ana zre v neznano daljavo mimo obeh otrok, dasi ju ljubece pridrzuje. Jezus se je zagledal nekam predse, morda v vernike pred oltarjem, le Marija upira oci v Sina, kot bi bila radovedna, kaj bo napravil s skrivnostnim sadezem, ki mu ga nudi. Ne, to ni pripo­vedna upodobitev, ampak reprezentativna nabozna kom­pozicija, namenjena vernikom za cascenje. Zato je z gra­natnim jabolkom, ki ga nudi Marija Jezusu, poudarjen tudi misticno simbolicni znacaj upodobitve. Granatno jabolko namrec ne pomeni samo starega simbola ljubezni in rodo­vitnosti, ampak je tudi simbol trpljenja. Ko ga torej Marija nudi Sinu, izraza s tern svojo pripravljenost z njim sotrpeti. Srednji vek je to simbolno govorico dobro razumel. 
Slogovno na moc zgovoren je potek oblacila, ki se trudi, da bi se razlilo v sirino, vendar ne tako dale, da bi iznicilo voluminozni izraz kipa in njegovega tektonske­ga jedra; pod nemirom gub se cutimo trdno zgradbo jedra in zgosceno gmoto plastike. Ta obcutek poudarjata tudi ze opisano ravnotezje kompozicijskih sestavin in celotni obris kipa, ki je skoraj nepretrgan ter se razzivi le v troj­nem stopnjevanju glav. In leva stran — gledano z nasimi ocmi! — je napeta v lahnem loku, desna pa je bolj strmo odsekana. V tern obrisnem okviru pa se sprosca mnogo notranjih kompozicijskih silnic, ki se prepletajo z gubami 

SI. 1. Kip sv. Ane Samotretje \z Kranja 
oblacila v dekorativno obcuteno mrezo, se diagonalno sekajo ali se mehko vzporedno uslocajo. 2di se nam, da plastika kipi navzven po neki notranji moci in da njen volumen kljubuje vsem slikovitim zagrizom v povrsinsko strukture Gube so glavni nosilec slikovitega, kar ekspre­sivnega izraza in njihov na prvi pogled neorganizirani potek je kar v nasprotju z realizmom obrazov in z njiho-vim zadrzanim mirom. Monumentalnost celote se drobi v slikovitosti detajlov. Kar poglejmo: Anina halja se do-volj ostro zalamlja, ostreje kot gube plasca; pod pasom se nabira v zarkaste gube, kakrsne vidimo tudi na Mari-jini halji. Anin plasc je v krepkem zamahu vrzen cez levo stegno, med kolenom pa se usesasto zavihne ter koncno njegov rob v locnem motivu izzveni pri tleh. Plastika leve­ga kolena se kakor voluminozen otok telesne gmote krep­ko odraza izpod plasca, ki se okoli njega ovije z razcep-Ijenim vrtincem. Kot protiutez igri Aninega plasca se na drugi strani uveljavlja razgibana melodika draperije Mari-jinega plasca; njegov hrbtni del valovi v loku navzdol, sprednji del pa se predpasnikasto oblici in se umetnici v ostro grebenaste gube, ki zivahno eikeakajo; med spred­njim in zadnjim robom plasca se odpira pogled na jedro figure, podobno kot bi se odprla lupina skoljke. Pri tlu 
se Marijine gube nabirajo kakor v trdno oporisce kompo­zicije ter se zlivajo z draperijo Aninega oblacila. 
V golih delih teles, obarvanih s toplim roznatim tonom, ne moremo prezreti realisticnega naglasa, pa naj je se tako idealiziran. Otrok je naravnost naturalisticno zajet v gibih in v modelaciji debelusnega telesca in njegov obraz je navihano ljubek ter obrobljen s polzastimi kodri. Zelo znacilna sta zenska obraza, ki imata kljub starostnim razlockom mnogo skupnih crt: nosova sta dolga in mocna, spodnji ustnici sta poudarjeni, bradi sta plasticno mode-lirani; najznacilnejse pa so oci, ki so posevno zarezane in se nad njimi bocijo ostri loki obrvi. To sta pravzaprav dve mescanski zenski — toda lepotno izbrani. Vendar jima rezbar ni znal vdihniti posebnega duhovnega zivljenja, po­sebne individualne usode. Zato obraza nista enkratna, ampak kljub vsemu tipizirana. Da, tako dalec, da lahko prav po njuni modelaciji spoznamo roko nasega podo­barja tudi na drugih kipih. Za zdaj lahko prepricljivo pri­pisemo njegovemu dletu le kip sedecega sv. Miklavza iz zupne cerkve v Kranjski gori.2 Kljub temu da gre za mo-sko figuro, je vendar svetnikov brezbradi obraz s kratko pristrizenimi lasmi, ki padajo izpod nizke mitre na senca, skoraj popolna ponovitev Aninega obraza, le da je malo debelusnejsi: dovolj je, ce pogledamo modelacijo brade, posevne oci in ostro zarezane obrvi. Toda sorodno je tudi celotno slogovno obcutje kipa. Svetnik sedi frontalno pred hami; na levem kolenu ima odprto knjigo, na kateri mu pociva desnica, v odbiti desnici pa je neko drzal §ko­fovsko palico. Njegova halja je bila verjetno pozlacena, dasi je danes, prav tako kot na Anini, opaziti na njej sle-dove rdece barve, podsnove za zlato. Zlati plasc valovi svetniku ohlapno raz ramena ter je na prsih spet s §iro­
kim trakom; na desni se zapogne cez zapestje desnice in se nato spusti navzdol, dokler se koncno locno ne vleze po travnatem podstavku; na drugi strani je vrzen plasc cez kolena, tako da spet obkrozi »otok« levega kolena, se v loku uvije okoli levega zapestja, pod levim kolenom pa se spet usesasto vzviha, a bolj blago kot pri sv. Ani. Sistem Miklavzevih gub je torej enak kot pri sv. Ani, pa bolj mehak in ohlapen kot pri Mariji. Grebeni gub so bolj plasticni, njihovi poteki bolj razpotegnjeni, manj razdrobljeni. Gre mar za nekoliko starejsi nastanek kranjskogorskega kipa — ali pa pri Aninem za vpliv nekih novih, nekiparskih elementov? 
Slogovno imamo pred seboj eno prvih skupin zrelega poznogotskega baroka, kar jih poznamo ne samo na Go-renjskem, ampak sploh na Kranjskem. Nekatere osamlje­ne plastike, ki jim §e ne moremo nadrobneje dolociti kraja, so sicer ze poprej nakazale to razvojno pot. Toda sele ob teh dveh plastikah lahko govorimo tudi o neki delavniski skupnosti; le-ta je na nasih tleh dokoncno spre­jela tisto slogovno smer, ki je v srednji in zahodni Evropi zorela ze od petdesetih in sestdesetih let 15. stoletja dalje v vedno vecji realizem in slikovito razgibanost ter so ji stali v zacetkih ob strani mojstri Hans Multscher, Jg Syrlin starejsi in zlasti kipar Nikolaj Gerhaert iz Leydena, in je po drugi plati imela nenavadno mocno oporise v graficnih listih srede in tretje cetrtine stoletja in katerih glavna mojstra sta bila Martin Schongauer ter samo po kraticah imena znani Mojster E. S. Grafika zad­njega bi bila brez navzocnosti Gerhaertove kiparske umet­nosti tezko razlozljiva, kar nam pove, da je na eni strani grafika sama dobivala novih pobud pri kiparjih, po drugi pa prav zato tudi sama postala vrelec ikonografskih in slogovnih novosti za rezbarje.3 Mehki in topli les, ki je v pozni gotiki nadomestil v kiparstvu kamen starejsih plastik, je kajpak dopuscal tudi drugacno, slikovitejso ob-delavo volumna in njegove povrsinske mreze. 
2iva razgibanost, ki jo opazimo tako na kipu kranjsko­gorskega sv. Miklavza kot na kipu kranjske sv. Ane Samo­tretje, ter z njo zdruzena razpolozenjska ubranost sta dobesedno nasledek Gerhaertove kiparske umetnosti, prav tako pa tudi vplivov graficne umetnosti. In s tega gledisca se nam ponuja tudi odgovor na vprasanje, ki smo si ga zgoraj zastavili: odkod stilni razlocki med obema plasti­kama? 
Sv. Miklavz je sicer slikovita, pa vendar rezbarsko in gmotno enovita umetnina. Pri skupini sv. Ane pa smo ze obcutili razlocek med gubami Anine in Marijine obleke. 
SI. 2. Kip sv. Miklavza iz Kranjske gore 
Anina je modelirana podobno kot Miklavzeva, Marijina je bolj sploiscena, ostrejsa v gubah, bolj nemirna v nadrob­nostih, bolj »lupinasta«. Tega si ne morem razloziti dru­gace kot s posrednistvom graficnih listov, kaj verjetno prav z listi Mojstra E. S., saj vemo, da so njegovi bakro­rezi bili tudi v rokah mnogih slikarskih in podobarskih mojstrov, ki so delovali pri nas.4 Cudno je, da med lepim stevilom ohranjenih grafik Mojstra E. S. ne najdemo samo­stojne upodobitve sv. Ane Samotretje.5 Morda res ni nobe­ne ustvaril, pa je zato tudi nas kipar ni mogel v celoti posneti. Motiv »lupinasto« razprtega plasca, kakrsnega ima nasa Marija, je za Mojstra E. S. zelo znacilen — do-volj je, ce pogledamo klececo Marijo na bakrorezu Kristu­sovega rojstva na listu L 22. ali plasc sv. Janeza Krst­nika na prizoru Kritusovega krsta v Jordanu na listu L 28. ali plasc sv. Elizabete na listu Marijinega obisko­vanja L16.6 it<±, pa bomo videli, kje se je lahko rezbar motivno zgledoval. Celotni tip Marije je pri Mojstru E. S. pogost in tudi sorodno gubanje srecamo pri njem: naj­blizja nasi se mi zdi prosto stojea Marija s knjigo na bakrorezu L63. in se bolj sv. Barbara na listu L164.7 
— vredno je primerjati notranje gube na predpasnika-stem motivu plasca in celo iztek gub halje pri tleh. Sugestivnim stilnim novostim Mojstra E. S. ali katerega njegovih sodobnikov se torej tudi rezbar kranjske sv. Ane ni mogel upirati. Kajti graficne predloge so iahko pomagale na razlicne nacine: kipar ali slikar je mogel po njih posneti vsebinsko ali oblikovno kompozicijo, figure pa je lahko tudi variiral ali si s predloge izposodil celo en sam detajl ter ga po svoje porabil. Tako se je, kakor vse kaze, zgodilo tudi v nasem primeru in prav tukaj tici vzrok za slogovni razpol, ki smo ga opazili. 
Toda tak primer ni nekaj nenavadnega. Zelo vabljivo analogijo imamo tudi v nasem slikarskem gradivu. Slikar, ki je leta 1467 poslikal cerkev v Macah nad Preddvorom, se je pri freski Poklona sv. treh kraljev v notranjscini cerkve posluzeval se idealisticnega sloga starejse tradi­cije, v kateri se je izsolal, na freskah sv. Kristofa in Kriza­nja na zunanjscini cerkvene ladje pa se je naslonil na graficni predlogi Mojstra E. S. in s tern ustvaril po stilni govorici od fresk v cerkvi popolnoma razlicni deli, ceprav je v tipih obrazov in v koloritu ohranil lastni znacaj.8 
Seveda pa moramo upostevati tudi odmeve nekaterih vidnejsih nemskih kiparskih mojstrov poznega 15. stoletja. Med prvimi bi pri tern pomislili na nnberskega Veita Stossa. Ob usesasto zavihanih robovih oblacil govorimo pogosto kar o »nnberskem« ali »stossovskem« usesu. Celo ikonografska predstava sv. Ane Samotretje, kakrsno vidimo v Kranju, se priblizuje Stossovim in niimberskim resitvam. Pri znani Stossu pripisani sv. Ani Samotretji iz casa okoli leta 1505 v dunajski cerkvi sv. Ane sedi Marija materi se po starem nacinu na kolenu in prav tako Jezu­scek,9 bolj pa se nasi kompoziciji pribliza — prav tako s Stossovo solo povezana — sv. Ana v nnberskem Ger-manskem nacionalnem muzeju,10 le da je ta skupina v pri­merjavi z naso zrcalno obrnjena. — Posebno pozomost zasluzi v tej zvezi tudi relief sv. Ane Samotretje med sv. Janezom Evangelistom in sv. Bostjanom na nagrobniku prosta Theodericha Maierja v cerkvi sv. Kastula v bavar­skem Moosburgu. Nagrobnik je nastal najpozneje okoli leta 1495, verjetno pa ze 1487 pod dletom augsburskega kiparja Hansa Beierleina. Sv. Ana sedi in ima Jezusa na desnem kolenu, ob njeni levi strani pa stoji dekliska Marija z vencem na glavi.11 Celo slogovno ta relief ni dalec od kranjskega kipa, kajti niti u§esasti motiv ne manjka na robu plasca. Zraven pa je mikavna ugotovitev, da je Beierlein figuri sv. Janeza in sv. Bostjana posnel po bakrorezih Mojstra E. S. in da se je najbrz tudi ob sv. Ani inspiriral pri grafikah. Velja se opomniti, da so Beierlei-nova dela zasla tudi na Salzbursko, kjer bi jih lahko spo­znal tudi nas rezbar, za katerega bi bilo pretirano misliti, da se je izsolal v blizini Veita Stossa ali da je posnemal katero njegovih plasticnih resitev sv. Ane Samotretje. Nje­gova solska pot kaze bolj v juznobavarski ali bolje — v salzburski kiparski krog poznega 15. stoletja. Pri iskanju solskega izhodisca je se bolj od kranjske sv. Ane zgovo­ren kranjskogorski sv. Miklavz, za katerega se mi zdi, da ima precej blizkega sorodnika v kipu sv. Miklavza v salz­burskem samostanu Nonnberg;12 tudi ta kip lahko pripise-mo casu okoli leta 1500. Salzburski vpliv bi ne bil na Go-renjskem v tern casu prav nie izreden, saj slutimo, da smo dobili tedaj celo nekaj salzburskih importiranih kiparskih del. Tako kazeta na salzburski umetnostni krog relief Naj­denja sv. kriza v Crngrobu, ki je nastal okoli leta 149013 ali relief sv. Miklavza iz Radovljice v ljubljanski Narodni gale-riji iz casa okoli 1515,14 ki se povezuje z delavniskim kro­gom salzburskega kiparja Hansa Valkenauerja. 
Po vseh teh slogovnih merilih lahko kipa datiramo pod konec 15. ali v prvo desetletje 16. stoletja. Verjetno je sv. Miklavz nekoliko starejsi od sv. Ane, oba kipa pa imata v slikarstvu vabljivega vzporednika v freskah iz leta 1502 v prezbiteriju cerkve na Krizni gori nad Skofjo Loko. 
Za ta cas pa bi govorila tudi ikonografija kranjske sv. Ane Samotretje, torej podobe, na kateri sta sv. Ani pridruzena tudi Marija in Jezus kot hci in vnuk. Starejsi cas je v srednji Evropi upodabljal sv. Ano navadno kot stojeco zeno, ki ima na eni roki otrosko Marijo in na drugi Jezuscka. 15. stoletje je svetnico posadilo na sedez, na kolenih pa ji sedita hcerka in vnuk. Toda poznogotski realizem je vedno bolj obeutil neskladnost med otrosko Marijo in njenim Detetom. Prvi poskus, da bi vsaj nekoliko zabrisali starostno nesoglasje, je bil ta, da so spremenili Marijo iz otroka v bolj odraslo dekle, ki se vedno sedi Ani na kolenih. Lep primerek te vrste iz casa okoli leta 1490 hrani tudi nasa Narodna galerija v kipu iz Gornje Radgone,15 pri katerem, mimogrede povedano, prav tako slutimo stilne odmeve Gerhaertovega kiparstva in verjeten naslon na neko graficno predlogo. V trenutku pa, ko je Marija stopila z materinega narocja na tla kakor v Kranju, se je njena otroska odvisnost od matere ze zelo zrahljala. 
Kolikor poznam spomenisko gradivo, je kipov te vrste do-kaj malo, saj gre pri njih za dokaj kratek intermezzo v ikonografskem razvoju motiva, ta pa sovpada v glavnem s koncem 15. stoletja ter se je posebno priljubil v juzno­ceskem kiparstvu. Toda ze v sestdesetih letih 15. sto­letja je nastala izredno srecna in dozorela ikonografska resitev pod dletom samega Nikolaja Gerhaerta s skulp­turo, ki jo je hranil berlinski Deutsches Museum, pa je bila na veliko skodo unicena med drugo vojno: obe ma-teri sta odrasli zeni, ki sedita druga ob drugi na sedezu ter se igrata z Detetom, ki stopica ali sedi med njima. Ta novi ikonografski tip, ki so ga podprli tudi renesancni vzori, se je v zgodnjem 16. stoletju vsepovsod razsiril in priljubil ter skoraj popolnoma izpodrinil vse starejse tipe. Tako ga je na primer porabil Hans Holbein starejsi celo na prvi sliki, kar jih danes poznamo v njegovem delu (v zbirki Heinza Kistersa v Kreuzlingenu) in nato se vec­krat; srecamo pa ga tudi pri mnogih drugih odlicnih umet­nikih, zlasti se v zvezi s kompozicijo Kristusovega sorod­stva. Omenim naj le slikarja Quentina Massysa, starejsega Luka Cranacha, medaljerja Hansa Schwarza itd.16 Tudi ta ikonografski tip so pomagali raz§irjati graficni listi, celo Derjevi. Da so pri tern odmevali tudi italijanski vzori, ni treba posebej poudarjati, kajti italijanska umetnost je iz­oblikovala lasten tip sv. Ane Samotretje, pri katerem je Marija ze zgodaj upodobljena kot odrasla zena. 
Najbolj vabljivo pa je vprasanje: kje sta nasa kipa na­stala? 
Prav nie ne dvomim, da gre za deli nekega domacega rezbarja. Tega bi si lahko mislili v Ljubljani ali, kar se mi zdi se verjetneje, v Kranju. V gorenjski prid bi prical mor­da tudi kip stojece Marije z Jezusom v Suhadolah pri Mengsu, ki pa ga je, zal, barocni cas zelo okrnil. Ko so mu namrec nadeli po tedanjem okusu pravo obleko iz blaga, so zgornji del kipa popolnoma obtesali in priredili kot pupo, pod pasom pa so posneli vse vrhove gub na plascu.17 Vendar je figura, ki je 126 cm visoka, se ohranila gotsko S-linijo; na gubah plasca opazimo spodaj usesast motiv, med notranjimi grebeni gub, ki se razvijajo podob-no kot na plascu Marije ob sv. Ani, pa izstopa spet oblina levega kolena. Tudi odlocni obris robov plasca in velika loena guba, potekajoca od levega boka do desnega glez­nja spodaj, bi v tej delavnici ne bila izkljucena, posebno e dopustimo verjetnost, da je kip nastal ze v prvem desetletju 16. stoletja, ko je nas rezbar dosegel svoj vrh. In tudi pri suhadolskem kipu je zelo verjeten naslon na katerega od bakrorezov Mojstra E. S. — na ze omenjeno 
SI. 3. Kip sv. Ane Samotretje iz Gornje Radgone 
Marijo s knjigo (L 63.) ali na Marijo z Detetom (L 78.).'8 
V prvi cetrtini 16. stoletja je na Gorenjskem delovala neka rezbarska delavnica, ki ji lahko pripisemo lepo ste­vilo ohranjenih lesenih plastik, med drugimi tudi znani krilni oltar iz Gostec, Marijin kip in reliefa sv. Jurija ter Ahacija iz Srednje vasi pri Kranju, stojeco Marijo iz Trboj pri Kranju, sv. Lenarta z Bleda — vse te plastike so zdaj 
SI. 4. StojeCa Marija z Jezu­som iz Suhadol pri MengSu 
v Narodni galeriji v Ljubljani — ter se vrsto drugih, med temi Socutno iz Bistrice pri Trzicu v Gorenjskem muzeju v Kranju, dva svetnika iz Zakala pri Kamniku, ki sta v za­sebni lasti itd. Ne vemo se, kje je imela ta delavnica svoj sedez. Ker je bilo nekaj najstarejsih spomenikov te sku-pine najdenih v okolici Skofje Loke, ni izkljucena misel, da so nastali v Skofji Loki, ceprav bi z neko verjetnostjo smeli racunati tudi s sedezem delavnice v Ljubljani ali v Kranju.19 Vse pa kaze, da se je njen vodilni mojster oplodil pri rezbarju, ki je ustvaril kranjsko sv. Ano, se nato morda razgledal po podobarskih delavnicah na Koroskem, koncno pa lastno delo naslonil predvsem na graficne predloge Mojstra E. S. Ce bo misel na to razmerje obveljala, bo seveda pomen mojstra kranjske sv. Ane se bolj narasel. Na vsak nacin je slogovna pot, ki jo je sam dosegel in razvojno nakazal, nasla v pravkar omenjeni skupini svoje nadaljevanke. 
Nazadnje poskusimo odgovoriti se na vprasanje, od­kod kip sv. Ane izvira. 
Tako kranjska kot kranjskogorska plastika sta stali ne­koc gotovo v krilnih oltarjih. V Kranjski gori vemo za oltar sv. Miklavza iz vizitacij 17. stoletja, toda v njih omenjeni oltar je nastal Sele okoli leta 1640. Morda so vanj posta­vili kip iz starejsega gotskega oltarja, kajti v glavni nisi je bil relief Marije s plascem, v atiki pa kip sv. Miklavza.20 
— Kranjska sv. Ana je stala nekoc morda v omari krilnega oltarja, ki ga je dala postaviti bratovscina sv. Ane in sv. Ursule. To so ustanovili leta 1483 in njen beneficij je po prizadevanju zupnika Matija Operta dve leti pozneje potrdil tudi zastopnik oglejskega patriarha.21 Prav v drugi polovici 16. stoletja se je namrec cascenje sv. Ane po vsej Evropi mocno razsirilo in poglobilo, delno tudi zato, ker je podoba sv. Ane Samotretje na svoj nacin nadomescala tudi motiv Marijinega brezmadeznega spocetja. Posebno pa so se k tej svetnici kot Marijini materi zatekale porod-nice. Toda kranjska bratovscina je bila hkrati posvecena tudi sv. Ursuli. Najbrz si to lahko razlozimo z romanji kranjskih mescanov v Kn in Aachen? V Knu je bilo sredisce kulta sv. Ursule, ki je pred tern mestom s svojimi tovarisicami in spremljevalci utrpela mucenisko smrt in hkrati so tod hranili kar stiri relikvije sv. Ane.22 Morda je imel beneficij sv. Ane in sv. Ursule spocetka le zasilen oltar brez nastavka, pa so tega dodali sele v zacetku 
16. stoletja? Moti nas le, da je nasa plastika komponi­rana tako, da bi morala zavzemati oltarno niso scela ter bi ob njej ne bilo prostora se za oltarno sopatrono sv. Ursulo. Vizitacijski zapisnik iz leta 1684 ta oltar na kratko opisuje in pravi, da je majhen in star ter da ima v sredi kipa obeh svetnic (»parvum, vetustum, in medio statuae earundem sanctarum«).23 Opomba o »starem« oltarju se po tedanji segi nanasa lahko samo na gotski krilni oltar. Ali je morda stal kip sv. Ursule v njegovi zgornji kroni (»Gesprengu«)? To bi se koncno se kar ujemalo z bese­dilom vizitacije, zato ni izkljuceno, da je bil nas kip svoje dni v tern krilnem oltarju. Vemo sicer, da je tudi roz­novenska cerkev v Kranju imela oltar sv. Ane, toda ta se omenja prvic sele v 17. stoletju, ko naj bi ga bili — prvic ali vnovic? — postavili.24 

1 France Stele, Srednjeveska umetnost v Kranju, v knjigi: Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 150; isti, Slovenske Marije, Celje 1940, str. 32 si.; Emilijan Cevc, Got-ska plastika na Gorenjskem, katalog razstave v Kranju 1958, str. 10 in 19; isti, Srednjeveäka plastika na Slovenskem, Ljubljana 1956, str. 45; isti, Gotsko kiparstvo (Ars Sloveniae), Ljubljana 1967, str. XXX in kat. st. 80. 
2 Emilijan Cevc, Gotska plastika na Gorenjskem, o. c. str. 10 in 19; isti, Gotsko kiparstvo, o. c. str. XXX in kat. st. 79. 3 Prm.: Edith Hessig, Die Kunst des Meisters E. S. und die Plastik der Spätgotik, Berlin 1935, str. 5. 4 Prim.: France Stele, Vplivi mojstra E S. v slovenskih fre­skah 2. polovice 15. stol. Sisicev zbornik, Zagreb 1929, str. 267 sl. 
5 Prim.: Max Geisberg, Die Anfänge des deutschen Kupfer­stiches und der Meister E. S. (Meister der Graphik II.), Leipzig, brez letnice. 
6 Ibid. tabla 24, 37, 43. 7 Ibid. tabla 45, 53. 8 France Stele, Vplivi Mojstra E. S., o. c, str. 268 sl. 9 Karel Ginhart, Die gotische Plastik in Wien, v knjigi: Ge­
schichte der bildenden Kunst in Wien, II. Gotik, Wien 1955, str. 134 sl. — Pripomnim pa naj, da so kip pripisovali s precejsnjo verjetnostjo tudi mojstru oltarja iz Mauerja. 
OPOMBE 
10 Hubert Wilm, Mitteralterliche Plastik im Germanischen Na­tionalmuseum zu Nnberg, Mchen 1922, str. 39, sl. 64. " Philipp Maria Halm, Studien zur sdeutschen Plastik I., 
Augsburg 1926, str. 119, sl. 111 in 112. 12 Oesterreichische Kunsttopographie VII., Str. 136, sl. 185. 13 Emilijan Cevc, Gotsko kiparstvo, o. c. str. XXX. in st. 60. 14 Isti, Gotska plastika na Gorenjskem, o. c. str. 14 in 22. 15 Isti, Gotsko kiparstvo, o. c. sl. 55 in str. XXVII. 16 Prim.: Beda Kleinschmidt, Die heilige Anna, Ihre Verehrung 
in Geschichte, Kunst und Volkstum, Dseldorf 1930. Za Niko-laja Gerhaerta glej.: Adolf Feulner-Theodor Mler, Geschichte der deutschen Plastik, Mchen 1953, str. 284, sl. 227; za H. Hol­beina: katalog »Hans Holbein der Ältere und die Kunst der Spät­gotik«, Augsburg 1965, kat. st. 1, 41, 54 in slike. 
17 France Stele, Politicni okraj Kamnik, Ljubljana 1928, str. 
422, sl. 210. 18 Max Geisberg, o. c. tabla 45 in 54. 19 Emilijan Cevc, Gotsko kiparstvo, o. c. str. XXXII. 20 Vizitacijski zapisnik Skofa Rabatta iz leta 1665; Nadskofij-
ski arhiv v Ljubljani. 12 Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja, o. c. str. 58. 22 Beda Kleinschmidt, o. c. str. 397. 23 France Stele, Gotska umetnost v Kranju, o. c. str. 147. 24 Josip Zontar, o. c. str. 219. 

DIE SPÄTGOTISCHE STATUE VON ST. ANNA SAMOTRETJA IN KRANJ 
Die Statue aus Lindenholz, ist 80 cm hoch und stand frer im Pfarrhaus. Heute befindet sie sich im städtischen Museum (Gorenjski muzej in Kranj). Bei der Restaurierung im Jahre 1958 stieß man auf Spuren von Polichromierung und Vergoldung. Die Gruppe, St. Anna mit dem auf ihren Knien sitzenden Jesuskind und einer mädchenhaften Maria, ist symetrisch auf Einheit ange­legt und stilistisch dem spätgotischen Barock zuzurechnen. Das Monumentale wird durch malerische Einzelheiten, besonders durch ornamentale Falten auf dem Mantel der Maria beeinträch­tigt. Charakteristisch fr den Bildschnitzer ist die Modellierung des Gesichtes: Betont sind die untere Lippe und das Kinn, die schräg eingeschnitzten Augen u. a. Auf Grund dieser Einzelhei­ten ist auch die Statue von St. Nikolaus in Kranjska gora dem­selben Bildschnitzer zuzuschreiben: Ähnlich wie bei St. Anna zeigen sich auch hier die Modellierung und die Falten auf dem Mantel des Heilgen. Die lebendige Gestaltung dieser Statue zeugt von der Tradition der Kunstrichtung, derer Schfer im 
15. Jahrhundert Nikolaus Gerhaert war. Die stilistischen Abwei­chungen zwischen dem Abbild der Falten auf den Mänteln von St. Anna und Maria sind aber bestimmt auf Grund einer graphi­schen Unterlage oder sogar auf Grund einer Idee des Meisters 
E.S. selbst entstanden. (Vgl. das »schalige« Motiv des Mantels'). 
Es ist bekannt, daß in Slowenien die Kupferstiche des Meisters 
E.S. gerne von anderen Kupferstechern und Freskenmalern aus dem 15. Jahrhundert ernommen wurden. (Z.B. der Fresken­maler in Mae bei Preddvor, 1467.) 
Ikonographisch handelt es sich um eine ziemlich seltene Ausfrung der sitzenden St. Anna mit dem Kinde Jesu im Schoß mit beistehender Maria. Sehr verwandt, nur spiegelverkehrt, ist die Statue im Germanischen Nationalmuseum in Nnberg (eventuell in Verwandschaft zu Veit Stoss). Ferner das Relief, das Hans Beierlein um das Jahr 1487 fr das Grabmal des Propstes Teoderich Maier in der Kirche von St. Kastula in Moosburg geschaffen hatte. Es scheint, daß sich der Bildschni­tzer an der Krainer Statue in Salzburg orientierte, oder daß er dort wenigstens als Gehilfe tätig war. Diese Deutung sollte der Vergleich der Statue von St. Nikolaus mit der Statue desselben Heiligen (1500) auf Nonnberg bei Salzburg bestätigen. Auch sonst war der Einfluß von Salzburg in Oberkrain gegen 1500 nicht unbekannt. Selbst ein weiterer Austausch kstlerischen Schaffens zu dieser Zeit ist denkbar: Das Relief von der Auffin­dung des Hl. Kreuzes in Crngrob um das Jahr 1490, das valken­auersche Relief von St. Nikolaus in Radovljica um das Jahr 1515, heute in der Narodna Galerija in Ljubljana. Die Statue in Kranj­
ska gora dfte um das Jahr 1940 entstanden sein, die der St. Anna in Kranj aber gegen Ende des 15. Jahrhunderts. Fr die­sen Zeitpunkt spricht auch die Ikonographie. 
Noch wissen wir nicht, wo diese Statuen entstanden. Wir knten uns vielleicht eine Werkstatt in Ljubljana vorstellen, doch liegt die Vermutung näher, daß sich diese Werkstatt in Kranj befand. Hierher dfte auch die Statue der stehenden Maria mit dem Kind Jesu aus Suhadole bei Menges gehen. Und allem Anschein nach war bei diesem Bildschnitzer ein ano­nymer oberkrainer Schnitzer in der Lehre, der wahrscheinlich in Skofja Loka lebte. Eine große Anzahl seiner Arbeiten (Holz­plastiken) findet man in Gorenjsko, in der Umgebung von Ljub­ljana, und sogar in Primorsko, im Ktenland. Auch dieser Schni­tzer stzte sich auf die graphischen Unterlagen des Meisters 
E. S. 
Die Statue der St. Anna stand wahrscheinlich einst auf dem Altar des im Jahre 1483 gegrdeten Benefiziums von St. Anna und Ursula in der Pfarrkirche von Kranj. 

FRESKE 16. STOLETJA V KRANJU IN OKOLICI 
KSENIJA ROZMAN 
Ko pregledujemo starejse in mlajse publikacije, v ka­terih pricakujemo ocene ali omembe fresk 16. stoletja v okolici Kranja, opazimo, da so stenske slike iz Kranja, Britofa, Tupalic, Spodnje Besnice, z Brega in Öentjosta le skopo omenjene ali pa sploh niso zajete med strokovne ocene. Vzroki za to so med drugim tile: freske v Pavslar­jevi hisi v Kranju na Titovem trgu st. 18 so odkrili sele leta 1966; na freske v Britofu pri Kranju so naleteli sicer ze leta 1938, vendar se do danes niso do konca odkrite; fresko sv. Kristofa in Krizanje na juzni zunanjscini ladje v Tupalicah so popolnoma odkrili sele leta 1956; freske v Spodnji Besnici je sondiral pred prvo svetovno vojsko Francisek Pokorn. O tem je porocal ze leta 1909.1 Do danasnjega dne pa se niso odkrite stenske ploskve. Ze zdavnaj znano sliko sv. Kristofa na juzni zunanjscini ladje na Bregu pri Kranju so zaceli odkrivati leta 1964. V cerkvi sv. Josta nad Kranjem slikarije tezko vidimo. Poznejsi ve­liki oltar jih mocno zakriva, delno pa so tudi se neodkrite. Trije od nastetih spomenikov so pridobili na pomenu in vrednosti z dokoncnimi odkritji (Kranj, Tupalice, Breg), trije se cakajo podobnih posegov (Britof, Spodnja Besnica, Sentjost). Vendar pa so tudi delno odkrite freske le toliko vidne, da je tudi o njih mogoce spregovoriti in jih oceniti. 
V KRANJU, v prvem nadstropju Pavslarjeve hise2 se na levi strani stopniscne stene od leve na desno vrstijo tri glavne figure. Sv. Volbenk nosi rdec plasc in zeleno haljo. Rumenkasto sekiro drzi v levici, cerkev stoji ob nogah. Na glavi ima mitro in za njo rumen nimb. V sre­discu kompozicije je sv. Ana Samotretja. Ogrnjena je v rde plasc z rumeno podlogo. Halja je zelena. Glavo po­kriva bela ruta, ki sega dalec na celo in se spusca cez ramena. Ob njej stoji na levi strani Marija v rdeci obleki. Na rokah drzi Jezusa v dolgi belkasti halji z vijolicastimi gubami. Oba imata rumena nimba. Na desni strani kom­pozicije je se sv. Helena z velikim rumenim krizem v desnici. Zelena obleka je ob vratu izrezana. Iznad pravo­kotnega izreza ob prsih je bela, drobno nagubana srajca. Ob desnem komolcu vihra konec belega traku ogrinjala in crn vrvicast pas. Rokav halje je ob komolcu pretrgan in se nadaljuje sele pod komolcem, kjer je tesno oprijet na podlahti. Ob komolcu pa se izpod halje kaze napih­njeno nabran rokav srajce. Zal je del svetnicinega pokri­vala, del glave in kriza unicila pozneje vstavljena peta oboka. — Na levi strani kompozicije je naslikan rumen sivan rob z mocnimi crnimi obrisi. 
Fresko na sedanjem stopniscu v Pavslarjevi hisi za­znamujejo tele lastnosti: v simetrali kompozicije je sv. Ana Samotretja, ob strani jo zakljucujeta sv. Volbenk in Helena. Ozadje je nevtralno, sivkasto belo, tla so umazano rdeca. Prostor ustvarjajo le masivno naslikane figure. Karakteri­sticni so okroglasti obrazi oseb. Pri skupini sv. Ane Samo­tretje so dobro vidni, saj je Marijin obraz skoraj tak, kot bi bil s sestilom zarisan. Cez Marijina ramena padajo dolgi nitkasti lasje, nadrobno in tanko naslikani. Jezusova obleka je znacilna v barvah. Umazano belo povrsino so oblikovale vijolicaste gube. Postava sv. Helene je precej zabrisana, po modnem oblacilu pa je dober pomocnik pri datiranju freske: izrez na prsih z belo nabrano srajco prica za modo, ki se je tudi pri nas pod vplivom renesanse uveljavila na zacetku 16. stoletja, in sicer tako v stenskem slikarstvu kot tudi v kiparstvu. Znanilec modne novosti je tudi ogrinjalo iz blaga z vihrajocim koncem in napihnjeni rokavi. Usesasto zavihana plasca pri sv. Volbenku in sv. Ani Samotretji pa sta poznogotski motiv, ki nastopa tudi pri nas v zadnjem desetletju 15. stoletja in na zacetku 16. sto­letja. Slikarijo poudarjajo tri barve: umazano rdeca, uma­zano zelena in okrasto rumena. Stilna znamenja, kot so proporc masivnih figur, usesasto zavihani plasci, gubanje srajce sv. Volbenka ob rokavu, gubanje in sencenje Jezu­sove obleke, slikanje las v tankih crtah, kolorit in modna oblacila govorijo za cas na zacetku 16. stoletja. Le en slikarski spomenik se mi zdi blizu kranjskemu: freska Krizanja na juzni zunanjscini v Tupalicah. Kadar je govor 
o mlajsi freskantski plasti v Tupalicah, imamo navadno vedno pred ocmi sv. Kristofa, ki po kvaliteti Krizanje pre­kasa. Vendar pa ima tupalisko Krizanje s kranjskimi fre­skami najvec skupnih crt. Okrogla obraza Marije in sv. Ane iz Kranja (sl. 1) sta sorodna obrazu tupaliske Marije pod 
w 
<FM-. ''4/mHki. "WtJ 

SI. 1. Ana Samotretja, okoli 1510, Kranj, Paväiarjeva hiSa 
SI. 2. Marija pod kriiem, detajl, drugo desetletje 16. stoletja, Tupalice 
Krizem (si. 2). Sorodna je cokatost in voluminoznost figur. Tanka risba Marijinih las je podobna risbi na prizoru Krizanja in celo risbi pri sv. Kristofu. Celo roki sv. Vol-benka in sv. Ane v Kranju (si. 1 in 3) nista prevec oddalje­ni od znane roke tupaliskega sv. Kristofa (napihnjen hrbet rok, obrisani prsti in drza prstov) (si. 4). Tudi kolorit Kri­zanja v znanem umazano rdecem, rumenem in zelenem tonu bi mogel biti blizu kranjski freski. Mislim, da se ne bomo prevec motili, ce ob kranjskih freskah mislimo na blizino delavnice, ki je v Tupalicah poslikala juzno zunanj­scino ladje in da datiramo freske okoli leta 1510. 
V TUPALICAH sta bila v cerkvi sv. Klemena3 odkrita na juzni zunanji steni ladje dva prizora: sv. Kristof (si. 5) in Krizani z Marijo in Janezom Evangelistom (si. 6). Sv. Kristofa je nekoc z vseh strani uokvirjal debelejsi vinsko rdec pas, ki je plasticno naslikan in vzbuja vtis kamnit­nega okvira. Okvir danes ni ohranjen na spodnjem robu in na desni strani, ker so tu pozneje prebili okno. V levem zgornjem oglu je plasticno naslikana »kamnitna« vez, ki je povezovala levo in vrhnjo stranico pravokotnega okvira. Enako vez si moramo misliti tudi v desnem zgornjem oglu, ki je danes unicen. Pod levim zgornjim oglom je naslika­na napisna tabla, ki je brzcas sporocala razgovor med sv. Kristofom in Jezusom. Danes lahko razlocimo le neka­tere crke, ki so pisane v kapitali: SAN ../.. RIST/.. FE ../ PAROLIS. Robovi table so rdece rjavi in zarezani v omet. Vrhnji rob table ima v sredini zanko, ki naj bi dokazovala, da je tabla obesena. Pod tablo je skalnata pokrajina. Na desnem gorskem grebenu stoji divja koza, pod skalami pa stopa figura s palico. V levi spodnji polovici podobe skace rdece rjava zival, pod njo je danes le se nekak klobcic tankih crt, iz katerih razberemo le ribji rep, na na vodni gladini pa plavajoco raco. Ribe, race in druge vodne zivali so stalni spremljevalci prizorov sv. Kristofa. Ne vemo pa, kaksnega pomena je skakajoca zival. Clovek s palico pod skalami je mogoce Puscavnik, ki je pri sv. Kristofu del ikonografskega repertoarja; divja koza na vrhu skal pa je tako nenavadna, da sprva kar podvomimo v njeno originalnost. Vrh upodobitve pa sta frontalno naslikana Jezus in sv. Kristof. 2al je desna polovica obra­za sv. Kristofa unicena. Lasje so nitkasto tanko naslikani in v kosmih razmrseno padajo na celo, ob licih pa rahlo vzvalovijo in padajo do ramen. Fino modeliran nos, ziva-hen pogled levega ocesa in zacrtane obrvi in veke obliku­jejo enega najbolj markantnih obrazov 16. stoletja pri nas. Z velikim znanjem sta oblikovana leva svetnikova roka in rokav z vzporednimi rdecimi gubami in rdecim zapestni­kom. Roka pridrzuje skupek draperije rdecega plasca. Na levi rami sedi Jezus v dolgi beli obleki. Gube so zaznamo-vane z rdecimi crtami, ki posebno ob pasu in nogah spo­minjajo na trdo gubanje, znano iz graficnih predlog. Rdec plasc z okrasto rumeno podlogo je spet pod vratom in 
14 
209 
vihra na levo stran v ozadje. Jezus dviga levo roko in blagoslavlja. Slikarju je pri tern zmanjkalo prostora in blagoslavljajoci prsti so se morali upogniti pod naslikanim uokvirjajocim robom. Jezusov obraz je modeliran z lahni-mi roznatimi toni. Zivahno gleda s temno rjavimi ocmi. Kratko pristrizeni lasje so tanko risani. Na odstopajocih delih ometa so vidne rdeckaste orte, t. i. sinopije ali kar­tona. Z njimi si je slikar zaznamoval kompozicijo prizora in skico predmetov. 
Nad sedanjim stranskim vhodom uokvirja prizor Kriza­nja enak plasticno naslikan umazano vinsko rdec pas kot pri sv. Kristofu. Pas, katerega obrisi so vrezani v omet, je danes v veliki meri unicen. Prav ta pa dokazuje, da se je freska nadaljevala tudi navzdol, unili pa so jo z novejsimi vrati. Kristus je pribit na rumen kriz. Z zeleno trnjevo krono kronana glava je nagnjena v levo stran. Ledja so opasana z belim prtom. Modelacija glave in do ramen segajoci lasje so precej uniceni. Na levi strani kriza je viden ostanek Marijinega belega plas, ki ima tanko zarisane rdece gube. Gube se pri tleh trdo lomijo. Janez Evangelist stoji na desni strani s sklenjenimi roka-mi na prsih. Ogrnjen je v rdec plasc. Bela obleka z rdeci-mi gubami sega do gleznjev bosih nog. Na levi strani kompozicije ob unicenem delu freske je mogoce se del draperije neke figure in okroglast predmet. Ozadje je rumenkasto zeleno in pomeni travnato povrsino. Modrina v vrhnjem delu pa zaznamuje nebo. Crte v levem zgor­njem oglu so nerazlocne. 
V primerjavi s sv. Kristofom je Krizanje mnogo bolj okorno slikano. Tu ni sproscene in temperamentne risbe, ki je karakteristicna za figuro sv. Kristofa. Vendar pa tudi tu opazimo naslon na graficne predloge, o cemer prica gubanje Marijine obleke. Sorodno pa je risanje gub s tan-kimi crtami in vkljucevanje krajine v kompozicijo, ki je zal v levem zgornjem kotu unicena, a je kazno, da so bila upodobljena pobocja hribov. Istocasni nastanek freske sv. Kristofa in Krizanja dokazujejo ze kar zunanja znamenja: gre za plast istega ometa in za uporabo enakih barv. Po-snemanje sorodnih graficnih predlog, ki jih izdajajo trdo gubanje na oblalih, nacin risbe s peresno tankimi crta­mi, tipi obrazov in njihovo modeliranje (prim. Jezusov obraz s prizora sv. Kristofa in obraz Janeza Evangelista) prav tako pricajo, da so freske nastale ob istem casu. Enak je tudi nacin uokvirjanja prizorov: plasticno naslika­ni, vinsko rdeci kvadratasti pas je pravzaprav okvir, za katerim naj bi bil naslikan prizor. Pri sv. Kristofu je pla­stii okvir opravicil vlogo prostorskega odrivala, ker sta 
SI. 3. Roka sv. Volbenka, okoli leta 1510, Kranj, Pavslarjeva hisa 
SI. 4. Roka sv. Kriätofa, detajl, drugo desetletje 16. stoletja, Tupalice 
sv. Kristof in Jezus s plasticnostjo teles in gibi ujela na-men predstavitve zive in zivahne, ne le simbolicno nasli­kane figure; pri Krizanju pa so figure manj prepricljivo postavljene v prostor. Kljub podobni risbi kot pri sv. Kri­stofu je Janez Evangelist obtil v vklenjenosti neozivlje­

SI. 5. Sv. Kriätof, drugo desetletje 16. stoletja, Tupalifie 
ne, le simbolicne osebe nad ozkim pasom tal. S coka­tostjo telesa, z okroglastim drobnim obrazom, s kratkim vratom in z risbo obleke pa le izdaja odmeve srednje­evropskega slikarstva na zacetku 16. stoletja. Obrobljajoci plasticno naslikani okvir pomeni mejo med realno steno stavbe in iluzionisticno podanim naslikanim prizorom, ki se poglablja v ozadje za okvirom. »Obesena« tabla rene­sancne kvadrataste oblike z renesancnimi crkami je za­
vrgla srednjevesko ikonografsko tradicijo vihrajocih na­pisnih trakov. Dun novega, renesancnega casa naznanjajo tudi gube, ki so se ob Kristofovem rokavu vzporedno na­brale. Tudi sencenje belih oblacil z rdeckasto barvo, pa ceprav v trdih poznogotskih zalomih, je novost, ki jo po­znamo pri nas v zadnjih dveh desetletjih 15. stoletja, posebno pogostna pa je bila v vsem 16. stoletju. Nastala je pod vplivom evropskega poznogotskega in zgodnje­renesancnega tabelnega slikarstva. Vdiranje krajine in motivov, vzetih iz zivljenja, je prav tako nov element v nasem stenskem slikarstvu. Raca je resnicno prepricljivo zaplavala po vodi, Kristus se je zivahno zasukal na Kristo-fovi rami, Kristofov pogled je jasen in ziv. Roka, ki pri­drzuje plasc, je elegantna, z lepotnim hotenjem oblikovana in jo danes stejemo med vrhove kvalitetnih modelacij v slikarstvu 16. stoletja na Slovenskem. Po ikonografski in stilni plati so tupaliske freske izdelek zacetka 16. stoletja in odmev socasnega evropskega slikarstva tako po mo-delaciji figur (risba, plasticnost, posnemanje graficnih predlog, novi kolorit) kot tudi po oblikovanju prostora (prostorska odrivala, vdiranje realisticne krajine z reali­sticnimi motivi). Postavljam jih v drugo desetletje 15. sto­letja in mislim, da je resnicno ista delavnica naslikala tudi freske na steni danasnjega stopnisca v Pavslarjevi hisi v Kranju, kar bi dopuscalo celo verjetnost, da gre za neko delavnico, zasidrano v Kranju. 
V BRITOFU pri Kranju4 je po vseh obocnih poljih in stenah poslikan dvopolni prezbiterij z zvezdastim obokom iz leta 1468 (si. 7). Na severni steni na zahodu stojita v trikotno zakljucenem polju pod obokom sv. Jakob in sv. Bostjan. Sv. Jakob ima belkast romarski klobuk, sirok, do kolen segajoc rdec plasc z rumenim robom, vijolicasto obleko, romarsko palico in sivo bele nagubane skornje. Telo sv. Bostjana je polno ran. Puscici v rokah sta prici njegovega mucenistva. Cez ramo ima ogrnjen rdec plasc. Ob vrhu poslikanega polja se s strani vijeta rdeci vitici. Sosednjo polo severne stene ob vrhu prav tako zapolnju­jejo rdece vitice, spodaj pa so za zdaj pred belim ozad­jem le do pasu vidne tri svetnice s kronami na glavah. Vse so svetlolase, srednja med njimi ima globok, okrogel izrez. Brzcas je krii poleg nje njen atribut ali pa spada k desni svetnici, zaznamuje pa sv. Marjeto. Silasto zaklju­ceno gotsko okno na severni odsecnici opleta ob straneh okrasto rumena vitica, ob vrhu pa rdeca. Ostenje okna z rumeno barvo posnema kamnitne bloke. Vzhodno okno je prav tako okraseno, le ostenje ni se odkrito. Isto velja za juzno okno. Na juzni steni v vzhodni poli ob vrhu je 
14* 

SI. 6. KriJanje, drugo desetletje 16. stoletja, TupaliCe 
naslikano vijolicasto krogovicje, okoli njega pa se ovija niz rdecih jagodicastih kroglic. Pod krogovicjem sta glavi sv. Tomaza in Kristusa z banderom. Kristus je ogrnjen v rdec plasc. Prsi ima razgaljene. Zraven njega je neverni Tomaz, ki vtika prste v njegovo rano, da bi se preprical, da je Kristus res od mrtvih vstal. Prizor je na tern mestu razumljiv, ker se nanasa na sv. Tomaza, cerkvenega pa-trona. Zgovorni za cas so kratko pristrizeni lasje sv. To­maza, ki ravno odrezani padajo na celo. Svetnik ima tudi modne brke. V zahodni poli juzne stene je se neodkrit prizor, da pa se dolociti, da gre za Marijo v rdecem plascu z zeleno podlogo. Marija drzi golo dete. Na desni strani stoji svetnica. — Na oboku je na vzhodnem glavnem polju Kristusov monogram IHS v zarkih (si. 8). Na severni vzhodni strani je na belem prtu Vera icon, pod njo je let-nica v arabskih stevilkah 1512 in pa heraldicno kompo­nirani na vejah vitice sedeci rdeci ptici. V sosednjem desnem polju pa je letnica 1512 zapisana z rimskimi ste-
SI. 7. Severna polovica oboka, leta 1512, Britof 

vilkami. Polje trikotne odsecne kape nad prizorom s sv. Tomazem je poslikano z muzicirajocima angeloma. Eden ima godalo (si. 10), drugi brenkalo. Oblecena sta v beli halji, ki se z rdecimi gubami ob tleh zalamljata. Ob roka­vih se gube vzporedno nabirajo. Obraza sta nezna, drobne oci zivahno gledajo, dolgi kodrasti lasje padajo do ramen. Vsa druga polja, in tudi oni z letnicama, zapolnjujejo rdece, zelene, rumene in bele vitice z rumenimi in rdecimi cvetovi najrazlicnejsih oblik s plamenastimi popki in plo­dovi. 
V Britofu pri Kranju gre za poslikanje poznogotske cerkvene arhitekture iz leta 1468, kot nam pove vklesana letnica na napisnem traku, ki ga na jugovzhodni polovici oboka drzi v rokah figura na sklepniku. Ni vzroka, da bi v nastanek oboka okoli tega leta dvomili. Mislim, da tudi nimamo vzroka, da bi dvomili v cas poslikave oboka okoli leta 1512, ki nam ga sporocata naslikani letnici. Stilne in ikonografske posebnosti fresk pa naj povedo, kaj jih veze 
SI. 8. Kristusov monogram na oboku leta 1512, Britof SI. 9. Kristusov monogram na oboku, prva cetrtina 17. stoletja, Sele 
s tradicijo, kaj s casom nastanka in katere znacilnosti so pustile sledi tudi poznejsim desetletjem. 
Svetniki in svetnice na stenah prezbiterija in prizor iz zivijenja cerkvenega patrona je v duhu srednjeveske iko­nografije. Na obocnih poljih pa je zavel nov veter. Sred­nje in glavno polje na oboku, kjer je bila v starejsih prezbiterijih Kristusova podoba, je tu zavzel Kristusov monogram, poudarjen z zarkovjem. Mislim, da je to pri nas za zdaj najzgodnejsi znani primerek, ko je figuro 
zamenjal pisani simbol. Enak motiv poznamo okoli leta 1524 na oboku v juzni ladji v Praprecah pri Lukovici, iz prve cetrtine 17. stoletja pa v Selih nad Slovenjim Grad-cem itn. (si. 9). Isti simbol podobnih oblik zablesci leta 1635 vrh stranskega oltarja v cerkvi sv. Janeza v Bohinju, leta 1633 na lesenem poslikanem stropu v Leskovcu nad Visnjo goro in drugod. Angela muzikanta bi bila na oboku star ikonografski motiv, ko bi imela se sovrstnike. Tu pa osamela ne muzicirata vec v bozjo slavo na oboku, ki je nekoc pomenil nebo, temvec castita cerkvenega patrona sv. Tomaza, ki je naslikan na steni pod njima. Podoba Vere icon na vzhodnem delu oboka je tudi novejsi motiv, ki je dobil ikonografsko mesto na oboku na vzhodni steni prezbiterija ali notranjscini slavoloka (ob koncu 15. stolet­ja na Vihru in Jezerskem, okoli leta 1520 v Spodnji Sliv­nici na Dolenjskem in v Brodu v Bohinju). Vitice, cvetovi, popki, cvetni plodovi itn., ki v najvecji meri zapolnjujejo obocna polja, pa so popolnoma pretrgali tradicijo posli­kave obokov pri nas. Razbohotili so se po vseh poljih v najrazlicnejsih zavojih, crtah in prepletih. Podobnost z gotskimi motivi regratastih listov je izgubljena. Nasta­jajo volutasti zavoji. Ti postajajo podobni zavojem pleteni­castih motivov, ki so v 17. stoletju v nestetih primerkih krasili nase »zlate oltarje«. Tudi cvetni motivi stirilistnih roz s prasniki, tulipanasti cvetovi, grozdom podobni plodovi itn. kazejo v motivnem razvoju pot v prihodnost. Sorodne mo­tive in princip poslikave obokov z rastlinskimi motivi lahko iscemo okoli leta 1524 pri skupini fresk v Bohinju, Spodnii Besnici in Brodu, okoli leta 1555 v Sticni, v 17. stoletju pri sv. Oiboltu na Otiskem vrhu, na Selih nad Slovenjim Gradcem, v obilni meri na poslikanih lesenih stropih in rezbarski opremi 17. stoletja. — Ali sta grbovno postav-Ijeni ptici pod letnico 1512 na severovzhodnem delu oboka v zvezi s crnim krokarjem s storzem na grbovnem sklep­niku ob glavnem polju, ni jasno. Mogoce sta le prerisana motiva s predloge, ki je bila prav gotovo pobudnica tudi drugega vegetabilnega sveta na oboku. Ptice in razne druge zivali sredi listov in cvetov so zvesti spremljevalci okrasov, znanih iz knjiznih oprem tedanjega casa. Tako npr. tudi iz kranjskega rokopisa iz leta 1491. — Pricevalen motiv 16. stoletja je tudi jagodicasti niz, ki prepleta krogo­vicevje na juzni ladijski steni. Mnogokrat je bil pri nas uporabljen sam ali v kombinaciji z drugimi motivi: pri Sv. Primozu nad Kamnikom, v Bistri pri Vrhniki na ob-rambnem stolpu, v Praprecah pri Lukovici leta 1526, v Saleku pri Velenju iz druge cetrtine 16. stoletja, v Dvoru pri Polhovem Gradcu iz zadnje trtine 16. stoletja. 

Podobno kot pri kranjskih in tupaliskih freskah so figure naslikane v znacilnem cokatem proporcu, telesa so plasticna in voluminozna. Pri sv. Roku in Jakobu je upo­dobljena celo znana renesancna kontrapostna stoja. Mod-ni dolgi brki sv. Tomaza in na celu ravno pristrizeni lasje izdajajo severnorenesancne vzore. 2ivahen, v prostor za­sukan pogled angela godca, njegov lepotni obraz, vzpo­redne gube na rokavu in padanje gub na belem oblacilu z rdecimi crtami so stilne lastnosti, ki smo jih ze srecali pri sv. Kristofu v Tupalicah. Ves ikonografski sistem po­slikanega britofskega prezbiterija kaze, da se vezi s sred­njeveskim izrocilom trgajo, da se slikar opira na socasne renesancne pobude in da se uveljavljajo tipi, ki so ziveli in se razvijali se vse 16. stoletje in celo v 17. stoletju se niso odmrli. Tudi stilne spremembe in novosti, ki so tesno povezane z ikonografskimi, saj prve druge obujajo in dopolnjujejo, zaznamujejo isto smer razvoja. Letnica 1512 nam to pot nadrobno pomaga dolociti cas slikarije. 
V SPODNJI BESNICI pri Kranju5 so freske popolnoma vidne le v poljih na poznogotskem zvezdastem oboku (si. 11), po stenah pa le toliko, da moremo ugotoviti sistem prizorov. V srednjem pasu na stenah stojijo bosonogi apostoli in svetnice. Na juzni steni je v zanodni poli sv. Janez Evangelist. V poljih oboka so simboli evangelistov in angeli z orodji trpljenja. Podobi Marije in Jezusa, ki sta v srednjem veku imeli prostor na oboku ali na vzhodni stranici prezbiterija, sta se tu umaknili na sklepnika v glav­ni osi, in sicer v spremenjeni obliki: Marijo z detetom je zamenjala Pietä, podobo vstalega Kristusa je zamenjalo Jagnje bozje. — Na severni steni prezbiterija so vidne le bose noge in dolge obleke stirih apostolov, od katerih trije se niso odkriti, cetrti pa je unicen zaradi pozneje prebitega okna. Peti apostol na tej steni je sv. Peter v kromoksidno zelenem plascu in s kljuci v rokah. Na oglu med severno steno in severno odsecnico v prezbiteriju stoji sv. Barbara s kelihom v rokah. Tudi ona je oblecena v kromoksidno zeleno obleko. Pod njo in cez njo se vije vitica z rdecimi cvetovi in enim rumenim cvetom. Enaka vitica prepreda tudi apostole na severni steni. Okno na severni posevnici je ob robu poudarjeno z oranzno rume­nim pasom, ki se ob oglih zapleta v obliki polovicne osmice. Tudi pod oknom se prepleta vitica s cvetovi, v sredini pa je naslikan konsakracijski kriz. Na oglu severne odsecnice in vzhodne zakljucne stene je sv. Ursula v rde­cem pla§6u in umazano rdeci obleki, ki se graficno trdo guba. Vzhodno okno in okno na juzni odsecnici sta enako okraseni kot severno. — Na juzni steni v zahodni poli nad 
SI. 10. Angel godec v odseSni kapi na oboku, leta 1512, Britof 
zakristijskimi vrati je sv. Janez Evangelist (si. 12). Brez­bradi, mladostni obraz dviga kvisku. Naslikan je v tricetr­tinskem profilu v naravi, ko pise evangelij. Je bosonog in oblecen v rdec plas in v kromoksidno zeleno obleko. Na kolenih drzi odprto knjigo, kjer so ze zaznamovane crte in zapisane besede. V desnici drzi pero. Levo pred njim je njegov simbol: orel, ki s kljunom drzi na verizici obeseno crno posodico s pokrovckom (crnilnik). Tla so zelena in pomenijo travnato povrsino, levo v ozadju so 
SI. 11. Freske na oboku, okoli leta 1524, Spodnja Besnica 
Sl. 12. Janez Evangelist, okoli leta 1524, Spodnja Besnica 
skale in grmicasti sopi. Ne do konca odkrita postava v rdece rjavem plascu in rumeni gloriji je najbrz Marija. — Na oboku je polovico glavnega polja zasedel orel, simbol Janeza Evangelista. Drugi trije simboli evangelistov lev, vol in angel so na rombastih poljih ob glavnem polju. Vsa druga polja pa so posvecena angelom, ki nosijo simbole Kristusovega trpljenja. Od zahoda proti vzhodu in od tod spet na zahod se vrstijo: angel z verigo, angel s sibo v desni in klescami v levi roki, angel s sulico in trnjevo krono, angel s stebrom, angel s krizem, angel s prtom, angel z zeblji in s trsom, na katerem je nabodena goba. Vsi imajo rumenkaste kodraste läse, ki jim padajo na celo in do ramen. Obrazi so nezni in krhki, oci so temne. Pisa-ne peruti so obrobljene s temnorjavim robom. Vse halje se ob tleh trdo gubajo. Robovi rokavov in spodnji robi dalmatik so modno okraseni z resicami. Dalmatike so rumene, rdece, rjave, nekatere so ob pasu nabrane v trdih gubah. Pri dveh angelih opazimo celo modne kolo­barjaste rokave z razporki. Spodnja oblacila so bela in sencena s svetlo zelenimi ali roznatimi gubami ali pa so rumena z oranzno barvo. Prazna in s figurami zapolnjena polja na oboku prepleta temno rjava vitica z rdecimi in 
rumenimi cvetovi. 
Slikarijo v Spodnji Besnici na prvi pogled posebej karakterizirajo: tipi figur in njihova nosa, razmerje figur do viticastega, dekorativnega elementa in kolorit. Popol­noma odkrite figure so za zdaj le na oboku. Gre za ange­le, ki so zelo zgovorni. Na eni strani dolocajo tip figur, ki nas spomni na sorodne figure na zunanji steni slavo­loka cerkve sv. Janeza Krstnika v Bohinju (angel Gabrijel), na juzni steni prezbiterija v Brodu (Obglavljenje sv. Ka­tarine) in na vzhodni steni (angela ob Veri icon). Primer-java figur dokazuje, da gre pri vseh treh spomenikih za isto slikarsko delavnico. V sirsem okviru stenskega slikar­stva 16. stoletja pri nas so besniski angeli figuralni tip, ki je drugacen od tipov v 15. stoletju: zaznamujejo jih drobni obrazi s poudarjenimi temnimi in zivahnimi ocmi, roznata lica, drobni nosovi, drobni, polzasto zaviti kodri, gracilna telesa. Mislim, da moremo v ponavljanju v njih videti nov lepotni tip angelov, ki je spremljal nase slikar­stvo 16. stoletja in se je umaknil sele ob koncu 17. sto­letja pateticnim barocnim angelom. To je tip severno­renesancne lepote zenskih in otroskih figur, in sicer tarn, kjer jih v 16. stoletju ni preglasil juznorenesancni tip mo-numentalnih matron. V spomin si iz nasega gradiva npr. lahko priklicemo angela iz Oznanjenja sv. Joahimu na juz­ni steni ladje pri Sv. Primozu nad Kamnikom iz leta 1504, angele na oboku cerkve Marija Gradec pri Laskem iz leta 1526, angela ob Mariji na prestolu na zunanjscini cerkve v Saleku pri Velenju iz druge cetrtine 16. stoletja, angele na tabelni sliki Marijine smrti z Gorce nad Malec­nikom iz zacetka 17. stoletja itn. — Nosa angelov tudi pomeni zelo pozne srednjeveske in zgodnje sevemorene­sancne vire: prekrizana ovratna ruta s trdim gubanjem. 
Tako so obleceni angeli slikarjev van Eyckov, Michaela Pacherja in stevilnih drugih znanih in anonimnih mojstrov od druge polovice 15. stoletja do zacetka 16. stoletja. K nam so brzcas tip takega dela oblacila zanesle graficne predloge. Na Savi pri Zagorju nam je znan ze iz zadnje cetrtine 15. stoletja, na Vihru iz konca 15. stoletja itn. Oblacila z resicami ob robeh spadajo prav tako k rene­sancni nosi, §e prav posebej pa so za ta cas zgovorni kolobarjasti rokavi, ki so z vrvico prevezani ali z razporki predrti in rokavi z vzporednimi gubami. Vzporedne gube pa niso modni element, ampak stilni. K takim stilnim ele­mentom spada tudi zalamljanje angelskih halj. Ob tleh in ob pasu se nabirajo v kristalinicnih gubah, posnetih po graficnih predlogah. Take trikotniske sklade najdemo tudi pri Obglavljenju Janeza Krstnika in angelu Gabrijelu v Bohinju, v Brodu pa pri sv. Katarini na belem prtu in na obleki. Slikarjev rokopis kazejo tudi mavricaste angelske peruti, s temno rjavim robom obrobljene in s temno rjavi-mi crtami obrisani prsti. Vse to najdemo tudi v Bohinju in Brodu. Prepricevalen je tudi okras vitic z listi vinske trte in z raznimi rumenimi in rdemi cvetovi. Pri vseh treh spomenikih (Spodnja Besnica, Bohinj — si. 13, Brod 
— si. 14) naletimo na podobno vitico in cvetove. Povsod ima ta vitica enak pomen: lahkotno prepreda svetle po­vrsine oboka in sten in med njo ni poudarjeno velikih cvetov ali listov. To je na svetle stene aplicirana, vinski trti podobna vitica malih oblik in razrahljane gostote. Sredi njene mreze je v Bohinju upodobljeno Marijino oznanje­nje, v Besnici vidimo v vsakem obocnem polju po enega angela ali simbol evangelistov. Na stenah prezbiterija v Besnici pa se ista vitica kot tanka, presevajoca mreza spleta pred postavami apostolov. Tudi vloga dekorativ­nega elementa se je v 16. stoletju spremenila. Nemogoce bi bilo, da bi npr. kakrsenkoli gotski ornament (palica z ovijajocim se trakom ali mesnatim akantom, pas diskov, »dragih« kamnov, regratast ornament itn.) prepredel figuro. Tu pa ornament ne locuje prizorisca v posamicne pasove, niti jih kot nekoc ne uokvirja. V 16. stoletju ornament figure prepleta in spremlja. Ni nenavadno, da so se v sprosceni svet vitic, listov in cvetov »ujele« tudi ptice kot na Britofu pri Kranju in v Sticni leta 1555. — Novim tipom obrazov in figur, novi nosi, novim stilnim znacilnostim in novemu pomenu okrasa se je pridruzil tudi kolorit. Pisan preslicast okras reber je tu zamenjala enotna okrasta rumena barva reber, ki jo pretrgajo le beli pasovi med stiki. Podobne okrasto rumene barve so tudi obleke. Na oblekah je posebno zgovorna rdee rjava, roznata in 
SI. 13. Rastlinski ornament na ladijskem oboku, okoli leta 1524, sv. Janez v Bohinju 
SI. 14. Rastlinski ornament na odsecni kapi oboka, okoli leta 1524, Brod v Bohinju 
kromoksidna zelena. Ta je v Besnici kot nekoc pri sv. Pri­mozu nad Kamnikom polna crnih madezev. Sencenje belih oblek s kromoksidno zelenimi gubami, roznatimi ali modri-mi pa je pri nas znano od konca 15. stoletja do konca 
16. stoletja. Tak nacin sencenja je bil tedaj tudi v zahod­noevropskem slikarstvu, posebno v tabelnem, v polnem razcvetu, celo pri najvecjih mojstrih tega casa (Der, 
SI. 15. Jernej iz Loke: Sv. Katarina in sv. diakon, zacetek 30. let 16. stoletja detajl s freske sv. Kriätofa, Breg pri Kranju 
Cranach itn.). — 2e zdavnaj je prof. Stele zapisal,6 da gre pri freskah Legende sv. Jakoba v Bodescah iz leta 1524, pri delu fresk v Bohinju, Spodnji Besnici in Brodu po vsej verjetnosti za delo iste delavnice. Posebno danes, ko so na Brodu freske odkrite, je povezava se trdneje podprta. 
E.Cevc pa je ugotovil,7 da je zgradila in oblikovala oboka cerkvene ladje pri sv. Janezu v Bohinju in prezbiterija v Spodnji Besnici delavnica Mojstra HR. Na delu v Bo­hinju in Spodnji Besnici sta bili dve delavnici. Ena je obe arhitekturi poslikala, druga okrasila s kamnoseskimi iz­delki (sklepniki). Mogoce bomo kdaj zvedeli se kaj vec 
o sodelovanju prve in druge. Besniske freske se tako ne vkljucujejo le v okvir omembe vrednih stenskih slik 16. sto­letja z renesancnimi znamenji, temvec celo v ozjo delav­nisko skupino okoli leta 1524. V ta cas datiramo tudi besniske freske. Ce bo nekoc nadrobneje obdelana sku­pina Mojstrov legende sv. Jakoba (Bodesce, Bohinj, Brod, Spodnja Besnica), bodo freske v Spodnji Besnici poveza­ne se z nekaterimi spomeniki. Ne gre namrec le za vpra­sanje deleza Mojstra legende sv. Jakoba iz okoli leta 1524, ampak tudi za priblizno socasne sorodnosti drugod v Slo­veniji. Pri tern mislim predvsem na freske na Pristavi pri Polhovem Gradcu in na Setniku nad Polhovim Gradcem. 
Znan slikar in loski mescan Jernej iz Loke je na BREGU pri Kranju8 na juzni zunanjscini cerkvene ladje naslikal veliko kompozicijo sv. Kristofa. Podobo uokvirja vijolicast, plasticno naslikan okvir, kakrSnega poznamo ze iz Tupalic in od drugod. Na levi in desni strani sv. Kristofa z Jezusom na rami se ob robu navpicno vrstijo po trije svetniki. V levem zgornjem oglu stoji v prostorsko na­slikani nisi s polkroznim zakljuckom Marija z golim dete-tom. Jezus ji ljubece sega k bradi, s mer se slika pri­druzuje ikonografskemu tipu bizantinskih glykofilus. Marija je ogrnjena v rdec plas z zeleno podsivko. Halja je rume­na. V sredini ob robu na levi strani je v enaki vijolicasti nisi figura v rjavkastem plascu s sirokim hermelinastim ovratnikom. V levi roki drzi ribi (?) (verjetno sv. Jost). Levo spodaj je spet v polkrozno zakljuceni nisi sv. Florijan v rdecem plascu z belo podlogo in v zeleni obleki. V levi drzi vedro in gasi rdeckasto roznato poslopje. V desni ima belo bandero z rdecim krizem. Sv. Katarina (si. 15) v desnem zgornjem oglu drzi vijolicasto knjigo, v desni pa bei mec. Desno spodaj je rumeno kolo. Oblecena je v zeleno obleko z rdece patroniranim vzorcem. Rokavi so modni, siroki in nekajkrat vzporedno prevezani; kolobar­jasti deli so prerezani v razporkih. Pod njo je v enaki vijolicasti nisi sv. diakon v rdecem meniskem oblacilu 

z belim ovratnikom. Zeleno knjigo drzi z desnico. V des­nem spodnjem oglu je mocno poskodovan bosonog svet­nik v rjavem plascu z belim ovratnikom. Glavni del freske zavzema podoba frontalnega sv. Kristofa, ki se z levico opira na deblo drevesa. Obraz je mocno preslikan. Na levi strani zgoraj je klecec angel v zeleni obleki in z zelenimi perutmi, za njim je se ena angelska figura, vendar je zelo zabrisana. Desno od sv. Kristofa je enak angel kot na levi strani. Jezus v rdecem plascu in zelenkasto rumeni halji sedi na Kristofovi leii rami in blagoslavlja. Sv. Kristof ima rdec plasc, ki sega do kolen in je obrobljen z rdecim trakom. Halja je rjava, gubana z rdece rjavimi vertikalnimi gubami. Spodnji del obleke je patroniran. Ob pasu ima pripasano rdece rjavo mosnjo. Z levo se drzi za zelen pas. Je bosonog in stoji v vodi, kjer plavajo riba Faronika, rak in ribe. V desnem oglu celo kentaver in sicer dovolj posreceno naslikan v perspektivni skrajsavi. Na njem jaha gola sire-na (?). Desno od sv. Kristofa stoji puscavnik v vijolicasti kuti in dviga desnico, za njim je cerkev. Desno od velike kompozicije sv. Kristofa je bil nekoc se nek prizor, ki pa je danes zaznaven le se po nespoznavnih barvastih sie­
den na freskantskem ometu. 
Ceprav je ves prizor precej slabo ohranjen in je mo-delacija figur na vec mestih mocno zabrisana, moremo fresko ikonografsko in stilno dolocno razvozljati. Po iko­nografski plati gre za podoben motiv, kot ga poznamo s freske sv. Kristofa iz leta 1534 v Brodu v Bohinju. 
Ce bi bil sv. Kristof, delo Jerneja iz Loke, na zunanj­scini cerkve sv. Janeza v Bohinju popolneje ohranjen, bi brzcas nasli zelo podobne ikonografske motive. Freski na Bregu in v Brodu veze frontalno postavljen svetnik, ki se z desno opira na drevo, z levo pa se drzi za povesen pas. Plasc in obleka sta v oben primerkih enako oblikovana, enako je zavihan ovratnik ob vratu in pod njim bela ruta. Kristus sedi obakrat na levi rami in se svetnika drzi za cop las. V Brodu drzi v levi roki zemeljsko kroglo, na Bregu in v Bohinju pa z levo blagoslavlja. Klececa angela na levi strani in eden na desni sta identicna tukaj in na Brodu. Tudi voda ob svetnikovih nogah z ribo Faroniko in raki je podobna. Na Bregu je ob nogah se kentaver z golo sireno, ki mu najdemo ikonografskega sorodnika na freski Jerneja iz Loke na Valtarskem vrhu in na raznih freskah na Koroskem.9 Po trije svetniki in svetnice v pol-kroznih nisah na levi in desni strani ob robu fresk uokvir­jajo podobo sv. Kristofa na Bregu, na Brodu in na Valtar­skem vrhu. V vseh treh primerkih so enaki tudi plasticno 
liiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiib 
SI. 16. Suski mojster: Sv. Peter in Pavel, 70. leta 15. stoletja, Suha pri Skofji Loki 
naslikani okviri. Puscavnika ob robu slike pa najdemo ta­ko na Valtarskem vrhu kot tudi na Bregu. Dokler freske se niso do konca odkrili, je veljalo, da gre za delo, ki je sorodno Jerneju iz Loke. Ko jo danes primerjamo po iko­nografski in stilni plati, vidimo, da gre kar za prepise Jemejevih ikonografskih motivov in stilnih znamenj. Zna­cilne za Jerneja so prostorske nise svetnikov ob strani sv. Kristofa. Tudi svetniki in svetnice v teh nisah so po obraznih tipih, modelaciji in koloritu odlocno njegovo delo. Znacilnost Jernejevega copica so z mocno rjavo barvo zarisane siroke vertikaine gube na Kristusovi obleki. 

SI. 17. Jernej iz Loke: Sv. Pavel, zatek 30. let 16. stoletja, Sentjoät nad Kranjem 
Freska sv. Kristofa je ikonografsko dovolj bogata. Po stilni plati (sv. Katarina) kaze na posnemanje socasnih renesancnih vzorov, znanih iz srednjeevropske umetnosti; s polkrozno zakljucenimi nisami, v katerih stojijo svetniki, je slikar ponovil priljubljeni motiv, ki je znan skoraj v vseh njegovih delih. Tudi motiv plasticnega okvira je znamenje stilnega hotenja, ki v slikarstvu ustvarja prostor predme-tom. Pri nas jih poznamo od konca 15. stoletja naprej (Gluho Vrhovlje, Viher, Jezersko). Jernej iz Loke je z nji-mi segel hote ali nehote po naprednejsih slikarskih resi­tvah. — Primerjali smo Jernejevo fresko na Bregu z nje­govo fresko v Brodu iz leta 1534. Omenili smo tudi freske na Policah nad St. Visko goro iz leta 1536 in isto leto ga je pot zanesla se dlje na zahod, V Kravar v Slovenski Beneciji. Fresko z Brega postavljamo blize casu nastanka freske v Brodu, to je na zacetek tridesetih let 16. stoletja. 
Cerkev na SENTJOSTU nad Kranjem10 je bila v drugi cetrtini 18. stoletja barokizirana. Od srednjeveske arhitek­ture je ostal le se triosminsko zakljucen prezbiterij. Rebra nekdanjega gotskega oboka so ob prezidavi unicili. Od stare slikarije so za zdaj vidne freske na vzhodni steni prezbiterija za velikim oltarjem, na severni in juzni odsec­nici in na vzhodnem delu oboka. V trikotni odsecni kapi nad severno odsecnico je angel z rdecimi, zeleno in rume-no obrobljenimi perutmi. Na glavi ima venec iz rdecih in belih roz, kakrsne Jernej iz Loke rad porablja. Ozadje je belo, robovi trikotne odsecne kape so zeleni in rumeni. V zgomjem trikotnem pasu severne odsecnice je na desni strani upodobljen Kristus (?) s kriznim nimbom, z bergljo pod rokami in z invalidno nogo. S stegnjenimi rokami sprejema od moske osebe polovico hlebca kruha. Moska oseba ima na glavi klobuk in mogoce tudi nimb okrog glave. Je brkata, ogrnjena je v sirok plasc, do tal sega patronirana obleka. Za njim stoji na levi strani se neka oseba, znabiti zenska. Obe figuri stojita pod nekaksno lopo, ki jo spredaj podpira oklesceno drevo. — V sred­njem pasu na severni steni so stirje apostoli pod vijoli­castimi, prostorninsko naslikanimi arkadami (sv. Jernej, Pavel, Matija in apostol s palico?) (si. 17). Po dva in dva sta obrnjena drug k drugemu. Sv. Jernej ima belo obleko z umazano roznatimi gubami, sv. Pavel pa rumeno obleko z zelenimi gubami senceno. Pod apostoli so trije dopasni Kristusovi predniki (si. 18). So v polkrozno zakljucenih nisah z okensko polico. Te nise so del arhitekture, ki jo nosijo rumeni stebri in profilirana greda. Vsak prerok drzi z eno roko napisni trak, z drugo pa se opira ob steno. Socasno renesancno modno obleko ima levi izmed njih (veliki okrogli gumbi in cez ramena segajoc ovratnik). Obraz s sirokim nosom, s presernim pogledom in z viso­kim, konistim klobukom skoraj da izdaja posnetek pred-loge kaksnega dvornega norca. Druga dva ocaka sta res-nih obrazov in oblena v imenitnejsa oblacila. Srednji ima zelen plasc s sirokim krznenim ovratnikom in rumeno obleko z zelenim senceno in temno rdece rjave rokave. Klobuk je rdece rjav z zelenim in rumenim zavihkom. Tretji med njimi ima rdeco kapucasto pokrivalo z belo podsivko. Kapucasti del sega do pasu, drugi del obleke 
SI. 18. Jemej iz
je zelen. — V oglu vzhodne stene je naslikan stojec tela­mon v rumeni obleki in »nosi« konzolo nekdanjega sred­njeveskega oboka. Na oboku je v trikotni kapi angel. Pod oknom so v spodnjem pasu stirje dopasni preroki, ki gle­dajo v prezbiterij iz prav takih naslikanih nis kot levi sosedje. Prvi ima rjavo sencen rumen, konicast klobuk, rumen, zeleno sencen ovratnik in rdece rjavo obleko. Na obleki je grafit: 1572 / Jac: Felman / Homo proponit Deus / disponit. Drugi prerok ima krono na glavi, pod njo nosi se zelen klobuk in svitek na celu. Dolgi lasje mu padajo na ramena. Plas je rumen z zelenimi gubami in zelenim ovratnikom. Gumbi so okrogli in veliki. Rokavi so rdeci. Na naslikanem stebru med drugim in tretjim prerokom je 

 Loke: Preroki, zatek 30. let 16. stoletja, Sentjoät nad Kranjem, foto: K. R. 
grafit, zapisan je v zarisanem pravokotniku: hie fuit / Si­mon Khos / 1677 Jahrs. Tudi tretji prerok je kralj s krono na glavi in sirokim hermelinastim ovratnikom. Ima dolge, modno pocesane läse in gladko, bolj redko brado. Plasc je zelen, obleka rumena z oranzno rjavimi gubami. Na prsih je vrezan grafit v podolznem kvadratu: ANDREAS TEVTOR / DEN 25 MAY ANO / 1642 JAHR. Cetrti prerok je oblecen v rdece rjavo obleko. Ovratnik sega cez rame­na. Na napisnem traku moremo brati ... oam (Roboam). Na rdei obleki sta grafita: Hie fuit M Pogon de / Crain­burga Ano do 1552. — Ma Wekhar / 1599. — Johannes Sehest cooperator in Crainburg / Ano 1559. — Na Na oboku na juzni odsecni kapi je rumen in zelen obrobni pas z rdecimi kroglicami. Ta ornament vidimo na vseh poljih oboka. V notranjscini polja je angel z venckom na glavi. Roke ima sklenjene v molitvi. V zgornjem pasu na steni je glava sv. skofa in del rdecega plasca. Levo od okna stoji v naslikani nisi sv. Barbara v oranzno rumeni obleki z rdece rjavimi gubami. V rokah drzi palmo in kelih. Desno od okna stoji v profilu v vijolicasti nisi sv. Doroteja s kosarico v rokah. Obleka je bela z zelenimi gubami in je mocno izrezana. Pas s svetniki je z nizom rdecih vitic in cvetov deljen od srednjega pasu, kjer so apostoli. Pod oknom na juzni odsecnici so v spodnjem pasu v nisah trije preroki. Prvi je kralj s krono, s sivo crnimi lasmi, rumenim ovratnikom in z zeleno obleko. Na napisnem traku ima zapisano Abia. Tudi sosed je kralj z belim ovratnikom na rdecem plascu in s sirokimi manse-tami. Dolgi modni gladki lasje segajo do ramen. Tretji prerok je tudi kralj z modno pricesko in brado. Ima rume-no obleko z okroglimi gumbi in sirok rdec ovratnik z zeleno podlogo. Na napisnem traku je zapisano Josaphat. 

— Na oboku vidimo le dele angelov, ki pa so prevec za­kriti s sedanjo oltarno arhitekturo ali pa so sploh se pod belezem, da bi danes o njih mogli kaj vec spregovoriti. 
Ce primerjamo ikonografski delez teh fresk z drugimi spomeniki srednjeveskega stenskega slikarstva, potem moremo reci, da so naslikani prizori v glavnem v soglasju s tradicijo, vendar pa ne povsem. Na oboku naslikani an-geli so brzcas podobno zavzemali polja okoli Kristusove podobe v srediscu, kot nam je to znano iz prezbiterija podruzne cerkve sv. Ozbolta nad Skofjo Loko, kjer je leta 1534 slikal Jernej iz Loke. Kot pri sv. Ozboltu je tudi tu okrasen obrobni pas obocnih kap z ornamentom, ki ga sestavljajo tri rdece kroglice. Ikonografsko nenavaden in pri nas do zdaj enkraten je Kristus-berac, ki dobiva vbo­gajme pol hlebca kruha. Pomembnejse mesto je na juzni odsecnici zasedel cerkveni patron sv. Jost. Na stenah prezbiterija se v pasu pod apostoli vrstijo Kristusovi pred­niki. Niso tradicionalno vpleteni v vinsko trto, pac pa so postavljeni v prostorsko naslikane nise. V take nise je Jernej iz Loke postavljal mucenke in mucence, pametne in nespametne device (Suha, Bohinj, Police, Tolmin itn.). Kristusovi predniki so prava razstava modnih novosti prve polovice 16. stoletja in posrecena zbirka najrazlicnejsih obraznih tipov z dobrsno mero karakternih crt: tipi mar-kantnih moskih obrazov od preprostejsih hudomusnih do resnih, razmisljujocih in vladarsko vzvisenih. Stilno do-locajo sentjoske freske detajli, ki so posnetki preteklosti in drugi, ki so v koraku s takratnim slikarstvom. Ne le ikonografija sentjoskih fresk, ampak tudi karakteristike figur apostolov so vezane na srednjevesko tradicijo. Ce primerjamo tip glave sv. Pavla z nagrbancenim celom, s strogim pogledom, z dolgim nosom in nasobljenimi usti z apostoloma Petrom in Pavlom s Suhe pri Skofji Loki iz 70. let 15. stoletja (si. 16 in 17), potem moremo zaslutiti vsaj daljno povezavo med obema primerkoma. 2e pred casom je dr. Cevc imenoval obraze suskih apostolov kot »predgiottovske, bizantinsko inspirirane«.11 Ce pregledamo srednjevesko stensko slikarstvo beneskega kroga (poseb-no provincialno), potem lahko misli dr. Cevca resnicno pritrdimo. Apostole na Suhi imenujemo veckrat kot monu­
mentalne, statuaricne, s poudarkom na kubusu telesa. Tudi pri Jernejevih apostolih opazimo te lastnosti. Mislim, da virov Jernejevega znanja in posnemanja ni treba iskati predalec. Tipicne primorske crte kubicno poudarjenih figur so v tretji cetrtini 15. stoletja zaznamovale Suskega mojstra in prav tako »bizantinsko inspirirani obrazi«. Jer­nej iz Loke pa je na Suhi doslikaval in preslikaval freske Suskega mojstra. Tudi tezke, navzdol padajoce cevaste gube apostolov na Suhi so nasle pri Jerneju rokodelsko ponovitev vsaj pri angelih v prezbiteriju na Policah nad St. Visko goro. Jernej iz Loke v nasih podruznicah ni le slikal in restavriral, ampak se je v njih tudi ul. Kar je videl, je tudi posnemal. Ni cudno, da so impresivne freske Suskega mojstra prevzele tudi Jerneja iz Loke. — Ne bo-mo na dolgo ponavljali resnic, ze tolikokrat zapisanih na Jernejev rovas: da je bil produktiven slikar rokodelske ravni, ki je shematicno ponavljal figuralne tipe, Ornamente in kolorit; da je zanj znalna siroka poteza copi, da se naslanja predvsem na mocno zunanjo in notranjo risbo (roke, obrazi, draperije) itn. Sem in tja pa je kljub mocni in prevladujoci naslonitvi na tradicijo pri njem vendarle odmevalo tudi iskanje novejse umetnosti: v nosi, v slikanju prostorskih nis, plasticnih okvirov, arkad z ravnimi rene­sancnimi gredami, v individualiziranih obraznih tipih. Z obrazi Kristusovih prednikov pri Sentjostu je Jernej do-segel enega vrhov svoje ustvarjalnosti. Brzcas prav ti pri­cajo, da bi se Jernej mogel razviti v sposobnejsega in kvalitetnejsega mojstra 16. stoletja, ce bi mu bilo dano solanje v vodilnejsem slikarskem okolju. Kot pri stevilnih mojstrih so bili tudi Jernejevi talenti zajezeni in pokopani v preozka domaca gorenjsko-primorska tla. 
Sentjoske freske so nastale v zacetku tridesetih let 
16. stoletja, ko je Jernej slikal predvsem na Gorenjskem. 
Ce po vsem tern razmisljanju in razclenjevanju oceni-mo vseh sest slikarskih spomenikov, ki smo jih spoznali v Kranju in okolici, potem se nam kot koncna vsota po­kaze tale podoba: freske v Pavslarjevi hisi v Kranju po­stavljamo v cas okoli leta 1510 in jih pripisujemo delavnici, ki je v istem desetletju naslikala sv. Kristofa in Krizanje vTupalicah; freske v Britofu pri Kranju datiramo z letnico 1512; freske v Spodnji Besnici iz okoli leta 1524 so delo delavnice Mojstra legende sv. Jakoba, ki je leta 1524 po­slikala severno zunanjscino ladje v Bodescah pri Bledu in nekako v istem casu tudi na Brodu in v Bohinju. Freske na Pristavi in Setniku nad Polhovim Gradcem se brzcas z besniskimi freskami delavnisko ozje ne vezejo, kazejo pa precej skupnih crt. Vse so se morale napojiti pri istih studencih severne renesanse. — Med sesterimi slikarski-mi spomeniki iz kranjske okolice sta kar dva delo slikarja Jerneja iz Loke, na Bregu in Sentjostu nad Kranjem. 
Vprasujemo se, ali so nova znamenja, ki smo jih na­stevali ob posameznih spomenikih z ikonografskega in stilnega vidika, slucajna in neodlocilna in brezplodna za poznejsi razvoj? 
V Kranju imajo risba, modelacija gub in las, kolorit in moda sorodnike v slikarstvu 16. stoletja pri nas. Tupali-ski sv. Kristof in Krizanje sta z istimi znacilnostmi otroka 
16. stoletja, kamor jih se dolocneje stilno opredeljujejo modne vzporedne gube, lepotni tip rok in obraza, dina­mio naslikane figure in spremenjeni ikonografski tip sv. Kristofa. V Britofu je stari ikonografski koncept posli­kave oboka s simboli evangelistov okoli Kristusove po­dobe itn. ze opuscen. Nastopili so prevladujoci novi vege­tabilni motivi in Kristusov monogram; vse to pa srecujemo na freskah prav do srede 17. stoletja. Kontrapostne stoje svetnikov in plasticno modelirane svetnice se tudi odmi­kajo od tradicije in so le se nov dokaz za moderne stilne 
' Francisek Serafin Pokorn: Besnica pri Kranju, Ljubljana 1909, p. 139. 
2 Ivan Komelj, Dvajset let odkrivanja srednjeveskih stenskih slik, VS X, 1966, p. 60; — Kranj, freska v Pavslarjevi hisi, Delo , 15. 3. 1967; — (O(lga) Z(upan), Kranj, »Pavslarjeva hisa«, Titov trg 18, VS XI, 1967, p. 143; — Peter Fister, Pavslarjeva hisa v Kranju, Delo, 12. 4. 1969, p. 13; — F(ranci) G(olob), Kranj, VS XII, 1969, p. 119. 
3 France Stele, Zapiski XLII, 5. 7. 1926; — Tupalice, VS IV, (1953), pp. 107—108; (Franc Pokorn), Stari napisi vcerkvi sv. Joäta nad Kranjem, IMK (1900), p. 240; — l(van) K(omelj), Tupalice, VS VI, 1959, pp.121—125; France Stele, Die mittelalterliche Wandma­lerei Sloweniens im mitteleuropäischen Rahmen, Sost-For ­
premike. Slikar prezbiterija v Spodnji Besnici je po poljih rebrastega oboka razpredel nekaksen motiv vinske trte s cvetovi. Ta motiv je zapletel v svoje mreze tudi apostole na stenah; sredi te igre vitic in cvetov je bilo pozabljeno, da so bile nekoc obocne kape obrobljene in omejene z mocno barvitimi pasovi in omamenti in da so figure sele v okviru teh obrob mogle zavzeti rombasta polja. Novi obrazni tipi in kolorit (okrasta barva, pusta krom­oksidno zelena, umazano rdeca in bela) podajajo roke prihodnosti — vsemu 16. stoletju in prvi polovici 17. sto­letja. — Celo rokodelski Jernej iz Loke ima ob teh raz­misljanjih besedo. Vztrajno uporabljanje naslikanih pro-storskih nis z dopasnimi figurami v celih postavah in sem in tja »posejane« modno oblecene zenske in moske figure govorijo, da val stilnih in modnih sprememb ni sei povsem mimo Jerneja. Resnica je, da en modno napihnjen rokav z razporki, ena ali dve kontrapostni stoji figur in podobno ne morejo fresk se renesancno preleviti niti jih popolno-ma lociti od fresk 15. stoletja. Ko pa ugotavljamo pri nastetih in se drugih socasnih freskah na Slovenskem npr. risbo tankih crt, vzporedne in s posebnimi barvami sencene gube, in ko vidimo, da so barve 16. stoletja drugacne od barv 15. stoletja in da so sorodnejse barvam 
17. stoletja, da ikonografski motiv Kristusovega mono-grama v Britofu in oblika napisne table iz Tupalic kazejo casovno naprej, potem moramo priznati, radi ali neradi, na eni strani navezanost na tradicijo, ob novih elementih in spremenjenih ikonografskih in stilnih znacilnostih pa moramo videti pot, ki pelje v razvoju slovenskega slikar­stva 16. stoletja v novo stoletje. Sest spomenikov iz oko­lice Kranja torej pomembno dopolnjuje in osvetljuje po­dobo slikarstva 16. stoletja na Slovenskem. 
OPOMBE 
schunge n XVI, 1957, p. 295; — France Stele, Spätgotische Wandmalerei in Slowenien, Klagenfurt 1958, p. 12 (razst. katalog); France Stele, Stensko slikarstvo gotske dobe v Sloveniji, v: Srednjeveske freske na Slovenskem, Ljubljana 1959, s. p., (razst. katalog); Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljublja­na 1966, p. 75; Ivan Komelj, Dvajset let odkrivanja srednjeveskih stenskih slik, VS X, 1966, p. 68; France Stele, Slovenska gotska podruznica in njen ikonografski kanon, Zborni k Narod -nog muzeja, Beograd 1964, p. 318; — France Stele: Sli­karstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Ljub­ljana 1969, p. 113. 
4 France Stele, Varstvo spomenikov, ZUZ XV, 1938, p. 94; 
— Isti, Spomeniki srednjeveäkega stenskega slikarstva v Slove­niji, Serta Hoffilleriana, Zagreb 1940, p. 487; Isti, Za­piski CXIII, 3. 8. 1956, pp. 23—24. 

5 Fransek Serafin Pokorn: Besnica pri Kranju, Ljubljana 1909, p. 139; — France Stele, Slikar Johannes con-civis in Laybaco, ZUZ I, 1921, p. 46; — France Stele, Zapiski LXXXVIII, 9. 10. 1910, pp. 104—106, XXXIV, 3. 4. 1925, pp. 7—9; France Stele, Varstvo spomenikov, Spodnja Besnica, ZUZ V, 1925, p. 180; — Viktor Steska: Slovenska umetnost I, Slikarstvo, Prevalje 1927, p. 4; — France Stele, Slikani svodovi gotickih prezbiterija u Slovenaoj, Starina r 1928/29-30, Beograd 1928, pp. 75, 81; — France Stele, Freske v Smartnem ob Paki, CZN XXXII, 1937, p. 64; — Emilijan Cevc, Umetnostni diagram gorenjske preteklosti, Gore n j ska , 1—2, 1957, p. 22; 
— Isti, Novi podatki o stavbni zgodovini in stavbarju prezbiterija in zvonika loskega sv. Jakoba, LR VIM, 1961, pp. 89—90; — Milan Zeleznik, Stare polihromacije, VS IX, 1965, pp, 88—89; — France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. s t o I e t j a , Ljubljana 1969, p. 283. 
6 France Stele, Freske v Smartnem ob Paki, CZN XXXII, 1937, p. 64. 
7 Emilijan Cevc, Novi podatki o stavbni zgodovini in stav­barju prezbiterija in zvonika loskega sv. Jakoba, LR VIII, 1961, pp. 89—90. 
8 France Stele, Zapiski CXIII, 15. 6. 1948, pp. 8—9; Emilijan Cevc, Veronika z Malega gradu, Kamniäki zbornik IV, 1958, p. 134; O(lga) Z(upan), Breg pr Kranju, VS IX, 1965, pp. 211—212; Ivan Komelj, Dvajset let odkrivanja srednjeveäkih stenskih slik, VS X, 1966, p. 70; O(lga) Z(upan) Breg pri Kranju, VS X, 1966, p. 219. 
' J. E. Hann, Sirenendarstellungen auf kärntnischen Christo­forosbildern, Carinthi a I, Nr. 2, 1894, pp. 38—42. 
10 Josip Mantuani, Wandmalereien der alten Pfarrkirche in Grad (Veldes), MZK, Bd. V, 1906, p. 152; — France Stele, Slikar Johannes concivis in Laybaco, ZUZ I, 1921, p. 46; — Isti: Ori s zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1924, p. 32; — Viktor Steska: Slovenska umetnost I, Slikarstvo, Prevalje 1927, p. 4; — France Stele, Slikani svodovi gotiih prezbiterija u Slovenaoj, Starina r 1928/29-30. god., Beograd 1928, p. 81; — Isti: Cerkveno slikarstvo me d Slovenci , Celje 1937, p. 268; — Emilijan Cevc, Umet­nostni pomen skofjeloäkega okolisa, LR I, 1954, p. 72; — France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stolet­ja , Ljubljana 1969, p. 224. 
11 Emilijan Cevc, Umetnostni diagram gorenjske preteklosti, Gorenjska 1957, p. 21. 

THE FRESCOES OF THE 16*h CENTURY IN KRANJ AND ITS SURROUNDINGS 
The article deals with frescoes of the 16th century in Kranj and its surroundings. The author dates the frescoes in Kranj round the year 1510. She believes that they are the work from the same workshop as the frescoes of St. Kristof and Krizanje (Crucifixion) on the southern part of the nave at Tupali. The frescoes at Britof date from 1512. She connects the painting at Spodnja Besnica with the work of the painter that painted in 1524 at Bodesce near Bled, at sv. Janez in Bohinj and at Brod in Bohinj. The frescoes at Breg and at Sentjost were painted by Jernej from Loka (Bartholomaeus de Lack/Loch), a very creative and Craftsmen-like painter. He painted in Gorenjska in the 2nd quarter of the 16th century. All these frescoes show new stylistic and iconographic elements that separate them essentially from the frescoes of the 15th century. She mentiones also the characteristics in style and painting that are connected with the further development of Slovene painting — with the 17th century. 
O STAREJSI ZGODOVINI PLANSARSTVA MED DOLINO TRZISKE BISTRICE IN DOLINO KOKRE 
ANKA NOVAK 

Zgodovina plansarske zivinoreje na Gorenjskem sega globoko v predslovensko dobo. 2e od najstarejse prisot­nosti cloveka v krajih v obmocju gora mu je planinsko pastirstvo pomenilo eno od najpomembnejsih oblik njego­vega boja za obstanek, se vec, bilo je eno od najpomemb­nejsih gibal, ki so ga privabljala k naselitvi. Stik z najsta­rejso dobo plansarstva isce nase jezikoslovje, ki odkriva v nekaterih plansarskih izrazih usedline kulture in jezika staroselcev.' Najnovejsa raziskovanja plansarskih zgradb v nasih Alpah odpirajo nove moznosti za pogled v naj­starejso zgodovino plansarstva v gorenjskem prostoru.2 
Pasne planine so najprej nastajale tarn, kjer so bile naravne planinske träte, to je ob zgornji meji gozda in nad njo ter sredi gozda, kjer so bile naravne gozdne jase. Vendar je clovek ze zgodaj siril obseg pasnega sveta na racun gozda. Planine so pripadale posameznim vaskim skupnostim; skupno gospodarjenje na skupnem svetu, ki je znalno za najstarejso obliko kmeckega gospodarstva nasploh, se je v plansarstvu ohranilo skozi dolga zgodo­vinska obdobja prav v danasnji cas. K temu so nedvomno pripomogle tudi naravne posebnosti gorskega sveta. Skupne planine, posebno se planine v visokih legah, pri­padajo zgodovinsko dokazanim najstarejsim vasem v do-lini. Zasebne planine so mlajsega nastanka in so posledica razmer v fevdalni dobi. Najveckrat se zasebne planine navezujejo na gorske kmetije in samine, ki so nastale med mlajso kolonizacijo.3 
Pricujoci prispevek zeli odpreti pogled v starejso zgo­dovino plansarstva v vzhodnem delu Karavank, v prostoru, ki ga zakljucuje na zahodu dolina Trziske Bistrice, na vzhodu pa dolina Kokre s Storzicevo skupino, ki je prav­zaprav z dolino Kokre odloni del Kamniskih planin. 
Arheoloske najdbe, odkrite na obmocju mesta Kranja, ter priloznostne najdbe iz rimske dobe v Bohinju, na Rodi-nah, Luzah, v Britofu, na Gradiscu nad Basljem, v Naklem, v Pocevnici (med Trzicem in Kovorjem) kazejo na naseljenost sirsega prostora v obmocju gora ze v predslovenski dobi.4 Mimo rimske utrdbene postojanke Carnium (na obmocju danasnjega Kranja) in mimo Nakla je vodila prazgodovin-ska pot skozi dolino Trziske Bistrice na Ljubeljski prelaz.5 Ko so Slovenci prodirali v kranjsko kotlino, je bil njih naselitveni tok mocnejsi v blizini krajev, ki so bili ze prej naseljeni.4 Staroslovanska nekropola v Kranju govori za mocno naselbino na visokem bregu reke Kokre. Imeno­slovje krajev pa tudi odkritja zgodovinarjev potrjujejo, da so bili kraji v obrobju gora naseljeni ze v zgodnji dobi slovenske kolonizacije. Juzno od Kranja so starejse slo­venske naselbine v vecji meri ob toku Save.7 Verjetno je bila poseljena tudi pokrajina v dolini Kokre nad Pred­dvorom kakor tudi dolina Trziske Bistrice nad Trzioem.73 Na novem ozemlju so prisli Slovenci v stik s starimi prebivalci, ki so bili napol poljedelci, napol pastirji. Ime­novali so jih Lahe ali Vlahe. Nanje spominjata dve kra­jevni imeni. Vas Lahovce, ki se v srednjeveskih listinah imenuje Walchowicz, Walchsdorf, in kmetija pri Laskarju nad Basljem.8 
Pri vzpostavljanju kontinuitete plansarstva na tern ob­mocju se je potrebno ustaviti ob nekaterih dejstvih. V blizini kmetije pri Laskarju so na Gradiscu nad Basljem (kota 888) odkrili arheolosko najdisce, »ki kaze na konti­nuiteto poselitve iz rimske dobe in morda celo nazaj v halstatsko dobo, na drugi strani pa preko dobe starih Slovanov v sam srednji vek«.9 Prav ob lokaliteti tega gra­disca, ki lezi na vzpetini ob tesnem vznozju gorskega sveta, kakor tudi ob lokaliteti kmetije pri Laskarju se vsiljuje vprasanje smotrnosti. Kaj je nagnilo cloveka, da je izbral tak kraj za svoje selisce? Ce mu planinsko pa­stirstvo ni pomenilo najvaznejse oblike gospodarjenja, mu je bilo vsaj pomembno dopolnilo. Podobno razmisljanje se vsiljuje ob najdbi anticnega zvonca v Kranju.10 Je sluzil le-ta v kultne namene ali je to preprosto — zivinski zvo­nec? Druga moznost se zdi verjetnejsa. Zgodovina uci, da so bili stari prebivalci, ki so jih Slovenci nasli v novi domovini, poljedelci, predvsem pa zivinorejci. Priceva­nja iz mnogo zgodnejse dobe kazejo, da ni bila pasna izraba goskega sveta omejena le na vasi v tesnem obrobju gora, temvec se je raztezala tudi na obmocje Kranja. Na 

staro arheolosko najdisce nad Basljem ter na kmetijo pri Laskarju se navezuje staro naselitveno jedro, h kate­remu sodijo vasi Baselj, Mace, Babni vrt, Povlje, Trstenik. Vse te vasi so ali so bile se do nedavna udelezene pri pasni izrabi planin v Storzi. Vas Mace je imela skupno Macevsko pianino (opuscena je bila ze konec prejsnjega stoletja), pasni srenji iz Baslja je pripadala Baseljska pla­nina na Kaliscu, planina Javornik je planina vasi Babni vrt, Velika Poljana pripada Gorim, Mala Poljana pa vasema Povlje in Trstenik. Za veliko starost govore imena teh vasi pa tudi zgodnje omembe v zgodovinskih listinah. Babni vrt se prvic omenja med 1205 do 1208, Baselj med 1154 do 1156, leta 1156 se omenjajo Mace. Tega leta so Mace skupaj s pripadajocim gozdom in pianino ve­trinjski menihi izrocili Alberonu iz Gutenberga. Omemba planine (alpes paschuales) je ena od najstarejäih omemb planin v nasih Alpah.11 Med najstarejse doslej znane omembe planin se uvrsca omemba treh trziskih planin: Tegosce, Javornik in Kofce iz leta 1444. Imena teh planin so sporocena v listini, ki je nastala v zvezi s sporom srenje kriskega urada in lastnikoma planin — Lambergar­jem iz Gutenberga in Paradajsarjem iz Neuhausa.12 Tudi omemba teh planin se nanasa na vasi, ki jim zgodovinarji pripisujejo veliko starost. Kriiki urad je namrec obsegal ozemlje, kjer so bili nekdaj mocno naseljeni kosezi. Pri­sotnost kosezov v vaseh Krize, 2iganja vas, Veterno, Hudo, Popovo, Brezje pri Sv. Nezi kaze na naseljenost v zgodnji dobi slovenskega naselitvenega toka.13 Ugotovitev, da se najbolj zgodnje omembe navezujejo na planine v visokih legah ob zgornji meji gozda,14 dobi tudi v tern primeru polno podporo, saj leze vse te planine v visokih pobocjih v visini nad 1500 m. Listina je iz leta 1569, ven­dar se njena vsebina nanasa tudi na leti 1444 in 1496. V njej je zapisano, da je leta 1496 srenja kriskega urbarja branila svoje pravice s pismom kranjskega vicedoma Ju­rija iz Crnomlja, ki je leta 1444 razsodil spor med podloz­niki ter grascakoma Lambergarjem in Paradajsarjem za pasne pravice na planini Javornik in Tegosce; obe planini smejo rabiti v pasne namene podlozniki kriskega urbarja, ker jim je to dovolil kralj Friderik, za kar so dolzni dajati grascakom po tri sire — od treh molz (od jutranje, opol­danske in vecerne), in to od vsake krave.15 Ta odlocitev je obveljala tudi v sporu v 16. stoletju. 
Planina Tegosce je pripadala do leta 1947 pasni srenji, ki so jo sestavljale vasi Krize, Ziganja vas, Veterno in Gozd. Prve tri so stare, za kar govori prisotnost kosezov v pretek­losti. Tegosce so torej pripadale pasni srenji, ki jo moremo slediti iz zgodnje dobe slovenske naselitve skozi fevdalno dobo prav v danasnji cas. Pri urejanju gozdnih in pa§nih servitutov po zemljiski odvezi iz leta 1848 je pripadla triin­stiridesetim kmetom, od katerih je pozneje baron Born odkupil 11 delezev. Planina Javornik je takrat pripadla upravicencem iz Loma, naselju, ki je mlajsega nastanka.16 V trziskih gorah ni moc ugotoviti podobne stare pasne skupnosti, ker jih sestavljajo udelezenci iz doline Trziske Bistrice, iz Musenika kakor tudi iz ravninskih vasi Golnik, Gorice, Senicno, Retnje, Krize, Brezje pri Ljubnem, Pera-cica,17 kar je po vsej verjetnosti posledica gospodarjenja s planinami v fevdalni dobi, ko so zemljiski gospodje — lastniki planin dajali pasne pravice v uzitek posameznim podloznikom iz te ali one vasi. 
Po posredovanju planinske zivinoreje so se v gorskem svetu v obmocju Krvavca ze zgodaj razvila stalna naselja. Po casu nastanka jih stavlja Kos v 11.—13. stoletje. Vse te vasi pod Krvavcem se imenujejo Gore. Tudi Mozjanca se v srednjeveskih listinah imenuje Mozjanova ali Mojze­sova gora, Stiska vas pa Krizna gora. Prav po nazivu gora, ki ima pri nas veckrat pomen pasne planine, je moc skle­pati na prvotno plansarsko poreklo teh naselij. Za to go­vore tudi zgodovinski viri — omemba dveh dvorov (curiae) poleg kmetij (predia) na Stefanji gori v prvi polovici 12. stoletja in dajatve v vecjih mnozinah sira.'8 Se v 16. sto­letju so podlozniki z Mozjance (6 po stevilu) oddajali gospostvu Brdo sir namesto tlake.19 V mlajsi dobi (od 14. stoletja dalje) so na podoben nacin nastajale gorske sa­motne kmetije v dolini Kokre, severno od Preddvora do Jezerskega. 
Velike dajatve v siru, s katerimi so bile obremenjene te kmetije, razlaga Zontar s prisotnostjo planinskih pristav ali »sirnic«, ki so jih zemljiski gospodje ustanavljali v gor­skem svetu. Mnoge planinske pristave so kasneje pri­vzele k zivinoreji se poljedelstvo in se tako razvile v velike samotne kmetije s pripadajocim zemljiscem v celku, ne­katere pa so propadle in srecamo njihova imena le kot ledinska imena planinskih predelov.20 V brdskem urbarju iz leta 1552 sta navedeni dve hubi Duol (danasnja sa­motna kmetija pri Dolarju na Spodnjem Jezerskem) in Hackhlen (danasnja kmetija pri Aklarju v Zgornji Kokri), pri katerih je posebej poudarjeno, da sta bili prej planini.21 Znacaj druge med leti 1539—1569 se ni bil ustaljen; leta 1539 je ime Hackhlen oznaceno kot planina, ki jo je imel v zakupu kranjski vikar za letnih 60 silingov, od leta 1552 do 1558 je kmetija, ki jo uziva Lenart Hacklen, naslednje leto je spet planina in leta 1569 je koncno kmetija, ki 
15 

pripada Lenartu Hacklenu. Ne glede na njen znacaj je od planine oziroma kmetije pripadala zemljiskemu gospodu denarna dajatev v visini 60 silingov. Nasprotno pa je bila huba Duol po urbarialnih zapisih med leti 1539 in 1569 obremenjena z denarno dajatvijo (1 funt-pfenig in 88 si­lingov), z dajatvijo 1 kostruna, leta 1569 je odpadla ta dajatev in je lastnika bremenila le se obveznost v denarju v prejsnji visini.22 
Ob posameznih primerih je prikazan razvoj plansarstva v obravnavanem prostoru. Kraji, ki jim arheoloska odkritja in izsledki zgodovinarjev pripisujejo veliko starost, so bili ze zgodaj udelezeni pri pasni izrabi gorskega sveta. Pri­padajo Jim skupne planine, povecini v visokih legah, od 
1 Vilko Novak, Die Stellung des Alpwesens in Slowenien zwischen dem germanischen und romanischen Räume, Volks­kunde im Ostalpenraum, Graz 1961, str. 124. 
2 Tone Cevc, Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Velki planini nad Kamnikom, Kamniäki zbornik XI 1967, str. 72. 3 Anton Melik, Planine v Julijskih Alpah, Ljubljana 1950, str. 85—92. 
4 S. Gabrovec, Mesto Kranj v prazgodovini slovenskega ozemlja, 900 let Kranja 1960, str. 11 in naslednje: A. Valic, Var-stvo spomenikov XI 1966, str. 166; P. Petru, Okvirna sovna in tipoloäka klasifikacija gradiva iz juzne nekropole v Bobovku pri Kranju, ArheoloSki vestnik IX-X/1, str. 21, 22. 
5 A. Vali, Kranj z okolico v rimski dobi, 900 let Kranja 1960, str. 31 in sl., J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 10. 
6 J. Zontar, navedeno delo, str. 11. 

7 J. Kastelic, Staroslovanski Kranj, 900 let Kranja 1960, str. 38 in sl.; M. Kos, Starejsa naselitev na Kranjski ravnini, 900 let Kranja 1960, str. 51 in naslednje. 
7a P. Petru, Arheoloski vestnik 1958-59, IX-X, 1, 22. 8 M. Kos, navedeno delo, str. 52; J. Zontar, navedeno delo, str. 11. 9 M. Kos, navedeno delo, str. 52; R. Lozar, Glasnik muzej­skega drustva XX 1934, str. 184. 
225 
1400 in nad 1500 m visoko. Samotne kmetije v dolini Ko­kre, ki so plod mlajse kolonizacije, so ob svojem nastanku imele najbrz znacaj pasnih planin in se je sele kasneje obseg njihovega gospodarstva raztegnil tudi na poljedel­stvo, vendar je bila njihova gospodarska osnova vse do nedavna v tesni odvisnosti od plansarske zivinoreje. V brdskih urbarjih iz 16. in 17. stoletja ter v listinah iz 18. stoletja so navedena imena gospodarjev iz doline Kokre, ki so imeli v zakupu posamezne planine.23 Po zemljiski odvezi leta 1848, ki je tudi v plansarsko gospodarstvo pri­nesla velike spremembe, so pripadle samotnim kmetijam privatne planine. 
OPOMBE 
10 A. Valic, Varstvo spomenikov XI 1966, str. 116. 11 M. Kos, navedeno delo, str. 71; F. Kos, Gradivo za zgodo-vino Slovencev IV, 366. 12 J. Zontar, navedeno delo, str. 30, 31. Prepis listine mi je posredoval dr. Josip Zontar, za kar se mu lepo zahvaljujem. 13 J. Zontar, navedeno delo, str. 29, 30. 
P.Blaznik, Obveznosti podloznikov do zemljiskih gospostev 
v obmocju Kranja, 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 97. 14 Primerjaj A. Melik, navedeno delo. 15 Prepis listine ima dr. J. Zontar. ]i I. Mohori, Zgodovina industrije, gospodarstva in obrti v 
Trzi, 1955, str. 63. 17 B.Jordan, Planine v Karavankah, Geografski vestnik XVII, 1945, str. 73. 18 M. Kos, navedeno delo, str. 91, 92. " P. Blaznik, navedeno delo, str. 89, 90. 20 J. Zontar, navedeno delo, str. 15. 21 Urbarji gospostva Brdo od leta 1539 do 1569, AS. 22 Urbarji gospostva Brdo od leta 1539 do 1569, AS. 23 Urbarji gospostva Brdo od leta 1539 do 1569, AS, Domini-
kalni spisi Ljubljanske Kresije, fasc. 238, 308, AS. 
(Na arhivske vire me je opozoril dr. P. Blaznik, za kar se mu najlepäe zahvaljujem). 

SUR L'HISTORIE ANCIENE DE L'ELEVAGE ALPIN DANS L'ESPACE ENTRE LA VALLEE TR2ISKA BISTRICA ET LA VALE DE LA KOKRA 
Le present article traite l'histoire ancienne de I'economie rurale alpestre dans la partie de Test des Karavanke, et precise-ment dans I'espace qui s'etend entre la vallee de la Trziska Bistrica et celle de la Kokra. 
Comme l'elevage alpin est une des formes tres anciennes de I'economie alpestre, l'auteur de I'article a cru necessaire d'inclure dans sa narration les resultats des recherches archeo­logiques et es refleäions sur la continuity colonisatrice qu'on peut suivre meme ä I'epoque qui precede l'arrivee des Slovenes dans ces regions Les localites, dont I'anciennete a ete etablie grace aux decouvertes archeologiques, revelent qu'ils ont parti­cipe de tres bonne heure ä l'exploitation des päturages mon­tagneux. Les sources historiques mentionnent dejä en 1156 la montagne qui appartient au village de Mace pres de Preddvor. Les montagnes qui de Tegosce, Javornik et Kofce, par exemple, dont est faite mention dejä en 1444, appartenaient ä la commu­naute de päturages ancienne, dans e domaine de laquelle les historiens ont decouvert la presence des «kosezi» (les restes des Sovenes), ce qui est une preuve de plus que ces localites sont tres anciennes. 
Le developpement des femes solitaires dans la vallee de la Kokra au cours du XlVe siecle etait favorise par I'existence de I'economie urale alpestre. 
15* 

ORIS RAZVOJA MESCANSKE ARHITEKTURE V KRANJU OD SREDNJEGA VEKA 
DO ZACETKA 20. STOLETJA 
CENE AVGUSTIN 

Podobno kot urbanisticni1 je tudi arhitekturni razvoj srednjeveskega Kranja na pragu 2. tisocletja bolj ali manj zavit v temo. 
O podobi prvotnih stanovanjskih poslopij, ki so v pra­zgodovinski, rimski in zgodnjesrednjeveski dobi nastajala na kranjskem pomolu, ne vemo skoraj nicesar.2 Vendar ne dvomimo, da so se po obliki in medsebojni razporeditvi priblizevala stavbam, ki so v dolocenem casu in v okviru istih kultur nastajale tudi na drugih, njihovemu vplivu podrejenih podrocjih. Prav tako so lesene konstrukcije stavb staroslovanskega Kranja izdelane iz brun in pali­castega pletiva3 ter njihova razporeditev po pomolu go-tovo sorodna oblikam stavb in naselij v ostalem staro­slovanskem prostoru.4 Vendar moremo na tern mestu poudariti, da kamen kot gradivo za zidavo stavb zasledimo v Kranju pri sporadicnih in casovno tezje opredeljivih najdbah ze zgodaj, zanesljivo pa imamo opraviti s posa­meznimi hisami v obdobju prvotnega trznega prostora v 
11. oziroma 12. stoletju,5 kot nam dokazujejo ostanki iz prodnikov Zidane stavbe v vezi danasnje Mestne hise v Kranju. Iz deloma ohranjenega tlorisa, ki izstopa iz talne zasnove kasnejse mestne naselbine in je zato vse­kakor starejsi, lahko tu prvikrat v zgodovini stanovanjske hise na kranjskem pomolu razberemo preprosto enocelic-no pravokotno zasnovo stavbe, katere stranice ne prese­gajo dolzine 3 metrov, z vhodom, ki mu je verjetno kot ostanek praga pripadal poleg zidu najden velik, ploscat in mocno izhojen kamen. Preprosto odprto ognjisce, ki je bilo odkrito nedale stran, pripada vendarle skoraj gotovo starejsemu, v neposredni blizini lezecemu staro­slovanskemu sloju.6 
Medtem ko arhivski viri o stanovanjski arhitekturi na kranjskem pomolu v tern casu molce, imamo ze sredi 
11. stoletja prvo pisano porocilo o utrdbi briksenskih sko-fov,7 posredno pa nam nemska oznacba kraja (Crein-burg) poroca tudi o obstoju gradu kranjskega mejnega grofa — krajisnika, cigar sedez je bil od druge polovice 
10. stoletja Kranj. Grad je po vsej verjetnosti stal na robu savske globeli nad prehodom cez Savo, kjer je v 13. sto­letju zrasla tudi ortenburska utrdba oziroma kasneje da­nasnji grad Kieselstein.8 Obliko teh prvih obrambnih objektov, ki so v visokem srednjem veku nastajali na kranjskem pomolu, si moremo pac samo predstavljati po ohranjenih primerih drugod. Sredisce njihove obrambne zasnove je bil stolp, ki je sluzil tudi za stanovanje. Obdan je bil z zidom in jarkom ali nasipom, ki so ga krepile palisade. Pomozni grajski objekti, ki so se razporedili ob stolpu, so bili vsaj v zgodnejsi dobi obicajno leseni in so se sele kasneje razrasli v arhitektumo pomembnejsa te­lesa.9 
Prvotna cerkvena stavba je stala, o tern skoraj ne dvomimo, na mestu danasnje poznogotske cerkve. Tu se je ob sedezu mejnega grofovstva Kranjske od kasnega 
10. stoletja dalje oblikoval tudi sedez prafare.10 Cerkev je potemtakem spadala med najstarejse cerkve — matice v dezeli in se ponasala z vsemi bistvenimi znaki in last-nostmi srednjeveske fame cerkve.11 Nameravana arheo­loska izkopavanja v ladji in prezbiteriju sedanje cerkvene stavbe bodo morda natancneje kot nasa predvidevanja, ki tudi ne spadajo neposredno v okvir nasega razpravlja­nja, osvetlila razvojne stopnje cerkvene arhitekture na kranjskem pomolu, morebitni delez Ogleja pri njenem iz­oblikovanju12 ter obenem pomagala dolocneje ugotoviti kontinuiteto staroslovanske nekropole z nastankom in raz­vojem kultnega stavbarstva v Kranju. 
Prva porocila o mescanskih hisah v Kranju segajo v 13. stoletje, ko se leta 1298 omenja prvi po imenu znani kranjski hisni posestnik Klochelein.13 Z njim postajajo bolj pogostni tudi podatki o drugih arhitekturnih spomenikih mesta. Tako nam razlicna porocila od zgodnjega 15. sto­letja dalje potrjujejo obstoj mescanskega spitala,14 med­tem ko je okrog leta 1426, kot sporocajo viri, zgradil zup­nik Koloman de Manswerde novo zupnisce, a moral kot nadomestilo za neupraviceno uporabo mestnega zemljisca izrociti mestu troje manjsih his15 itd. 
Zal, porocila molce, ko bi zeleli ugotoviti obliko in obseg stavb, omenjenih v listinah. Le za Mestno hiso vemo, da je imela leta 1511 spredaj odprto lopo,16 medtem 
\ %  
r  
Tat»  ^  '*  V  Ylv, \  .  V  »«Ovs,'  ^ O  
<*'•  


SI. 1. Najstarejsi ohranjeni tlorisni posnetki Kranja (del) iz kasnega 18. stol. 
SI. 2. Wagnerjeva litografija Kranja iz srede 19. stol. s ätevilnimi primeri kmeciko obarvane stanovanjske arhitekture 
ko se leta 1530 v njej omenja posvetovalnica.17 Pri leta 1495 v listini omenjenem plemiskem dvorcu Henrika Escherja nam je namesto oblike sporocena njegova lega na trgu poleg cerkve.18 Odlicno grajena poznogotska stav­ba v Tavcarjevi ulici z nadstropnim pomolom je istovetna s hiso nakladnicarja Braunbarta, ki jo je, kot beremo v virih, leta 1525 kupil od mescana Ahaca Schneiderja in je leta 1527 postala uradna mitnicarska hisa.19 
Prvotna, pretezno v lesu grajena stanovanjska poslopja mescanov,20 ki so se tudi v kasnejsi dobi ohranjevala po mestnem obrobju, so v Kranju kot tudi drugod unicili po­gosti pozari, ki so spremljali zgodovino mest skoraj do praga nasega stoletja. O leseni mescanski arhitekturi srednjeveskih mest govore nasi2' in tuji viri. Tako je bila npr. v mestu Burghausen na Bavarskem se v zacetku 14. stoletja vecina his lesenih.22 V kasnem srednjem veku so te prve stavbe zaradi varstva pred ognjem (znan je odlok nadvojvode Ernesta Zeleznega iz leta 1422), pa tudi zaradi gospodarske blaginje, ki je rasla vzporedno z razvojem trgovine in obrti, v vedno vecjem stevilu nadomescala zidana stanovanjska poslopja. Razumljivo je, da je bil ta razvoj postopen. Podobno kot to opazamo pri kmecki nisi in posameznih, v upodobitvah ohranjenih mescanskih ambientih,23 so najprej pozidali pritlicje in sele kasneje nadstropje. Tudi kuhinjo z ognjiscem ali shrambo so vse­kakor bolj zgodaj zavarovali pred ognjem z zidovi oziroma s kamnitim obokom kot druge stanovanjske prostore itd. Zanimivo pa je, da so se v mestih zelo dolgo ohranjevale s skodlami krite strehe, ki so marsikje izginile sele v 
19. stoletju.24 Nadomestila jih je kritina iz opeke ali skrilja, ki je seveda zaradi svoje teze zahtevala drugacno in moc­nejso konstrukcijo ostresja. Iz Santoninovega potopisa25 zvemo, da je imel Kranj leta 1486 ze precej zidanih his. Njihovo stevilo je naraslo posebno v 16. stoletju, ko je mesto dozivelo svoj do tedaj najvecji gospodarski razcvet. Oglejski vizitator Pavel Bizancij nam leta 1581 poroca 
o njem, da je zelo lepo in obljudeno v primeri z drugimi naselbinami dezele razen Ljubljane.26 
Razdelitev zemljisc po mestnem pomolu, ki je bila iz­vedena ob ustanovitvi mesta v prvi polovici 13. stoletja, je zagotovila posameznim hisam priblizno enako sirino procelja (v Kranju okrog 6 m) in obliki terena ustrezno dolzino dvoriscnih prostorov. Tako so tudi bolj ali manj ustaljene mere hisnih parcel ter podobni klimatski in go­spodarski pogoji tako v Kranju kot v drugih srednjeevrop­skih mestih pogojevali tudi podobno tlorisno, prostorsko in plasticno zasnovo stanovanjskih his prvih naseljencev — mescanov. 
Prvotno so bile hise v mestu s celi obrnjene proti cesti, sele v dobi renesanse so se s sirso stranjo obrnile proti trgu oziroma ulici. Ohranjene primere poznamo iz Ljub-Ijane, Radovljice in mnogih srednjeevropskih mest (Avstri­ja, juzna Nemcija, Ceska, Slovaska, Madzarska itd.), ohranili pa so se nam tudi v podezelskem ambientu, po­sebno v t. i. obcestnih vaseh ali naseljih, ki so rezultat nacrtne kolonizacije. Lep primer sta Predtrg pri Radovljici ali Breg pri Kranju,27 ki sta tipicni, po srednjeveskem vzoru organizirani kmecki naselji. Prav ob primerjavi sta­rejsih kmeckih his, lezecih ob prometni cesti, s se ohra­njenimi mescanskimi stavbami iz 15. ali zgodnjega 16. stoletja najdemo med njimi toliko sorodnosti, da skoraj ne moremo dvomiti, da je vsaj ta tip kmecke hise imel pomembno vlogo pri nastanku in razvoju njene mestne vrstnice. Tako ju ze na prvi pogled druzi v podolzno smer grajena stavbna gmota, trikotno celo nad ozjo obcestno fasado, ki ga je izoblikovala dvokapna streha in koncno nekatera skupna izhodisca pri organizaciji notranjih pro-storov. Nastete podobnosti med obema tipoma stanovanj­skih stavb opozarjajo na moznosti skupnega izhodisca, ki bi se utegnilo izoblikovati med evropsko srednjevesko kolonizacijo zemljiskih gospostev. Ali se ni morda v casu stremljenj po poenotenju zemljiskega gospodarjenja raz­vila tudi vec ali manj enotna kolonizacijska oblika podloz­niske hise, urejena po strogih funkcionalnih zahtevah takratne stanovanjske kulture? Prenesena v 12. in 13. sto­
letju v mestni ambient, je ob spremenjenih nalogah, ki jih je narekovalo zivljenje in gospodarjenje v mestu, do-zivela dolocene spremembe, ki so, izhajajoce iz istih potreb, dale evropski mescanski hisi pet enotnosti, ki se ni porusila vse do razkroja mestne cehovske kulture. Raziskave o vlogi kolonizacije na izoblikovanje kmecke stanovanjske kulture pri nas bodo terjale obsirno primer-jalno delo, podobno kot je tudi raziskovanje druge veje srednjeveske stanovanjske kulture, ki jo predstavlja me-scanska hisa, sele na zatku.27b Da sta obe zrasli iz istega debla in ju je v razvoju locila le razlicna oblika kmeega in obrtnisko-trgovskega gospodarjenja, bomo skusali prikazati z nekaterimi primerjavami. 
Medtem ko se je lega vhoda pri kmecki hisi ze od vsega zatka navezovala na polozaj gospodarskih po­slopij, je bil glavni vhod pri mescanski hisi ze spocetka najtesneje povezan s prometno cesto, ki je tekla ob nje­nem prolju. Tudi lego veze ugotavljamo pri obicajni v treh oseh razviti mescanski hisi vedno na strani. Njen 
SI. 3. Radovljica. Me§Sanske hiäe, obrnjene s celi proti cesti; prehod med stavbama je danes zazidan 
SI. 4. Predtrg pri Radovljici. S trikotnimi Celi proti cesti obrnjene kmeSke hi&e 
SI. 5. Mesnska hiäa z lesenim nadstropjem na zacetku danaänje Cankar­jeve ulice (po si. iz I. 1759) 

SI. 6. Kmecki domovi na Bregu ob Savi z lesenimi in zidanimi deli. (Po votivni podobi iz I. 1717 v tamkajsnji cerkvi) 
SI. 7. Lesena kmecka hisa na Bregu ob Savi s kasneje prislonjeno kamro na levi. (Votivna podoba iz I. 1717) 
polozaj pogojujejo zahteve po kar najbolj ekonomicni izrabi mocno omejene tlorisne povrsine hise in predvsem smer razvoja prostorov v globino, pri cemer se je stranska veza izkazala kot najbolj smotrna komunikacijska vez v hisnem organizmu. Nasprotno pa se na vezo v kmecki nisi (podobno kot pri kasnejsih razsiritvah mescanskih his) navezujejo prostori z dveh strani in je zato srediscni polozaj veze zopet utemeljen s samo obliko prostorske zasnove. Veza je pri mescanski hisi v vsakem primeru prehodna, saj na najbolj neposreden nacin povezuje ulic-no in hisno komunikacijo z dvoriscem. Pri kmecki hisi je prehodnost veze odvisna od lege dvorisca, ni pa edini neposredni komunikacijski posrednik med prometno zilo in gospodarskimi poslopji, kot je to primer pri mescanski hisi. Pri kmecki hisi zagotavljajo namrec direkten in ne­oviran dostop na dvorisce in h gospodarskim poslopjem siroki presledki med posameznimi stavbami. Ti so bili nasprotno v srednjeveskih mestih zaradi pomanjkanja sta­novanjskih povrsin omejeni le na ozke, za kakrsenkoli promet z vozili popolnoma neuporabne prehode. Prav zato se je v mestih razvila tudi posebna oblika prometne mreze, pri kateri so precne ulice in t. i. gospodarske poti skrbele za povezavo dvoriscnih predelov mescanskih his z magistralo, ki je spremljala fasadno linijo stavb. Veze so imele v tern prometnem sistemu le vlogo razbremenilne in seveda enako kot pri kmecki hisi predvsem vlogo inter­ne komunikacije. 
Ognjiscni prostor, ki je pri razvitejsi, ce hocemo ko­lonizacijski obliki kmecke hise, da jo locimo npr. od pre­prostejse in avtohtono zrasle »dimnicne hise«, imel po vsej verjetnosti svoj prostor v vezi pritlicja, se je pri mescanski hisi preselil v prvo nadstropje in odstopil svoje mesto skladiscu, ki se je navezovalo na najpomembnejsi prostor pritlicja — delavnico oziroma trgovino. Vhod va­njo je spocetka vodil skozi vezo28 podobno kot pri kmecki stanovanjski stavbi v najpomembnejsi bivalni prostor — »hiso«, ki je bila tlorisno podobno locirana. Nekdanja »hisa« je nasla svoje novo mesto v prvem nadstropju enako kot tudi shramba — cumnata, ki je nekdaj lezala v pritlicju nasproti stanovanjskemu prostoru, a je tudi na novem mestu ohranila staro ime. Le klet ni tlorisno do-zivela sprememb. Vhod vanjo se je v vezi odpiral s po­klopnimi vrati,29 sele kasneje je nasel vec ali manj stal­nejse mesto pod zidanimi stopnicami v prvo nadstropje ali v osi dvoriscnega prizidka v spodnjem delu veze.30 
Ce na kratko povzamemo, je stevilo prostorskih ele­mentov tako pri enem kot pri drugem hisnem organizmu ostalo v glavnem isto, le da se je zaradi razlicne funkcije njihov tlorisni polozaj spremenil. Delavniski prostori so bili v novi razporeditvi strogo loceni od stanovanjskih, ki so bili kasneje v obdobju rastoce stanovanjske kulture pri svojem lepotnem izoblikovanju delezni posebne po­zornosti.31 Problem casovnega nastanka dodatnega bival­nega prostora (kamre) poleg kmecke »hise« oziroma me-scanske sobe v nadstropju se vedno ni raziskan. Vsekakor srecamo kamro v mescanskem ambientu ze v casu pozne gotike,32 v virih pa se npr. izrecno omenja v prvi polovici 
16. stoletja. Opisana je kot spalnica in predstavlja tako nov element v razvoju stanovanjske kulture tega casa, tj. novo diferenciacijo stanovanjskega prostora.33 Ceprav v srednjeevropskem ambientu obstoj kamre nikakor ni nuj-no vezan na tlorisno zasnovo mescanske hise, obicajne velikosti, je vendar v nasih mestih skoraj reden pojav. Njen nastanek pogojuje sama po sebi delitev pritlicnih prostorov na vezo oziroma trgovino, pri cemer pomeni vmesna stena med obema prostoroma idealno oporo za ponovitev tlorisa tudi v nadstropju, to je za postavitev Zidane pregraje med sobo in kamro. Ta delitev in pro-storsko razmerje je na zunaj formalno nakazano tudi s samo razmestitvijo oken nadstropja po fasadni ploskvi v treh oseh, tako da dvoje oken pripada vecjemu pro-storu — sobi, eno pa kamri. Nasprotno pa se kamra pri kmecki hisi vsaj v zacetku ne vkljucuje v obstojeci tlorisni koncept kot pri mescanski hisi. Vsekakor je njen nastanek pogojen s splosnim razvojem stanovanjske kulture, ki se v dobi renesanse prenasa tudi na podezelje in pomeni prvo obogatitev in razsiritev srednjeveskega tlorisnega sestava. V starejsih in preprostejsih kmeckih stanovanj­skih ambientih, s kakrsnimi smo se doslej predvsem ukvarjali, se kamra spocetka le nasloni na obstojeci, obi-cajno v lesu grajeni stanovanjski prostor »hiso«.34 Sele kasneje, najverat ob nastanku Zidane hise in s propor­cionalno razsiritvijo tudi drugih prostorov, postane kamra resnicno njen sestavni del. Razumljivo je, da omenjena razmerja med obema obravnavanima prostoroma — »hiso« in kamro — ne veljajo za razvitejso arhitekturo tako ime­novanih kmeckih dvorcev 16. in 17. stoletja in njim po­dobnih zidanih stavb. Pri podezelskih kmeckih dvorcih se prostorsko moo diferencirani arhitekturni koncept veze na dolocene posamezne elemente mescanske ali celo plemiske arhitekture, predvsem nekaterih njenih odvodov, kot so manjsi dvorci, pristave, zavetisa itd. 
Srednjeveska hisa v skromnejsih mestnih ambientih, kot je bil Kranj, ni iskala posebnih lepotnih poudarkov. 
Tako npr. ostanki nekdanjih zidanih vhodov s svojimi okorno prirezanimi robovi ali rahlo silastimi zakljucki35 od dalec sicer sledijo stilnemu obcutju dobe, vendar sluzijo le golim potrebam hisnega prometa. Podobno je z oboki, ki so tezki, oblikovno neizdelani in predvsem funkcionalno uglaseni. To velja za vse oblike obocnih sistemov, ki se pojavljajo v kranjskih srednjeveskih hisah, pa naj bo to polkrozna ali silasto uslocena banja, ki sluzi prekrivanju manjsih razpetin, ali banja s silasto zakljucenimi sosvod­nicami itd.36 Tako kot se danes v nasih obmorskih mestih so bili v srednjeveskem Kranju leseni stropi (v stano­vanjskem nadstropnem delu vec ali manj dekorativno ob-likovani) tudi pri zidanih hisah mnogo bolj pogostni37 kot v kasnejsih stoletjih, ko so njihovo stevilo omejevale nove oblike svodenja in pozamovarnostni ukrepi. 
Sorazmerno dobro ohranjen primer srednjeveske tlo­risne zasnove predstavlja v Kranju Presernova hisa.38 V delu stavbe z vhodom na Tavcarjevo ulico se nam je v pritlicju ohranila veza podolzne oblike z izhodom na dvo­risce in vhodom v delavniski prostor v juzni steni. Tlorisna oblika nekdanje delavnice je podobna kvadratu. V nad­stropju se tloris pritlicja ponovi: nad delavnico je vecja soba, nad vezo pa kamra. To kar manjka zaradi kasnejsih prezidav oziroma zdruzitev dveh prvotno srednjeveskih stavb v eno, najdemo pri sosednji prizidani stavbi z vho­dom na Presernovo ulico. V pritlicju se nam je ohranilo skladisce, ki je nekdaj mejilo na podkleteni delavniski prostor oziroma trgovino, v nadstropju pa kuhinja s shrambo. 
Funkcionalno do konca pretehtani hisni Organizern ob enakih pogojih mescanskega zivljenja ni mogel, kot smo poudarili, pripeljati do pomembnejsih razlik v oblikovanju srednjeveske mescanske hise. Stalna izmenjava stikov, ki jih je pospesevala predvsem trgovina, in hitre spremembe v populacijski strukturi mest39 so vplivale na podobnost tlorisnega, prostorskega in plasticnega izraza mescanske stanovanjske arhitekture v celotni srednji Evropi. Primer-java spomenikov mescanske arhitekture pri nas z ohranje­nimi primeri v Sloveniji, na Hrvatskem, Koroskem, Salz-burskem, v Nizji Avstriji, na Bavarskem, Ceskem, Slova­skem, na Madzarskem in drugod nas o tern prepricuje. 
Formalno estetske vrednote je v mescanskem stavbar­stvu Kranja in druge Slovenije v vecji meri pobudila sele renesansa. Sprostitev individualnih oblikovalnih sil na eni strani ter novi ekonomski pogoji in vedno bolj obcutne spremembe v socialni strukturi mescanstva na drugi strani so zaobrnili doslej vec ali manj skladen razvoj srednje­
V r 
; 

SI. 8. Mestna hi§a v Kranju. Dvoladijska stebriscna dvorana iz 1, polovice 
16. stol. 
veske hise in vodili do vedno vecjih razlik v umetnostnem izrazu nastajajocih arhitekturnih organizmov. Ti so po­stajali v svojem oblikovnem prizadevanju vedno bolj am-bientsko pobarvani. Kljub temu moramo poudariti, da se osnovni tlorisni koncept obicajne mescanske hise pri tern bistveno ni spremenil in se je z nekaterimi dopolnitvami ohranjeval dalec v barocno dobo. 
V 16. in 17. stoletju dozivi mescanska arhitektura pri nas v svojih estesko-oblikovnih prizadevanjih vrh svojega razvoja. Nekdanje izrazito funkcionalne tendence pri ob-likovanju mescanskih domov zamenja v tej dobi izrazit smisel za lepotno privlacnejsi in bogatejsi videz tako same zunanjscine posameznih stavb kakor tudi njihovih notranj­scin. Tako se iz skromnih osnov prejsnjih stoletij mescan­ska hisa v tern obdobju razcvete v zavidanja vreden umet­nostni organizem, ki mu tudi kasnejsa doba nikoli ni mogla vzeti veljave. Danasnja podoba Kranja se je rodila prav v tern casu, tako da vsa kasnejsa arhitekturna dejav­nost pomeni zgolj dopolnilo. 
Ekonomski razcvet, ki so ga dozivela nasa mesta na prehodu iz srednjega v novi vek in ki se mu je pridruzila nova, srednjeveski tuja humanisticna miselnost, rastoca potreba po stanovanjski udobnosti, reprezentanci in estet-ski urejenosti, je ustvarila pogoje za nagel razvoj mescan­ske stanovanjske arhitekture pri nas in v ostali Evropi. 
Mocno spodbudo je mescansko stavbarstvo v tej dobi prejelo od cerkvene arhitekture, ki je s svojo poznogotsko cerkvijo-dvorano odprla pot novemu renesancnemu idealu oblikovanja prostornin. Dvoladijska stebriscna dvorana v Mestni hisi iz prve polovice 16. stoletja je npr. zgleden rezultat teh pobud. S svojimi izdelanimi obocnimi sistemi pa je cerkveno stavbarstvo vplivalo tudi na razvoj raznih oblik obokavanja,40 ki so razumljivo pogosto dobile novi dobi ustrezno preobleko in jih v tern su srecamo tako na glavnem trgu kot v posameznih hisah v stranskih ulicah Kranja. Vazen pobudnik je tudi fevdalna arhitektura, ki vse 16. in 17. stoletje posreduje mescanski vrsto formalnih stilno naprednih elementov. Pomembni, pogosto kar di­rektni so vplivi mescanske arhitekture nekdanjih avstrij­skih dezel in obrobnih pokrajin, ki izvirajo iz zgodovinske danosti. Obenem nam sever, pogosto po fevdalni arhitek­turi, posreduje umetnostne impulze juga, ki jih domaci stavbenik prilagaja svojim potrebam in stremljenjem. Ne bilo bi prav, ce bi spregledali vsaj posredno vlogo furlan­skih stavbarjev in njihovih pomocnikov, o katerih nam govorijo skofjeloski viri in katerih delo se verjetno ni ome­jevalo le na Skofjo Loko. Uveljavljanju novega stila je pri­spevala svoj delez tudi zivahna trgovska povezava z nasimi primorskimi mesti,41 ob kateri so se verjetno rojevali tudi drugi stiki, posebno kulturni. V koliksni meri so primorska mesta prispevala k oblikovanju arhitekture nasih celinskih mestnih naselij, ostane za zdaj odprto vprasanje. Toda analiza posameznih tlorisnih zasnov mescanskih his v Pri­morju govori o podobnih procesih pri razvoju tamkajsnje mescanske hise, kakrsne opazamo tudi v zaledju, ceprav se seveda ti omejujejo le na temeljno razdelitev stano­vanjskih in delavniskih prostorov. Posebno pomembno vlogo pripisujemo pri sirjenju novih renesancnih arhitek­turnih prvin italijanskim, predvsem lombardskim stavbe­nikom,42 ki so v 16. stoletju med tursko nevarnostjo pri nas modernizirali grajske in mestne utrdbe ali gradili nove. V Kranju jih moremo z vecjo ali manjso gotovostjo slediti le pri gradnji jugovzhodnega trakta gradu Kieselstein in mestnega stolpa oziroma orozarne Skrlovec. Oba objekta kazeta tipicne lastnosti in oblike sodobne italijanske for-tifikacijske gradnje. Ceprav je delo italijanskih mojstrov pri utrdbenih delih pogosto povezano tudi z njihovim kas­nejsim sodelovanjem pri drugih gradbenih nalogah me­sta,43 o nekem neposrednem vplivu italijanskih stavbarjev na oblikovanje renesancne arhitekture 16. stoletja v Kranju ne moremo govoriti. Nasprotno pa italijanski stilni akcent mocno odmeva v naslednjem stoletju na fasadi nekdanje­ga plemiskega dvorca — danasnje Mestne hise z dom­nevno letnico nastanka 1638. Dvorec je najvidnejsi spo­menik renesancnega stavbarstva v Kranju. S svojo, po italijanskem nacinu grajeno fasado in sevemjasko zasno­vano notanjiscino dalec presega okvir obicajnega mescan­skega arhitekturnega ustvarjanja pri nas in se uvrsa med najpomembnejse spomenike kasnorenesancnega profane-ga stavbarstva v Sloveniji.44 
Omenili smo ze, da je nekatere renesancne znacilnosti izrazila ze pozna gotika. Mednje spada tudi stremljenje po horizontalni zasnovi arhitekturne gmote, ki se je kmalu prenesla tudi v mescanski ambient. Prvotno so bile hise v mestu (in kot smo videli tudi na vasi) obrnjene proti komunikaciji s svojo ozjo, celno stranjo in je bilo tako ostenje ulic sestavljeno iz stevilnih samostojnih stavbnih celic, ki so bile med seboj locene z ozkimi prehodi. Prva znamenja zdruzevanja stavb v kompaktnejse skupine se pojavijo prav v 16. stoletju. Strehe so se zaradi smotrnejse uporabe stavbnega prostora, pa tudi zaradi vedno bolj pogostnega zdruzevanja dveh ali vec his v skupni lastnini, obrnile proti ulici in dale njeni liniji izrazit horizontalni in s tern tudi teznjam novega casa ustrezajoc znacaj. Koliko so ti pojavi v mestih vplivali na sorodne preusmeri­tve linije streh in fasadnih ploskev pri posameznih stav-bah v nasem podezelskem kmeckem ambientu, ostane za zdaj se vprasanje. Iz istega nagiba izvira tudi stremlje­nje po vodoravni razporeditvi dekorativnih elementov po fasadni ploskvi, pa naj bo to horizontalna linija oken, stresni ali zidni venec. Posebno poudarja to hotenje na konzole oprti in veckrat prek vsega procelja razpoteg­njeni nadstropni pomol. Sorodnike ima v grajskem got-skem pomolu, vendar so cela nadstropja, viseca na kon­zolah, znana predvsem v Italiji45 in njenemu umetnostnemu vplivu podrejenih podrocjih, kjer jih najdemo izvedene 
SI. 9. Mestanske hise na Titovem trgu z nadstropnimi pomoli 
tudi v lesu (istrska in dalmatinska mesta itd.). Sem naj bi zopet zasla po posredovanju Benetk z vzhoda kot izrazit element lesene orientalske stanovanjske arhitekture.46 Stevilne primere, ki predstavljajo obliko po vsej srednji Evropi razsirjenega stanovanjskega nadstropja tako v mescanskih kot tudi grajskih ambientih, najdemo v skoraj vseh gorenjskih mestih in tudi v Kranju na hisah st. 9, 10, 11, 12 na Titovem trgu. Pri Stirnovi, nekdanji mitnicar-ski hisi iz leta 1527, zavzema nadstropni pomol le dve tretjini stene in ga s tal opira poligonalni slop. Konzole in vertikalni nosilec so povezane z zidanima razprtima lokoma. Nasteti elementi povezujejo ta spomenik z neko­liko mlajso Malijevo hiso v Radovljici.47 Doba je bila na­stajanju nadstropnih pomolov v mestih naklonjena, saj pomenijo poleg oblikovne obogatitve fasade tudi razsiri­tev stanovanjskega prostora v smeri najpomembnejsega in najbolj razgibanega mestnega ambienta — trga ali prometne zile, ne da bi bila pri tern prizadeta strogo varo­vana ulicna linija. 
Povezava gradu z mestom je bila ze od nekdaj ziva, saj sta se med seboj v obrambi dopolnjevala. Tako ima srednjeveska mestna utrdbena arhitektura svoj izvor prav v grajskem stavbarstvu. V 16. in 17. stoletju, ko deko­rativni moment mocno soodloca pri oblikovanju stanovanj­skih zgradb, se vpliv grajske arhitekture in stevilnih v 
in 11 
•a 
N i ii911 mm Mill 

SI. 10. Ogelni stolpic na stikaliscu Pre§ernove ul. in Titovega trga 
njej uveljavljenih formalnih prvin prenese tudi na mescan­sko hiso. Tako so se ze obravnavani nadstropni pomoli najprej uveljavili v grajskem stavbarstvu, se prav posebej pa to velja za ogelne pomole, ki so se razvili iz okroglih ali pravokotnih grajskih stolpov oziroma kasnejsih nad­stropnih stolpicev in se v 16. stoletju pojavili tudi v me-scanskem ambientu, predvsem pri bogatejsih mescanskih hisah v nasih mestih in tudi v Kranju, kjer jih najdemo na Titovem trgu (hisa st. 3 in 25). Nadstropni pomoli v obliki pravokotnih ali okroglih stolpicev so nastali iz de­korativnih nagibov, iz zelje po uglednejsem videzu hisne zunanjscine itd. Ker je stolpic zaradi sklenjenosti ulicne linije mogel navadno biti le eden, je z njim obenem pou­darjen zacetek trga (hisa st. 25 na Titovem trgu) ali za­kljucek ulice (hisa st. 3 na Titovem trgu). V 17. stoletju so ti stolpici, posebno okrogli, nasli pot celo v ambicioznej-so kmecko arhitekturo (npr. Lesce). Da ne bi oviral pro-meta, so stolpic pravokotnega tlorisa oprli na vecdelno konzolo (hisa st. 3 na Titovem trgu), okrogel stolpic na hisi st. 25 na istem trgu pa na zidan podstavek v obliki polovice stozca, ki se koncuje s konzolo v obliki stilizi­
ranega cveta. 
Oblike portalov kranjskih mescanskih his48 so v dobi renesanse razmeroma skromne. To si razlagamo s tern, da so spomeniki v glavnem delo domacih izvajalcev, ki so sicer v osnovi prevzeli nova nacela gradnje, a so jih prila­godili svojim moznostim in tradiciji. Tako nastane po obdobju vztrajanja pri tradicionalni polkrozni obliki got-skega portala s prirezanimi robovi, kot ga poznamo iz prve polovice 16. stoletja na Titovem trgu st. 3, na Stirnovi hisi in na dvoriscu Mestne hise, v drugi polovici 16. stoletja in tudi kasneje vrsta kompromisnih oblik, kot jih kaze npr. dvoriscni portal v Cankarjevi ulici st. 8 z gotsko prire­zanim okvirom in znacilnimi renesancnimi odbijaci. Poseb­no opazno se ta dvojnost vlee v kmei arhitekturi, kjer jo srecamo se v naslednjem 17. stoletju (primer hisa St. 8 v Drulovki). Znani so primeri portalov, ki so sicer ohra­nili svojo tipicno poznogotsko linijo, vendar je nekdanji prirez na ajdovo zmo zamenjal ziv rob. Temu so se pri podbojih enostavnejse polkrozne oblike pridruzili se seg­mentni odbijaci in smo tako dobili za 17. stoletje najpo­gostejso obliko renesancnega portala (primer hisa st. 8 v Vodopivcevi ulici). V renesansi tako stevilni portali v rustiki, ki imajo svoj izvor v lombardski utrdbeni arhitek­turi in so se prek Benetk razsirili skoraj po vsej Evropi, so v Kranju v posebni inacici zastopani v arhitekturi 
SI. 11. SZ obrobje Titovega trga po prvi svetovni vojni. Na skrajni desni gradu Kieselstein (glavni in dvorisi portal) iz casa na­del ogelnega pomola nekdanje Florianove hiäe 
SI. 12. SrediScni del fasade renesancnega dvorca na Titovem trgu iz I. 1638 
stanka sredisega renesanega trakta po letu 1578.49 Prehodno obliko med gotiko in renesanso predstavlja glav­ni portal Mestne hise: iz renesancno oblikovanih podstav­kov raste se gotsko prirezan z motivom oslovskega hrbta zakljucen portalni okvir, ki ga sestavljajo posamezni po renesancnem nanu sestavljeni kamniti kvadri. Zdi se, da kamnoseska obrt na Gorenjskem celo v dobi nastanka portala v prvi polovici 17. stoletja se ni povsem pre­rasla gotske tradicije ali pa se ni bila sposobna ustvariti lastnega koncepta pri izdelavi zahtevnejSega in repre­zentativnega renesancnega vhoda. Tako si je kot ze to-likokrat pomagala s pritegnitvijo »domaSih« gotskih ele­mentov v okvir sodobnega resevanja stavbnih nalog. Smi­selna in kar organska povezanost oben stilnih komponent 
SI. 13. Renesanäni rezljani notranji portal v Mestni hi§i iz I. 1638 
je vodila v tern primeru do rezultata, ki presega okvir obi-cajnega krizanja razlicnih oblikovnih elementov in pred­stavlja ze kar novo, sicer izrazito pokrajinsko obarvano, stilno komponento. Odlicnejsi tip rezljanega severnja§ko­renesancno oblikovanega portala iz leta 1638 se nam je prav tako ohranil v Mestni nisi. Gre za dvoje lesenih vrat s pilastrsko arhitekturo in vodoravno preklado. To jedro obkrozata ob straneh dekorativni krili, na vrhu pa ga zakljucuje slemenasta atika. Portala, ki ju je podrobno opisal ze France Stele,50 predstavljata po bogastvu rez-Ijanih clenov in intarziranih ploskev posebnost v sloven-skem gradivu. Zelo pestra je vrsta skromnejsih renesanc­nih portalov, ki so se iz Italije razsirili po vsej Evropi in zaradi enostavne izdelave kmalu nasli pot tudi k nam. Bili so namenjeni predvsem notranjim prostorom. Ze kmalu po letu 1600 se srecamo s portalom, sestavljenim iz eno­stavnega pravokotnega okvira, ki ga na vrhu pozivlja pra­vokotna, v zacetku ozja (npr. grajska kapela v Straziscu), v kasnejsi dobi pa enako siroka svetlobna odprtina z mrezo. Odlikuje ga lep proporc med vodoravnimi in nav­picnimi deli in vitkost podbojev. Soroden mu je portal s profiliranim napuscem nad horizontalnim delom vhod­nega okvira (npr. portali v vezi pritlicja in prvega nad­stropja Mestne hise v Kranju). V monumentalnejsi izvedbi postane kasneje osnova stevilnim barocnim portalom pri nas, poleg tistih seveda, ki so se razvili iz locne osnove in katerih neposredni predniki so nam na Gorenjskem znani predvsem iz cerkvene arhitekture (npr. Grad pri Cerkljah). Tip portala z voluto na temenu loka in s profi­liranim kapitelom med locnimi nosilci, kot ga poznamo 

iz Vodopivceve ulice st. 7, je uvedel sele barok. 
Kocijanciceva kamnoseska dejavnost na Cernivcu51 se je v tern casu se omejevala na podezelje in s svojimi prvimi reprezentancnimi vhodi nastopila sele nekaj de­setletij kasneje, vendar se v mescanskem ambientu v tern casu ni pojavila. 
Zanimiv je tudi razvoj oken. Gotsko prirezani robovi kamnitih pravokotno zasnovanih okenskih okvirov se vzdr­zujejo se vse 16. in 17. stoletje in jih najdemo npr. v hisah st. 18 in 25 na Titovem trgu. Kasneje dobijo okenski okviri ziv rob, ki pa se v posameznih stavbah se dolgo druzi s starim gotskim prirezom. Za 17. stoletje znacilno okno, ka­terega oblika kasneje preide v barok, ima zgoraj in spodaj profiliran okvir in kovano enostavno ali dekorativno mre­zo. Zelo pogosto se v 17. stoletju srecamo s tako imeno­vanimi dvojnimi okni, ki imajo izvor v italijanski bifori. Vkomponirana so nad portal v srediscno os fasade, ki s tern dobi vecji poudarek, obenem pa zaznamujejo osred­nji prostor stavbe — zgornjo vezo. V Kranju se srecamo z dvojnimi okni oziroma biforami v Mestni nisi in gradu Kieselstein. Medtem ko predstavljajo bifore v prvem in drugem nadstropju le zdruzitev dveh okenskih odprtin pod skupno preklado, je bifora z locnima zakljuckoma na Mestni nisi odlicen primer prave, v lepem razmerju gra­jene italijanske renesancne bifore. Loka, ki ju na temenu pozivlja voluta, sta na sredi in ob straneh oprta na vitke kanelirane stebricke. Arhitekturo uokvirja na spodnji strani na konzole postavljen profiliran podstavek, zgoraj pa raz­clenjena gred. 
Najpogostejsa oblika renesancnega svoda je banja, ki je spocetka po tradiciji kdaj pa kdaj celo silasto uslocena 
(Presernov hram itd.). Vanjo se pogosto zajedajo sosvod-nice, ki jih novo obdobje veckrat okrasi s stukiranimi pri­datki — s palicasto izboklino, ki naj oznacuje njen vrh, ponekod zopet odebelijo celotno njihovo obrobje, zdru­zijo po dve nasprotni skupaj, iz cesar nastane kriznatemu podoben obok. Vendar so tudi vec ali manj dosledno izpeljani pravi kriznati svodi ohranili svojo veljavo, po­sebno v arkadnih hodnikih, kjer posamezna svodna polja loci med seboj plitva oproga, pogosto, posebno v zgod­nejsi dobi, pozivljena z grebenasto odebelino. Sosvodnice so spocetka veckrat oprte na stebre ali polstebre (Titov trg 4 in 14, Tomsiceva ulica 24), vcasih tudi na plasticno izstopajoce konzolne nastavke, kar vse spominja na moc-no gotsko tradicijo. Kasneje, v 17. stoletju, se njih pla­stika vedno bolj izgublja in ohrani kvecjemu obliko pro-filirane (Tavcarjeva ulica 22) ali ravne pravokotne ploskve. Reprezentancna oblika renesancnega svoda je s stukira­nimi grebeni preprezena banja. Grebenasti svodi posne­majo v svoji stropni dekoraciji mrezo gotskih obokov od preprostega kriznatega, ki ga ze poznamo, do zvezda­stega, mrezastega ali izrazito igrivo oblikovanega pozno­gotskega svoda. Ko je gotski obok izgubil svojo konstruk­tivno moc in se vedno bolj spreminjal v dekoracijo, je bil potreben le korak do polne uveljavitve stukiranih gre­benastih nadomestkov, ki so zaradi enostavne izvedbe prav kmalu izpodrinili prave gotske rebraste svode; le-te je pri nas nas se dosti dalec v 16. stoletje pietetno va­rovala njihova povezanost s starimi slikarsko-ikonograf­skimi vzori. Tako je tudi pri novem nacinu svodenja v zgodnejsi dobi dobro viden naslon na gotsko obocno kon­strukcijo, kjer ne manjka niti osrednjega sklepnika (Breg pri Zirovnici itd.). Tudi mescanska arhitektura, ki skoraj hkrati kot cerkvena ze v prvi polovici 16. stoletja zacenja sprejemati novo obocno dekoracijo, ne pozablja v zacetku uporabljati tradicionalnih gotskih prvin — plitvih sklep­nikov, stebernih in slopnih nosilcev, figuralnih ali geomet­ricnih konzol itd. (Trzic, Radovljica, Skofja Loka, Kranj). Podoben razvoj lahko opazujemo tudi drugod v srednji Evropi, tako na Koroskem, Tirolskem in posebno na Slo­vaskem. V Kranju se sorazmerno pozno srecamo z izdela-no obliko grebenastega svodenja, ceprav lahko sprem-Ijamo njegovo nastajanje v obliki stukiranega poudarjanja robov sosvodnic in pravih ter nepravih kriznatih svodov ze od prve polovice 16. stoletja dalje (Presernov hram, Presernova ulica st. 10). Sele po prezidavi plemiske hise na Titovem trgu st. 4 v renesancni dvorec leta 1638 (Mestna hisa) se po odstranitvi nekdanjih lesenih stropov52 
pojavijo grebenasti svodi v razvojno povsem dognani ob-liki. Osvobojeni starih dodatkov ucinkujejo lahkotno in v povezavi s sodobnimi arhitekturnimi cleni resnicno re-nesancno. Drobna stropna polja v vezi prvega nadstropja spominjajo s svojo svetlobno igro obrisnih linij prej na renesancne kasete kot pa na gotsko rebrovje. 
Leseni svodi s profiliranim nosilnim tramom in pocez polozenimi, ob straneh prirezanimi deskami, ohranjajo gotsko tradicijo in se v bistvu ne spremenijo do 19. sto­letja. Zaradi stevilnih pozarov se jin je ohranilo le malo (starejsi primer predstavlja Presernova hisa). Konec 17. in v 18. stoletju dozivijo svoj prerod v kmeckem stavbar­stvu, ki nam je dalo vrsto zares kvalitetnih spomenikov. Kasetirani stropi so propadli ali pa so bili ze takrat redki. Poleg stropa v Mestni nisi, ki ga pokriva ze barocno tezka mreza lesenih okvirov, se nam ta vrsta stropov ni nikjer drugod ohranila. 
Sorazmerna skromnost pri oblikovanju tlorisne mreze, ki jo kaze kranjska mescanska hisa vse do konca 15. sto­letja, se po tern casu umika za dobo znacilni teznji po vecji stanovanjski udobnosti. Osnovni tlorisni koncept, ki ga je renesansa podedovala ze iz prejsnjih stoletij, se pri mnogih hisah zaradi spremenjenih stanovanjskih zahtev, povecanega stevila uporabnikov ali prodaje posameznih stanovanjskih povrsin razsiri v vertikalni smeri ali v smeri dvorisca. Pospesen razvoj prostorov o globino, tj. v smeri dvorisca, je pri mescanski hisi omogocila sele uvedba arkadnih hodnikov, ki so zagotavljali neoviran dostop do novih prostorov. Pri vecjih in prostorsko zakljucenih ar­hitekturnih zasnovah so arkadna dvorisca poleg komuni­kacijske vloge imela tudi vlogo estetsko oblikovanih svet­lobnih jaskov; le-ti spominjajo na podobne resitve v graj-ski arhitekturi, ki je poleg oblikovno razvitejsega mescan­skega stavbarstva v neposrednem sosedstvu (Primorska, Koroska) imela pomembno vlogo pri uveljavitvi nove arhi­tekturne prvine pri nas. Arkade spadajo med glavne zna­cilnosti renesancnih stanovanjskih gradenj 16. in 17. sto­letja. Danes skoraj ne dvomimo, da imajo svoj izvor v zgodnjerenesancnem firenskem stavbarstvu, ceprav pri tern ne smemo prezreti tudi romanske in gotske tradicije. Sam sistem na konzole oprtih hodnikov, ki spremljajo dvoriscne dele stavb, se je pri nas uveljavil v leseni iz­vedbi ze zgoraj in tudi kasneje veckrat nadomescal drago izvedbo zidanih arkad. Iz Italije so se arkadni hodniki 
hitro razsirili po Evropi in se pri nas ohranili prav do 

SI. 14. Arkadni hodnik v Pavslarjevi hisi v Kranju z gotsko oblikovanimi srede 19. stoletja. Zasli so tudi v kmecko arhitekturo (npr. nosilci in loki s prirezanimi robovi 
Kokrica). Vsaj sredi 16. stoletja jih najdemo tudi v Kranju. SI. 15. Presernov hram na Titovem trgu. Silasto uslocen banjast svod na stebrih, oboe pole lojo grebenasti izrastki SI. 16. Grad Kieselstein, severni trakt z arkadnim hodnikom 
Sl. 17. BaroSno zupniääe iz srede 18. stol. z okoliskimi napol lesenimi hisami 
Najzgodnejsi primeri so opremljeni §e s starimi rekviziti. Stebri imajo gotsko obliko, robovi lokov so prirezani (Kranj, Titov trg st. 18). Sele kasneje dobijo stebricki vitkejso, bolj renesancno obliko, toda eiste toskanske nikoli (grad Kieselstein itd.). So dela domaeih stav­barskih delavnic in bolj privlacijo s svojo slikovito pestrostjo kot z oblikovno doslednjostjo in izglajenostjo. 
Arkade lahko oklepajo dvorisce z ene strani, kadar hisa v smeri dvorisca nima prizidkov (npr. hisa st. 24 v Tomsicevi ulici), z dveh oziroma treh strani, kadar obsta­jata eden ali dva krilna prizidka (npr. hisa st. 18 na Tito-vem trgu, hisa st. 22 v Tavcarjevi ulici itd.). Arkad, ki bi oklepale dvorisce z vseh strani, kranjsko gradivo ne po­zna; tiste, ki so, so rezultat kasnejsih prezidav, kot npr. arkade v Pavslarjevi hisi v Kranju. Pritlicni nosilei dlje ohranjajo gotske oblike kot arkadni stebrici v nadstropju. 
Kasneje jih nadomestijo masivni in v sredi odebljeni okrogli stebri (npr. Titov trg st. 18, Tomsiceva ulica st. 24). Slopi se kot nosilei arkadnih lokov v Kranju, vsaj kot kaze ohranjeno gradivo, v nasprotju s »klasienim« princi-pom gradnje arkad pojavijo zelo pozno, najveckrat sele na pragu baroka (grad Kieselstein, hisa st. 22 v Tavcarjevi ulici). Zdi se, da je bil gorenjski prostor pri oblikovanju lastnemu okusu prilagojenega arkadnega sistema v me-scanski arhitekturi vseskozi od renesanse do klasieizma bolj naklonjen lahkotnejsemu in slikovitejsemu sestavu arkadnih nosilcev, ki jih tudi v pritlicju predstavljajo stebri, kot pa tektonsko jasni gradnji slopov. Tudi glede razmer­ja med stevilom lokov v pritlicju in nadstropju arkad, ki ni nikoli konstantno, smo v gorenjskem mescanskem gradivu dalec od italijanskega pravila. 
Medtem ko mescanska arhitektura v 17. stoletju — razen uvajanja novih oblik arkadnih nosilcev in novih na­cinov svodenja — ne pove nie bistveno novega, nastane v prvi polovici stoletja v Trzicu (leta 1618), v Radovljici (leta 1631), v 2eleznikih (leta 1631), v Kranju (leta 1638) in v Kropi (leta 1642) vrsta plemiskih dvorcev, ki jih zaradi tesnega sozitja z drugim naselbinskim organizmom in nji­hovega vpliva na mestno in celo kmecko okolico lahko vkljucimo v okvir nasega razpravljanja. V nadstropju ustvarijo ti mestni dvorci po vzoru okoliske grascinske arhitekture (prim, grad v Dvorski vasi pri Begunjah) tip novega centralnega prostora, ki si podredi prostorske ele­mente svoje okolice in tako podre nekdanje ravnotezje starega stavbnega organizma, kar pomeni v razvoju mest­ne renesanene arhitekture korak naprej. Tudi zunanjscina dozivi spremembe. Prej enotna fasada dobi v centralni osi vrsto poudarkov. Portalu se pridruzi v prvem nadstropju po vzoru podobno oblikovanih zunanjscin fevdalnih dvor­cev balkon (Mestna hisa) ali dvojno okno (Kieselstein), v drugem nadstropju obicajno dvojno okno (Kieselstein) zamenjata v Mestni hisi bifori. S tem je razdrto ravno­vesje tudi v zunanji podobi hise. Tektonsko obeutje re­nesanene fasade se umika maneristieno-dinamienemu gibanju srediscnih fasadnih arhitekturnih elementoi v smeri ostresja (npr. stresna odprtina v obliki bifore v leseni izvedbi na Mestni hisi), ne da bi jih pri tem kar­koli skusalo zaustaviti. Poleg stevilnih formalnih znacil­nosti, kot so bifore, portali, okna itd., ki jih posreduje svoji okolici, vpliva ta tip arhitekture tudi na izobliko­vanje mnogih kmeckih dvorcev konec 17. in 18. stoletja na severozahodnem Gorenjskem. Njen vpliv je opaziti celo v prvi polovici 19. stoletja tudi pri nekaterih hisah v okolici Kranja (npr. Podbrezje). 
Podobno kot pri urbanisticnem razvoju pomeni tudi v mescanski arhitekturi Kranja doba od 17. stoletja dalje obdobje zastoja. Vzrok lahko iscemo v poslabsanju polo-zaja mestnega gospodarstva, posebno njegove trgovine na daljavo, ki je presla v tuje roke, in v nerazumevanju mesnske druzbe, ki je se globoko ticala v nazorih sred­njega veka, za gospodarske reforme, le-te je po vzoru ekonomsko naprednih zahodnoevropskih drzav uvajala tudi absolutisticna drzava.53 Ekonomsko nazadovanje so v tej dobi pospesevali tudi pogosti pozari mesta, npr. leta 1668 in leta 1749. Edini pomembnejsi spomenik stavbarstva ba­rocne dobe v Kranju je sredi 18. stoletja sezidano zupnisce ki se v nasprotju z razkosnejso ahitekturo nekaterih ba­rocnih grascin (npr. v Radovljici) navezuje na bolj umir­jene, hladnejse in manj reprezentativne tokove barocnega arhitekturnega snovanja, ki pripravljajo pot prihajajocemu klasicisticnemu stavbarstvu. 
Zamiranje nekdanjega enotnega nacina mescanskega gospodarjenja je dalo tudi obliki mescanskih his pecat individualnosti. Vedno bolj opazna druzbena diferenciacija, ki se kaze v zdruzevanju posameznih stavb v vecje enote, je vplivala na spremembo srednjevesko-renesancnega tlo­risnega koncepta kakor tudi na prostorsko in plasticno oblikovanje posameznih stavb. Nekdanjo stransko vezo je zamenjala v tej dobi centralna hisna komunikacija, okrog katere so se simetricno razporedili posamezni prostori. Spremembe lastniskih odnosov in zivahnejse uveljavljanje tako imenovane etazne lastnine je vodilo tudi do spre­memb v vertikalnem razvoju mescanskih his; nekdaj pre­vladujoco enonadstropnost je zamenjala dvonadstropnost. Z uvedbo centralne veze je dobila vecji pomen tudi sre­discna os fasade. Po zgledu ze prej omenjenih renesanc­nih dvorcev poudarjajo sredino procelja poleg portala tudi profilirana okna in kasneje okraski iz stuka (Titov trg st. 5, Tomsiceva ulica st. 32). 
Na robu mesta se v tem casu bolj kot mescanske uve-Ijavljajo oblike sodobne kmecke arhitekture, posebno v gostilniskem ambientu. Tako ima npr. gostisce Stara posta v blizini zgornjih mestnih vrat v casu nastanka po letu 1770 in pred prezidavo v drugi polovici 19. stoletja obliko kmeckega dvorca z vsemi njegovimi znacilnostmi, le da je njegov tloris prilagojen novim potrebam. Isto velja za gostilno pri Kumru ob savskem mostu. 
Na spremembo arhitekturne podobe Kranja v 19. sto­letju je odlocilno vplival pozar leta 1811.54 Ze v naslednjih letih se je podobno kot v istem casu pogorelem Trzicu ali Radovljici po letu 1835 spremenila oblika stevilnih mest­nih predelov, predvsem Tavcarjeve, Tomsiceve in Regin­ceve ulice ter Maistrovega trga, ki so dobili nov arhitek­turni znacaj in so le posamezne hise ohranile starejse stilne elemente. Tako imata npr. dosledno pomanjkanje dekorativno bogatih lesenih stropov v nadstropju his, ki so se nam sicer ohranili v Radovljici, Skofji Loki in v drugih mestih, in sorazmerno majhno stevilo arkadnih dvorisc po vsej verjetnosti vzrok v pozaru Kranja leta 1811 ali v nie manjsi pozarni katastrofi leta 1749. Posledica gradbeneob­nove, ki jo je narekoval stavbni red francoskega guvernerja Bertranda,55 je bila, z izjemo trznega jedra, gradnja skrom­nih in stilno nezanimivih his. Opremljene so bile z vsemi tistimi elementi, ki so jih predpisovali takratni tako ime­novani pozarni redi: z zeleznimi polknicami, zeleznimi vrati in drugim. Prav tako je v tem casu pri gradnjah kamen dosledno zamenjal proti pozaru neodporni les. 
Arhitekturni program barocne dobe in program kla­sicizma sta si pri kranjski mescanski hisi zelo sorodna. Tako je marsikatero stilno pobudo, ki je barok ni mogel realizirati, kasneje uresnicil klasicizem (npr. Layerjeva hisa). Podobno se je doba prve polovice 19. stoletja lotila preoblikovanja in krasitve nekdanjih skoraj praznih fasad­nih ploskev s tem, da jih je prepredla s pilastri, zidci in drugim plasticnim ornamentalnim dekorjem, kar je drugod kot npr. v Ljubljani, storil ze barok. Spremenila se je le oblika arhitekturnih clenov, princip oblikovanja pa je ostal isti. Klasicizem je v svojem podedovanem stremljenju po pozivitvi fasadnih ploskev obenem temeljito zamenjal nek­danje preprostejse portalne in okenske odprtine in pri tem segel tudi v notranjscino stavb, ki so zacele dobivati bo­gatejsi videz. Pri tem mu je bila v pomoc razvita kamno­seska obrt Puharjev,56 ki se je v Kranju razvila ze v drugi polovici 18. stoletja. Tudi mocno renomirana dejavnost Kocijanciceve delavnice s Öernivca57 nam je na prehodu iz 18. v 19. stoletje zapustila nekaj kvalitetnih spomeni­kov: se barocno obcuteni portal Stare poste, portal iz leta 1807 v Jenkovi ulici z mocnimi barocnimi reminiscencami 
WM - " 

SI. 18. Puharjeva kamnoseäka delavnica. Portal iz 2. pol. 19. stol. v Tom­§icevi ulici 
in skromno porajajocimi se klasicisticnimi elementi, portal Layerjeve hise z zanimivimi silasto-locnimi oblikami v de­koraciji portalne arhitekture, ki se pogosto pojavljajo v dobi okr. leta 1800 itd. Kasneje je stevilo izdelkov iz zele­nega tufa v Kranju mocno pojenjalo. Zdi se, da je okrep-Ijena kamnoseska dejavnost Puharjev58 v prvi polovici 19. stoletja zlahka zadovoljevala potrebe mesta. V nasprotju s Kocjancicevimi so Puharjevi izdelki manj raznoliki in bolj navezani na tuje vzore. Obicajna pravokotna oblika profiliranega portalnega okvira z dvema stozcastima od­bijacema se npr. obdrzi tja do konca stoletja. 
Sirsemu gradbenemu konceptu se je v tem casu pod-redilo le poslopje Kazine na Titovem trgu (1834—1847), ki s svojimi miniaturnim portikom in stebriscno vezo skusa 
Sl. 19. Kocjanciceva kamnoseäka delavnica. Portal iz I. 1807 v Jenkovi ulici 
slediti arhitekturnemu idealu dobe in se od dale nave-zuje na istoimensko arhitekturo v Ljubljani. Podezelskega in se v renesansi zasidranega gradbenega programa gra­scinskih dvorcev ni presegla priblizno v istem casu zgra­jena Podrtina, ki je v svoje zaprto dvorisce vkljucila ar­kadni hodnik s slopi in sploscenimi loki. 
Znacaj arhitekture mesta druge polovice 19. in zacetka 
20. stoletja so oblikovale teznje po historiziranju in ze v klasicizmu prve polovice 19. stoletja programiranem ob-likovanju fasadnih ploskev. Stremljenje po krasitvi procelij je v tem su postala prava moda, ki se je prenesla tudi v stranske in na novo nastale ulice. Stavbe so dobile plasticno preobiozen in bahav izraz, ki je postal znalen za takratno malomescansko podobo Kranja. Temu razpo­

SI. 20. Petrikova hiäa na Titovem trgu. Del fasade s klasicistio obliko­vano srednjo osjo 
31. 21. Wilhelm Treo, nat fasade kranjske gimnazije iz l. 1896 
Sl. 22. J. Fuso, Poslopje iz dobe historiih slogov ^-*"!li 
Sl. 23. Petelinova hisa na Jezerski cesti 
lozenju je prispeval svoj delez italijanski gradbenik Josip Fuso, ki se je po zgraditvi gorenjskih zeleznic naselil v Kranju. Med najvaznejsa njegova dela spadajo sedanje poslopje Opreme na Koroski cesti, Resmanova hisa blizu krizisca na Vekslju, Koklnova hisa ob Jezerski cesti in ste­vilne fasadne preobleke, predvsem v Presernovi ulici in na Maistrovem trgu. V primerjavi s skromnejso, tektonsko jasnejso in renesancno-klasicisticno pobarvano zgradbo gimnazije ali danes ze porusene Nove poste, ki ju je ver­
ST i • _!H 

OPOMBE 
1 C. Avgustin, Oris zgodovinsko-urbanisticnega razvoja Kra­nja v srednjem veku, Snovanja, letnik 3, st. 3, Kranj 1969. 
2 Ob arheoloskih izkopavanjih leta 1953 (Narodni muzej v Ljubljani) najdeni ostanki ilovnatega hisnega lepa iz ilirskega obdobja na juzni strani danasnje zupne cerkve nam npr. govo­rijo o gradivu in nacinu gradnje (pletenie), ne pa o sami obliki in legi posameznih stavb. 
3 Prim. J. Kastelic, Nekaj problemov zgodnjesrednjeveske arheologije v Sloveniji, Arheoloski vestnik XV—XVI, Ljubljana 1964—1965. 
4 W. Radig, Die Siedlungstypen in Deutschland und ihre frue­

jetno skupaj s fasado hotela Stare poste zgradil Ijubljan-ski arhitekt Wilhelm Treo v devetdesetih letih preteklega stoletja, pomenijo dela Josipa Fusa pravo nasprotje. Pre­oblozenost njegovih fasad z renesancno-barocnimi arhi­tekturnimi elementi odvzema stenam sleherno veljavo. In ceprav nastajajo njegova dela ze po letu 1900, mu razen posameznih uporabljenih secesijskih elementov ostajajo principi povsod drugod uveljavljajoce se nove arhitekture povsem neznani. Ugotoviti moramo, da je Fusov, takrat­nemu mescanskemu okusu ustrezajoc eklekticizem, usod-no preglasil sodobna umetnostna stremljenja secesije, ki je vplivala le na oblikovanje fasade Logarjeve hise na Tito-vem trgu, sicer pa v Kranju skoraj ni zapustila sledov. Z njenim tlorisnim konceptom, oblikovanjem zunanjscine in opreme se je Kranj spoznal sele v dvajsetih letih na­sega stoletja ob Peterlinovi nisi na Jezerski cesti. 
Funkcionalno dognano in oblikovno sprejemljivo, tako imenovano inzenirsko smer v arhitekturi je konec 19. sto­letja predstavil Kranju inz. Ivan Hraski, ki je z drzno pro-jektiranim vodovodnim stolpom obenem ustvaril severo­vzhodnem obrobju mesta potrebno dominanto. Ta se da­nes predstavlja pomemben vedutni akcent celotnega severnega predela mesta in sredisce naselja, ki se je zace-lo oblikovati ob njem ze med obema vojnama in doseglo svojo bolj ali manj zakljuceno razvojno stopnjo v izgrad­nji novega Kranja v nasi dobi. 
SI. 24. Ivan Hrasky, Vodovodni stolp 

geschichtliche Wurzein (poglavje: Doerfliche Siedlungen und Burgen der Slaven), Berlin 1955. 
5 C. Avgustin, Poglavitne crte urbanisticnega razvoja Kra­nja, 900 let Kranja, spominski zbornik, str. 163—164, Kranj 1960. 6 Arheoloska izkopavanja leta 1966, Gorenjski muzej (vodja 
izkopavanj A. Vali. 
A. Valic, Prezentacija staroslovanskih grobov na mestu od­kritja, Varstvo spomenikov, I, 1966, XI, str. 13, Ljubljana 1967. 
7 F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IM, str. 147, st. 244; str. 154, st. 258; str. 154, st. 259; str. 182, st. 299. • •••••• 
8 Prim, opombo §t. 1. 9 O. Piper, Burgenkunde, Frankfurt-Mchen 1967. 

C.Schuchard, Die Burg im Wandel der Weltgeschichte, Pots­dam 1931. 
I. Komelj, Srednjeveska grajska arhitektura na Dolenjskem, ZUZ, letnik I., Ljubljana 1951. 
C. Avguätin, Zgornji stolp na Kranclju ..., Loski razgledi I., Skofja Loka 1954. 
M. Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljublja­na 1959. 
E. Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966. 10 E. Klebel, Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kaern-

tens, Carinthia I., I. 1926, str. 105. 11 J. 2ontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 50, Ljubljana 1939. 12 Kot kazejo beneficiji klerikov, ki se omenjajo med leti 
1065 in 1077, je bila ze takratna farna cerkev, ki je spadala v cerkveno pristojnost Ogleja, posvecena tudi oglejskim mun­cem Kanciju, Kancijanu, Kancijanili in Protu. Poleg zgodovinske dokumentacije dokazujejo tudi stevilne najdbe oglejskih novcev (npr. depojska najdba ob izkopavanjih leta 1964/65 pod vodstvom 
A. Vali) mocno povezanost Ogleja s Kranjem kot enim naj­vaznejäih cerkvenih sredis na meji med patriarhatom in salzbur­sko nadskofijo. 
13 Listina 1298, 24. november, Drzavni arhiv na Dunaju. Zgo­daj omenjeno nemsko ime hisnega posestnika obenem poudar­ja tudi kolonizacijski znaj kranjske mesnske naselbine v 13. stoletju. 
14 Prim. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 62, Ljub­

ljana 1939. ,5 Listina 1423, 30. november, AS Ljubljana. Listina 1424, 22. maj, 2upni arhiv v Kranju. 16 Listina 1511, 29. avgust, fasc. 13, St. 2, Skofijski arhiv v 
Ljubljani. 17 Komatar 49, 24. maj 1530. 18 Listina 1495, 20. maj, AS Ljubljana. 19 Prim. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 40. 20 Prim, listina 1396, 11. november, AS Ljubljana. Prim, listina 1422, 2. maj, AS Ljubljana. 21 Prim, sliki Kranja iz I. 1759 in franciscejski kataster iz I. 1826. 22 Prim. Stadtrecht von Burghausen (iz l. 1307). 23 Prim, kmea hisa na cestnem odcepu v Zg. Bitnjah ali slika Kranja (okolica cerkve) iz I. 1759. 24 Wagnerjeve litografije gorenjskih mest iz srede 19. sto­letja. 25 Itinerario di Paolo Santonino in Carinthia Stiria e Car-niola negli anni 1485—1487, Roma. 26 Izvestja muzejskega druätva za Kranjsko, XVII, 1907, str. 57. 27 Votivna slika s podobo vasi v cerkvi na Bregu pri Kranju iz I. 1717. 27t> N. Sumi, Nastanek in razvoj meäcanske hiäe v Kranju, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj 1960. Isti, Pregled arhitekture 15. in 16. stoletja na Slovenskem, ZUZ, Nova vrsta VII, Ljubljana 1965. Isti, Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966. Isti, Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem, Katalog razstave 
243 
Umetnost 17. stoletja na Slovenskem I., Narodna galerija, Ljub­ljana 1968. 
S. Bernik, Organizern slovenskih primorskih mest Ker. Izola, Piran, Ljubljana 1968. 
I. Sedej, Kmecko stavbarstvo in problem arhitekture na spodnjem trgu v Skofji Loki, Loski razgledi XI, 1964. 
C. Avgustin, Poglavitne orte urbanisticnega razvoja Kranja, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj 1960. Isti, Stavbna zgodovina Presernove hise v Kranju, Presernov 
spominski muzej, vodnik, Kranj 1964. Isti, K problematiki mescanske stanovanjske arhitekture v 
16. in 17. stoletju na Gorenjskem, ZUZ, Nova vrsta VII, Ljub­ljana 1965. Isti, Presernova hisa v okviru srednjeveske arhitekture Kra­nja, Snovanja, leto II, §t. 1, Kranj 1968. 
28 Veza Cernetove hise v Radovljici s poznogotsko oblikova­nim vhodom v delavnico. Neposredni vhod v trgovino oziroma delavnico z ulice je vzpostavljen sele kasneje, verjetno v 16. stoletju. 
29 M. E. Schuster, Innstädte, Mchen 1951 (Callwey). Prim. 
Benediciceva hisa na Linhartovem trgu v Radovljici. 30 Prim. Sivva hisa v Radovljici. Prim. Hisa §t. 16 v Presernovi ulici v Kranju. 31 Opis stanovanjskih prostorov in opreme kranjskega tr-
govca Petra Schneiderja — Kropfhauserja iz prve polovice 16. stoletja. Cit. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 107, 108, Ljub­ljana, 1939. 32 Prim. Fsagerjeva hisa v Radovljici. Ohranjen je pozno­
gotski silasto oblikovani vhod v kamro. 33 Prim. Opomba st. 31. 34 Prim. Hi§a v Bitnjah v Bohinju in v Zg. Bitnjah pri Kra­
nju. 35 Rezultati sondaznih preiskav v Presernovi hiäi v Kranju 
I. 1964 in pod. 3i Npr. Pavälarjeva hiäa na Titovem trgu v Kranju. 37 Rezultati sondaznih preiskav v Presernovi in Mestni hi§i 
v Kranju. 38 Prim. Opomba st. 27 b. 39 J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 46, Ljubljana 1939. 40 Prim. N. Sumi, Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem, str. 
52, Ljubljana 1966. 41 F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti, SAZU, Ljubljana 1965. 42 J. Curk, Delez italijanskih gradbenikov na Stajerskem v 
16. in 17. stoletju, ZUZ, Nova vrsta VII, Ljubljana 1965. 
E. Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966. 
R. Kolbach, Steirische Baumeister, Graz. 
I. Komelj, Utrdbena arhitektura 16. stoletja v Sloveniji, ZUZ Nova vrsta VII, Ljubljana 1965. 
N. Sumi, Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966. 43 N. Sumi, Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966. 
44 F. Stele, Oblicje Kranja in njegov zgodovinski razvoj v Zontarjevi Zgodovini mesta Kranja, Ljubljana 1939. 
N. Sumi, Arhitektura 17. stoletja. Katalog razstave Umetnost 
17. stoletja na Slovenskem, Narodna galerija Ljubljana 1968. 

C. Avgustin, Mestna hisa v Kranju, Varstvo spomenikov IX, 1962—1964, Ljubljana 1965. 45 R. K. Donin, Das Bgerhaus der Renaissance in Nieder­donau, Wien-Leipzig 1944. 46 Stane Bernik, Organizern slovenskih primorskih mest K­per, Izola, Piran, str. 54, Ljubljana 1968. 47 N. Sumi, Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem str. 50—51, Ljubljana 1966. 48 Obsirneje razpravlja o portalih v Kranju N. Sumi: Kranj-ski portali, Kronika, I. letnik, st. 1, Ljubljana 1953. 49 Prim. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 165, Ljub­ljana 1939. 50 F. Stele, Oblicje Kranja in njegov zgodovinski razvoj v Zontarjevi zgodovini mesta Kranja, Ljubljana 1939. 51 C. Avgustin, Peraska kamnoseska delavnica (Zeleni ka­
men v gorenjski arhitekturi), Snovanja, leto I., st. 3, Kranj 1967. 52 Prim, rezultati sondaznih preiskav v Mestni nisi I. 1965. 
53 Prim. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 199, 222, Ljubljana, 1939. 54 Prim. Janez Ovin, Kronika mesta Kranja 1811—1899, Go­renjski muzej Kranj. 55 Dimitz, Geschichte Krains, IV, 329 si. 
A. Koblar, Mesto Kranj, 1911, 10 si. 
J. Mai, Zgodovina slovenskega naroda, 139 si. 56 Anton Puhar 1778 Valentin Puhar omenj. 1826 Lovro Puhar 1841—1890 Vinko Puhar 1890—1897 Prim. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 414, Ljub­

ljana 1939. 57 Prim, opomba st. 51. 58 V seznamu hisnih posestnikov v franciscejskem katastru 
iz I. 1826 se omenjajo trije kamnoseki Puharji — Franc (Mesto st. 71), Valentin (Mesto st. 79), Tomaz (Mesto §t. 81). 
DIE ENTWICKLUNG DER BÜRGERLICHEN ARCHITEKTUR IN KRANJ VOM MITTELALTER BIS ZUM ANFANG DES 20. JAHRHUNDERTS 
Der Vergleich der älteren Bauernhäuser, die am Verkehrs­wege liegen (Breg bei Kranj, Predtrg bei Radovljica u. a.), mit den erhaltenen mittelalterlichen und dreiachsig entworfenen bgerlichen Bauten in Slowenien sowie im rigen Mitteleuropa zeigt eine so große Ähnlichkeit, daß ohne Zweifel diese Form des Bauernhauses bei der Entstehung der bgerlichen Varian­ten eine große Rolle gespielt haben muß. Man kann auf den ersten Blick feststellen, daß beide Bauten die Längsbauweise, die dreieckige, durch zwei Dachrinnen geformte Vorderseite, und endlich einige innere Einrichtungen gemeinsam haben. Die erwähnten Ähnlichkeiten der beiden Wohnhaustypen weisen auf die Mlichkeit eines gemeinsamen Ursprungs hin, der sich aus der Zeit der mittelalterlichen Kolonisierung der großen Landger ableiten lassen dfte. Es kann sein, daß sich 
in der Zeit derwirtschaft, eineden AbhängigenVorschriften derhat. Übertragen Bestrebungen nach Vereinheitlichung der Land­ mehr oder weniger geschlossene Form des fr  bestimmten, und nach den damaligen strengen  Wohnungskultur errichteten Hauses entwickelt  in die bgerliche Welt des 12. und 13. Jahr­hunderts änderte sich das Landhaus nach den Lebensbedingun­gen der neuen Umgebung, Bedingungen, die gemeinsamen Bedfnissen entsprachen und dem europäischen Bgerhaus den Ausdruck der Einheitlichkeit gaben. Bis zur Auflung des Gildenwesens blieb diese auch erhalten. 
Untersuchungen er die Rolle der Feudalherrschaft bei der Gestaltung der bäuerlichen Wohnkultur erfordern in Zukunft ein umfangreiches, vergleichendes Studium, ähnlich den Unter­suchungen er den andern Zweig des mittelalterlichen Sied­lungswesens, das in Slowenien in freren Zeiten durch das bgerliche Haus vertreten war. 
Der Autor versucht auf Grund von Vergleichen die Ent­wicklung der beiden Haustypen aus ein- und demselben Stamm zu beweisen, obwohl sich beide später durch einerseits bäuer­lichen, anderseits handelsgewerblichen Einfluß getrennt haben. In Fortsetzung seiner Studie verfolgt der Autor die Entwicklung des bgerlichen Hauses aus der Zeit der Renaissance, des Barocks und des Klassizismus bis zu seiner endgtigen Gestalt im späten 19. Jahrhundert. 
ORIS SODOBNE ARHITEKTURE V KRANJU 
STANE BERNIK 

I. 
Neposredna sosescina Kranja in Ljubljane, ki je v slovenskih razmerah vsekakor najdejavnejse arhitekturno sredisce, narekuje pricujoci kratki razpravi definiranje kri­ticnega izhodisca, ki naj predvsem opredeli njen okvir in smoter. Prizadevanje bo tako usmerjeno zlasti k oprede­litvi arhitektume in urbanisticne vsebine v Kranju, ne da bi ze a priori poskusali to dogajanje poenotiti in omejiti s pojmom nekaksne regionalne izrazne konsistentnosti, saj se bo pokazalo, da imamo opraviti bolj z nekaterimi refleksi sicersnjega dogajanja v slovenski sodobni arhi­tekturi in se posebej v Ljubljani kot njegovem najdejav­nejsemu agensu. Kaze sicer, da danes obstajajo neke oblikovalske in prostorske zasnove, katerim moramo pri­soditi oznako regionalnega izraza,1 vendar, ker te nosijo pecat avtorstva, omejenega na ozek krog dejavnih na­crtovalcev ali celo kar na enega samega in njegovo vec kot ocitno vplivanje, moremo to regionalnost sprejeti le kot kondicionalno kategorijo, ki jo bo treba v prihodnje se preverjati. Kranj ima med vsemi mesti v neposredni ljubljanski vplivni regiji izjemno mesto; njegov ekonomski potencial, o katerem prica tudi mocna gradbeniska de­javnost, je pripeljal do odprtosti in angazmaja arhitektov iz metropole. Prav zavoljo teh moznosti in posrecenega izbora arhitektov se postavlja Kranj z nekaterimi arhitek­turnimi realizacijami, ki se uvrscajo v najozji izbor slo­venske arhitekture. Zdi se, da v casu, ko komajda sem ter tja uspemo zabeleziti nekaj dolocilnic o vsebini so-dobnega arhitekturnega dogajanja v nasem prostoru, po­meni oblikovanje nekaterih opornih took, ki zakolicujejo to vsebino, zastavitev sistematicnega poglabljanja, kar je tudi temeljni namen te razprave. 
Preden poskusimo ovrednotiti pomen arhitekturnih do-sezkov v Kranju, moramo oznaciti vsaj v obrisih prostorski kontekst tega dogajanja. Na eni strani ga fiksira historicno urbansko jedro na pomolu ob sotocju Save in Kokre s tipicno srednjevesko urbansko organizacijo in krajinsko mestno sliko, ki je kljub nekaterim posegom med obema vojnama sele s postavitvijo neboticnika na Zlatem polju bila kriticno naceta, ter pozidavo tik ob starem mestnem jedru, ki je nakazovala naravno aglomeracijsko rast po kranjski ravnini. Dva znana nacrta za ta mestni del, L. Stembova iz leta 1911 in lvana Vurnika, ki je nastal med letoma 1933 in 1937, sta dokumenta, ki zgovorno izpricu­jeta urbanisticni nazor svojega casa.2 Prvi je v svojem nacrtu, ki ni bil izveden, zasnoval blocno zazidavo, Vur­nik pa si je bil zamislil pravo »vrtno mesto«, ki je v tri­desetih letih se zmerom zvenelo kot razresujoc vzorec moznega izhoda iz kaosa in zgoscenosti sodobnih mest. 
C. Avgustin je ob temeljiti analizi urbanisticnega razvoja predvojnega Kranja zapisal tudi podatek, da Stembovov »regulacni nacrt« ni mogel biti uresnicen, ker ga je od­klonil mescanski narocnik.3 Temu »okusu« se je moral vdati tudi Vurnik, ki je svoje »vrtno mesto« pripeljal prav na prag takratnega parka Zvezda in s to vendarle tipicno suburbansko zazidavo spravil v konfliktno zvezo idejo 
o nakazanem srediscnem trznem mestnem prostoru, ki je na Vurnikovem nacrtu prav ob parku Zvezda vec kot ocit­na. Naglasena visina stavb in prostorska organizacija to idejo nedvoumno dokazujejo. Nizka zazidava, prometna speljava in zasnova novega mestnega sredisca ob stiku s starim jedrom so bile urbanisticne prvine, ki so v grobem nakazale tudi poteze povojnega razvoja mesta. Tudi Vur­nikov nacrt zaradi vojne, ki je bila trkala na duri, ni bil reliziran. Tako je ta del Kranja, ki nas za obravnavano temo se posebej zanima, med vojskama rasel povsem spontano, brez kakrsnih koli pomembnejsih urbanisticnih regulativov.4 
Ce se ozremo na arhitekturno situacijo med vojnama, potem le-ta potrjuje uvodno misel tudi za to dobo. Da se Kranju pozna blizina Ljubljane, prica ze Vurnikov an-gazma na urbanisticnem podrocju, se pred tern pa govori za to njegov nacrt za Narodni dorn (1922), nato Plecni­kova Bezkova hisa, Subicev stanovanjski blok »Pokojnin­skega zavoda«, Husova hotela Stara posta in Evropa in druge stavbe. Vurnikov Narodni dorn je bil ob dveh Ijub-Ijanskih stavbah, bivsi zadruzni gospodarski banki (1922) in nekdanjem sokolskem domu na Taboru (1923—1925), 

SI. 1. Ivan Vurnik, Narodni dorn, 1922 
SI. 2, Vladimir Subic, Stanovanjski blok »Pokojninskega zavoda«, 1929 
najzgovornejsi kazalec njegovega prizadevanja, da bi ures­nicil t. i. »narodni slog«, vendar je odseval v primerjavi z drugima dvema mocno klasicisticno noto, kljub uporabi gotskih lokov pri sklepih v nadstropnem delu srediscnega rizalita. Stanovanjski blok »Pokojninskega zavoda« (1929), ki zaobjema vogal Koroske ceste in Ceste JLA, se s svo­jim oblikovnim izrazom uvrsca v tisti arhitekturni tok med 
SI. 3. Herman Hus, nekdanji hotel Stara poäta (na desni), 1922 SI. 4. Joze Plecnik, Bezkova hiäa, 1936 

obema vojnama, ki ga oznacuje racionalisticno zasnovani »funkcionalizem« in katerega viden predstavnik je tudi Vladimir Subic, nacrtovalec te stavbe. Stavbo odlikuje sodoben gradbeniski koncept, za stanovanjski tip stan­dards tlorisi ter oblikovanje zunanjscine, ki govori o Su­bivem tankocutnem posluhu za proporcioniranje in e­nitev stavbne povrsine: Sosescina Pleika (Bezkova hisa) 
in Vurnika (Narodni dorn) daje polno veljavo Sijancevi opredelitvi Subicevega ahitekturnega nazora: »V primeri s Plecnikovo all Vurnikovo smerjo deluje Subiceva arhi­tektura bolj preprosto, premisljeno in stvarno, saj izvira iz danih funkcionalnih potreb in iz duha sodobne grad-beno tehnicne konstruktivnosti.«5 Subicev stanovanjski blk je gotovo eden najocitnejsih znanilcev novega — mestnega — merila v razsirjajocem se Kranju; le-tega sicer ze napovedujejo stavba gimnazije (1896—1897), Na­rodni dom in staro poslopje obcine (1943), vendar gre v vseh primerih za izjemne funkcije. Poudariti je treba, da se k tej zasnovi podaja tudi Joze Plecnik s postavitvijo Bezkove hi§e (1936) nasproti Subicevemu bloku, s kate-rim tvori iz blejske in jezerske smeri »vrata« v prostor Trga revolucije. Bezkova hisa je zlasti zanimiva, ker je ena redkih enodruzinskih his, ki jih je nacrtoval Plecnik. Seveda pa tudi v njeni zasnovi prevladuje tista nepogres-Ijiva monumentalna nota, ki jo je Plecnik znal vtisniti sleherni stavbi in predmetu, ki ga je oblikoval. Morda prav ta hisa, ki je nastala v <5asu, ko je arhitekt delal na Na­rodni in univerzitetni knjiinici v Ljubljani (1935—1939), govori o Plecnikovem oblikovnem svetu, katerega je v tern su gradil na estetskih izhodi§cih klasicizma in njegovih »veostnih« in »posvecenih« vodilih. Tako je Bezkova hi§a prej podobna kakemu klasicisticnemu podezelskemu dvorcu kot mescanski enodruzinski hisi. Podatek, da gre za sredo tridesetih let, vsekakor ne terja, da posebej na­vajamo primerjalno gradivo, ki bi govorilo o izjemnosti, introvertnosti in anahronicnosti takratnega Plecnikovega oblikovalskega nazora. 
Za stavbarstvo Kranja v tej dobi ne moremo izvzeti nisar, kar bi mu dajalo kako izjemno vsebino; to doka­zujejo najbolj naglasene stavbe iz novega dela mesta, ki smo jih pravkar omenjali. V starem delu mesta odse­vajo podoben duh na robu historicnega jedra, kjer se povzpne Jelenov klanec, nekdanji hotel Stara posta (1922), v samem sredisu pa hotel Evropa (1937), ki je tako kot prvi delo Hermana Husa, ter v njegovi blizini nad strmim poboem globeli Kokre malo kasneje zrasla Fockova hisa. »Brezliost« hotela Evropa,6 ki resda s svojo predimen­zionirano visino netolerantno posega v najbolj dragocen prostor starega Kranja, je vendarle ugla§ena na tisto racionalisticno noto slovenske medvojne arhitekture, ki se je oblikovalsko izrazala v poenostavljenem arhitekton­skem jeziku funkcionalizma in racionalizma, osvobajajoc se tradicionalistiih primesi dekorativizma, ki se kazejo kot nasledek historizirajocega 19. stoletja in dunajske se-
Sl. 5. Herman Hus, Hotel Evropa, 1937 SI. 6. Fockova hiäa, pozidana pred zadnjo vojno SI. 7 Emil Navinsek, Osnovna sola Simon Jenko, 1938 

Sl. 8. Stavba obcinske skupscine (med vojno pozidani Landrat) 
cesije, na katero so nas priklepale neposredne in zive vezi.7 Hus se je ze prej z Ijubljanskim »malim neboticni­kom« v Igriski ulici (1931) odlocno deklariral za »netradi­cionalisticni« koncept, ki ga v hotelu Stara posta in v blejskem Park hotelu, ki nastane isto leto, zaslutimo le v oblikovanju ostenja; hotel Evropa to njegovo usmerje­
nost potrjuje, ceravno z manj zavzetosti za plasticno vred­notenje stavbne lupine, saj se izraza s cisto kubicno formo, kar »spodbuja k trezni razsodnosti, k tehnicni eko­nomicnosti in konstruktivnosti«.8 Manj pomembna, a do-volj znacilna za tisti arhitekturni nazor, ki se je se zme­rom otepal z romanticno zaverovanostjo v izrocilo in temu podrejal celotni izraz arhitekture, je omenjena Fockova hisa. K pregledu predvojne arhitekture v Kranju moramo pritegniti vsaj se solsko poslopje Emila Navinska, v kate-rem je sedaj osnovna sola Simon Jenko (1938), ki uve-Ijavlja zunaj sklenjenega mestnega tkiva obsezno sime­trio podkvasto prostorsko zasnovo s telovadnico v sredi kot vezno prvino in srediscnimi dvoranami, ob katerih se razvrscajo ucilnice. Oblikovna govorica je popolno pre­vladje koncepta kubicno clenjene gmote, ki jo v ploskov­nem izrazu doloca razmerje stena-odprtina, v medseboj­nem odnosu, ki nakazuje notranjo prostorsko razmestitev.9 
Oris arhitekturnega dogajanja pred drugo svetovno vojno, katerega smo pravkar ocrtali z najbolj naglasenimi primeri, ki so nedvomno tudi z vrednostnega vidika najvec, kar je ta doba v Kranju ustvarila, govori o izrazitem re-fleksu splosnega dogajanja v stavbarstvu Slovenije; o tem nas prepricuje tudi sicersnje razsirjenje mesta v okolico, tako z industrijskimi objekti v globeli Save kot z delav­skimi naselji, ki so polagoma vkljucila bliznje vasi v razsirjeno mestno aglomeracijo. 
II. 

Zadnja vojna je bila tako kot drugod v Sloveniji le casovna cezura (zidava Landrata in Neuheima med okupacijo ni nie drugega kot presaditev sterilnih arhitek­turnih vzorcev, ki so takrat obvladovali Nemcijo, seveda prilagojenih merilu mesta in ambieiji naroenika), ki za arhitekturni izraz stavbarstva v dobi obnove in povojne graditve ni imela kakih bistvenih posledic. Prvi premik zacutimo pravzaprav na podroeju urbanizma, ko sredi petdesetih let zaznamujemo v Kranju urbanistieno potezo, ki tudi to mesto vkljuci v sirse urbanistieno dogajanje na Slovenskem in v svetu. Urbanisticni naert in pozidava sta­novanjskega naselja Zlato polje (1956—1959), delo Mar-jana Sorlija in Jozeta Krajncica, je znacilni stereotip, ki se je pri nas najpoprej pojavil kot koncept sirse zazidave v Ljubljani s projektom Ijubljanskega urada za regulaeijo za litostrojsko stanovanjsko naselje (1947) in malo za tem z urbanistieno zasnovo Nove Gorice Eda Ravnikarja (1949). Ideje CIAM, ki jih je pred zadnjo vojno stmil v »Atenski listini« Le Corbusier, so tako tudi pri nas nasle odmev, se bolj pa zasnova tega velikega arhitekta. Od prve realizacije spodbud CIAM v ureditvenem nacrtu Am-sterdama (1935) do casa, v katerem je nastal nacrt za Zlato polje, je minilo vec kot dvajset let. Ta razmik govori, da je to svetovno arhitekturno gibanje, ki je kot ideologija oblikovalske in prostorske konceptualizacije uveljavljalo polnejse in bogatejse zivljenjsko okolje, vsebovalo prav tako kali, ki so porajale popolnoma formalisticna dejanja in so s tern hoces noces zanikale prav vodilne ideje tega gibanja. Tako je tudi nacrt za Zlato polje (in mnogo dru­gih pri nas) shema paralelnih in ortogonalnih variacij po­dolznih, tlorisno in oblikovalsko standardno zasnovanih blokov. In ce v tern naselju, kljub zapisanemu, se odkri­vamo kako voljo po oblikovanju prostorskega dozivetja, seveda brez izrazitejsega urbanisticnega motiva, potem v stanovanjskih soseskah Vodovodni stolp (Marjan Sorli, 1961, in Roman Zaletel, 1964), ki imata svobodno orga­nizacijo tlorisa, tega ne odkrijemo. Medtem ko na Zlatem polju prevladuje enoten tip podolznega oblikovno stan­dardnega bloka, sta obe soseski ob vodovodnem stolpu 
nemara najmnozicnejsi uporabi stolpica v Sloveniji, ki kot urbanisticno gradivo vsekakor ni najbolj prikladno. Tipolosko je to hibrid med stolpnico in blokom, njegov smisel pa tici gotovo v racunu izrabe. Na ta oblikovalski problem je opozoril prav ob urbanizmu sosesk Vodovodni stolp M. Jernejec,10 ki je zapisal, da je njihov prostor »preenakomerno razdeljen in razdrobljen, povsod enak in v vseh smereh nevtralen«.11 Zaletelov nacrt je izrazno nekoliko bolj diferenciran, saj mu je poprejsnja pozidanost omogocila in narekovala grupiranje objektov, pa tudi ti­polosko je za spoznanje manj enolicen kot nacrt prve soseske. 
Urbanizacija Kranja v zadnjih dveh desetletjih kaze tisti znacilni ustroj, ki govori prej o spontani rasti (govorimo lahko tudi o adiciji zazidalnih nactov), kot o natancno zgra­jenem urbanisticnem kontekstu temeljnih mestnih funkcij; le-te med seboj niso najbolje usklajene in organsko struk­turirane in so razprsene po celotnem mestnem tkivu. Toda v sedanjem ustroju vendarle cutimo neko prvinsko orga­nicnost, ki jo vzbuja dejavno razmerje med historicnim jedrom in novim mestnim tkivom. Predvsem dvoje dejstev uravnava to razmerje; prvo in temeljno, konfiguracija te­rena, po katerem se mesto razsirja, saj je historicno jedro sedaj le vrsicek mestnega organizma in zaradi lege na pomolu fiksirana relacija, in drugo, naslonitev novega po-
Sl. 9. Marjan Sorli, stanovanjsko naselje Vodovodni stolp, 1961 SI. 10. Marjan Sorli in Joze Kranjcic, stanovanjsko naselje Zlato polje, 
1956—1959 

slovnega in upravnega sredisca na sticiscu s starim de­lom mesta (prostor sedanjega Trga revolucije), ki se je spocelo ze ob koncu preteklega stoletja. Prometno ugod­
11 i  l ft ! So» 
t! • 2 
I •s 
§ H « 
II II I » I 
i M ™ 
II II 
i i tt f 
r% 
li U • 
111 
i i i i B 2 J IMA 
• #P .... WÄ -mm 
» 1 W I II I D 

_B11 I. 
villi 
na lega (ceprav je danes narascajoci prometni pretok eden najhujsih problemov novega sredisca), naraven stik s starim mestom, katerega se danes preveva polna ziv-Ijenjska vsebina, moznosti, ki jih je kranjska ravnina, pah-Ijacasto vkoreninjena ravno na tern osrednjem prostoru, dajala za prakticno neomejeno organsko urbanizacijo, so spodbudili za ta prostor poseben interes, ki ga je, kot smo videli, tudi doba med vojnama izrazito pokazala. Zna­caj urbanizacije neposrednega zaledja Trga revolucije, kjer se razprostirajo stanovanjske soseske na Zlatem po-Iju in ob vodovodnem stolpu, smo mimogrede oznacili. V tern sestavu je treba poudariti nastajanje osi, ki jo sestav-Ijata Koroska in Cesta JLA kot naravni podaljsek Preser­nove ulice, ki je iztocnica zgodovinskemu jedru. Cedalje vecja strnitev stavb z javnimi in trgovskimi funkcijami ob nji terja vec posluha za njeno oblikovanje. Sorlijeva po­stavitev poslovno stanovanjskega neboticnika (1960—1964) sicer markira novo urbansko dogajanje, vendar je obli­kovno preve konvencionalen, predvsem pa ne odseva tiste kohezivne moci, ki bi kazala k celovitosti in bi vezala sleherni nadaljnji poseg v svoji sosescini; dosedanji raz­voj tega prostorskega kompleksa to tudi potrjuje. S spo­meniskovarstvenega stalisca vznik te dominante ni bil domisljen, ker je porusil vedutno zgradbo starega Kranja in s tern nacel proces, ki za zdaj sicer ni citljiv; z ozirom na ideje, ki jih vsebujejo natecajni in drugi urbanisticni nacrti, pa so vsekakor realnost jutrisnjega dne. Pritegniti moramo mnenju, da je treba izrabiti to visinsko dominanto kot kompozicijsko oporo novemu trgovskemu in poslov­nemu srediscu, kjer bi vedutna organizacija bila utrjena s premisljeno korelacijo med starim in novim Kranjem, tako da bi se »urbanski prvini organsko usklajali v po­dobnih merilih in enakih kvalitetah«.12 Projekt za novo stanovanjsko naselje na Zlatem polju, delo Braca Musica, Marjana Bezana in Nives Starec (1968), vnasa v organizem Kranja popolnoma novo urbanisticno kvaliteto kar veliko­mestnih razseznosti, ki so jo uveljavili kot koncept zazi­dave stanovanjske soseske BS-7 za Bezigradom poprej ze 
SI. 11. Marjan Sorli, poslovno-stanovanjski Nebotiänik, 1960—1964 SI. 12. Roman Zaletel, stanovanjsko naselje vodovodni stolp II, 1963—1969 
v Ljubljani (1967) za 10.000 prebivalcev. Gre za zahtev­nejsi urbanisticni koncept, ki povezuje niz funkcij v celo­vito oblikovno zasnovo, z razgibanimi, z zamiki clenjenimi stavbnimi gmotami in posebej domisljenem ravnavanju vecnivojskega parterja z videzom dobro organizirane sta­novanjske enote, ki zdruzuje vse spremljevalne funkcije, potrebne predvideni stanovanjski koncentraciji. V svetu ze pozidani podobni stanovanjski »hribi« nas prepricujejo, da bo pejsazna lastnost le-teh, ki se uveljavlja s kar »napadalno« mocjo v obdajajocem prostoru, primeren sklep, ki bo severni veduti Kranja dala urejeni videz in oblikovalsko izrazitejso determiniranost; le-to sedaj po­gresamo, saj predvidena pozidava zaobjema skoraj ce­lotno severno mestno fasado, vkljucujoc tudi rastoce na­selje prosto stojecih stolpnic (R. Zaletel). 
Ob vsem tern stoji se zmerom odprto vprasanje obli­kovanja sirsega prostora Trga revolucije, kjer gre za troje bistvenih problemov: prvic, nacrtovati programsko in ob­
SI. 12. Emil Naviniek, Tehniska tekstilna §ola, 1955—1958 
likovno celovit in sodoben trzni organizem, upostevajoc ze obstojece prostorske konstante; drugic, najti najbolj opti­malno prometno ureditev za pretocni in notranji promet; in tretjic, najobcutljivejse vprasanje, uskladiti organizem novega trga s starim, tako da ne bodo v nicemer okrnjene spomeniske lastnosti starega in njegova penetracija v sirsi mestni prostor. Nenazadnje pa sili v ospredje tudi problem prostorske uskladitve sekvencno zasnovanega Spomenika revolucije (Lojze Dolinar, 1959), ki bi moral dobiti ustrez­nejso prostorsko koordinacijo, kot jo ima sedaj, saj je v nekaterih svojih pozicijah premalo zaznaven in reflektiven v trznem prostoru; s plastiko, ki sili z visokim postamentom na cesto, pa gotovo prenasilen s svojo vizualno pojav­nostjo in nie manj s svojo »pateticno napadalnostjo«. 
Ta mestni del je bil predmet dveh natecajev (1961 in 1966) in se ponatecajne obdelave dveh avtorjev E. Rav­nikarja in R. Zaletela (1967). Primerjava gradiva obeh na­tecajev govori o »znacilnem premiku iz kompozicije bolj 

SI. 13. Danilo Fst, Osnovna Sola Lucijan Seljak, 1953—1959 
ali manj izoliranih objektov v urejenem okolju v ustvarjanje enotnejsega sistema objektov«.13 Realizacijo je dobil E. Ravnikar; sedanja zidava plasticno razgibane, a visinsko za stik s starim jedrom problema­ticne stavbe hotela Creina in predvidena polozna kubicna gmota veleblagovnice s parkiriscem na strehi, pa kaze, da se je vendarle uveljavila zamisel »izoliranih objektov« s prevladujocim »motivom« krizisca sredi novega, razsir­jenega trznega prostora. 
Tako kot urbanisticno gradivo tudi najbolj naglasene stavbe v mestu potrjujejo uvodoma postavljeno trditev. NavinSkova tehniska tekstilna sola (1955—1958) dokazuje trditev o zivi prisotnosti arhitektume miselnosti, ki je bila aktualna se pred vojno. Prostorska zasnova sole je se zmerom vpeta v vzorec ljubljanske bezigrajske gimnazije (1936), kjer je Navinsek razvil zasnovo sole s srediscno zastekleno dvorano, ponavljajoco se v vseh nivojih stavbe, in z razredi, ki se razvrscajo ob nji. Ta struktura motivira poglavitni izraz zunanjscine. O prisotnosti predvojne tradi­cije kar z arhaicnim prizvokom opominja racionalisticna arhitektonika prizidka k ucnim delavnicam (1958), ki ga je nacrtoval Maks Strenar. Seveda pa tega povsem nekri­ticnega ekskurza v preteklost ne navajam v tern pregledu kot nepogresljivo sestavino povojne kranjske arhitekture, bolj ga omenjam zavoljo dejstva, da stoji s svojo »fosilno« pojavnostjo kot memento oblikovni inerciji, ki v petdesetih letih kljub pomembnim premikom v arhitekturnem nazi­ranju na Slovenskem se zmerom na najrazlicnejse nacine polno odmeva. Eno od razseznosti te resonance kaze v Kranju tudi pretirani formalizem kina Center (1961), delo Stanka Rohrmana. Da je ta doba v resnici prelomna, zgo­vorno prica prav arhitekturna situacija v Kranju. K ome­njenim je treba prikljueiti se stavbo okroznega sodiäca (1961—1966) Janeza Trenza, ki eklekticno prevzema motiv vertikalno ritmiziranega procelja. Ta motiv sta v Ljubljani poprej uveljavila S. Rohrman na poslopju nekdanjega go­
SI. 14. D. Fst, tloris pritliäja Osnovne Sole Lucijan Seljak 
spodarskega sveta predsedstva vlade LRS (1949) in Oton Gaspari na stavbi RTV Ljubljana (1956). Odlocen spopad s takimi in podobnimi nazori pa pomeni gotovo Fstova osnovna Sola Lucijana Seljaka v Strazisu (1953—1959). Danilo Fst je na natecaju ob znani akciji za novo solo na Slovenskem14 dobil prvo nagrado in realizacijo sole. Straziska sola je v pregledu slovenske sodobne arhitek­ture gotovo najdosledneje uveljavljen koncept paviljon­skega sistema, kjer se solske funkcije smiselno razvijajo tudi v zunanjem prostoru, ki sestavlja skupaj s stavbami oblikovno in funkcionalno celoto. 
V starem mestnem jedru, ki je po zadnji vojni bilo bolj ali manj aktivno spomenisko zasciteno, skorajda ni novih stavb; izvzeti pa moramo Sorlijevo mesnico na Mai-strovem trgu (1958—1960) in kot dejstvo omeniti dvoje Plecnikovih del. Le-ti ostajata povsem v domeni njegovega znacilnega oblikovalskega nazora, ki smo ga mimogrede oznacili ob Bezkovi nisi. Gre za prislonitev arkadne lope 
sHilsiiSf||i|L|i J| ;. | 
1 i % 'l "l 
Tsmcn 
SI. 15. Joie PleSnik, arkadna lopa Preäernovega gledalisia 1952 SI. 16. Marjan Sorli, mestna mesnica, 1958—1960 

k procelju Presernovega gledalisca (1952) in ureditev Sav­skega brega za rozenvensko cerkvijo s stopniscem in pergolo ob njem (1953—1954). Pretehtano postavljen Sor­lijev steklenjak na prostor dveh prejsnjih his z nevtralno pritlicno partijo, potekajoco v ravni crti in pomaknjenim rasterskim nadstropjem, ki z dvema nakazanima pomoloma v dolzini procelja sili v prostor trga in se tako izmika historicni gradbeni crti, je resda nekoliko nenavaden po­seg v spomenisko tkivo, vendar je se zmerom eden red-kin nenapadalnih primerov v slovenskem povojnem gra­divu, ki s smelo avtorsko noto obenem odseva oblikoval­sko govorico svojega casa. Tudi hrbtna stran, ki se odpira v mestni veduti nad globeljo Kokre in se vanjo organsko vkljucuje, kaze enak oblikovalski prijem in rezultat kot procelje. 
Osrednja osebnost povojnega arhitekturnega gibanja na Slovenskem Edo Ravnikar je v Kranju postavil svoje prav gotovo najbolj dognano in oblikovalsko domisljeno stvaritev — dvoransko poslopje OLO Kranj (sedaj SO Kranj). Zadosca ze primerjava z drugimi deli internega natecaja iz leta 1955, da ugotovimo izjemnost Ravnikar­jeve arhitekturne in prostorske koncepcije, ki je bila ta­krat nagrajena z najvisjim priznanjem.15 Prostorsko za­snovo je dobro oznacil avtor sam, ko je v obrazlozitvi dejal: »Projektant stoji pred dvema nalogama: dobro po­vezati staro z novim, obenem pa dati popolnoma nov am­bient, ki ne bo vec spominjal na znacilno okolje predvoj­nih sokolskih domov, se manj pa na nemski Landrat.«16 Misljeni sta poslopji, o katerih smo ze govorili, ki naj bi bili novemu sosedi. Bolj kot drugi natecajniki je nacrto­valec dojel »ceri« obstojecega prostorskega sestava, za­radi cesar je z novimi objekti, zadosti umaknjenimi za po­slopjema stare obcine in stanovanjskega bloka »Pokojnin­skega zavoda«, jasno zasnoval sklenjeni prostor piazzette, ki jo obvladuje »praznicna« fasada dvoranskega dela, tudi z namenom, da s svojo oblikovno naglasenostjo ustvari vizualno os dozivljanja novega prostorskega pojava, ki se od normalne vizure odmika. Podobno prostorsko zasnovo sicer zaslutimo tudi pri nekaterih drugih natecajnih pro-jektih, vendar jim manjka tista subtilna oblikovalska vse­bina in kriticni odnos do obstojecega okolja, kar je oboje Ravnikar znal v svoji zasnovi polno uveljaviti. Projekt je bil dokoncan leta 1958 in stavba je zrasla leta 1960. Kljub temu da razmik med natecajem in pricetkom zidave ni bil velik, je arhitektonska zasnova dvoranskega dela dozivela sedaj popolnoma drugacno obravnavo. Cetudi je nastala korenita sprememba v oblikovanju upravnega krila 
— le-to je v natecajnem predlogu na zunanjscini obrav­navano kot poudarjena horizontalna kompozicija izmenja­jocih se parapetnih in okenskih pasov, ki stopnicasto preidejo v neoplasticisticno zamisljeno procelno steno dvoranskega dela, v realizaciji pa v ravno nasprotnem sestavu, kjer prevladuje vertikalna clenjenost s poudarje­nimi navpicnimi kamnitimi zidnimi pasovi — nas mora zanimati bolj ukrep, ki ga je avtor napravil pri oblikovanju dvoranskega dela, ta nam tudi odkrije vzrok za spreme­njeni ustroj upravnega krila. Formalna analiza nam namrec pokaze, da gre za uskladitev z novim oblikovnim izrazom dvoranskega procelja. Ce bi bila izvedena prvotna za­snova, bi bili dobili z dvoransko stavbo prvo »bauhausov­sko« arhitekturo pri nas, saj je bilo zamisljeno procelje s tipicno geametrizirano lineamo strukture utemeljeno z izraznostjo ritmicnega razporejanja v merilu spreminja­jocega se kvadrata, ki je tako ucinkovito aktiviralo sicer prevladujoco zidno ploskev. Ta oblikovalska zasnova, ki veliko dolguje izrocilu De Stijla in P. Mondrijana, ni bila uresnicena. Umaknila se je avtorsko vsekakor bolj do-misljeni, enkratni viziji. Prostorska organizacija se v dru-gem nacrtu na videz ni spremenila, motiv piazzette je ostal poglaviten, a vendar je bil v oblikovanju trznega prostora storjen bistven razlocek v primerjavi s prvim osnutkom. Na mesto enovitega, rahlo zalomljenega objekta, ki je v enem zdruzeval upravno in sejno funkcijo in se je pod ostrim kotom prek prehoda stikal s staro obcino in tako s sosednjimi stavbami klasicno sklepal kontinuirani no-tranji prostor trzica, gre sedaj za prostorsko bolj razgi­bano postavitev in plasticno bolj dejaven prostor. Govoriti moremo kar o uveljavitvi koncepcije volumna v prostoru, saj je dvoranska stavba sedaj postavljena kot samostojno arhitektonsko telo, ki se s kubicno napetostjo preseva v prostor trzica in obenem doloca prostorsko hierarhijo spremljevalnih objektov, tako obeh ze obstojecih kot tudi novo pozidanih stavb — novega upravnega krila, ki se sedaj pravokotno vpenja na staro obcino, stanovanjskega prizidka k »Pokojninskemu zavodu« in pritlicnega kavarni­skega krila, ki s kaskadnim zamikanjem zadrzuje pogled, da ne bi zdrsel na »neugledno« dvoriscno fasado »Pokoj­ninskega zavoda«, hkrati pa z vizuro na rob srediscne stavbe na najbolj labilni strani utrjuje geometricno ureje­nost ploscadi. Spremenjenemu prostorskemu konceptu se podaja tudi popolnoma nov obraz arhitekture. Pojav tega objekta je za slovenski prostor izrednega pomena, saj je njegova arhitektonika sklep pocasnega, a vztraj­nega uveljavljanja novega arhitekturnega naziranja, ki 
255 
SI. 17. Edvard Ravnikar, dvoranska stavba obnske skupäsfiine, 1958—1960 

SI. 18. E. Ravnikar, tloris pritlia obnske skupäne s sosednjima stavbama 
SI. 19. E. Ravnikar, banka, 1961—1962 
se je pricelo odlocneje pojavljati sredi petdesetih let.17 In ce v tern casu zaznamujemo nekatere temeljite odmike od razvojne crte, ki koreninijo v pred zadnjo vojsko uteme-Ijenem arhitekturnem naziranju, moremo le-te dostikrat tudi oblikovalsko dragocene ekskurze oznaciti kot ocitno spogledovanje z dogajanji v svetu (E. Mihevc, D. Fst, B. Simcic, E. Medvescek in drugi); ob tern stoji Ravnikarjeva stavba v resnici kot dokoncni obracun z izrocilom in kot uveljavitev sodobne arhitekturne miselnosti, vendar ne na racun iznicenja tradicije, kajti v popolnoma moderni za­snovi, ki vsebuje najnaprednejse prvine arhitekture okrog leta 1960 v svetu, zivo cutimo duha tistih dolocilnic nase stavbarske dediscine, ki polno zvenijo se zmerom v besed­njaku sodobnega oblikovalca in nacrtovalca: racionalen okvir, v katerem se sicer suce arhitektova oblikovalska domisljija, iskren odnos do gradiva, smisel za detajl in stavbni clen, ki prav uporabljena moreta biti akcent likov­nega dozivetja, in ne nazadnje jasnost in preglednost ar­hitekturne zgradbe, ki je prej plod nekega »preprostega« nazora o namenu pocetja kot razglasenega in sistematizi­ranega funkcionalizma (niz zablod iz nase arhitekturne polpreteklosti izvira prav iz nezmoznosti, da bi ustvarjalno presegli in premagali zadnjo »oviro«). Izjemnost te stavbe je ocitna ze ob soocenju s sosednjima, ki sta delo istega arhitekta. Tako pri upravnem krilu kot pri stanovanjskem prizidku s kavarno v pritlicju gre za konvencionalni, a oblikovalsko korektni deli, ki se v plasticni zasnovi zu­nanjscine v celem podrejata osrednji stavbi. Ta hierarhia soodnosnost je nujna posledica ambicij, ki jih je arhitekt imel za dvoransko stavbo; le-to ponuja om povzdig­njeno na plosdi. To opticno pomagalo, ki ga je klasicna Grcija izpopolnila do tancin, kakor jih kazejo akropole in agore, je seveda le domislek, ki akcentuira ze itak bogato likovno dozivetje te arhitekture. Ob tern je zanimivo na­vesti vzporednico, ki jo je s svojo resitvijo kulturnega sredisca v istem casu snoval v finskem mestecu Seinäjoki arhitekt Alvar Aalto; sorodnost pojmovanja prostorskega oblikovanja je kljub razlicnim izhodiscem ve kot ocitna. Morda je videti prizadevanje, da bi vzpostavili relacijo s tern, kar se socasno dogaja v svetu nasilno, vendar nas ze dosedanji pretres pripelje do sklepa, da je premik od zasnove, kakor jo je arhitekt predlozil v natecajnem predlogu, do realizacije vendarle proces, ki prica o de­javnem zaznavanju svetovne oblikovalske klime in o za­vedanju trenutka, da je treba prevrednotiti oblikovalski credo. Le tako moremo razumeti odlocitve, ki izvirajo iz popolnoma spremenjene senzibilnosti: iznicenje tekton­
17 
257 

ske vrednosti pritlicja, prevladujoco horizontalno stekleno ploskev nadstropja, presevanje notranjega in zunanjega prostora, streho, ki »svobodno« valovi prek samostojnega stavbnega telesa in se s »krhkima rocicama« stika z dvema poudarjenima vertikalnima nosilcema, ta dva pa s svojo nosilno logiko govorita o spopadu izraza in kon­struktivne resnice, utemeljene v linearni strukturi. Arhitek­tovo pojmovanje naloge in smotra zgovorno zveni iz pri-mere, ki jo je zapisal ob predstavitvi svojega objekta v reviji Arhitekt: »Vidno dozivetje dobro urejene tovarne npr. ne sloni samo na tern, da lahko sledimo delovni proces v nekem zaporedju ali konstelaciji delov tovarne, ampak tudi, da vse na tovarni od podrobnosti do celote govori o tern, ce je ali ce ni zivljenje pod to streho lepo in prijetno, oboje na najbolj nedvoumen nacin predstavlja, simbolizira druzbo. Ta pa se ravno tako lahko predstavlja z dobro urejenim naseljem, javno zgradbo in vsakim drugim grad-benim delom.«18 Dolocneje spregovori tudi o svoji nameri, ki je bila, da napravi »reprezentativno zgradbo, ki se ne bi odmaknila od sodobnega funkcionalnega nacina graje­nja, te velike pridobitve po obnovi iskrene arhitekture, pa bi se vendar nosila, kot je za tak objekt potrebno, bolj svecano, nedeljsko.«19 Treba je priznati, da je arhitektu uspelo uresniciti zastavljeni cilj; notranji ustroj je subtilna materializacija ideje o posebni naravi dogajanja v nji, ki se najbolj odseva s prostorno koncepcijo treh dvoran v eni sami, z iztanjsanim obcutkom za gradivo, ki ga je po­kazal z izborom in njegovo variirano uporabo v oblikovanju notranjega ostenja in opreme. Zunanja zgradba prav tako odseva to simbolicno pomenskost in je obenem najod­locnejsa uveljavitev vidnega betona in stekla, ki se je v tako dognanem sestavu poslej pri nas malokje pojavila. 
Zgodovinska pozicija te stavbe je v prerezu sodobne slovenske arhitekture svojevrsten mejnik, ali kot je bil za­pisal N. Sumi: »Najbolj prevratni dosezek petdesetih let in hkrati kvaliteten vrh tega casa.«20 In kje drugje lahko vpnemo vitalnost in ustvarjalnost najdejavnejsih in naj­uspesnejsih arhitektov sedanje srednje generacije (S. Se­ver, M. Mihelic, S. Kristl in drugi), ce ne ravno ob pojavu kranjske dvoranske stavbe OLO. Tega ne kaze le njihova visoka oblikovalska kultura, ki se je sicer ze odlocno emancipirala in presegla neposredni vpliv svojega ucitelja, 
SI. 20. E. Ravnikar, tloris pritlia, nadstropja in tipicni prerez banke 
SI. 21. Stanko Kristl, stanovanjsko-trgovski blk »kanarcek«, 1963—1965 
SI. 22. Stanko Kristl, Osnovna Sola France Preäeren, 1965—1968 
otern prica predvsem njihovo vitalno pojmovanje arhitek­turne vsebine in zrascenost oblikovalske vizije z vsebino arhitekturne naloge. 
Ravnikarjevo poslopje banke (1961—1962) je prosto stojeca zasnova v dnu Trga revolucije; le-ta se s pritlicnim dvoranskim delom z atrijem razsirja v »dvoriscni« prostor ki ga oblikuje banka skupaj s sosednjimi poslopji. Nad­stropni del stavbe karakterizira (tako kot sorodno stavbo banke istega avtorja v Celju) oblikovni izraz, ki izvira iz »konstruktivne komponente arhitektumega koncepta«.2' To je citljivo v konstruktivno naglaseni fakturi ostenja s poudarjenim trinadstropnim delom, ki se konzolno spu­sti v ozji, spodnji del stavbe, podobno kot pri novi fakul­tetni stavbi FAGG v Ljubljana Medtem ko je celjska banka v organizaciji gmote usklajena s stavbnim tkivom, na kate­rega se navezuje in temu prireja tudi stresno kritino, je kranjska banka v tern oziru svobodnejsa v plasticnem tretmaju stavbne gmote in tudi z oblikovno motivacijo stresne kritine, ki se podobno kot pri dvoranski stavbi OLO netektonsko odklanja od stavbnega telesa. Obdelava zunanj§cine je opazni surovi beton; bocni fasadi, ki ju po sredi deli svetlobni pas, nakazujoc os simetricne kom­pozicije, sta dekorativno obdelani s pripravljenimi plo­scami, pritrjenimi, kot so fasadne obloge. Poudarjanje 
konstruktivnih prvin kot nosilcev vidnega dozivetja in dekoriranje betona na najrazlicnejse nacine postane kmalu za tern pri nas modno pocetje in spodbudi niz posnemo­valcev, ki zvecine popolnoma epigonsko variirajo to obli­kovalsko motiviko. 
Arhitekt Stanko Kristl je postavil v Kranju dve stavbi, ki poleg Ravnikarjevih pomenita vsekakor najvidnejse arhitekturne dosezke. Trgovsko stanovanjski blok »Kanar­cek« (1963—1965) je pravzaprav le ponovitev velenjskega bloka (1960—1963), le da je zunanjscina kranjskega bloka obdelana s keramicnimi ploscicami rumeno okraste barve, v Velenju pa je fasada opecna. Delna razlika je tudi v obravnavanju zunanjscine. Kranjski je cisti blok, velenjski pa ima eno od daljsih fasad ritmizirano s trikotnimi po­moli, ki se ponavljajo v celotni dolzini fasade. Zasnova bloka je jasna in pregledna, nadstropni stanovanjski del je sklenjena kompozicija, ki se dviga nad transparentnim pritlicjem, zasteklenim v celotni dolzini stavbe z vidnimi betonskimi stebri in betonskim okvirjem, ki prevzema tezo nadstropja. Na Kristlov graficni prijem pri oblikovanju zu­nanjscine je bilo ze opozorjeno.22 Nakazal ga je ob istem casu ze prej v dveh ljubljanskih stanovanjskih stavbah, v bloku na Taboru in univerzitetnem bloku na Prulah (1956 do 1959). V temeljni orientaciji je to graficno pojmovanje blizu prvi Ravnikarjevi varianti za dvoransko krilo OLO, le da je Kristl uveljavil ta oblikovni koncept kot razvejan sistem od nadrobnosti do organizacije fasadnega rastra kot poglavitnega izrazila arhitekture. Kljub vezanosti, ki je neizbezna lastnost takega sestava, je razvil arhitekt znotraj tako dolocenega ostenja raznoter stanovanjski program, ki ga kaze svobodna tlorisna mreza. 
Zasnova Kristlove osnovne sole Franceta Preserna je 
starejsa, kot to razberemo iz realizacije (1965—1968), saj je koncept postavil pravzaprav ze v prvonagrajenem nate­cajnem osnutku za solski center v obcini Ljubljana-Siska (1960), ki je ostal le na nacrtu.23 V tern pregledu omenjeni Navinskovi solski stavbi, prva zidana pred vojno, druga po nji, in Fstova sola v Straziscu fiksirajo dvoje znacil­nih zasnov, ki se pri nas mnozicno uveljavljata. Primerjava Kristlove sole z njimi govori o spremembah, ki jih je pre­teceni s vnasal v pojmovanju solskega ambienta. Le-ta je od Navinskovega shematizma in Fstovega aditivnega sistema pri Kristlu pojmovan po integralni arhitektonski obliki, zdruzujoci zlozenost razvejanih funkcij, ki jih je zahteval program nove sole. Notranji prostor je pojmovan kot sistem prelivanja funkcij v izredno bogatih prostorskih valeurjih; ta prijem odseva tudi na zunanjscini, saj v gro­bem definira organizacijo stavbne gmote, kar se izraza z mocno stopnjevano plastiko v podolzni in navpicni smeri. Tiskarna Gorenjskega tiska (1963—1967) domacina Ro­
SI. 23. S. Kristl, tloris in tipifini prerez osnovne Sole France Preäeren 
mana Zaletela, katere ureditev gre sele letos h kraju, in letos dokoncani otroski vrtec Janina v stanovanjskem naselju Vodovodni stolp (1967—1969) 2ive Baragove in Dusana Moskona sta arhitekturi, s katerimi sklepamo pri­cujoco razpravo. Ta sklep je seveda nakljucen in ga na­rekuje kronoloska razvrstitev gradiva v pregledu, kljub temu pa tudi znacilen, ker oba primera izpricujeta tisto oblikovalsko usmeritev, v kateri se uveljavlja pristen od-nos do gradiva in nacrtovalska kultura, iz katere rezultira oblikovno domisljen dosezek, ki se kaze tudi v nenasilnem merilu in prilagodljivi vmestitvi v prostor. Tako motiviranih arhitektur je na Slovenskem cedalje ve in govore o po­zitivnem premiku k solidnejsemu poprecju, ravno ob prevladujocih pojavih polirske in popolnoma neambi­ciozne produkcije na eni strani in ne tako redke playboy-ske na drugi tega obcutja brzcas ne kaze prevec posplo­sevati. 

SI. 24. Roman Zaletel, tiskarna Gorenjskega tiska, 1961—1969 
OPOMBE 
1 Poskusi v tern duhu so bili narejeni za mariborsko in kopr­sko regijo. Glej: M. Murko, Arhitektura bratov Kocmut, Sinteza (Ljubljana), 1968, St. 9, str. 25—29; pogovor Nasih razgledov: Pogledi na urbanizacijo Maribora (odgovarja mariborski arhitekt in urbanist Branko Kocmut, za NR vpraseval S. Bernik), Nasi razgledi (Ljubljana), 7. XI. 1969; S. Bernik, Organizern slovenskih obmorskih mest, Koper-lzola-Piran, Ljubljana-Piran 1968. 
2 Glej temeljne tekste o urbanizaciji Kranja: C. Avgustin, Poglavitne crte urbanisticnega razvoja starega Kranja, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj 1960, str. 160—174; isti, Pred­vojni regulacijski posegi v urbano strukturo Kranja, Varstvo spo­menikov (Ljubljana), 1967, st. XI (1966), str. 44—54, isti, Stari Kranj v okviru sodobnih urbanisticnih prizadevanj, Sinteza (Ljub­ljana), 1967, st. 5-6, str. 53—56. Primerjaj tudi P. Fister, Raz­vrednotenje urbanisticno-arhitektonskih prostorskih kvalitet Kra­nja, Snovanja, letnik 3, Kranj, 19. IV. 1969, str. 13—15. 
3 C. Avgustin, Predvojni regulacijski posegi v urbano struk­

turo Kranja, str. 50. 4 Glej navedene Avgustinove razprave. 5 F. Sijanec, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 
1961, str. 429. 6 P. Fister, nav. delo, str. 14. 7 Primerjaj S. Bernik, Novejsa slovenska arhitektura (kata-
log), Ljubljana 1968. 8 F. Sijanec, nav. delo, str. 444. ' Gre pravzaprav za sorodno oblikovalsko problematiko, kot 
smo jo orisali pri Subicu in Husu. 
SI. 25. 2iva Baraga in Duäan Moäkon, Otroäki vrtec Janina, 1967—1969 
10 M. Jernejec, Kako prebivamo, Sinteza (Ljubljana), 1967, 

st. 8, str. 28 in 29. 11 Prav tarn, str. 28. 12 C. Avgustin, Stari Kranj v okviru sodobnih urbanisticnih 
prizadevanj, str. 56. 13 B. Music, H gradivu z natecajev za del centra Kranja, Sinteza (Ljubljana), 1967, §t. 5-6, str. 57. 
14 Tej problematiki je posvena posebna dvojna stevilka Arhitekta (Ljubljana), 1954, st. 12-13; primerjaj natecajni osnutek straziske sole v nav. st. Arhitekta, str. 62, in realizacijo, objav-Ijeno prav tako v Arhitektu, 1960, st. 1, str. 8-11. 
15 Glej Interni natecaj za novo poslopje okrajnega ljudskega 

odbora v Kranju, Arhitekt (Ljubljana), 1955, §t. 17, str. 32—35. 16 Prav tarn, str. 32. 17 Primerjaj S. Bernik, Novejsa slovenska arhitektura. 18 E. Ravnikar, Zgradba okrajnega ljudskega odbora v Kra­
nju, Arhitekt (Ljubljana), 1960, st. 2, str. 17. 19 Prav tarn, str. 18. 20 N. Sumi, Dve razstavi slovenske moderne arhitekture, Sin­teza (Ljubljana), 1968, st. 10-11, str. 10. 21 E. Ravnikar, Dve podruznici Narodne banke SRS, Kranj in Celje, Sinteza (Ljubljana), 1964, st. 1, str. 27. 22 J. Lajovic, Arh. Kristl, stanovanjski blok v Velenju, Sinteza (Ljubljana), 1964, st. 1, str. 32—33. 23 Glej J. Kregar, Natecaj za solski center v obni Ljubljana-Siäka, Arhitekt (Ljubljana), 1960, st. 4, str. 26 in 27. 
The author wants to define the architectural and town plan­ning position of contemporary Kranj. Its most significant and best works are determined by the close vicinity of Ljubljana. He doesn't mean to unify this a priori or to confine it within a conception of regional consistency. We can see in the disser­tation that we have to do with the reflection of the up-to-date events in Slovene contemporary architecture and especially the architecture of Ljubljana which is the impetus for the rest of the country. 
Economic potentiality of Kranj and some prominent archi­tects from Ljubljana made possible that today our town has some architectural works that place themselves in the finest DESCRIPTION OF CONTEMPORARY ARCHITECTURE IN KRANJ 
selection of Slovene contemporary architecture. 
Before the War there were working in Kranj Ivan Vurnik, Joze Plecnik, Vladimir Subic, Herman Hus and Emil Navinsek, after the War Danilo Fst (the elementary school Lucijan Se-Ijak, 1953—1959, the former OLO Kranj building, 1958—1960, and the Bank, 1961—1962), Stanko Kristl (a block of shops and flats — Kanarcek, 1963—1695 and the elementary school France Preseren, 1965—1968) and others. The putting up of the OLO establishments with halls (the architect was Ravnikar) is of great importance. This building is the high point of the new architectural style which bectme more active in the 1950's in our country. 

LJUDSKE PRVINE V ARHITEKTURI MESTA KRANJA 
V pricujoci razpravi bomo poskusili nakazati teoreticno vprasanje o opredelitvi ljudske arhitekture (umetnosti) v srednjeveski mestni aglomeraciji. Za tak poskus je Kranj malodane idealen primer — predvsem zaradi odlicno ohra­njenih ambientov in posamicnih arhitektur, deloma pa tudi zaradi relativno velikega stevila starejsih upodobitev. Raz­merja med ljudsko in visoko arhitekturo v mestu sta pri nas do neke mere nakazala ze Cene Avgustin1 in Nace Sumi,2 vendar ju je to vprasanje zanimalo le obrobno in mu vecje pozornosti nista posvecala. 
Pri obravnavanju skomnejse arhitekture v mestnem centru in obrobju v Kranju izhajamo iz teoreticne pred­postavke, ki se je izkazala kot pravilna ze pri nekaterih drugih razpravah.3 Gre namrec za misel, da je razlika med »ljudsko« in »visoko« umetnostjo vedno relativna in da je mogoce o teh pojavih govoriti vedno le kot o relaciji med dvema druzbeno determiniranima umetnostnima pojavima. Hkrati se s takim pogledom na ljudsko arhitekturo izogne-mo romanticnemu pretiravanju, saj lahko ugotovimo, da izraza romantio pojmovanje tovrstnih pojavov (znacilni so ze izrazi: narodna umetnost, narodna nosa itd.) pred­vsem dolocene zelje, vcasih pa skrito ali odkrito povsem konkretne politicne cilje. Ti cilji so seveda lahko pozitivni (v nasi preteklosti so imeli predvsem narodnoprebudni znacaj), ne izrazajo pa objektivne znanstvene resnice. 
Raziskovanje ljudske arhitekture (umetnosti) v tej smeri se je v zadnjih letih izkazalo kot sila aktualno, saj antici­pira dolocena pozitivna spoznanja nekaterih novejsih filo­zofskih in teoreticnih usmeritev (med drugim tudi reizma). Seveda pa moramo takoj poudariti, da ne gre za prokru­stovo postelj ali za prilagajanje dejstev trenutni nazorski modi. Razumljivo pa je kljub temu, da nam je blize stvar-no, vcasih celo suhoparno preverjanje dejstev kot pa romanticna vznesenost, ki podatke in resnice prikraja cu-stvenim projektom. 
Sicer lahko ugotavljamo, da vecina avtorjev (na videz) uposteva relativnost in komparabilnost pojava ljudske umetnosti — obenem pa vnasa kategorije, ki to zanikajo. Prevladujoca teorija o znacaju in bistvu ljudske umetnosti, 
(Teoreticna skica) 
IVAN SEDEJ 
ki jo zastopa pri nas sola starejsih umetnostnih zgodovi­narjev in etnologov, govori o tem pojavu kot o izrazu dveh genijev — genija tal in narodovega genija. Dejansko gre za nadcasovno kategorijo, ki je privlacno in na videz ob-jektivno skrita se v plasc tako imenovane plastne teorije; pri nas jo je uveljavil Stele, imela pa je nekaj casa mocan odmev tudi pri mlajsi generaciji etnologov (prva faza v delu Angelosa Basa). 
Podrobna analiza te sicer privlacne in formalno malo­dane neoporecne teorije (uveljavlja se tudi v raziskovanju ljudskega pesnistva in gledalisca) pa pokaze na izrazito absolutizirana izhodisca, ki jim dajejo avtorji pomen in vrednost aksiomov. Aksiomatski znacaj opredelitev se kaze tudi v nekoliko superiornem staliscu umetnostnih zgodovinarjev. Visoke umetnosti pri nas ni opredelil se nihce — nasprotno pa vsakdo zahteva opredelitev ljudske umetnosti, ceravno bi bila opredelitev prve prav tako tezka in v dolocenih pogledih tudi nemogoca. Zadeva je se toliko zanimivejsa, ker velja preprinje, da visoke umetnosti sploh ni treba opredeljevati, ker pac je! Precej resnice je res v tej trditvi — le da bi jo bilo treba dopol­niti z nekoliko drugace postavljenim latinskim izrekom: Ars una, species mile! Torej umetnost je ena sama, zaradi preglednosti in ljubezni do sistemizacije pa jo lahko deli-mo tudi po socioloskih (socialnih) kriterijih. To v se vecji meri velja za ocenjevanje kvalitete — bodisi visoke (stil­ne), bodisi ljudske umetnosti ali arhitekture. Tako imeno­vane ljudske kvalitete ali celo ljudske umetnosti kot kvali­tetne kategorije ni. Umetnostna kvaliteta ima lahko le eno vrednostno lestvico, ki velja enako za pojave v visokih socialnih sferah kot za umetnostne, oblikovne pojave v ljudski plasti. Koncno lahko ugotovimo, da ima ljudska umetnost mnogo ozjo pomensko strukturo kot visoka (stil­na), prav zato v tej sferi ne moremo pricakovati del, kot je recimo Sikstinska kapela, Avignonska Pieta, cerkev v Gornjem gradu, Groharjev Sejalec itd. Produkti ljudske arhitekture in umetnosti imajo vecinoma vrednost oblikov­nega dejanja z dolocenimi strukturami umetnine — ne predstavljajo pa integralnih mnogopomenskih in visoko­

kvalitetnih, individualnih ali celo kolektivnih umetnin. Ob se tako relativisticnem in custveno zavzetem ocenjevanju ne moremo enaciti romanske podruznice na Rziscu s San Chapelle v Parizu — ceravno sta obe nastali v istem casu in predstavlja prva dokaj kvaliteten primer liudske arhitek­ture — ali tocneje, rustificirane zgodnjegotske sakralne arhitekture. 
Soocenje s kriteriji v svetu pokaze, da pri nas pogosto prevladujejo skromna provincialna merila. Spomenik, ki ga pri nas uvrscamo v kategorijo visoke ali deloma poljudne umetnosti (srednja prevodna plast v plastni teoriji) so tuji ocenjevalci kratko in malo uvrstili v kategorijo ljudske umetnosti (Hrastovlje). Prav isto bi lahko rekli tudi za freske v Suhi pri Skofji Loki, sploh pa za celoten opus mojstra Jerneja iz Loke. Po tern ekskurzu se lahko vrnemo k vprasanju izhodisc, ki smo ga ze nakazali. Absolutizacija in tvorba aksiomov je nujna, ce ni jasnih izhodisc. Opre­delitev konkretnega oblikovanega izdelka za ljudsko »umetnino« temelji pac na formalnih kriterijih — ki pa jih ni se nihce opredelil. Preprosto lahko ugotovimo, ce je plastika ali slika izdelana grobo, primitivno in ce ima zunanje karakteristike »naivnih« umetnostnih izdelkov, da je ljudska. Ti formalni kriteriji pa temelje se na intuiciji, sirokem poznavanju ter ljubezni do obravnavane materije 
— vse to sicer predstavlja izjemne in pozitivne kvalitete ocenjevalca (raziskovalca) — ne pripelje pa nas blize k razresitvi temeljnega problema, saj nam ne uspe niti preprosta klasifikacija. 
Kmecka arhitektura iz okolice Kranja pa tudi sirsega gorenjskega podrocja je zlasti v barocni dobi dosegla zavidljivo raven — vendar jo brez izjeme uvrscamo v ka­tegorijo ljudske umetnosti. Taka kmecka hisa bi v Po-murju med skromnimi, v 18. stoletju se dimnicnimi hisami delovala kot grascina. V razmerju do prekmurskega stav­barstva bi po formalnih kriterijih morali gorenjsko hiso nedvomno uvrstiti v visji razred. In vendar sodita oba pojava v isto socialno grupacijo — arhitekturo nesvobod­nih kmetov. Podobna relacija pa je med kmeckimi hisami bogatih posestnikov na Tirolskem in kmeckim stavbar­stvom na Gorenjskem. Tirolska hisa bi na Gorenjskem prekosila po ambicioznosti marsikatero grascino. Sicer pa resnici na ljubo — gorenjski kmecki dvorci tako ali dru­gace na svoj nacin tekmujejo s skromno fevdalno arhitek­turo (zlasti s pristavami). 
Vse te relacije nas silijo k razmisljanju. Tudi za naso visoko umetnost bomo morali priznati, da je pac taka, kakrsna je. Zato tudi ljudska in kmecka arhitektura pri nas nista nekaj posebnega — niti glede na relacije s prazgo­dovinskimi kulturami niti glede na razmerje do visoke umetnosti. Nacionalno bistvo in pomen kmeckega in Ijud­skega stavbarstva bo treba iskati na drugih ravneh. Ugo­tovimo pa lahko, da je nasa umetnost, seveda tudi ljudsko stavbarstvo, varianta zahodno in srednjeevropskega kul­turnega dogajanja. Prav kmecka arhitektura pa tudi do-kzuje nase mesto v Evropi. Zavedati se moramo, da nasa arhitektura (bodisi visoka bodisi ljudska) ni dala antolo­gijskih rezultatov ali samosvojih stvaritev. Vedno se sre­cujemo s tako ali drugacno varianto splosno veljavnega evropskega casovnega stila, ob tern pa, kot je ugotovil v svojih razpravah Nace Sumi, z originalnimi sintezami! 
Zveze med mescansko in kmecko (sirse tudi: ljudsko) arhitekturo se v nasem gradivu navadno interpretirajo do­kaj formalisticno in v bistvu nezivljenjsko. Strukturna ana­liza (problem obravnavamo na oblikovni ravni) je pokazala, da lahko z razclembo in ugotavljanjem bistva dolocenih oblik (njih vsebinskega in ideoloskega pomena) pridemo do rezultatov, ki so povsem drugacni od tradicionalnih. 
Avgustin4 in drugi avtorji ugotavljajo, da se je prvotna mescanska hisa razvila iz kmecke. Iz tega pa se je razvil povsem napacen sklep (analogijo imamo tudi v raziskova­nju ljudske literature), da predstavlja kmecka hisa prvotno obliko stanovanjske arhitekture. V resnici pa sta tako kmecka kot mescanska hisa doziveli vsaka svojo razvojno pot — zato je popoln nesmisel hisno obliko iz 18. stoletja (kmecko) predstavljati kot izhodiscno formo mescanske stanovanjske arhitekture. Kot izhodiscno obliko lahko po­temtakem vzamemo le kmecko hiso iz 12. ali 13. stoletja 
— do neke mere tudi nekoliko kasnejso obliko. Avgusti nove ugotovitve pa kazejo, da je bila mescanska hisa v 15. stoletju ze povsem formirana, ob cemer nas ne sme motiti dejstvo, da so bile te hise vecinoma deloma zidane in deloma lesene — sicer pa je bilo nekaj takih his v srediscu Kranja se v 18. in verjetno tudi 19. stoletju.5 
Vendar moramo upostevati, da gradivo in zunanja ob-lika nista dokaz za sorodnost ali celo istovetnost oblik in stanovanjskega stila. Citirani avtor6 dokazuje, da je bila mescanska hisa v 15. stoletju (predhodnica danasnje Pre­sernove hise — muzeja) v pritlicnem in kletnem delu zidana, etaza pa je bila lesena. Podobne primere poznamo sicer tudi v kmecki arhitekturi 16. stoletja (prim.: Hleba­njeva hisa na Srednjem vrhu nad Martuljkom) — vendar se funkciji pritlicja in etaze pri kmecki in mescanski hisi bistveno razlikujeta. V nasprotju s stanovanjsko hiso v mestu, kjer so v pritlicju zbrani delovni (delavniski) pro­

SI. 1. Kmefike oblike stavb ob cesti proti Hujam — Kokräki breg- po Be-neschevi risbi okr. leta 1900 
stori, saj je hisa specializirana za obrtno ali trgovsko dejavnost (poleg stanovanja), ima kmecka hisa v pritlicju vedno stanovanjske prostore — oziroma celovito organiza­cijo bivalnih povrsin s crno kuhinjo in cisto ogrevanimi bivalnimi prostori (navadno je tako ogrevana izba, »hisa«). 
V principu je imela podoben nacin ogrevanja (crna kuhinja in kurisca za pec so zunaj ogrevanih prostorov) tudi mescanska hisa, enako tudi grascine in javna poslop­ja — vendar se v nobenem primeru ni razvila tako specia­lizirana oblika kot v kmecki arhitekturi. Ce si ogledamo crno kuhinjo v Presernovi hisi, vidimo, da je v primeri s kmeckim kuhinjskim prostorom mnogo bolj nefunkcio­nalna. Prav ta »nefunkcionalnost« pa je eden od razlogov, da se je lahko mescanska hisa razvijala v vec smeri — to 
pa je pri tradicionalni alpski kmecki hisi nemogoce. Osnovni koncept se lahko samo ponovi v etazi. V grajski in mescanski arhitekturi pa se je razvil v bistvu isti prin­cip ogrevanja v mnogo bolj fleksibilno smer — saj so ze relativno zgodaj locili ogrevanje od kuhe. S premaknitvijo kurisca za bivalni prostor iz kuhinje v vezo ali hodnik so postali bivalni prostori avtonomni. Upostevati moramo tudi dimnike, ki jih na podezelju niso poznali (ali boije — niso jih uporabljali) celo v 19. stoletju, kljub temu, da so bila dolocila pozarnih redov iz druge polovice 18. stoletja stroga. 
Problem prehodne veze v kmecki arhitekturi, ki ga nekateri avtorji ocenjujejo kot vpliv iz mescanske sfere, sploh ni problem. Kolikor je bila (zlasti v 16. stoletju pod vplivom mescanskih renesanih konceptov) kmecka hisa obrnjena na ulico s siroko vhodno fasado, je bila tudi veza (»crna kuhinja«) prehodna. Pac iz preprostih funk-cionalnih razlogov — na nasprotni strani se je namrec sirilo dvorisce. Pri poslopjih, ki so bila obrnjena v komu­nikacijo z ozkimi zatrepnimi fasadami in bi skozi prehodno vezo prisli na sosedovo dvorisce, takih resitev iz razum-Ijivih vzrokov niso uvajali. 
Tako smo se srecali s temeljnim problemom o razliko­vanju mescanske in Ijudske arhitekture v okviru mestne aglomeracije. V predmestjih, to je v skupinah zunaj ob-zidja, srecujemo seveda oba hisna tipa. V okrilju obzidja pa gre mnogokrat za »prehodne« primere — ravno le na videz. Tudi pritlicnost §e ni zadosten dokaz za uvrstitev dolocene arhitekture v mestu v kategorijo Ijudske arhitek­ture. Koncno lahko recemo, da bi bila pritlicna hisa v mestnem arealu s sila dragocenimi zemljisci malodane luksus. Pomagamo si lahko le z analizo oblik in bogastva posameznih arhitektur. Stanovanjska (in delavniska) hisa tistih slojev v mestu, ki so bili zaradi skromnih gmotnih moznosti odrinjeni na sam rob tedanje druzbe in navadno tudi na rob mesta, je bila pac mnogo revnejsa in manj razclenjena. Sezidana (zgrajena) je bila iz skromnejsega gradiva in s pomocjo cenej§ih izvajalcev. Okrasje je bilo sila skopo. Po temeljnem prostorskem konceptu pa je bil taka hisa slej ko prej enaka poslopjem bogatejsih mesnov. Zato v takih primerih formalna merila kaj rada odpovedo. 
Poslopja, kakrsna so v Kranju nastala na glavnem trgu pred stolno cerkvijo s pomoli in krepkimi polkroznimi portali s posnetimi robovi, bi bila v socasnem cesarskem Innsbrucku le del skromnega obrobnega mestnega tkiva 
— torej bi jih lahko uvrstili v kategorijo ljudskega stav­barstva. V sirsem urbanisticnem pogledu so to, kljub skromnosti, izrazite in znacilne mescanske hise. Koncep­cija dolgega in sirokega mestnega trga v Kranju se v zasnovi in v nacelu ne razlikuje od mnozice podobnih resitev v bogatejsih in vecjih evropskih mestih. Gre torej le za problem razlikovanja posameznih pojavov po stopnji zunanjega blisca — po bogastvu lastnikov, torej za so-cialno kategorizacijo. 
Zanimivo je, da se v zasnovo mestne aglomeracije vkljucujejo tudi navidez povsem kmecko oblikovana po­slopja. Hisa z lesenim nadstropjem in z mnogimi atributi alpske barocne hise na podobi kranjskega zupnisca iz leta 1759 (podoba je v zbirkah Gorenjskega muzeja) je logißno vkljucena v znalno ulico. Slika je tudi tbliko verna, da lahko takoj ugotovimo, da so bivalni prostori situirani v etazi — torej spet »mescanski« bivalni in kom­pozicijski koncept. Hisa je potemtakem mescanska, tako po legi v mestu kot po ustroju. Gradiva pa so izrazito kmecka; v sfero kmeckega stavbarstva bi lahko uvrstili tudi ornamentiko ali bolje — oblikovanje. Ker pa je funk-cija objekta povsem drugacna, o kmeckem stavbarstvu pac ne moremo govoriti. 
Podoben problem je tudi kovacnica z barocno obliko­vanimi okni in arkadno lopo na dnu Jelenovega klanca in v osi novega mostu. To je izrazito utilitaren objekt, ki je nastal v zvezi s tovornistvom in prevoznistvom. Po nacinu oblikovanja se poslopje v nicemer ne razlikuje od podob­nih objektov, ki jih srecujemo ponekod po Sorskem polju. O kmeckem oblikovanju pa vseeno ne moremo govoriti — saj je funkcija drugacna. 
Ce se sedaj povrnemo k vprasanju izvora mescanske hise, bomo ugotovili, tudi ce upostevamo poslopja kmec­kega znacaja zunaj mestnega obzidja na Merianovi in Valvasorjevi upodobitvi, da je treba upostevati predvsem problem kajzarskih his in kajzarstva nasploh. Vecina mest se je sploh zacela formirati kot kajzarske naselbine. To se pravi, da so bile prvotne mescanske hise pravzaprav odvod prepostejsega stavbarstva kajzarjev in ljudi brez zemlje, ki so se morali iz tega ali Onega vzroka preusme­riti na drugacno proizvodnjo. Podobne so tudi hise v »predmestjih«, ki so nastajale do 19. stoletja. Torej gre za kmecko oblikovanje v nekoliko bolj zapletenih relacijah in za vpliv kmeckega zivlja na nadgradnjo. V ze formirano aglomeracijo z natanko determiniranim in razvitim stavb­nim tipom se vrine (na obrobju) nova forma, ki pa ima vse prednosti nespecializirane gospodarsko stanovanjske enote. Prav zaradi tega lahko hitro prevzame poleg for-malnih tudi bolj bistvene sestavine mescanske hise. Se-veda pa zasledimo tudi mocne sledove kmecke stanovanj­ske kulture. Zaradi zivljenja na robu mesta (novi naseljenci se le tezko integrirajo v tako zaprto skupnost, kot je bilo vcasih mesto) se ohranjajo tudi izrazito podezelske prvine. 
Oblikovna analiza predmestne kajze ali kajze v mestu pa nam pokaze, da v teh primerih ne moremo govoriti 
o arhitekturi v pomenu oblikovnega organizma. To so pretezno zasilna poslopja, z najosnovnejsimi prvinami — kuhinjo in izbo ter enim ali dvema delavniskima prosto­roma oziroma shrambama. Zato je taka stavba v mestu 
SI. 2. Kumrova gostilna ob savskem mostu, primer barocnega kmeckega dvorca na mestnem obrobju 
(ali predmestju) resda ljudska — ni pa stvaritev ali arhi­tekturna umetnina. Sicer pa brezoblicnih zgradb ne manj­ka niti v mestnem srediscu. Torej gre pac za bolj ali slabse oblikovano stavbo — nikakor pa ne za dvoje raz­licnih umetnostnih kategorij. Obe nisi sta v skrajni kon­sekvenci mestni (na arealu mesta), kajti tudi pojem »me­scanska hisa« ne more imeti kvalitativnega ranga. Ljudske in mescanske arhitekture v takem pomenu besede v mestu preprosto ni — imamo le dobro, slabo in zasilno arhitek­turo. 
Potemtakem je mescanska hisa kot termin skrajäani izraz za specializirano bivalisce, kakrsna srecujemo v 

I 
1 / 
" ^*i 
* "Ä|||y. 'fil/j 

1 " 
' . . . 1 

1 : / 
SI. 3. Znafiilen kmecki barocni portal iz 18. stol. na Savskem bregu (Vo­dopivceva ulica 8) 
mestih in je zaradi tega formirano na specificen, zivljenj­skemu stilu mestnega prebivalca ustrezajoc nacin. Prav tako zajema izraz kmecka arhitektura skupek funkcionalno sorodnih ali enakih stavb in arhitektur, ki so prilagojene kmecki dejavnosti in kmeckemu stilu zivljenja. Umetnostni izraz pa je pac v vsakem obdobju v nacelu soroden. Torej lahko ugotovimo, da so razlike predvsem v funkciji in manj v obliki. Oblikovne razlike namrec izvirajo deloma iz funkcije, se v vecji meri pa iz manjse razgledanosti in skromnejse gmotne moci kmeckega narocnika, ki je moral iskati pac cenejse in skromnejse tradicionalne oblikovalce in obrtnike. 
Pomen proizvodnih funkcij na arhitekturo pa lahko ilustriramo prav s primeri iz okolice Kranja. Kmecka pro-izvodnja je od uvedbe pluga do nekaterih bolj revolucio­narnih sprememb v kmetijstvu (uvedba krompirja in v 

19. stoletju pojav prvih poljedelskih strojev) ostajala v dokaj tradicionalnih mejah in se ni v nacelu mnogo spreminjala. Zato je povsem razumljivo, da je na podobni ravni ostajal tudi »cisti« poljedelec. Ta je na svojo funk­cionalno dognano in proizvodnji ustrezajoco domacijo v bistvu lepil izboljsave in deloma tudi umetnostne, obli­kovne forme iz tedaj prevladujocega stila. Potreb po radi­kalni spremembi bivalisca in celotnega ustroja speciali­zirane hise pac ni bilo. To velja v veliki meri za kmecko stavbarstvo na perifernih slovenskih podrocjih (Prekmurje, Bela krajina itd.). 
Drugacno usodo je dozivela kmecka hisa na Gorenj­skem, zlasti okoli Kranja, Skofje Loke in v Zgornji Savski dolini. Tu se je tradicionalno kmecko zivljenje ze relativno zgodaj (14. stoletje) pricelo spreminjati z nastajanjem kmecke trgovine, tovornistvom in v kasnejsih stoletjih tudi s prevoznistvom. Kmet ni bil vec odvisen od staticnih nacinov pridobivanja poljscin, marvec se je vkljucil tudi v drugacno proizvodno strukturo. Vzporedno s tern pa so rasle tudi potrebe, spreminjal se je nacin zivljenja, z na­cinom zivljenja pa tudi arhitektura, ki je postajala vedno bolj ambiciozna in je dozivela svoj visek v arhitekturi kmeckih dvorcev. Kmecki dvorec (vzemimo Senkovo do­macijo na Jezerskem iz leta 1617) v mnogocem prekasa dobrsen del stavb na glavnem trgu v Kranju — in vendar ga meni nie tebi nie uvrscamo v kategorijo ljudske umet­nosti! Logike v tej delitvi najbrze ni — saj ne uposteva poglavitnega gonila: socialnega statusa narocnika in imet­nika arhitekture. Iz tega sledi sklep, da bo treba prej ali slej revidirati tako merila kot uveljavljeno terminologijo in koncno priznati, da kot kvalitetne kategorije ne pozna-mo ne ljudske ne mescanske umetnosti — marvec samo dobro ali slabo, revnejso ali bogatejso, naprednejso ali konservativnejso, provincialno ali odprto. 
OPOMBE 

1 Cene Avgustin: Zgodovinsko urbanisticne osnove Radov- Nace Sumi: Nastanek in razvoj mescanske hise v Kranju, Ijice, Gorenjska, Revija za kulturo, st. 1-6, 1957/58. 900 let Kranja, stran 175—182. Cene Avgustin: Poglavitne crte urbanisticnega razvoja stare- 3 |va n sedej: Kraska hisa, Katalog, Izdal SEM, 1969. ga Kranja 900 let Kranja stran 160-174 < Primerjaj Avgustin in Sumi: o. c. passim. Cene Avgustin: Stavbna zgodovina (Presernove hise), Pre- « , . sernov spominski muzej v Kranju, 1964. Primerjaj upodobitve Kranja: Merian, Valvasor, podobe 2 Nace Sumi: Gorenjsko stavbarstvo v barocni dobi, Gorenj- kranjskega zupnisca iz leta 1759 iz zbirk Gorenjskega muzeja. ska, Revija za kulturo, st. 4-5, stran 44—53. 6 Primerjaj: C. Avgustin, Stavbna zgodovina... 
NASELBINSKE OBLIKE OD JEZERSKEGA DO BITENJ 
PETER FISTER 
Teritorij kranjske obcine predstavlja prerez gorenjske ravnine; ta prerez tvori sirse obmocje reke Kokre, po­daljsano prek Save v smeri proti Skofji Loki, in nam po­daja ne le popoln prikaz naselitve tega podrocja, temvec najdemo tu skoraj vse oblike naselitve, kar jih pozna Slovenija in kar jih navajajo razni avtorji. Nekatere nasel­bine so celo tako znacilne, da jih drugje po Sloveniji sploh ni ali pa so le delno razvit tip, ki se je prav tu popolnoma razvil. Tako tudi naslov ni izbran povsem po nakljucju; ne pomeni le geografske omejitve »prereza«, temvec podaja obenem se razpon med najmanjsim tipom naselja, ki je najtipicnejsi prav na Jezerskem (posamezne ali samotne kmetije), pa vse do najobseznejsega na Skof­jeloskem polju — do Bitenj, ki so ze po mnenju J. V. Valvasorja najvecja vas na Kranjskem.1 Center tvori mesto Kranj, ki pa je po svoji srediscni geografski legi za Go-renjsko kot po svojem zgodovinskem polozaju in najci­stejsi likovni zasnovi svoje silhuete2 delezen posebnega obravnavanja kot izredna naselbinska aglomeracija. 
V dobi tako hitre preobrazbe pokrajine in naselij, kot je danasnja, smo price umiranju tistih kvalitet, ki so jih nasi predniki gradili in spostovali dolga stoletja. Sedaj, ko je teh prvin ostalo le se malo, se sicer ponekod zbuja slaba vest, ki pa vecinoma ne rodi oprijemljivih rezultatov, saj so tako sablonske ugotovitve, kot jih navaja dr. R. Lo-zar, da je tipicna slovenska vas tista, »kjer lega his, skri­tih med drevjem, popolnoma spojenih z naravo, ustvarja vtis prisrcne slikovitosti.. .3, popolnoma neuporabne pri ocenjevanju, kaj je tisto, kar v naseljih ustvarja likovne kvalitete, zaradi katerih so ali pa so vsaj bile tako pri­vlacen predmet studija in upodabljanja. Na stranpota za­vaja sodobnega oblikovalca-urbanista tudi trditev, da pri tipih vasi »ne smemo iskati kake visje stopnje organizacije, kake zavestne ureditvene zamisli«,4 ker v tern ne najde prav nobene osnove, kako naj oblikuje nove dele naselij; le-ti bi se morali dosledno vkljucevati v likovno zivljenje od primera do primera razlicnih resitev, ki pa imajo mar-sikje tudi skupne imenovalce. 
Pri studijski obdelavi se skoraj vsi avtorji opirajo pred­vsem na abstraktne faktorje naselbin, kot so tlorisna za­snova ali zemljiska razdelitev, kar so vsekakor pomembni deli naselbinske slike, vendar imajo pomen v glavnem le za strokovnjaka, za laika oziroma za poprecnega gledalca pa imajo dosti vecji vtis vizualni ucinki, kot so veduta naselja v pokrajini, njegove dominante, fasade vaskih ulic z njihovimi likovnimi poudarki ter seveda sami ele­menti celote, ki je sestavljena iz stavb, njihovih detajlov, zelenih povrsin, ponekod vode in podobno. Z opisom stavb so se ze dokaj izcrpno ukvarjali stevilni avtorji, predvsem etnologi, vendar je kljub popolni obdelavi tega gradiva praznina, ker se ni nihce podrobneje ukvarjal z odnosi posameznih stavb do celote, razen morda z usmerjenostjo slemen, ki je dostikrat le osnova za casov-no opredelitev. Prav zaradi nepoznavanja vseh teh v bistvu osnovnih elementov naselij pa tudi strokovnjaki najvec­krat zgrese, ko je treba vkljucevati nove elemente v ob-stojeco podobo in z nekaj nepravilnimi resitvami nepo­pravljivo unicijo sliko naselja. 
Prav na podrocju nasega »prereza« Gorenjske je po eni strani mozno najti se neokrnjene naselbine, ki kljub novim dopolnitvam niso izgubile izredne mikro in makro podobe, vkljucene z neverjetnim obcutkom v pokrajino, po drugi pa je prav to podroe kot eno najnaprednejsih (gospodarsko) podvrzeno najhujsim spremembam, ki so ze ali pa prav sedaj unicujejo opevano lepoto Gorenjske. Na trditvi, ki ne soglasa z negacijo »zavestne ureditvene za­misli« in ki dokazuje, da so v enakih pogojih nastajala tudi podobna ali skoraj enaka naselja s povsem doloce­nimi elementi oblikovanja, bi morali vztrajati pri doslednem upostevanju in uporabljanju dolocenih principov obliko­vanja naselij, ce se hocemo pravilno vkljuciti v zgodovin-ski tok nastajanja nase kulturne podobe pokrajine in ce nocemo biti oznaceni kot destruktivno usmerjena gene-racija, ki hoce s preveliko samovoljo uveljaviti le svoja nacela. 
2e v zacetku hocem opozoriti, da studija tako obsez­nega podrocja ne more biti kompleksno zajeta v kratki obliki, zato naj bi imela poleg splosnih osnov poudarek predvsem na najbolj bolecem delu — oblikovanju naselij. Pri primerjanju s sedanjim stanjem so izredno pomembni katastrski nacrti iz leta 1826 (franciscejski), ki so na raz­polago za studij in ki nam pomagajo dokaj verno rekon­struirati marsikateri pozabljeni ali uniceni kriterij. Zato so na koncu predstavljeni prav ti posnetki in ne dana§nje stanje, ki najveckrat zelo zmotno zabrise sledove prvot­nega oblikovanja. Ker je bilo treba zaradi danes ze po­vsem zameglene podobe vecine naselij marsikje poseci po delni rekonstrukciji (odmisliti si je bilo treba posa­mezne stavbe, rekonstruirati obstoj nekaterih dominantnih elementov itd.), je bila moznost uporabe fotografije zmanj­sana, delno tudi zaradi lastnosti in zmoznosti cloveskega ocesa, da zajame drugacno podobo kot aparat, ker si lahko odmisli nekatere nebistvene detajle, ki sliko le za­meglijo, ter pribliza oddaljene predmete in jih vkljuci v celoto. Od tod izvira razlika med risbo in fotografijo in zato so bile uporabljene risbe (krokiji) kot pojasnilo tekstu, ker predstavljajo cloveku blizjo upodobitev, kot v eno toc­

ko projicirana slika na fotografiji. 
Nastanki naselij 
Za danasnjo situacijo in obliko naselij je pomembnih vec obdobij. Ko so v nase kraje prisli Slovani, so se nase­lili ponekod ob ze naseljenih podrocjih, marsikje pa sele s krcenjem ustvarili nove povrsine. Obdobje nemske ko­lonizacije je v marsicem spremenilo dotedanjo obliko na­selij, pozni srednji vek pa je z novimi zemljiskimi delitvami in ustvarjanjem kajzarstva postavil dokoncne temelje da­nasnji podobi ter dal smernice za nacin gradnje naselij. S tern se seveda razvoj ni ustavil, temvec le ustalil ob nekaterih kriterijih; le-ti so dozoreli kot osnove za bodoce oblikovanje naselij v vseh naslednjih obdobjih do danas­njega casa, ki vse te osnove pozablja in jih drugace poj­muje. 
Oblike naselbin pred prihodom Slovanov in tudi nekaj stoletij po njihovem prihodu nam niso znane. Poleg po­skusov rekonstrukcij nekaj gradisc ni bilo moc najti dovolj trdne opore za znanstveno dokazane oblike naselitvenih skupin. Najveckrat iz edinega vzroka, ker so danasnja naselja na istih mestih kot prvotna, sama arhitektura pa je bila po trditvah zgodovinarjev in arheologov iz neob­stojnega lesa, ki ni pustil dovolj ostankov za morebitne rekonstrukcije. O podobi teh naselij lahko le ugibamo in se opiramo na dejstvo, da so bile verjetno res najstarejse oblike naselij v grucah bolj ali manj nepravilno razpore­jene stavbe, morda najveckrat okoli kakega jedra; ce izha­jamo iz ugotovitve, da je tak sistem naselitve znacilen za nepravilno ali grudasto razdelitev zemlje, ki je edini do-kazani star agrarni razdelitveni nacin,5 nam je jasna pri­blizna tlorisna razporeditev, nikakor pa ne celotna podoba v pokrajini. Iz kasnejsega izvajanja bo sledilo, da so bile lokacije teh »pranaselij« navadno na izpostavljenih vedut­nih polozajih, na pomolih ali manjsih vzpetinah, in sicer zaradi potrebe po vsaj delni utrjenosti. Verjetno so bila naselja tudi brez izjemnih arhitektonskih dominant in so se zaradi uporabljenega materiala (lesa) skoraj mimikrijsko stapljala s pokrajino. 
Prve pravilne in po nekem redu nastale vasi so se pojavile sele v 12. in 13. stoletju, ko se je pricela delitev na pravilnejse kose zemlje in so tako tlorisno dobile pra­vilnejso podobo.6 Izjemo tvori podrocje med Skofjo Loko in Kranjem, kjer je freisinski skof naselil svoje bavarske kmete ze v 11. stoletju.7 Ker je ta predel najznacilnejse podrocje, ki kaze povsem svojstveno podobo naselitve in je nastalo zelo zgodaj, ga lahko smatramo na Gorenjskem za enega najznacilnejsih tipov kolonizatorske ali vrstne vasi; le-ta je verjetno sluzila kot osnovni tip za vse druge podobne oblike, ki pomenijo seveda tudi visjo in razvi­tejso ter predvsem bolj strnjeno naselitev. V tern casu se pravilneje oblikujejo tudi grucaste vasi, ki so sicer po nastanku starejse, a se v podobo, ki jo lahko sledimo danes, organizirajo prav v tern obdobju. Marsikje so vasi dobile tedaj ze tudi svoje dominante v obliki cerkvenih stolpov. Da so ze prej imele poudarke v posameznih mo-gocnih drevesih, ki so oznacevali osrednji prostor in bili posebno se v casih pred dokoncno dominacijo krscanske cerkve in utrditvijo fevdalne zakonodajne oblasti »pogan-ski« simbol, ni dvoma, saj jih lahko sledimo se vse do danes, ponekod nastopajo celo kot poudarek cerkveni dominanti (si. 15). 
Okoli prvotnih far so nastala naselja, ki imajo se staro, »nepravilno« ureditev — Cerklje, Preddvor, Sencur; pri zadnjem lahko zasledimo se posebnost kontinuitete, ker se na »farno vas«8 navezuje mlajsa oblika kolonizatorske vasi. Nekoliko mlajsa so naselja ob cerkvah, ki nosijo imena po cerkvenem patronu (Smartno pri Cerkljah) ali s posebnim imenom — Britof, kar pojasnjuje, da je nase-Ije nastalo na nekdanjem cerkvenem zemljiscu.' Poseben tip naselja je nastal tudi v casu prevoznistva — tako ime­novane »furmanske vasi« z malo zemlje ter ob glavnih poteh in v predmestjih (Primskovo),10 ki pa so nekako sodobna s prejsnjimi. 

Svojstven tip naselja ali bolje privesek vasi je prineslo obdobje, ko se pojavi nova socialna plast kajzarjev, ki so nov pojav v nasem podezelju od 14. stoletja dalje (nem-ski pravni rek o dedovanju le enega potomca) in ki pred­stavljajo plast obrtnikov ali dninarjev." Najznacilnejsi pri­mer je Öencur, kjer je kajzarski del popolnoma diferenci-ran ter pozidan kot tip raztresene obcestne zazidave ob eni od smeri proti Kranju — morda stari cesti. 
Proces razkosavanja kmetij je bil pri nas koncan v 15. stoletju,12 nastajanje naselij pa je casovno mnogo starej­se, tako da nam podoba zemljiske razdelitve, ki nam jo kaze franciscejski kataster iz leta 1826, ceprav je ostala v bistvu enaka nekaj stoletij, ne more dati dovolj trdne osnove za casovno opredelitev naselij. Bistveno pa nam je v pomoc pri razpoznavanju osnovnih principov videza na­selij, ker so bili tedaj (1826) spostovani se prav vsi urba­nisticni likovni principi posameznih aglomeracij, ki so se razvili v dolgih stoletjih. 
Pri ocenjevanju starosti nam je v pomoc se ugotovitev zgodovinarjev, da je sla prvotna naselitev po robovih rav-nine. Gostejsa in starejsa plast naselbin na Gorenjskem je ob vznozju Karavank in ob levem bregu Save; vznozje Jelovice je slabse in deioma kasneje naseljeno, isto velja tudi za desni breg Save. V listinah omenjeni starejsi na­selji sta predvsem Cerklje in Preddvor. Veliki gozdovi, ki so takrat pokrivali ravnino, so morali biti najprej skrceni, da je naselitev na tern podrocju sploh bila mozna.13 Naj­mlajsa je poselitev gorskih predelov, kjer je tudi najmlajsa oblika naselitve; to so tako imenovane »samotne kme­tije«, ki jih tudi avtorji Blaznik, Kos, Melik in llesic sma­trajo upraviceno za najkasnejso obliko. Prav to potrjujejo tudi odkritja zadnjih let, saj moremo najstarejso stanovanj­sko stavbo na Jezerskem dati rati sele v zacetek 16. sto­letja, znacilne kmetije (si. 2) pa izvirajo morda sele iz 
17. stoletja. Relativno majhno starost potrjuje tudi sistem zemljiske ureditve v »celkih« ali enem samem kosu, ki je sorazmerno zelo velik.14 Prav ta oblika zemljiske de­litve je osnova za najmocnejsi individualizem, ki se je zrcalil tudi v obliki naselitve. 
Mesto Kranj zaradi svoje ze omenjene izjemnosti ni sluzilo kot likovni vzor za oblikovanje celotnega naselja; iz njega so prihajale le posamezne ideje o oblikovanju detajlov, to se pravi samih stavb in morda se bolj njihovih sestavljenih elementov. 
Naselbinski tipi 
Vsi avtorji, ki so se ukvarjali z oblikami vasi, so jih razdelili v podobno klasifikacijo, le-ta se opira na tlorisno razporeditev stavb glede na komunikacijo ali poseben osrednji prostor. Tak pristop imajo predvsem A. Melik15 in M. Music,16 S. llesic,17 R. Lozar,18 ki se opirajo na prvega avtorja, medtem ko S. llesic podaja se svojevrstno dodatno razdelitev, ki se opira deioma na nacin nastanka, deioma na socialno strukturo prebivalcev naselbine.19 Ti tipi so verjetno povsem zadostni za razlikovanje in primer-javo med posameznimi naselji; ker pa ne upostevajo li­kovnih kriterijev, bo treba uvesti nekaj dodatnih pojmov, ki se le delno pokrivajo z omenjenimi avtorji, v pomoc pa nam bodo pri vizualnem razlikovanju in pri ocenjevanju likovnih kvalitet posameznega naselja glede na pokrajino. To je tip »skritega naselja«, ki je brez dominant in na odmaknjenem polozaju in ki se povsem vkljucuje v pri­rodno konfiguracijo. To so predvsem nekatere samostojne kmetije ali pa mlajsa naselja brez cerkvene dominante (Makek na Jezerskem, Podblica, Mlaka itd.). Opaznejse, ceprav navadno le po svoji dominanti, je »ravninsko na­selje z arhitekturno dominanto«. To je tip, ki povsem iz­haja iz konfiguracije terena in pogojenosti gabaritnih visin stavb, znacilen pa je za vsako ravnino. Ima posebno prednost, ki je pri drugih tipih skoraj ni: izredno obliko­vanje znotraj naselja s trdno dolocenimi dominantami, ki obvladujejo mikrooblikovanje in so nekake smernice tudi za komunikacije (Sencur, si. 9, Voklo — si. 14, Voglje — si. 15, itd.). Ta tip se veze po Musicevi klasifikaciji na obcestne in vrstne ter srediscne vasi, ceprav tudi tu lahko najdemo odstopanje (2eje nad Bistrico so po tlorisu ti-picna enostranska obcestna vas, vendar jih moramo pri­stevati v zadnjo skupino, ker so, ceprav brez dominante, na dominantno izpostavljenem prostoru). V zadnjo skupino bi uvrstili naselbine, ki so na dominantno izpostavljenem prostoru in vidne ze od dalec; ne glede na to, ali imajo ali nimajo posebne arhitektonske dominante, predstavlja­jo vazen poudarek v pokrajini. Ta tip »dominantnega naselja« sovpada nekako s tipom grustega naselja, na­stalega navadno na pomolu ali manjsi vzpetini. Pri tern prednjaci vsekakor mesto Kranj tako po pomembnosti svoje dominantnosti kot po kvaliteti oblikovanja silhuete. Druga taka naselja so se Britof (si. 7), Tupalice (si. 5), Senturska gora, Olsevek (si. 16), Trboje itd. 
Planigrafsko jeslovenske vasi najbolj poenostavljeno razvrstil M. Music. Deli jih na samotne kmetije, zaselke, grucaste vasi, vrstne in obcestne, srediscne ter okrogle vasi. Razen za okroglo vas, ki naj bi »zrasla iz prvotne obrambne postojanke«20 in za katero ne navajata ne Music ne Melik imensko primera zanjo, je moc najti na kranjskem »prerezu« vse tipe. Obstoj jim je mogoce razloziti le z geo-
SI. 1. Karta tipiCnih naselij na podroiju obfiine Kranj 
morfolosko izredno vsestransko obliko pokrajine, kjer so poleg gorskih dolin in planot ter obronkov gorovij se siroke in plodne ravnine z globoko zarezanimi strugami rek, ki dajejo na pomolih izredne lokacije za ze omenjena dominantna naselja (si. 1). Zgodovinsko nastopajo prav 
•USM/S ' V X. 

SI. 2. Senkova domaCija, Zg. Jezersko 140, tip samotne kmetije 
tako vsi pogoji za mnogovrstnost. Na tern podrocju so bila naselja ze pred prihodom Slovanov, se prav posebno pa je vplival na svojevrstne oblike naselitve mocan tok kolonizacije. Socialni polozaj se je relativno dokaj mocno spreminjal; zgodaj so nastajali siroki sloji obrtnikov, kaj­zarstvo je dodajalo spet povsem svoje elemente, enako prevoznistvo. Zaradi obseznih podrocij, pokritih z gozdom, so nastajale velike krcevine in posebno se samotne kme­tije vse do 16. in 17. stoletja, tako da je prav vse obdobje, ki je za Slovenijo in se za nekatere sosednje pokrajine znacilno za cas nastajanja naselij, na »prerezu« zelo aktivno. Tipe, ki jih S. Ilesic klasificira kot stare fame vasi, mlajse vasi ob cerkvah, furmanska, kajzarska in gruntar-ska naselja, lahko najdemo kot tipicna tudi na nasem podrocju.19 
Podrobno opredelitev, opis in likovno analizo vseh naselij na obmocju »prereza« bi bilo mozno podati le v dokaj obsezni studiji, iz katere bi dobili sintezo in sklepe o ze omenjenih enakih kriterijih, ki veljajo za enake tipe naselij. V skrajsani obliki pa povsem zadostujejo bistvene analize tipicnih naselbin, primerjane z drugimi le zaradi geografske lokacije in morebitnih drobnih tipo­ioskih odstopanj. Zaradi ze ustaljene nomenklature za locitev naselij po njihovi tlorisni razdelitvi, bi ji tudi tu pri vrstnem redu sledili in priceli z najmanjsim, ceprav najmlajsim tipom, ter koncali z najobseznejsim, ki pa ni tudi najstarejsi. Delno ze v zvezi z obravnavanjem posa­meznih tipov bi lahko tudi raziskali pojav likovnih kriteri­jev, ki bi jih nato kot povzetek zdruzili v posebnem po­glavju, ker so za naso studijo najpomembnejsi. 
Samotne kmetije 

Zanje je predvsem znacilna zemljiska razdelitev, ker obsega posestvo vse zemljisce v enem samem strnjenem kosu.2' To je povsem zakljucen Organizern, ki je teoreticno zmozen popolnoma lastnega zivljenja; domacija ima vecje stevilo poslopij kot katerakoli druga v vecjih naseljih, geo­grafsko pa je locirana navadno v gorskem, kasneje kulti­viranem podrocju. O posebnem tlorisnem redu razporedi­tve poslopij v okviru domacije ni mozno govoriti. Osrednja stavba je stanovanjska hisa, ki tudi po svoji masi in raz­seznostih izstopa kot neizrazita dominanta iz skupine. Zaradi sorazmerne bogatosti lastnika je arhitektura oprem-Ijena z vecjim stevilom lepotnih dodatkov: od bogatih portalov v kamnu, profiliranih okenskih odprtin pa vse do bogastva fresk (Koprivnikova domacija na Jezerskem). Druga poslopja so razen morebitne samostojne kasce (Anko na Jezerskem) ali poslopja za sluzincad, ki sta lah­ko oblikovani kot arhitektonsko dokaj bogati stavbi (si. 2, stavba za sluzincad na desni), povsem funkcionalnih za­snov in oblik v nepravilni gruci bolj ali manj stisnjena v samo skupino samotne kmetije. Suhadolnik nad dolino Kokre je samotna kmetija s sorazmerno zelo raztresenim razporedom, saj so stavbe nanizane v krogu s premerom do 150 m okrog osrednje stanovanjske hise, medtem ko celotna aglomeracija Senkove domacije v najvecjem prec­niku ne preseze 50 m, ceprav je teren za sirso zasnovo v prvem primeru zelo ozko omejen, v drugem pa prak­ticno brez omejitve. Znacilna je veckrat tudi lokacija do­macije, ki nekako kot vrata zapira vstop na posestvo. Le-to je izredno veliko, vcasih obsega celo dolino ali ves hrib. 
Arhitektura je (bila) izrazena v avtohtonih materialih, predvsem v lesu in se tako povsem staplja s pokrajino. Na prikazanem primeru je vidna sicer sorazmerna domi­nantnost, ki ji je vazna ze omenjena ideja o zapori pose-stva, vendar umirjeni gabarit in pravilna izbira materiala to dominantnost prevladata. Zanimiveje je raziskati zveze med posameznimi kmetijami in morebitni likovni red, ki je v teh zvezah. M. Music pravi, da »o kakem naselitvenem redu ne moremo govoriti, ker je zveza posestva s pose-stvom, domacije z domacijo rahla, izrazena samo s steza-mi in kolovozom. Morda se najvec enotne naselitvene 
18 
273 
miselnosti jim daje izbira prisojnega pobocja ali terase, ki je za vse znacilna«.22 Ta opis je mozno skoraj dobesed-no uporabiti tudi za Zgornje Jezersko, ki pa le ima doloce­ne skupne oblikovne znacilnosti, ki so sorazmerno dobro ohranjene. V naravnem amfiteatru s srediscem ob po­druzni cerkvici sv. Andreja na Ravnem so ob obronku ravnine v skoraj enakih razmakih druga od druge naniza­ne posamezne domacije (si. 17). Ceprav so to v vsem znacilne samotne kmetije (zemljiska razdelitev, grupacija stavb itd.), pa jih vseeno veze centralna usmerjenost; ta se vidi v usmeritvi dohodnih poti, ki jim dajejo se poseben vedutni poudarek obcestni nizi dreves. Tako je mozno z odseka ceste v dolzini priblizno 500 m pred p. c. sv. Andreja na Ravnem opazovati prav vse domacije naen­krat, kako se druga za drugo nizajo okrog ravnice; enotno oblikovanje, isti gabarit in isti materiali pa dajejo vtis, da je to le zelo razlozeno naselje. To nam dokazuje, da tudi tako mocna individualnost, kot jo poudarja S. Ilesic,23 iz­gubi na svoji moci, kakor hitro geografska osnova prisili posamezne gospodarje, da postavljajo domacije v soraz­merno majhni oddaljenosti drugo od druge. Mozno bi namrec bilo, da si na istem gospodarstvu postavi doma­cijo dosti bolj oddaljeno in s tern bolj v sredini svoje posesti (primer And ali po Meliku Celar v Kokri24), kar seveda za povezavo s svetom ni najboljse; glede na to, da je kmetija povsem avtonomen organizem, pa povsem mozno. Prav na Zgornjem Jezerskem se je ze uveljavil skupnim interesom podvrzen individualizem. Virnik ali Anko, oba lastnika obsirnih podrocij, segajocih dalec od osrednje kotline, sta v primerjavi s prej omenjenimi po­stavila domaciji povsem na rob svojih posestev, kljub temu da sta si s tern zavestno podaljsala vse razdalje do meja svojega lastnistva in da je na njunih posestvih bilo 
mozno najti se dovolj enako dobrih lokacij. 
Zemljiska posest samotnih kmetij je se danes soraz­merno dovolj obsezna. Dinamika modernizacije pa je za­jela tudi ta najbolj odmaknjena podrocja. Najprej temu seveda podleze arhitektura. Primer Suhadolnika v Kokri je najbolj zgovoren, kako lahko nekoc res izredno v oko-Ije vkomponirana arhitektura izgubi ves svoj smisel in v novi preobleki deluje prav agresivno ter odbijajoce. Moznost modernizacije se lahko poisce tudi na drug nacin in se v likovno pretehtani lupini in obliki obstojecih stavb le funkcionalno preuredi vse, kar zahteva sodoben nacin zivljenja. Lep primer za to je lahko Senkova doma­cija, ki je eden najuspesneje oblikovanih domacijskih kompleksov, obenem pa se najbolje ohranjenih in kljub temu najnaprednejsih na Jezerskem. Vsekakor pa je treba prav na Zgornjem Jezerskem ohraniti pokrajinsko kompo­zicijo celote okrog zgornjega dela naravnega amfiteatra kot pokrajinsko izredno skladne kompozicije in kot edin­stven primer, kjer samotne kmetije iscejo skupne imeno­valce. Ostale gorske samotne kmetije pa so vsaka za sebe arhitektonska celota, ki ji je najvaznejsa ohranitev prvobitnih materialov ter uravnotezenost mas, ce hocemo, da ostanejo njihove nesporne likovne kvalitete. 
Gegrafsko so na »prerezu« samotne kmetije znacilne predvsem za dolino Kokre in Jezersko, ponove pa se posamicno tudi na drugi strani v Skofjeloskem hribovju.25 
Zaselki 
To so majhne skupine kmetij, ki jih veze tesno so-zitje v celoto.26 Ta vrsta naselbine naj bi bila razvojna stopnja organizirane vaske oblike, ki pa za podrocje »pre­reza« ni znacilna. Pojavljajo se predvsem v goratem svetu, kjer je bilo manj plodne zemlje, manj moznosti za zaposli­tev ali pa v nekaterih primerih ob manjsih industrijskih napravah. Na podrocju Kokre se stapljajo s samotnimi kmetijami (Kokra), na ravnini pa se prakticno ne pojavijo ali pa so v neposredni blizini vecjega kraja, ki jih je ze absorbiral (Malo Naklo, Polica itd.). Dosti vec jih je na podrocju Skofjeloskega hribovja,27 katerega del sega tudi na obravnavano podrocje (Cepule, Jamnik). 
Tudi pri zaselkih ni mogoce najti posebnih idej pri tlorisni zasnovi, saj so navadno locirani na ozko omejenih terenih, ki omogocajo le malo zemljisca, primernega za naselitev. Ker so cisti agrarni zaselki ze vecidel asimili­rani v druga naselja, bi kot poseben primer obdelali tip, ki se je razvil predvsem na osnovi »industrije«, torej sorazmerno kasno, ceprav imajo nekateri lahko ze dokaj staro osnovo. Krajevno ime Fuzine v Kokri le se po imenu spominja na nekdanjo dejavnost, tudi objekti so v glavnem ze uniceni. Lokacija ob prometno ze v antiki, se bolj pa v srednjem veku pomembni cesti skozi dolino Kokre28 ter zelo uporabna vodna sila in ne nazadnje tudi more-bitna tradicija (vsaj bliznja) predelovanja zelezne rude v zelezo, saj po geoloskih znacilnostih gorovje to tudi vse­buje (trziski rudniki), so dali osnovo za razvoj fuzinarskih delavnic. Morda je k temu prispeval tudi ze obstojeci zaselek ali vsaj stavbe, ki so bile v zvezi s tovornistvom, saj gre nedalec od zaselka tudi stara dezelna meja med Korosko in Kranjsko. 

Mogocna stavba na levi in veliko fuzinarsko poslopje z desne tvorita nekaksna vrata ob cesti, druge stavbe pa so se razvile na razpolozljivem prostoru vzdolz po­toka (si. 3). Naselje je nekdaj imelo vsekakor vecje ste­vilo stavb, vendar sama podoba ni bila bistveno drugacna. Tudi to naselje je po gabaritu, terenski prilagojenosti in materialih stopljeno s pokrajino ter ne pomeni bistvene dominante, ceprav oblikuje neke vrste dolinsko pregrajo. Car je morda prav v tej mimikriji, v zmoznosti podrejati se naravi in ji vseeno komaj opazno nadeti nove umetne okvire. 
Velikost zaselka v primerjavi z vasjo je po Meliku naselbina, ki naj ne steje vec kot 10 his, vendar ze sam ugotavlja, da je nemogoce natancno postaviti omejitve med tema dvema pojmoma.29 Mozno pa je lociti med dve-ma tipoma zaselka, to je med strnjenim in razlozenim. Razlozen tip je zaselek Kokra, kjer predstavlja skupina kmetij tako raztreseno enoto, da bi bilo laze govoriti o samostojnih kmetijah (kar pa po sestavu niso) kot o za­selku. Kot strnjen tip, ze na meji za oznako »vas«, bi morda na povsem drugem koncu nasega »prereza« in na podrocju, ki je za zaselke bolj znacilno, omenili Jamnik; ceprav steje naselje vec kot 10 his, ima vendar vse ka­rakteristike zaselka. LDB navaja predvojno socialno struk­turo z le 3 posestniki (ki niso bili veliki) ter 12 kajzarji in 2 najemnikoma, kar je vsekakor premalo za vas, saj strnjena gruca 17 his30 ne daje vtisa vasi. Naselje je nastalo na izredno ozki polici ob poti, ki drzi prek Nemilj v Kropo in v blizini danes opuscenih rudarskih jam; torej lahko tudi tu sklepamo, da gre morda v osnovi za po­dobno naselje kot omenjene Fuzine, le da je tokrat po­membna le ruda in ne njeno predelovanje. Vrsta his ob vsaki strani poti je locirana povsem samostojno od pro-metne zile na posebnih terasah, in sicer zaradi strmega terena. O starosti naselja prica morda tudi bliznja po­druzna cerkev sv. Primoza, ki stoji povsem loceno na ozkem, tezko dostopnem hrbtu. Omenjena je v listinah sele leta 1622, vendar jo natancneje datirajo pred vojno odkrite freske iz 15. stoletja.30 
V pokrajino je naselje vkljuceno povsem nevsiljivo in brez vsakrsnih dominant, vzporedno s pobocjem tekoce stresine, ki so edino vidne za pogled od dalec in ki so 

SI. 3. Fuiine v Kokri, zaselek ob industrijskih napravah Si«!>»w«*Wito'-"Vl "'."^.wiiy/t^' mMl/z/i SI. 4. Jamnik, pogled od p. c. sv. Primoza 
bile do II. svetovne vojne, ko je bila vsa vas pozgana, prekrite le s skodlami in skriljem, pa ji zakrivajo znacilno lice in se stapljajo z okoljem (si. 4). Tudi ta vrsta naselja nima notranjih dominant; bogato znamenje v sredini, ki je edina arhitektonska dekoracija, pa je tako situirano, da je vidno le na kratkem odseku poti in ni osna dominanta. Oblikovno podobna, ceprav na drugacnih osnovah zasno­vana naselja, so tudi Potoce ali Apno (Senturska gora), Sidraz, Ambroz, Lenart, ki so vsa nastala na pobocjih, vendar povsem na osnovi agrarnih moznosti. Povsod je znacilna skritost in razen zadnjih dveh nedominantnost. Ambroz in Lenart sta zaselka, nastala ob podruznih cer­kvah in sta zaradi omejene moznosti obdelovanja zem-Ijisca tudi sorazmerno manjsa. 
Grucaste vasi 
To je po starosti najstarejsa in najznacilnejsa oblika slovenske vasi.31 Po tlorisni zasnovi so »navidezno ne­urejene, zasnova jim je zemljiska delitev na grude«,32 na nastanek pa je med drugim vplivala lahko tudi po­vrsinska oblikovitost tal, ki ne dopusca urejenega naseli­tvenega nacina. K starosti nagiba tudi ugotovitev, da vse tako imenovane stare fame vasi ali vsaj njihovi najsta­rejsi deli (Cerklje, Preddvor), in vasi, ki se imenujejo po cerkvenih patronih33 ali s posebnim imenom Britof (Britof, Sencur, Smartno pri Cerkljah, Stefanja gora, Senturska gora...), spadajo v tip grucaste vasi, po nastanku pa so med najstarejsimi. 
Likovno pomenijo najmocnejse arhitektonske poudarke v pokrajini, ker je zanje znacilna navadno tudi posebna lokacija na dominantno izstopajocem grebenu (Senturska gora), na gricu (Stefanja gora, Olsevek, si. 16) ali na terasnem pomolu (Britof, si. 7), so pa med njimi tudi izjeme, ki so zaradi morfologije terena povsem nedomi­nantne (Baselj, Podblica). Vseeno pa je mozno pri gru­castih vaseh enako kot pri zaselkih lociti tudi po tlorisu razlicne tipe. Predvsem sta to tip raztresenega naselja in tesno strnjenega; oba sta pogojena predvsem glede na teren. 
Najmanj enotno in povsem svobodno je zasnovan prvi tip, ki organsko raste na sirokem podrocju; je brez domi­nant, vendar ze vezan na osrednjo skupno komunikacijo, ki se na podrocju naselja razsiri. Kot tipicen primer nam lahko sluzi Podblica. 2e tlorisna razporeditev (si. 18), se bolj pa pokrajinska podoba, ki uposteva se visine (si. 6), 
SI. 5. Tupaliäe, lociranje na pomolu. Na skici je izpuScena stavba st. 30 in baraka avtobusne postaje, ki sta kasnejsi 
SI. 6. Podblica, do skrajnosti raztreseno naselje 
nam dajeta skoraj popolno podobo navideznega kaosa v ureditvi. Ta navidezni nered je nastal zaradi izredne razdrobljenosti terena, vendar pa prav za to obliko velja ugotovitev »modre naslonitve na naravo«,34 ker le taka 
,^m 
^'ll'^'m" 
SI. 7. Britof, poskus rekonstrukcije videza pred I. svetovno vojno 
SI. 8. Britof, danaänji videz grucastega naselja na pomolu 
razporeditev omogoca na tern kraju nastanek tako velike­ga naselja, ki je odvisno edino od zemlje, saj les, ki je bil vedno glavni vir dohodkov,35 ne more ostati tudi edini, zemljisce za obdelovanje pa je minimalno. Hise so tako vseeno nanizane ob komunikacijo, vendar je bilo v vsakem primeru treba posebej najti najboljsi nacin pri­lagoditve terenu in iz tega izvirajoca siika nam daje na prvi pogled neurejeno naselje. Raztreseno naselje nima prav nobene moznosti (razen v primeru, ce ima posebno arhitektonsko dominanto — Trstenik), da postane vedutno pomembno, ampak se ze po svojem bistvu staplja s po­krajinsko sliko. 
Stara grucasta naselja so se v skoraj vseh primerih ze toliko razsirila, da je od njihove zasnove in videza ostalo le malo. Kot primer tlorisno se dokaj neokrnjenega, likovno pa ze mocno unicenega naselja si oglejmo Britof. Kljub obcestni legi se je naselbina razvila v gruci s sre­discem v podruzni cerkvi sv. Tomaza, ki naj bi bila zgra­jena 1512 (letnica v prezbiteriju) blizu sotocja Kokre in Bele. Arheoloska izkopavanja pa govore v prid trditvi, da je naselbina dosti starejsa (A. Vali v letu 1968). 
Lokacija na terasnem pomolu na eni in ob cesti na drugi strani dajeta omejene pogoje za velikost, vendar izjemen vedutni polozaj. Cestno omrezje v naselju, o ka­terem v prejsnjih primerih se ni bilo mogoce govoriti, je nejasno (si. 19) in ima na glavno cesto vec zelo blizu skupaj iztekajocih se prikljuckov ter nepravilne precne povezave. Nova cesta na jugu je prometni sistem sicer izboljäala, vendar na skodo oblikovanja celote. Ce pogle­damo namrec poskus rekonstrukcije videza naselja, ka­krsno je bilo se pred II. svetovno vojno, in ga primerjamo z danasnjim videzom (si. 7 in 8), ugotovimo, da je zaradi nepravilno uporabljenih gabaritov samo dveh stavb in nove ceste, ki je odvzela prvotni podobi mehki zeleni podstavek, silhueta naselja povsem izgubila svojo vred­nost, glavna kvalitetna dominanta — cerkveni zvonik — pa je povsem razvrednotena. Znacilna za stara grucasta naselja je tudi obilica zelenih povrsin v sklopu samega naselja, ki pa je danes ze v vecini primerov pozidano z novimi stavbami, vendar vecji del ne na skodo obliko­vanja celote, ker so ostale novogradnje v merah enotnega gabarita, notranjih likovnih kvalitet pa razen posameznih arhitekturnih clenov (stavb) ni nikdar bilo. Enak princip pri oblikovanju imajo prav vsa naselja tega tipa, saj se v Stefanji gori, Senturski gori ali Bregu pri Preddvoru itd., ki so praktio v celoti ostala grucasta naselja, arhitek­turna dominanta umakne na sicer pokrajinsko najvaznejso tocko za videz vsega naselja, v vasi sami pa ne pomeni skoraj nicesar, ker ni nikdar uveljavljena kot ulicna do­minanta. 
Na osnovi navedenih likovnih kriterijev lahko zasledu­

jemo tudi razseznosti starih grucasto razporejenih delov vecjih naselij, ki so ze zelo zgodaj prerasla v drugo vrsto. To so Preddvor, Cerklje in posebno Sencur, kjer komajda lahko se cutimo prvobitno zasnovo na podrocju najstarej­sega dela. V vseh primerih so to stare fame vasi, nastale ob farni cerkvi, ki pa so dobile kasneje podaljske v obliki vrstnih ali obcestnih ter kajzarskih delov. Tlorisno je ta razdelitev se najbolj jasna (si. 20), za opazovalca v naselju pa je dosti zameglena. Razpoznati jo je mogoce le se delno po »nepravilno« situiranih stavbah in vijugavih pro-metnih povezavah, ki so likovno brez poudarkov, razen ce jih ni dodalo kasnejse obdobje, ki pa je nacelo tudi tlorisno podobo (si. 9). 
Grucasta vas je znacilna za ves prerez, ceprav je delno izvzeta (Sencur) na podrocju kasneje izkrcenih pre­delov, kjer prevladuje pokolonizatorski vrstni ali se vise organizirani srediscni tip. To pogojuje predvsem starostna zasnova, ki je vsekakor starejsa od navedenih in po ne­katerih avtorjih celo prvotna.31 
Vrstne in obcestne vasi 
Ta tip naselitve je prisel k nam z obdobjem nacrtne kolonizacije in s casom, ko postane zemljiäka razdelitev pravilnejsa — ne vec na grude, ampak na ozke pasove ali celo »jermene«,36 nizajoce se ob navadno ravni komu­nikaciji, ki pomeni ne samo lokalno, ampak predvsem medkrajevno povezavo. Najstarejse tako naselje (Bitnje) je pricelo nastajati verjetno ze takoj v zacetku kolonizacije v 11. stoletju,7 razlicni tipi pa izvirajo predvsem iz 12. in 
13. stoletja. H kolonizatorskim, skoraj vojasko pravilno urejenim naseljem se pridruzujejo tudi svobodnejsi tipi, ki so nastali kasneje. To je tip »furmanske vasi« (Prim-skovo), kjer je predvsem funkcionalnost tista, ki daje na­selbini zatane smemice, in tip kajzarske vasi ali po­dalj§ka naselja (Sencur), ki zaradi svoje socialne strukture ne zmore in ne potrebuje tiste uniformiranosti kot koloni­zatorski tip. Vcasih naletimo tudi na naselje, ki je na prvi pogled podobno obcestnemu, vendar je v osnovi stara grucasta vas, ki je dobila ze zelo zgodaj pravilno osnovo na podlagi pravilnejse delitve zemlje in vzorov, ki so jih 
SI. 9. Seniur, delno rekonstruirani del osrednjega grucastega naselja z vasko mlako 
SI. 10. Sencur, kajzarski del, naslonjen na dominanto starega grucastega dela (zvonik) 
--MÜ 

SI. 11. Sencur, danasnji videz kolonizatorskega dela 
dajale razumsko urejene kolonizatorske vasi, npr. Visoko.36 
Veliko stevilo raznih podtipov bi povzrocilo v klasifi­kaciji zmedo, zato bi se pri poimenovanju naslonili na Musica, ki okarakterizira naselje kot »v dolgi, ravni vrsti nanizane kmetske domacije z enotno oblikovanimi domo-vi«, kjer dorn pomeni celotno domacijo. Po obliki so to eno- ali dvovrstne vasi z enim ali dvema nizoma domacij na vsaki strani poti ali ceste.37 Prav ta vrsta naselitve je znacilna tako na »prerezu« kot splosno za Ljubljansko kotlino ter Dravsko polje in po nekaterih drugih ravninah, zlasti na Koroskem.38 Ker so to nase najmarkantnejse in sorazmerno tudi najbolje ohranjene vasi, bi jim morali posvetiti najvec pozornosti. Prav pri njih spoznamo, da so bile ustvarjene po nekem ze vnaprej dolocenem nacrtu ali splosno znanem principu, za katerega niti ni bilo treba posebnih nacrtov, temve je zadostovala ze sama ideja, ki se je povsod izrazila v bistvu na enak nacin. Posamez­na odstopanja ali posebnosti so nastale zaradi pogojev, podanih na terenu, ali pa zaradi casovno razlicnega na­stanka ter socialne in zemljisko razdelitvene osnove. Ob spoznavanju tipicnih predstavnikov takih naselij bo mo-goce tudi dolociti vse elemente, ki so vplivali na more-bitne razlike. 
Geografsko so vrstna in obcestna naselja locirana izkljucno v ravnini, kar pogojuje tloris (si. 1). Ce pogle­damo njihovo situacijo, opazimo, da so predvsem v osrcju ravnine, ob vaznih prometnih poteh (Bitnje, Tupalice, Breg pri Kranju, Jama, Prase), stojeca povsem samostojno v sredini krcevine (Voklo, Suha) ali pa so naslonjena na stara naselja, ki so jih deloma ali pa povsem asimilirala (Visoko, Cerklje, Sencur, Mavcice, Primskovo itd.). Po gospodarski moci kot po tlorisni velikosti so to najmoc­nejsa naselja, ker so jih ob nastanku podprli mocni fev­dalci, kot so npr. Freisingi ipd.39 Kolonizatorskim podobna kajzarska in furmanska naselja pa pomenijo obratno naj­revnejse naselbine, kar se kaze ze po arhitekturi (si. 10). 
Najvecja vas na Kranjskem, kot je povedal Valvasor, so Bitnje, lezece med Kranjem in Skofjo Loko. V njegovih casih so bili tudi jezikovni ostanki kolonizatorjev se tako mocni, »da se dva kmeta, katerih eden prebiva na tern, drugi na drugem koncu vasi, ne moreta prav razumeti, ce se snideta, zakaj, kar ta z nemskimi besedami pove, to izrazi oni s kranjskimi in narobe«.40 Podrobnejso analizo te vasi je podal ze Blaznik.41 Tlorisno je to enostranska obcestna vas, povsem stopljena s pokrajino. 2e odmik domacij od ceste, situacija stanovanjskih stavb na dokaj oddaljenem koncu domacij poprek in situacija gospodar­skih poslopij pravokotno na cestno os, vendar vse skrito v zelenju in po gabaritu ne presegajoce bogate zazeleni­tve s sadnim drevjem, nam podajo sliko sicer zveznega, vendar sistematicno individualiziranega naselja. Ta skraj-no disciplinirana oblika naselitve je brez slehemih likov­nih pretenzij, saj se celo tako obicajni dominantni po­udarki, kot so cerkve, umikajo dalec vstran od likovnega zivljenja naselja (p. c. sv. Ursule, si. 21) in ucinkujejo tu­je v prostoru, za katerega so znacilna dominantna na­selja, kot je Kranj, ki bi vsekakor ze lahko bil v casu nastanka Bitenj neke vrste vzornik. Le za srednji vek funkcionalno zelo napredna razporeditev je torej lahko bila vzor, po katerem so se ravnala druga podobna na­selja, ki pa so vsa poiskala druge likovne kriterije urba­nizacije, saj bomo videli, da so v resnici vsa ta naselja prav vzorno oblikovana, sicer ne toliko za poglede od dalec, kot za mikrooblikovanje znotraj naselij. Kljub vsemu 
pa je ritmicno ponavljanje v zelenje skritih domacij iz­redno privlacen moment, ki ga je treba poleg dejstva, da je to dobro ohranjen edinstven tip naselja za Slovenijo, dosledno ohranjevati vsaj po njegovi urbanisticni zasnovi, ker je arhitektonske prafaktorje ze unicil cas. 
Podobno oblikovno nezahteven, ceprav naslonjen na likovno bogato ze obstojece naselje, je predel Sencurja od osrednjega trga proti severu (si. 11). To je ze bolj kompliciran dvostranski obcestni tip, zasnovan povsem na novo in, kar je sicer drugod redkost, z ze vnaprej omejenim obsegom. Razcepa na severu in jugu sta mo-rala namrec ze v zacetku omejiti tako parcelacijo kot dolzino naselja. Znacilna za dvostranski tip je tudi orga­nizacija osrednje komunikacije, ki se enaka ponovi v na­selju Suha pri Kranju, kjer je skoraj popolnoma ohranjena. Po sredi glavne prometne zile tece ali je tekel (Sencur) potok, ki je sluzil za napajanje zivine, pranje perila in podobno (si. 12). Ob njem je bila na obeh straneh vrsta dreves, ki se je danes v Sencurju, ko potoka ni vec, umaknila na vsako stran sodobne komunikacije (si. 11). Pri prometu ne moremo govoriti o enosmernosti, ceprav nas taka razporeditev cest spominja na sodobnejso resi­tev, vendar je v neprehodnosti z ene na drugo stran tako nastalega trga kal ze pri Bitnjah izkazane kolonisticne individualnosti. Zaprti tip dvorisca z nekakim obzidjem,42 ki ga lahko zasledimo v enaki ali podobni obliki povsod v sklopu kolonizatorskih naselij, da slutiti, da to ni tip domacije, ki je nastal pri nas, ampak so ga morali kolo­nizatorji prinesti s seboj ter mu dodati scasoma le kra­jevne arhitektonske dodatke. Da je prav Sencur nacrtno grajeno in ne le zaradi zemljiske razdelitve nastalo ob-cestno naselje kolonizatorjev, nam kaze podatek, da imajo kmetje na zahodni strani tega dela le nekaj deset metrov dolge parcele in drugo zemljo razparcelirano v povsem nepravilnih grudah, medtem ko je vzhodni del ozemlja razdeljen na dolge, ozke pasove, kar daje slutiti kasnejso krcevino. 
Zanimivo pri vseh obcestnih tipih je natancno omejena moznost razsiritve levo in desno od komunikacije, kar izvira iz lastnistva.35 Kljub temu pa je povsod zadaj se dodatna »gospodarska« pot, ki prereze posest in je jav­nega pomena ter je znacilna za vsa prvotna kolonizatorska naselja cistega tipa (Sencur, Voklo, Mavcice, Suha, Breg pri Kranju), medtem ko pri mlajsih ali tistih, ki so uposte­vala le splosno idejo obcestnega tipa naselja, te povezave ni in jih prav po tern najlaze locimo od prvih (Jama, Tu-palice, Visoko, Trboje). Stranska ali gospodarska pot v ne-
Sl. 12. Seniur, poskus rekonstrukcije videza kolonizatorskega dela pred 
I. svetovno vojnc 
katerih primerih postane lahko celo pomembnejsa od osrednje. Suha pri Kranju je imela isti osnovni princip kot Sencur, vendar je morala leva gospodarska pot ze zelo zgodaj izginiti, ker je ni vec niti na franciscejski mapi,, o njej lahko sklepamo le se iz orientacije stavb (si. 13). Po­seben primer je naselje Breg pri Kranju; danes ze tezko razpoznavno tipicno obcestno naselje je moralo enako zgodaj kot Suha (si. 22) opustiti pomembnost osrednje poti in se preusmeriti na zadnjo, ki je danes na prvi pogled hrbtenica naselja, iz posnetka v letu 1826 pa je se mogoce sklepati o nekdanji pomembnosti ze tedaj opuscene osred­nje poti. 
Likovno edinstven primer kolonizatorskega naselja je Voklo, ki pa je deloma ze prehoden tip k najnaprednejsi centralni obliki. Tlorisno (si. 23) sicer pravilno zatano naselje skriva v sebi skoraj barocne estetske principe z rafinirano uporabo osrednjih dominant (si. 14). Vseeno pa nastopa tu skrajsana osrednja komunikacija ze kot centralni vizualni prostor, omejen s sorazmerno kratko razdaljo med cerkvijo in vaskim jezercem (mlako, kalom), ki bo kasneje glavni pogoj za oblikovanje srediscnega naselja (danes je ni vec). Kljub tako ubranemu notranjemu oblikovanju kolonizatorskih naselij, kot je bilo dosezeno v tern primeru, pa so prav vsa oblikovana navzven le kot ravninska naselja, pri katerih izstopa kot poudarek samo arhitekturna dominanta. To je poleg ze omenjene znacil­nosti komunikacij glavna razlika, ki jih loci od drugih obcestnih tipov, nastalih iz starejsih grucastih naselij ali pa so mlajsa — furmanska ali kajzarska. Ce upostevamo zgornje ugotovitve, nam ze prvi pogled pred naseljem, kot so Tupalice, Trboje ali Visoko, pove, da so to naselja povsem drugega izvora (si. 5), kar nam potrjuje tudi sta­rost cerkva.43 Znotraj so to naselja, ki se ne lojo od pravih kolonizatorskih, nekaj razlike je najti morda le v majhnem stevilu bogatih kmetij in s tern v skromnejsi arhitekturi, kar pa ni tako ocitno. Skoraj vsa taka naselja so nastala ob pomembni komunikaciji na bolj ali manj izrazitem pomolu nad recno strugo (glej karto tipicnih naselij!). Sicer nekatera skrivajo v notranjosti pomembne likovne elemente s pazljivo namescenimi dominantami, vendar je zanje znacilnost prav dominantnost v pokrajini 

in jih vse lahko uvrstimo med znacilna dominantna na­selja. 
Najmlajsa tipa vrstnega ali obcestnega naselja sta furmanski in kajzarski tip. Oba sta likovno dokaj nezahtev­na; prvi ima zaradi sorazmerno mocnejse gospodarske osnove bogatejso arhitekturo in razpolaga celo z domi­nantami (Primskovo), kajzarsko naselje pa je ze po tlorisu se bolj svobodno, arhitekturno pa skrajno revno (si. 10) ter se, kolikor je naslonjeno na vecje naselje, le od dalec naslanja na njegove dominante. Samostojni tip kaj­zarskega naselja je tezko najti, saj ga danes skoraj ni vec. Navadno nosi tudi tipicno ime Kajze ali Na kajzah ter je v neposredni blizini, a popolnoma loceno od matic­nega naselja. Tipicnejsi primeri so sicer v Skofjeloskem hribovju in na obronkih Jelovice, na »prerezu« pa skoraj ob vsakem vecjem naselju najdemo tipicne priveske, ki so se z glavnim naseljem ze spojili. Skoraj najbolje je ohranjen v Sencurju, kjer se bistveno ni spremenil vsaj 
SI. 13. Suha, danasnji videz. Izpusäena je druga hiäa z desne, ki je zgra­jena po vojni in ki zapira pogled na dominanto cerkvenega stolpa 
SI. 14. Voklo, danaänji videz z rekonstruirano mlako na levi 
150 let, ko nam daje njegovo delno podobo franciscejski kataster (si. 20). Danes vsa ta naselja propadajo, saj se socialna plast dninarjev, najemnikov in obrtnikov, ki so nekdaj tvorili kajzarski sloj, spreminja v plast industrijskih delavcev, njihov socialni polozaj pa omogoca visji zivljenj-ski standard in s tem seveda tudi izboljsanje stanovanjske kulture (si. 10, hisa na levi). 
Srediscne vasi 
To so naselja najizraziteje urejenega tipa in po izvoru verjetno spadajo med mlajse tipe. V njih so domacije razvrscene okrog osrednjega prostora, ki sluzi skupnim interesom.44 Izrazito cistih vasi take oblike je zelo malo; llesic in Lozar trdita, da je to le posebna oblika grucaste vasi.45 To bi morda lahko veljalo za dele vasi, ki s svojim centralnim delom, okoli katerega so srediscno razpore­jene domacije, res spominjajo na srediscno vas, ceprav je v resnici to stara grucasta vas (Sencur, si. 9); za tako tipicno naselje, kot so Voglje, pa to ne more biti res. Splosno lahko pristevamo med srediscne vasi tiste, ki so nastajale radialno okoli nekega ostro zacrtanega obmocja, bodisi da je to vaska mlaka (Voglje) ali pa morda arhi­tektonska dominanta s sistemom ulic (Zalog pri Goricah; si. 24). Ker pa so to za razvoj naselja v katerokoli smer popolnoma omejene vasi, jih je cas prisilil, da so si iskala druge oblike in dopolnitve, zato so danes ze povsem nerazpoznavna (Naklo, Gorice, si. 25, 26). 
Povsem cist in skoraj nepokvarjen tip srediscnega na­selja pa se nam je ohranil v Vogljah. Okoli osrednje mlake so radialno razmescene domacije, od danes ze vecinoma osusenega jezerca pa jih locuje obodna cesta, ki ima radialne prikljucke v vseh smereh; ob njih so se scasoma podaljsali dodatni kraki naselja. Obsezen osred­nji prostor ima poleg lastne dominantnosti tudi arhitek­tonski poudarek v cerkvi, ki jo poudarja se stoletno lipovo drevo (si. 15). Lokacija te dominante oznacuje tudi glavno radialno cestno smer proti Kranju. 
Za razliko od potencirane individualnosti, ki se je iz­razala pri prvotnih tujih kolonizatorskih naseljih, nastopa pri srediscnih vaseh v drugo skrajnost stopnjevana po-
Sl. 15. Voglje, rekonstruirana mlaka in brez kasnej5e stavbe za lipo, ki zapira pogled na naselje 
SI. 16. Oläevek, v ozadju dominanta p. c. sv. Stefana 

treba po skupnosti, ceprav so prav Voglje nastale enako kot nekatere kolonizatorske vasi s krcenjem gozdnatih povrsin. 
Kranj 

Kranj zgodovinsko, gospodarsko in po velikosti izstopa iz sklopa znacilnih naselij »prereza« ter se pridruzuje sirsemu kulturnemu krogu, ki ima svoje vzore tudi v drugih srednjeevropskih srednjeveskih mestih. Njegova znacilna silhueta in poseben tlorisni razpored s trgom ter polozaj na izkljucno obrambno zanimivem skalnem po­molu ob vaznem sticiscu cest46 nam daje osnovo, da to ni neko v osnovi vasko naselje, ki bi mu lahko iskali pri nas podobne tipe, ampak povsem samoniklo mestno na­selje, ki razen s posameznimi detajli ni vplivalo na urba­nisticno podobo vaskih naselij, ceprav je ostalo vedno eden najlepsih primerov, kako lahko clovek nevsiljivo vkljuci v naravo svoje likovne stvaritve, med katerimi je vsekakor najvidnejsa arhitektura, saj se izraza z najvecji-mi dimenzijami. 
Zanimivo primerjavo pri oblikovanju tlorisa pa najde-mo, e ga primerjamo s tlorisom kolonizatorskega dvo­vrstnega obcestnega tipa, katerega znacilnost sta dve »gospodarski« poti, paralelni glavni prometni osi. Isti si-stem nastopa tudi v Kranju, in ce upostevamo, da se je kot mesto razvil sele v 13. stoletju, ko je bila zemlja raz­deljena med obrtnike (tudi Nemce, Italijane itd.), je spre­jemljiva ideja, da je osnovni urbanisticni sistem povsem enak splosnemu »kolonizatorskemu« tipu, le da je razvit v visjo stopnjo, ko sta tudi stranski, sprva le gospodarski ulici, zaziveli popolnoma samostojno zivljenje (15. sto­letje). 
Cistih naselij, ki predstavljajo samo en tip, je malo. Vecinoma lahko ob razlicnih tipih, zdruzenih v enega, sledimo razvoju naselitve tako casovno kot socialno. Naj­lepsi oziroma najcistejsi primer takega vecdelnega naselja je Sencur, ki bi prav zaradi tega zasluzil posebno ob-delavo. Na osnovi povsem materialnih podatkov o arhitek­tonski strukturi naselja bi lahko sledili vso njegovo zgo-
Sl. 17. Zgornje Jezersko, 1826 SI. 18. Podblica, 1826 SI. 19. Britof pri Kranju, 1826 

dovino ter ga vsekakor pravilneje urbanisticno obravnavali ob zacrtavanju njegovega nadaljnjega razvoja. Ce na kratko le povzamemo ugotovitve, najdemo v njem najsta­rejsi in osrednji del okoli cerkve, ki je nastal kot farna vas (si. 9). Casovno mu je sledil disciplinirano oblikovani kolonizatorski del proti severu (si. 12); ta se je stikal s prvotnim ob centralno situiranem delu s srediscem, ki ga je oblikovala vaska mlaka, ter tvori skoraj tip srediscnega naselja; najmlajsi pa so obrobni deii, kjer se je naseljeval sloj kajzarjev (si. 10), ki je stel leta 1892 kar eno cetrtino, to je 40 od skupno 160 domacinstev v Sencurju.47 To naselbinsko strukturo pa je naselje seveda prezivelo in danes predstavlja povsem moderen tip spalnega naselja za mesto Kranj. Predvsem proti jugu dodani novi deli predstavljajo nasilne dodatke brez oblikovnih vrednosti, ki jih lahko sledimo se celo v najrevnejsem starem delu. Obenem nova arhitektura slabo vpliva tudi na obstojeco, da po njenih zgledih predelujejo mnogo kvalitetnejso ter unicujejo sicer izredno skladno podobo starega naselja (nova trgovina ter druge stavbe okrog glavnega trga). Ce primerjamo razliko med sedanjim stanjem in poskusom rekonstrukcije videza Sencurja (si. 11 in 12), vidimo, da ohranitev stavbnih mas, gabaritov in stavbnega razporeda ohrani bistveno podobo naselja kljub izgubi likovno kvali­tetne arhitekture, medtem ko pri drugem tipu naselja predelava samo nekaterih dominantno postavljenih stavb popolnoma unici njegovo kvalitetno podobo (si. 7, 8). 
Kulturna podoba pokrajine na podrocju prereza 
Prvotno je bilo znacilno za vso Gorenjsko, da je bila pretezno pokrita z obseznimi gozdovi, katerih ostanke imamo se danes v Udenbostu. Najprej ob prometnih po­teh, ki so sie ob vodah, kasneje pa vedno bolj v notranjost ravnine so se gozdovi vse bolj in bolj krcili. Slovani so se naselili najprej ob ze izkrcenih delih, sistem pozigal­nistva in triletne obdelave, ki so ju.prinesli s seboj,48 pa je ustvaril dodatne velike povrsine plodne zemlje. Ta zemlja pa je postala stalno uporabna sele z naprednejsim nacinom obdelovanja, ki so se ga nasi predniki kmalu naucili od staroselcev. Naselja so bila skromna in redka ter na obliko pokrajine niso vplivala. 
S pricetkom kolonizacije in germanizacije se je v ro­dovni ureditvi in kulturnem zivljenju marsikaj spremenilo. Stara, skromna naselja so dobila arhitektonske dominante 
— cerkve, pojavijo se novi, oblikovno bogatejsi tipi, ki 
Htrnge 
SI. 20. SenCur, 1826 
s svojo obseznostjo ze mocno posezejo v pokrajinsko sliko ter ji vse bolj nadevajo podobo kultivirane pokrajine. Osrednje selisce obravnavanega podrocja je tradicionalni Kranj, ki ostane vedno nedosezeni vzornik. V 15. stoletju se oblika poselitve Gorenjske v glavnem ustali. Obstajala so ze skoraj vsa danasnja naselja — seveda v skromnej­sem obsegu glede na danasnjo podobo; tak izraz, kot ga 
^mdi/} 

imajo, pa jim je dalo sele 20. stoletje. Vsa naselja so bila nizka, stavbe niso presegale visine enega nadstropja razen posameznih dominant, ki so bile navadno kvalitetno pred­stavljene s sakralnimi ali v redkejsih primerih fevdalnimi stavbami in njihovimi poudarki — stolpi. 
Zunanjo podobo, ki je bila mnogokrat skoraj skrita med obilnim zelenjem, je uporaba slame, lesa in rdece, od casa patinirane opeke ter sivih skrilnatih ploscic za strehe stapljala s pokrajino. Kolorit arhitekture se je spre­minjal s casom. V zacetku je narekoval barvo sam ma­terial, gotika pa ze dodaja posamezne barvne dodatke v obliki naslikanih sivanih robov tako na reprezentancni kot na anonimni arhitekturi, ki je pri prvi iskala vzore. V baroku, ko so barve v povezavi z arhitekturo, ki je ze nacrtno oblikovana kot samostojno izrazno sredstvo, ne­podrejeno naravi, presezejo po intenzivnosti vsa obdobja in danes nam je tak nacin ze skoraj prevec kricec. 
Za vsako dobo znacilno barvitost arhitekture lahko le naslutimo pod mnogimi plastmi belezev, vendar lahko do-bimo skupni imenovalec za tisti del clovekovega ustvar­janja, ki pravzaprav sestavlja »kulturno podobo« nase pokrajine. To je preprost apneni belez, ki ga med vsemi plastmi barv lahko najveckrat zasledimo in ki je se prav posebno znacilen za anonimno arhitekturo. Le-ta tvori tkivo vseh naselbin, bodisi vaskih ali mestnih. Reprezen­tancnejse stavbe so bile vedno pojmovane kot dominante ter v tem smislu obravnavane tudi barvno. Razclenitev tega sicer bogatega in izredno hvaleznega materiala pa bi bila preobsezna za nas okvir, posebno se, ker na tem podrocju v resnici se sploh ni bilo pravega studija. 
Znacilni za obravnavano pokrajino so bili nekoc se izraziti zeleni zastori med posameznimi naselji ter razen v primeru nam tujega koncepta Bitenj znacilno grupiranje naselij na manjsih, zakljucenih obmocjih, ki niso segala ena v drugo. Danes je ta harmonija ze unicena in vraca-mo se k potenciranju individualnosti, kar je vsekakor kriv­da nenacrtnega izdajanja lokacij, ki se ne izboljsuje niti po sprejetju urbanisticnih nacrtov in programov. Dolge proge obcestne zazidave, ki pa ne pomenijo istega kot obravnavana obcestna naselja, so zdruzile naselja med seboj in zaprle pogled na neurbanizirano pokrajino, kar je bilo sicer vedno znacilno za nase kraje. S tem je tudi 
Sl. 21. Bitnje, 1826 
Sl. 22. Suha pri Kranju, 1826 
Sl. 23. Voklo, 1826 

sodobna individualna arhitektura, ki vecinoma ze sama po sebi ni likovno kvalitetna, izgubila tudi tisto sposob­nost, ki jo je podobna arhitektura imela v prejsnjih stolet­jih: nie vec se ne vkljucuje v podobo pokrajine, nadeva ji neestetske okvire ter jo sili, da tudi ona izgublja na likovni vrednosti, vsaj s cloveskega zornega kota. 
Posebnost kulturne pokrajine so (bile) tudi posamezne dominante, tako za poglede od dalec kot za oblikovanje znotraj naselij. Obcutek za lociranje ali podrejeno obliko­vanje ze locirani dominanti je bil izreden. Kot primer si oglejmo Olsevek (si. 16), kjer se je naselbinska dominanta zvonika, nastalega v osemdesetih letih 18. stoletja, sicer dominantno postavila v sredino naselja, a se za pogled z glavne dohodne poti z Visokega skromno umaknila vstran od ze obstojece dominante Stefanje gore (p. c. sv. Stefana, omenjena ze v 12. stoletju). Ali je to nastalo povsem po nakljucju ali je plod premisljenega ravnanja, nam ne bo nikdar pojasnjeno. Gotovo je le, da je bil nekdaj posluh za likovne vrednote neprimemo vecji kot danes, ko ga v vseh primerih unicuje skrajni individuali­zem, tako neznacilen za pojmovanje nasega cloveka nekoc. 
Nepremisljeno unicevanje vedutnih vrednosti nasih naselij, kot je to prikazano v primeru Britofa in kot je znacilno za skoraj vsa podobna naselja, je neprecenljiva izguba, ki je ni vec moc zajeziti. Sencurski primer kaze, katere so tiste kvalitete, ki bi jih morali spostovati in ki niso nobena ovira za modernizacijo arhitekture. 
Posebno tezavno je tudi vprasanje glede uporabe pri­mernih materialov. Stari in ze v zacetku omenjeni odsto­pajo svoja mesta novim, ki vnasajo v naso pokrajino likovni nered. Skupno z uvajanjem novih proporcev za same stavbne kubuse (si. 8, Britof) in za njihove detajle, kot so okna, vrata, strehe ipd., postaja nekdaj krajevno znacilna kulturna podoba pokrajine internacionalna ter prav s tern izgublja na kvaliteti. 
Iz vseh omenjenih razlogov ne moremo govoriti o kakem novem tipu naselja, ki bi se pojavil v 20. stoletju. Do druge svetovne vojne so to le priveski ze obstojecih naselij, po vojni pa je stihijska gradnja razbila vse urbani­sticne osnove, tako stare kot nove. Naselitev se je razlezla ob komunikacijah, vendar brez kakega osnovnega reda 
SI. 24. Zalog pri Gorifiah, 1826 
-v.. 
SI. 25. Naklo, 1826 
Oorifsclie 
SI. 26. GoriSe, 1826 

in brez kakrsnegakoli podrejanja skupnim estetskim nor-mam. Ne vrnitev, ampak naslonitev na stare naselbinske oblike, znacilne za naso pokrajino, bi morala biti naloga sodobnih nacrtovalcev. Le-ti imajo danes bolj kot kdajkoli v zgodovini despotsko vlogo pri odrejanju pokrajinske 
OPOMBE 
1 J. V. Valvasor; Ehre des Herzogthums Krain (dalje EHK); VI, 

278. 2 Merian, topograf in krajinar v 17. stoletju. 3 Dr. Lo2ar R.; Narodopisje Slovencev I (dalje NS I), Ljub­
ljana 1944; str. 57. 4 Music Marjan, ing. arh.; Obnova slovenske vasi (dalje OSV), Celje 1947; str. 18. 
5 llesic S.; Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (dalje SPRS), Ljubljana 1950; str. 51. Danes obstaja le ostanek prvotne grudaste razdelitve, ki so jo sestavljali dokaj obsirni kosi zem-Ijisca kot skupna last ene vasi (rodu), na ravnem svetu pa so jih kasneje prilagodili novim socialnim odnosom in individualne-mu lastnistvu v obliki nepravilnih grudastih delcev za razliko od pravilnih pasovnih, ki so znacilni za kolonizirana polja. 
6 llesic S.; SPRS; str. 51. 7 Kos M.; Zgodovina Slovencev (dalje ZS), Ljubljana 1955; str. 147; datiranje je le priblizno. 
8 llesic S.; SPRS; str. 33. Avtor pravi, da so to ena naj­bolj znacilnih nestih kmeckih naselij razlicna od drugih ze na zunaj. 
9 llesic S.; SPRS str. 34. V isti tip naselja uvrsca avtor tudi najmlajsa take vrste, ki so nastala na podrocju samotnih kmej tij — Ambroz ali Lenart pod Krvavcem. 
10 llesic S.; SPRS; str. 35. 

" Kos M.; ZS; str. 334. Med kajzarje seveda ne smemo ste-ti ze obstojecih his in domcev v blizini mest in vecjih naselij, ki so starejsega izvora. 
12 Kos M.; ZS; str. 332. Razlog za razdeljevanje kmetij je 

bilo tudi naglo narascanje stevila prebivalcev. 13 Kos M.; ZS; str. 58. 14 llesic S.; SPRS; str. 90, 91. Mnogo avtorjev sicer trdi, da 
so najstarejse oblike naselitve, ki naj bi bila osnova za zaselke; to trditev so ovrgli moderni avtorji, ki so na podlagi dokumentov dokazali, da to ne drzi za podrocje Alp in srednje Evrope. 
15 Melik A.; Slovenija I; Ljubljana 1936; str. 539—552. Avtor deli na 4 glavne tipe: samotne kmetije, prehodni tip razlozene vasi, zaselek in vas, ki pa jo dalje deli na 7 razlicnih tipov, kar pa zmegluje jasno sliko. 
M Music M.; OSV; str. 15—22. 17 lleäic S.; SPRS; avtor poimenuje tipe po Musicu. 18 Lozar S.; NS I. Avtor prevzema llesicevo trditev, opre pa 

se tudi na nemske geografe — Sidaritscha! 19 llesic S.; SPRS; str. 33—36. Socialna diferenciacija nare­kuje nastanek naselij, ki jih avtor oznacuje kot gruntarska, kaj­zarska in furmanska; zadnji dve sta upostevani v studiji. 20 Music M.; OSV; str. 18. Tak primer obrambne okrogle vasi je Stanjel na Krasu (op. pis.). 
slike, kar pa vecinoma ni izkorisceno, ker preprosto ne poznajo tistih osnovnih principov oblikovanja, ki so se jim podrejala posamezna naselja ali skupine enako obli­kovanih naselij. 
21 lleaic S.; SPRS; str. 85. Avtor se opira predvsem na zna­lno zemljiäko razdelitev ter navaja Melika, samotno kmetijo pa tvori poleg zemljiäke osnove tudi sam nan zivljenja, ki je skrajno individualiziran glede na stike z drugimi, ceprav so v blizini. 
22 Muäic M.; OSV; str. 15. 

23 llesic S.; SPRS; str. 93. Povezava med kmetijami je bila le v obliki steze, pa tudi administrativno so vsaka zase obcevale s srediscem nekje dale v dolini. 

24 Melik A.; Slovenija I; str. 442. Po katastrski mapi za Kokro. 
25 llesic S.; SPRS; str. 87, 88. Podrocje Kokre je za samot­ne kmetije edino strnjeno podrocje v Kamniskih Alpah, dosti znacilnejse so za desni breg Save v Skofjeloskem hribovju. 
26 Music M.; OSV; str. 15. 
27 Melik A.; Slovenija I; str. 545. 

28 Leksikon Dravske banovine (dalje LDB), Ljubljana, 1936; str. 238. 
29 Melik A.; Slovenija I; str. 540. Politicna upravna definicjja vasi je povsem drug pojem kot dejansko stanje, zato ni mogoce vzeti za osnovo §tudija geografske splosne karte ali uradno poimenovanje naselij, ker so dostikrat deli politicnih naselij v krajevnem poimenovanju in v resnici samostojni zaselki. 
30 LDB; str. 234. 

31 llesic S.; SPRS; str. 25. Avtor se opira predvsem na Glauerta pa tudi na druge, ki pobijajo staro tezo, da so to naselja, ki so plod kasnejse srednjeveäke kolonizacije; starost izpricuje tudi sama zemljiska parcelacija na nepraviine grude, ki se pojavijo povsod ob grucastih naseljih. 
32 Musi M.; OSV; str. 16. 
33 llesic S.; SPRS; str. 34. 

34 Muäi M.; OSV; str. 18, 19. Med izgradnjo novega sistema druzbenih odnosov je bilo mozno smatrati za pozitivno le to kvaliteto, vse druge so bile preve individualistio pobarvane, da bi jih lahko imeli za osnove modernizacije vasi. 
35 LDB; str. 234. 36 llesi S.; SPRS; str. 51. Do take razdelitve je prislo na dva nacina: ob kolonizaciji povsem nedotaknjenih podrocij in z uveljavitvijo novega sistema obdleave s plugom ter na drugi strani ob pravilni razdelitvi starejsih nepravilnih delov, ki jih je 
zemljiski gospod le tako lahko razdelil po hubah. 37 Muäi M.; OSV; str. 17. 38 Melik A.; Slovenija I; str. 548—551. Ze celotno podrocje 
Slovenije pomenijo take vasi le manjSi del, so pa znacilne za nekatere predele bolj kot gruste, posebno se, ker tudi po Me-liku predstavljajo naselja, kjer so domovi razporejeni po pre­udarku in imajo tudi nekatere vecje likovne kvalitete znotraj vasi kot nepravilne oblike. 

3' Kos M.; ZS; str. 138. To je predvsem cas od druge polo-vice 10. do 12. stoletja, ko Nemci odlocilno premagajo Mad-zare in »branijo« Karantanijo z naseljevanjem svojih koloniza­torjev, ceprav je potekalo podobno, a slabse ze v 9. stoletju. 
40 Rel M.; Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1951; str. 21. 41 Blaznik P.; Bitenj, historicno geografska studija; Geo-grafski vestnik IV, Ljubljana 1928. 42 Karlovsek J.; Slovenski domovi, Ljubljana 1939; str. 124, slike stev. 78, 79, 80. 
The area from Jezersko to Bitnje represents a significant cross-section of Gorenjska where almost all forms of cha­racteristic settlements of Slovenia appeared. Considering the established classification of settlements that is based mainly on ground-plan arrangement, the study tries to present also visual factors of formation. The author states the age, the expan­sion and partly also the origin of particular types of settlements and their characteristics but the stress is chiefly on the valua­tion of their plastic expression and their contribution to the formation of the cultural countryside. It was established that 
43 Zavod za spomenisko varstvo Kranj, Zupan O.; Seznam sakralnih spomeniskih objektov na podrocju obcine Kranj, Kranj 1968; elaborat v rokopisu. Tupalice z ostanki romanske arhitekture, Trboje, gotska iz leta 1351 — str. 10, 9. 
44 Music M.; OSV; str. 17. 
45 Lozar R.; NS I; str. 56. 
46 Fister P.; Razvrednotenje urbanisticno-arhitektonskih pro-storskih kvalitet Kranja; Snovanja, st. 2, Kranj 1969. 
47 Fister M.; Socialna struktura, stavbarstvo in kmetijstvo v Sencurju v 19. in 20. stoletju; Ljubljana 1964; diplomska naloga, elaborat v rokopisu. 
48 Kos. M.; ZS; str. 42. 
THE FORMS OF SETTLEMENTS FROM JEZERSKO TO BITNJE 
most parts of these settlements were destroyed in the last decades partly because of a quick alteration in social structure and partly out of ignorance of the essential principles of esthe­tics which is important for the formation of settlements. These settlements have been developing for ages acording to certain systems that this study tries to present. But there are some settlements in the area of the cross-section that could be placed as prototypes and which should be preserved because of their plastic and historical qualities (secluded farms at Jezer­sko, Bitnje, Sencur, Voglje, etc.). 

SOCIALNA STRUKTURA SENCURJA V 19. IN 20. STOLETJU IN NJEN ODRAZ 
V MATERIALNI KULTUR! 
MAJDA FISTER 
Sencur ja danes najvecje nemestno naselje v obcini Kranj in predstavlja »spalno naselje« Kranja. Vse do na­stanka kranjske industrije med obema vojnama je bil Sencur pravo kmecko sredisce z vsemi znacilnostmi av-tarkicne vasi. V tern kratkem casovnem razmaku 50 let se je socialna struktura naselja popolnoma spremenila. Dosti ugodni pogoji, ki jih je imela vas s svojo lego ob meji dveh pokrajinskih elementov — gozda in polja, ki sta omogocala intenzivno in ekstenzivno vecstransko go-spodarstvo (zivinoreja in poljedelstvo ter gozdarstvo), niso uspeli zadrzati velikega odstotka ljudi, ki so odhajali iz vasi v mesto. Dnevna migracija delovne sile, ki zajema danes skoraj 90 % prebivalcev Sencurja, je povzrocila na vasi povsem nove druzbene procese in odnose, na vasi je nastala nova lokalna skupnost. Nenehno gibanje v tej lokalni skupnosti obenem razsirja in zozuje njeno funkcijo. Razsirja jo s tem, da je na vasi vedno vec uradov, kmetij-ska zadruga, vedno vecje stevilo trgovin, sola, zozuje pa svojo funkcijo s tern, da se je prebivalstvo popolnoma preusmerilo na delovna podrocja zunaj vasi — v Kranj in drugam, za kar so dani zelo ugodni pogoji. Vse te velike spremembe so dale vasi drugacno podobo v ma-terialni, duhovni in socialni strukturi. 
Podobo nekdanjega Sencurja nam lahko poda le re-konstrukcija socialne strukture naselja v 19. in zacetku 
20. stoletja, ki kaze stoletni razvoj nekdanjega fevdalnega, kasneje pa kapitalisticnega kmeckega naselja. Poznava­nje tega nam omogoca razumeti tudi materialne odseve vseh socialnih odnosov, ki se kazejo v zgradbi naselja in njegovih delov (posameznih zgradb), kot so se tudi kazali v nacinu diferenciacije razlicnih socialnih slojev vascanov, ki pa so danes ze skoraj popolnoma nadome­sceni z enakopravnimi odnosi med vsemi vascani delav­skega in kmeckega sloja. 
Studija je grajena na osnovi vecmesecnega dokumen­tacijskega dela na vasi, v okviru katerega je bilo izvedeno vec socialnih anket med prebivalci, zbrana so bila price-vanja najstarejsih prebivalcev, opisana in dokumentirana je bila materialna kultura. Kot pomemben vir je sluzil zupni arhiv (Kronika, Status animarum, Mrliske knjige, Knjiga birmancev itd.) ter maticne knjige nekdanjega kra­jevnega maticnega urada v Sencurju, ki nam dajejo gra­divo za poznavanje socialne strukture po letu 1900. Za celotno obdobje 19. stoletja pa nam je na razpolago in v studiji tudi upostevan franciscejski kataster — mapa s protokoli, ki daje pregledno sliko zemljiskega stanja od leta 1823 dalje z vsemi lastniskimi spremembami do leta 1875. 
Nastanek in razvoj naselja 

Sencur spada med najstarejsa naselja v kranjski rav­nini. Po S. Ilesicu ima osrednji del naselja okrog stare fame cerkve znacaj »fame vasi« (S. Ilesic, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, str. 34), kar je po drugem avtor­ju, posebno v primeru Sencurja, znak za sorazmemo zgodnji nastanek kraja in cerkve (M. Kos, Starejsa naseli­tev na Kranjski ravnini), saj med prastare cerkvene patro­cinije spada tudi Jurijev. Prvic se Sencur omenja v listinah 1238 (Kos, Gradivo). Z nastopom fevdalne dobe se tudi v Sencurju pojavi sedez ministeriala. V 12. in 13. stoletju se naselje mocno poveca proti severu, ko tuji fevdalec naseli na podrocju med starim jedrom in razcepom ceste Srednja vas—Cerklje svoje kmete, ki jih pripelje iz nem­skih dezel; to potrjujejo popolnoma nemska imena, kot so Ahetz, Tille, Wesser, Perger itd. Ti naseljenci so verjetno odvzeli del zemlje staroselcem, kar se kaze v obliki parcelacije: zahodno od dvovrstne kolonizacijske vasi so parcele sicer pravilne, a kratke in siroke, ker so nastale iz vecjih grudastih delov (glej S. Ilesic, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem!), medtem ko je na vzhodni strani zemlja razdeljena v ozke, dolge jermenaste dele, ki so nastali najbrz na novi krcevini. 
O socialnih odnosih iz teh casov ni podatkov. Prvi pisani viri so urbarji raznih gospostev, pod katere so spadale posamezne kmetije v Sencurju in ki so na raz­polago sele za cas od 15. stoletja dalje. Iz njih razberemo 
pripadnost naselja vsaj dvema gospostvoma, to je vele­sovskemu, ki je imelo v lasti 23 hub, in smledniskemu s stirimi hubami. Huba je bila v fevdalizmu preracunana na tak obseg zemlje, ki jo je mogla obdelati poprecna kmecka druzina, s tern da so donosi zadoscali tudi za gospodovo zemljisko rento in je veljala tudi kasneje kot nekaka mera za kmecke obdelovalne povrsine. Velikost navadne he je bila nekako 12 ha, medtem ko je kraljev-ska bila petkrat vecja. Ce upostevamo te velikosti za he, jevprej omenjenih gospostvih zasezeno sele 324 ha. Po franciscejskem katastru je velikost vsega zemljisea, pripadajocega Sencurju, okrog 970 ha, kar pomeni veli­kost ze v casu urbarjev, ki se ni spreminjala do 20. sto­letja. Dve tretjini vsega zemljisea sta morali pripadati se drugim gospostvom (gospostvu v Bistri), cerkvi, srenji itd., za kar pa bi bilo treba raziskati se druge arhive. 
Iz zgoraj navedenih urbarjev in desetinskih dajatev lahko sklepamo o stanju gospostva in zemljiskih kulturah za cas vse do 19. stol. Desetinski predpisi so registrirali dvoje vrst orne zemlje, to je staro hubno in novo kreevin­sko obdelovalno zemljo. Situacija naselja Sencur nam pokaze, da je vas popolnoma vrinjena med gozdove in znano je, da so si njive kreili v gozd tako kmetje, se bolj pa kajzarji. Gosposka je zahtevala prepoved kreenja, kajti iz kreevin so nastali stevilni pasniki in travniki: Stari de­setinski obiji so nastali in se razvijali na orni zemlji, ki je ze od kolonizacije stela kot sestavni del hub, vseh teh pravic pa ni bilo mogoce prenesti tudi na kreevinsko zem­ljo. Krcevine so bile na srenjski zemlji, zato so kmetje trdili, da je to njihova last in da niso dolzni placati od nje dajatev (S. Vilfan, Poljedelstvo na Slovenskem v luci nekaterih desetinskih predpisov). Seveda kreevinska zem-Ija ni bila enakovredna tiubnim poljem; cesto so jo po dolocenem su ponovno opustili, da jo je prerasel gozd. 
S. Vilfan pravi, da so se na Kranjskem dosledno ravnali po nacelu, da se daje desetina od vsega, kar se s plugom orje in s srpom zanje. Desetinske in urbarialne dajatve so bile sestavljene najvec iz ovsa, psenice, rzi, prosa, mesanega zita in lanu. Ker so bile dajatve v ovsu najvecje, je verjetno ta prevladoval med zitaricami. Na drugem me-stu je bila psenica, ki je niso pridelali mnogo, navaja pa se kot dajatev zemljiskemu gospostvu in desetinska da­jatev. V urbarjih sledi kot naslednja dajatev rz, medtem ko ajda, jeen in druge manjvredne kulture sploh niso omenjene. Zitne dajatve so se moo odrazale v prehrani prebivalcev — pretezni del prehrane je bil sestavljen iz nekvalitetnih zitaric, v prvi vrsti ovsa, ajde in prosa ter iz 
289 
strocnic (boba in okopavin), zelja, korenja in repe. V obvezni oddaji so navedene tudi kokosi, jajca, pisceta, prasici, jagnjeta in kruh. Goveda in mlecnih izdelkov ne omenjajo nikjer; iz tega lahko domnevamo, da govedo ni bilo tako stevilno, ves prirastek pa so vedno prodali, da so lahko z iztrzenim denarjem poravnali denarne da­jatve, ki so bile precejsnje in stevilne. Ker se obdelovalno podrocje Sencurja od koncanega kolonizatorskega po­sega pa vse do 20. stoletja ni bistveno spreminjalo, je moralo gospodarstvo v glavnem stagnirati in je le deloma napredovalo med uvajanjem novih kultur v 18. stoletju. 
Poleg obeh omenjenih jeder, stare fame vasi in ko­lonizatorskega dela, so kljub sorazmerno majhnemu stevilu kajzarjev do 19. stoletja ze nastali znacilni priveski naselju. To so bile skupine kajz, locirane ob vseh iztekih prometnih poti iz vasi. Kajzarji, ki so pri nas nov pojav od 15. stoletja dalje, so namrec posebna znacilnost Sen­curja. To so poseben socialni sloj na vasi, ki je lastnik bajte, v kateri stanuje, z majhnim kosom zemlje (najvec do 2 ha, mnogi od njih pa le okrog 20 arov!). Svoj ziv-Ijenjski obstoj si mora zagotoviti z dninarskim delom pri vecjih kmetih ali pa kot obrtnik na vasi. Nastali so zaradi nedeljivosti kmetij kot odpravljeni kmecki otroci ali kot obubozani kmetje. V fevdalnem sistemu so bili sicer pod-lozniki kot kmetje, vendar v manjsi meri, ker niso bili lastniki vecjih povrsin zemlje. Ce upostevamo, da jih je bilo v zacetku 19. stoletja samo 23, medtem ko jih nasteje Leksikon Dravske banovine kar 87, lahko sklepamo, da je prav 19. stoletje tisto, ki mu da sloj kajzarjev povsem nov pecat. Najbolj znacilen kajzarski predel v Sencurju in obenem verjetno tudi najstarejsi je odcep v smeri proti Kranju od »fame vasi« proti JZ. Se do pred kratkim je ohranil znacilni zasmehovalni vzdevek »Ta lesen kot« ali »Na kajzariji«, kar zelo natancno kaze druzbeno podreje­nost in izobcenbst socialne plasti kajzarjev iz vaske sre-dine. 
Podobno kot kajzarji so nov pojav po srednjem veku tudi gostaci; to je najrevnejsi sloj brez sleherne lastnine in zivi le od dnine, opravljati pa mora tudi bolj formalno tlako tri dni v letu fevdalnemu gospodu. Tudi zanje je znacilno, da niso stevilni in da se sele v kasnejsi dobi razvitega kapitalizma pojavljajo v mocnejsih skupinah. 
Socialne diference na vasi so se kazale tudi v mate-rialni kulturi. Najbogatejse in najvecje stavbe so bile se­veda last najvecjih posestnikov (Zumrova hisa, datirana 1709). Ce pa pogledamo na mapo franciscejskega kata­stra, ki nam prikaze stanje stavbnega fonda v zacetku 

29C 
19. stoletja, vidimo, da so vse zazidane zgradbe prav na podrocju »farnega« in »kolonizatorskega« dela, to je na podrocju kmetov, v kajzarskih priveskih vasi pa ni niti ene Zidane, po velikosti pa so vsaj dva do trikrat manjse od prejsnjih. Oblike stavb lahko sledimo le od 18. sto­letja dalje in danasnja podoba je bolj odsev kasneje ob-ravnavanega obdobja, tako da jih ne moremo vkljucevati v poglavje, ki zajema nastanek in razvoj Sencurja do 19. stoletja. 
Socialna struktura 19. stoletja 
19. stoletje pomeni obdobje velikih sprememb, dobo sirjenja naprednih idej francoske revolucije, sirjenje na­cionalnih idej, pricetek industrializacije, pomeni dobo naglih socialnih sprememb, dokoncnega izginotja fevdal­nih odnosov, to je stoletje Marxa in Engelsa. Prav vse naselbinske skupnosti so dozivljale korenite spremembe, in Senr je eno od naselij, ki je prav v tern se posebej prizadeto. Rezultati tega razkroja in razvoja hkrati so postali ocitni sicer sele v 20. stoletju, za katerega pa je pomenilo 19. stoletje obdobje fermentacije. 
Osnova vsemu pregledu je ze omenjeni franciscejski kataster. Ta nam da za leto 1823 naslednje podatke. Od celotne povrsine, ki je pripadala naselju in je znasala 1696 johov in 696 klafter ali skupno priblizno 970 ha (1 joh je 5754 m2, 1 klaftra je 3,59 m2), je bilo zazidalne povrsine 9 johov in 270 klafter ali 5,27 ha, poti je bilo 36 johov in 1007 klafter ali 21 ha. Njiv je bilo 928 johov in 386 klafter ali 535,14 ha, pasnikov 82 johov in 631 klafter ali 47,43 ha, gozdov 499 johov in 120 klafter ali 287 ha, travnikov 120 johov in 141 klafter ali 69,05 ha, travnikov s sadovnjaki 17 johov in 899 klafter ali 10,12 ha, zelenjavnih vrtov 2 joha in 467 klafter ali 1,32 ha. Na tej povrsini je v protokolih franciscejskega katastra za leto 1827 navedenih 120 kmetij in 23 kajzarjev. Velikost kmetij se je gibala med najvecjim posestvom, ki je merilo 85 johov ali 49 ha, in najmanjsim, ki je bilo ze na meji kajzarja in je merilo 3 johe in 73 klafter ali 1,82 ha. Podrobnejsi podatki niso navedeni, del-no jih navaja clanek J. Zontarja. 
Poleg skupine kajzarjev, ki jo navaja franciscejski ka­taster, pa je pomembna se ena skupina korjev, ki je nastajala od polovice 19. stol. dalje po razdelitvi srenjske zemlje. Nedvomno je to skupina, ki je mocno povecala stevilo kajzarjev. To je najsiromasnejsi del prebivalcev, ki si je moral kupiti celo zemljisce za hiso s svojim bornim zasluzkom. Naslednji arhivski podatki po letu 1827 so sele iz leta 1892. Vmes so oznacene le malenkostne spre­membe dokupov ali prodaj posameznih parcel v vsakolet­nih spremembah osnovnega katastra do leta 1875, ki pa socialne podobe bistveno ne spreminjajo. Za leto 1892 sem lahko zasledila v zupnijski knjigi »Status animarum« v Sencurju naslednje skope podatke, ki si jih je zabelezil na zadnji strani tamkajsnji zupnik. Zapisal si je imena vseh kmetij in bajtarjev, zabelezenih je 120 kmetij in 32 lastnikov kajz. Skupno stevilo his za to dobo steje 160. Razlika 8 hisnih stevilk gre na racun zupnisca, kaplanije, meznarije itd. Poleg imen lastnikov so ponekod dodane tudi oznake za njihov socialni polozaj, ki so ga imenovali po obsegu njegovega zemljisca. Zapisani so nazivi: eel 
 2U
zemljak, polzemljak, cetrtzemljak, lastnik he, last-nik V3 he ter kajzar. Ker niso ta imena navedena pri vseh lastnikih, je nemogoce podati celotno sliko socialne strukture naselja v tern casu. 
Kmetje so obdelovali zemljo se vedno na zelo primiti­ven nacin, s primitivnimi orodji in vse roeno, kar je zahte­valo veliko stevilo delovnih moci. Kajzarji so imeli tu moz­nost za minimalni zasluzek, saj so kmetom pomagali pri vseh delih na polju, travnikih in v gozdu, svoje otroke pa so zaposlili kot pastircke pri velikih kmetih. S tern so si kajzarji ustvarjali skoraj popolno ekonomsko odvisnost od kmetov. Tudi najmanjsi kmet se je kljub revscini in gara­nju vedno zavedal svoje samostojnosti in moznosti last-nega obstoja, medtem ko kajzarskemu sloju vse to ni bilo zagotovljeno. V socialno plast kajzarjev so steli tudi po­sle, hlapce in dekle ter obrtnike. 

Zelo zanimiv je vpliv nastanka kranjske industrije na stevilo kajzarjev v Sencurju. Od leta 1892, ko je bilo 32 kajz, jih je do leta 1934 naraslo na 87 (podatek po LDB). V istem obdobju je stevilo prebivalcev Sencurja le malen­kostno naraslo: v letu 1869 jih je bilo 742, leta 1900 se vedno samo 745 in leta 1931 se stevilo poveca le na 909 (za primerjavo: leta 1964 jih je bilo ze 15601). Ob tern nenormalnem porastu stevila kajzarjev v casu industriali­zacije pa se nam zastavlja vprasanje, kateri od teh so se kajzarji v prvotnem pomenu besede, to je odvisni od pre­majhnega kosa zemlje, od dnine ali skromnega zasluzka od obrti. Dokajsnje stevilo teh predstavlja namrec ze pro­letariat, ki nastane z moznostjo zaposlitve v kranjski indu­striji, kjer je zaposlen vsaj en druzinski clan, ostali pa se zmeraj pomagajo pri kmetu za plalo, obenem pa ob-delujejo doma svoje skromno polje. 
19* 
Po vmesnem podatku iz leta 1930, ko je bilo v kranj-ski industriji zaposlenih iz ncurja 60 vascanov, od ten vecina kajzarjev, hlapcev in dekel, pa nam pregled so-cialne strukture v letu 1964 da ze danasnjo usmeritev na­selja v izrazito nekmeo naselbino. V Sencurju je bilo leta 1964 348 his, 421 gospodinjstev s 1560 prebivalci. Samo kmecko prebivalstvo je stelo 145 aktivnih clanov, 107 vzdrzevanih in 25 preuzitkarjev. Od 421 gospodinjstev je bilo le 32 taksnih, ki so se prezivljali izrazito od kmetij­stva, to se pravi le 10% prebivalstva, kar je bilo ze v tern letu pod poprecjem za celotno kranjsko obcino (16,8 odstotka). Mesanih gospodinjstev, to je tistih, v katerih je bil vsaj en clan zaposlen v industriji ali kateri drugi gospo­darski panogi, ostalf pa so doma obdelovali kmetijo, je bilo 66 ali 15,2%. Izrazito so prevladovala nekmecka go-spodinjstva, saj jih je bilo 323. V tem stevilu so zajete druzine, katerih clani so bili zaposleni v industriji ali druz­benem sektorju. Druzine, ki so navedene kot kmecke, so bile navadno tiste, ki so jih tvorili starejsi ljudje — obi-cajno le zakonca ali pa druzine z majhnimi otroki. Stevilo kmeckih druzin se je z dorascanjem otrok manjsalo, ker so se ti takoj, ko so dosegli dolono starost, zaposlili in se tako ekonomsko osamosvojili, obenem pa so star­kem delno pomagali z denarjem. 
Socialna struktura na vasi zadnjih 150 let je ostala ziva danes le §e v spominih starejsih ljudi na dolocene obicaje, odnose, navade in posebne privilegije posameznih slojev. Z njimi nam je kljub pomanjkanju pisanih virov ostala verna podoba zivljenja na vasi. 
Zelo lepo se kazejo socialne razlike pri sklepanju za­konov. Nove druzine so tvorili le zakonci, ki so pripadali enemu izmed dveh osnovnih slojev, to je kmeckemu ali kajzarskemu. Razmere so vodile se celo tako dale, da je moral hlapec prositi gospodarja za dovoljenje, ce se je hotel poroti z deklo in gospodar je moral »dober stat«, to je potrditi, da bosta zmozna samostojnega skupnega zivljenja in da bosta §e naprej ostala pri njem v sluzbi. Zenitev ni smela biti razlog, da bi hlapec predcasno od­povedal sluzbo. Poroti se ni smel prej, preden ni potekel cas, za katerega je bilo sklenjeno sluzbeno razmerje. Le e je preskrbel namesto sebe drugega in je bil gospodar z njim zadovoljen, je smel skleniti zakon. Vsi ti ukrepi so imeli namen prepreti poroke oseb brez stalnega in zadostnega zasluzka ter s tem tudi rojstva otrok, ki jih starsi ne bi mogli prezivljati in bi le pomnozili stevilo vaskih sirot. S tem so si kmetje zagotovili, da jim ni uha­jala cenena delovna sila. 
291 
Da ni bilo mesanja tudi med drug'mni socialnimi sloji, naj navedem nekaj primerov porok, ki sem jih dobila v porocni knjigi na nekdanjem maticnem uradu v Sencurju. Ne gre mi tu za prikaz stevila porok, temvec za potrditev slojevitosti. 
Leto 1900  kmeta sin  .. .  .  kmeta hei  
mlinarja  sin  .  .  polzemljaka hei  
V3 zemljaka sin  .  .  kajzarja  hi  
Leto 1910  kajzarski  sin  .  .  .  dekla  
V4 zemljaka sin  .  .  %  zemljaka  hei  
kajzar  .  .  .. .  .  dninarica  
V2 zemljaka sin  .  .  zemljaka hi  
Leto 1920  krojac  kajzarja hei  

tesarski pomoenik dekla Leto 1930 dninar ..• . . . . kajzarja hei delavec ... . , V4 zemljaka hei Leto 1934 kovac ..... . posestnikova hi cevljar tovarniska delavka Leto 1935 hisar in delavec . . zemljaka hi krojac . ... . . kmecka hei Leto 1942 posestnik-zemljak sivilija 
Iz navedenega vidimo, da z leti vedno bolj slabi raz­lika med sloji pri sklepanju zakonov. Po letu 1930 je ze prvic omenjen delavec in prvi zakon med razlicnima slo­jema. ,, 
Otroci bajtarjev so zaradi pomanjkanja, v katerem so ziveli, morali ze zgodaj od doma. Sluzbo so si poiskali pri vecjih kmetih kot pastirji in so sluzili prav tako kot hlapci, s eimer je misljeno casovno obdobje, za katero je veljala delovna pogodba, to je od enega do drugega »Sentjanzevega« (27. dec). Za placilo pastirjem so se domenili z gospodarjem kar starsi, to je bilo v zivezu — mernik psenice in nekaj krompirja, sam pastir pa je dobil par cevljev, coklje, predpasnik in koteninasto obleko. Ve-like kmetije so imele po vec hlapcev in dekel. Ti so se locili med seboj, in sicer »ta velka dekla, ta srednja in ta mala dekla«. Ista locitev je veljala tudi pri hlapcih. »Ta velk hlapec« je bil kar nekak gospodar in ubogali so ga vsi posli. Vozil je s konji, cesar »ta mal hlapec« ni smel 
— ta je vozil le z voli. »Ta velka. dekla« je imela vso odgovornost za zenska dela na kmetiji; pri vseh delih na polju je delala pred drugimi, zjutraj vstala prva in zadnja legla spat. Ob praznikih, ko so posle obdarovali, je temu primerno dobila vecjo nagrado; ko pa so prodali zivino, je dobila nekaj denarja od izkupicka. O zegnanju v Sen­curju so posli dobili 6 do 12 »kop« bobov (ena kopa je stela 6 »bobov«). Vecinoma so dobili 6 »kop« in hieb be-lega kruha, ki so ga jedli posli le trikrat v letu, sicer pa je bil vedno crn (ajda, jecmen, rz, zmleto skupaj, moka pa je bila imenovana »kruhovca«). Pridnejse posle so gospodarji prosili ze septembra, naj ostanejo pri njih se prihodnje leto. Hlapec in dekla nista smela med letom svojevoljno zapustiti sluzbe. To se je zgodilo le, ce jih je gospodar odslovil zaradi nepokorscine. Na dan pred »Sent­janzevim«, to je 26. decembra, so »vozili skrinje«, ce so menjali gospodarja. Novi gospodar je prisel po skrinjo, v kateri je bilo vse imetje hlapca ali dekle, in jo prepeljal na svoj dorn. Vcasih so si posli sami najeli voznika za prevoz skrinje. Na »Sentjanzevo« so sklepali tudi pogod-be, ki pa jih niso pisali, zadostovala je samo beseda. Tako kot hlapce je tudi dekle sprejemal gospodar, gospodinja je v to lahko le privolila; ce pa ji ni bila vsec, jo je lahko odslovila. 

Place hlapcev in dekel so bile priblizno enake po vsej vasi. »Ta velk hlapec« je imel 60 goldinarjev letno, »ta mal« 30 goldinarjev, enako »ta velka dekla«, »ta mala« pa le 15—20 goldinarjev. Denar je hranil med letom gospo­dar, le ce so ga potrebovali, so lahko dobili del placila ze prej. O boziu je bil »dan placila«. Na Sentjanzevo so sli vsi v Kranj, kjer so si za denar nakupili raznovrstnega blaga, precejsen delez pa so ga pustili v kranjskih go-stilnah, kjer so jim priredili preprosto zabavo s plesom. 
Zanimivo je bilo pojmovanje sosedstva v Sencurju. V Sencurju je imel vsak kmet 4 sosede: dva »ta velka« so-seda in dva »ta mala« soseda. »Ta mala« soseda sta prava, neposredna soseda brez ozira na njuno socialno pripadnost. Ta pomagata pri dnevnih opravilih tako v delu kot v materialu. Seveda se ta pomoc vedno vrne. Za raz­liko od tega pomagata »ta velka« soseda le ob velikih dogodkih in sta vedno krstna ali birmanska botra. Od tod lahko razumemo tudi njihovo udelezbo na pogrebu ali poroki: bili so med prvimi povabljenimi. To sosedstvo se je obdrzalo, tudi ce so se selili kam drugam; ravno tako se pristevajo vsi sinovi in hcere »ta velkega« soseda. 
Na dnu socialne strukture so bile v Sencurju vaske sirote. Vaska sirota je bil navadno clovek, ki je mlad za­pustil rojstni kraj in garal vse zivljenje v tujini. Na starost, ko je onemogel in ni imel sredstev za prezivljanje, se je vrnil v rojstni kraj. Obcina je morala potem skrbeti za tako »siroto«, in ce je lahko hodila, je sla od hise do hise, kjer so ji dajali rurano in prenosce. V izrocilu je ostalo, da je »sirota jedla grt dva dni, pol grunta pa en dan«. Grun­tarji so jo morali torej hraniti dva dni, polgruntarji pa en dan. Tako je sla po vrsti od hise do hise, dokler ni prisla do konca, nato pa je zopet zacela znova. Öe je bil tak clovek bolan, je lezal v obcinski hisi, zanj pa je skrbela ena od zensk, imenovana »obcinska«. Po vasi je nosila lonec ter nabirala hrano vsako jutro pri drugi hisi. To se je dogajalo se vse do zadnje vojne. 
Zanimiva je navada kajzarjev pred letom 1900 in po njem, ko so hodili na delo na Korosko in si z njim iskali dodatni vir dohodkov za prezivljanje; to je veljalo pred­vsem za zenske. 14 zensk, ki niso imele stevilnih druzin, se je vsako leto proti koncu julija odpravilo pes cez hribe na Korosko. Tarn so pomagale pri zetvi, susenju sena in podobnih opravilih. Na ta nacin so zasluzile soraz­merno velike zneske; v ilustracijo lahko navedem, da mi je Marija Lavtar pripovedovala, kako sta si z materjo pred prvo svetovno vojno v 8 letih prisluzili toliko, da sta sezi­dali hiev, kupili dve kravi in dva praäica. Koroski kmetje so jih cenili kot pridne in postene delavke, zato so navad­no vec sezon zapored delale pri istih gospodarjih. Zadnja leta so se vse skupaj napotile kar v Celovec ter se tarn pri znamenitem kipu zmaja usedle na rob in cakale, da so jih kmetje »kupili«. Izbirali so jih in ze tarn so se pogodili za visino zasluzka. Po letu 1920 so to sezonsko delo po­polnoma opustili. 
Odsev socialne kulture v materialni kulturi 

Materialna kultura najvidneje odseva v arhitekturi sta­novanjskih in morda se bolj gospodarskih poslopij. Go-spodarsko in druzbeno strukturo naselja in s tem pove­zano obliko kmeckega doma sta uravnavala predvsem dva cinitelja. Prvi je razvojno zgodovinski, drugi pa je pogo-jen v nanu zaposlitve prebivalcev. Tako je kmet na osnovi spremenjenih zivljenjskih razmer skozi stoletja pre­urejeval svojo. domacijo, medtem ko je revni kajzar osta­jal pri prvobitni obliki trocelie hise. Drugi razlog, ki je pogojen v nanu kmetove zaposlitve, postaja cedalje pomembnej§i z razvojem industrije, ko se posamezni clani druzine, ki so nekdaj vsi obdelovali doma zemljo, zaposlijo v tovarni; s seboj nujno prinasajo novo kulturo, nove poglede in zahteve in si postavijo v blizini ali na mestu starega doma novo hiso, ki se povsem razlikuje od kmee. 
Za Sencur je znacilno, da je tu izredno dobro ohra­njena lesena, iz brim zbita hisa. To ima svoj izvor v kajzarstvu, ki ohranja stare oblike, le-te pa na kmetijah zaradi boljsih ekonomskih pogojev mnogo prej izginejo. Leta 1900 je bilo v Sencurju 32 kajzarjev. Juzni del vasi, kjer je bil pretezni del kajz, je bil imenovan »ta lesen kot«. 
Kot primer izrazite kajzarske arhitekture bom opisala Kimovcevo bajto, Sencur st. 8, ki je sicer ze dozivela pre­cejsnje spremembe, a je ostala v osnovi povsem enaka prvotni. Hisa je stara priblizno 160 let in je stala prvotno na zgomjem koncu vasi. Pred 100 leti jo je tedanji lastnik prenesel na danasnje mesto v juzni kajzarski del naselja. Najstarejsi del hise ima tri prostore, skromne po svojih dimenzijah: vezo, hiso in hram. Kmalu za tern, ko so hiso prenesli, so ji dozidali v podaljsku se dva enako skromna prostora, ki sta takrat sluzila kot stanovanjski del hcerine druzine, danes pa je ta del prevzel vlogo ro­potarnice. Hisa je vsa lesena, le del stene, kjer je ognji­sce s pecjo, je zidan. Stene so grajene iz polkroznih osten­kov, stiki med njimi pa so izpolnjeni z zagovino. Pecat skromnosti ji daje tudi dejstvo, da nima niti enega okras-nega elementa, ki so sicer obicajni za lesene konstrukcije in ki so pri kmeckih hisah dokaj izraziti. Pod napuscem pred vhodom visijo »rante«, kjer se jeseni susi koruza. Streha je pomaknjena za priblizno 1 m nad ostenje na obeh straneh hise; prostor, ki ga tvori napusc, se imenuje »predrje«. Kritina je bila slama, a je v zadnjem casu za­menjana s stresno opeko. 
Veza je osrednji prostor v hisi. Od dima je mocno okajena, ker sluzi kot crna kuhinja, in je edini se ohra­njen primer v vasi, kjer se kuhajo v peci. Ognjisce, ki je najvaznejsi del veze, je namrec povezano s pecjo v hisi in stoji takoj na desni strani ob vhodu v hiso. Iz opeke ima zidano priblizno 50 cm siroko in 60 cm visoko plo-scad, imenovano »ognise«, ceprav na njem ne kurijo. Odprtina v pec »mesteje« (medstenje) je polkrozna in se pripira z velikim zeleznim pokrovom. Ob ognjiscu sta v zid izdolbeni votlini 15 X 30 cm, imenovani »lijeve«. Vanje so pred leti vstavljali gorece trske, ki so osvetljevale pro­stor. Tla so zbita iz desk, lesen je tudi strop, ki je raven, le nad ognjiscem je pleten iz slame in ometan z glino, oblikovan v rahlem oboku, imenovanem »kos«. Dim iz ognjisca uhaja skozi vrata na prosto, zato morajo biti tudi pozimi vrata vedno priprta. Okna v vezi ni. Kuhali so v loncenih loncih, ki so bili crni ter prepleteni z zico zaradi vecje trdnosti. Lonceno posodo so kupovali na trgu v Kranju, kjer so jo prodajali loncarji iz Knende ali 
D0ZIDANI DEI 
SI. 1. Tloris Kimovieve bajte v Senrju (5t. 8) 
Ljubnega. Potrebno orodje za kuhanje v peci so se »bur­kle«, ki jih imajo vec razlicnih velikosti. Vecje in tezke lonce so naslonili na lesen valj »leustrk« in jih tako laze porinili v pec. Kruh so v pec polagali z velikimi lesenimi loparji, manjse hlebce pa kar z »veslco«, manjsim zelez­nim loparjem, s katerim so sicer pobirali iz peci pepel. 
Iz veze se skozi desna vrata pride v »hiso«. Strop v njej je lesen, iz desk imenovanih »stropnce«, obrezanih na ajdovo zrno, kar je slogovna znacilnost, podedovana se iz gotike. Na nosilnem tramu ni obicajne letnice. V hisi so stiri majhna okna velikosti 30 X 40 cm. Za vrati je se pec iz zelenih pecnic »modnc«, izdelek ljubenskih lon­carjev. V kotu nasproti peci stoji miza, ob njej so ob steni pritrjene klopi. V hisi stojita se dve postelji, kar je prido­bitev 20. stoletja, in velika skrinja brez sleherne dekora­cije, ki je bila nekoc poleg mize in klopi edini pohistveni kos. Dejstvo, da je bila brez dekoracije, pa nam jasno govori, da si kajzar ni mogel privosciti lepo poslikanih skrinj kot kmet. 
Na levi strani veze vodijo vrata v »hr'm« (hram). To je manjsi prostor, ki ga razsvetljuje samo majhno okno in sluzi za shrambo jedil. V hramu so na steni police za hrano in posodo. S stropa visrposebna polica, na kateri so shranjevali kruh, na drugi strani pa palice »rajzlni« za obesanje mesa. Navadna lestev vodi iz veze na podstresje »na vrh«, kjer je bilo shranjeno staro orodje in seno. 
Enako razdelitev prostorov pa tudi podobno notranjo opremo najdemo v vseh lesenih kajzarskih hisah. Spre­membe in izboljsave osnovnih trocelicnih kajzarskih his so pogojene sele z boljso moznostjo zasluzka v industriji. 
CJN.7AMA ORVARNICA • 

SI. 2. Tloris Blagnetove domafcije v Seniurju 
Kazejo se v povecanju stevila prostorov, izboljsavi opreme, kasneje v nadomestitvi lesenih sten z zidanimi. S tern so se kajzarji hoteli vsaj deloma priblizati videzu kmeckih his. 
Kajzarska bajta je bila v bistvu povsod enaka in le najskromnejsih dimenzij, v kmeckem predelu pa je mozno zaslediti ne samo vecje stavbe, ampak tudi vec tipov — od zidanih do lesenih, pritlicnih in nadstropnih, kar je po­vsem odraz materialnega stanja lastnikov. 
Najvecje in najbogatejse domacije so Zidane, nadstrop­ne hi§e v gornjem delu naselja. Najznacilnejsa primera 
sta Vidmarjeva in 2umrova hisa, ki spadata tudi med naj­starejse se ohranjene tudi po zunanjem videzu. Hisi sto­jita s podolzno stranjo obrnjeni na cesto in sta izjemni po svojem zunanjem oblikovanju. Vrata na 2umrovi hisi so dvokrilna, rezljana s ploskovno reliefno ornamentiko, s priljubljenimi, a preprostimi geometricnimi liki pravokot­nika in pokoncnim zlebljenjem. Kamniti portal je banjaste oblike, bogato okrasen s stiliziranimi rastlinskimi in geo­metricnimi omamenti, na sklepniku pa je letnica 1825. Znacilen je tudi mocno izstopajoc kamnit napusc. Omenila bi se 30 cm vtsoko in 15 cm siroko lino na levi strani vrat v visini kapitela. Postavila bi dve tezi za njeno funk-cijo: osvetlitev in zracenje veze, vse pa kaze, da je bila to nekoc gostilna in da ponoci ne bi odpirali vrat vsakemu tujcu, so se pogovorili kar skozi lino. Okna so malo vecja, skoraj kvadratne oblike in izstopajo iz sten kot okrasni elementi. Okenski okviri so kamniti, napusci so kot pri portalu mocno plasticni in bogato profilirani. Spod­nja kamnita polica je enako zlebljena kot pravokotniki v lesenem delu vrat. V okvire so vstavljene okenske mreze barocnih oblik. Tako so oblikovana vsa okna v pritlicju in v nadstropju, kjer mreze ne sluzijo toliko varovalnemu kot lepotnemu namenu. Na dvoriscni strani je kamnit portal, oblikovan polkrozno in z letnico 1709; to je najsta­
rejsa datacija v vasi. 
Vidmarjeva hisa se od prej opisane 2umrove ne raz­likuje mnogo. Okna so enaka, le da v nadstropju ta nima mrez. Vrata so tu se enokrilna, polkrozna in tudi portal ni tako bogato okrasen kot v prejsnjem primeru. Na cestni strani je hisa enonadstropna, zacudi pa nas dvoriscna stran, ki je pritlia. Morda je slo na cestni fasadi le za videz mogocnosti in na dvoriscni za vecjo prakticnost, kajti tu streha napravi napus, ki je zelo sirok. Verjetno pa je bila hisa prezidana. Streha je edini primer copaste strehe v vasi. 
Svojevrstna hisa, ki bi jo najbolj upraviceno uvrstili med najstarejse znacilne sencurske hise, je Blagnetova hisa, Sencurjani jo imenujejo kar »Bwagneca«. S svojo lego zaklepa vaski trg, na katerem je bila prej srenjska mlaka. Pritlicni del, ki je zidan, in lesen nadstropni del z dolgim »gankom« ji dajeta izredno slikovitost. Vsekakor izvira vsaj iz 18. stoletja, vendar natancne letnice nastanka ni mogoce ugotoviti. Okna pritlicnega dela so ze prezidana, vcasih so morala biti dosti manjsa in verjetno s kamnitimi okviri. Vrata so masivna, enokrilna in iz smrekovega lesa, obita z barocno profiliranimi letvicami na dvojno ribjo kost. Kamnit, polkrozen okvir brez dekoracije in soraz­memo majhne razpetine v primerjavi z masivnostjo hise dokazuje precej§njo starost hise (vsaj 18. stol.). Zanimiv je gornji, leseni del hise, katerega stene so sestavljene iz polkroznih brun »ostenkov«, ki se na vogalih ujemajo na poseben nacin: spodnji trije mole se precej dalec iz stene, srednji trije so na vogalu tesno ujeti in popolnoma odza­gani, da tvorijo gladek vogal, zadnji trije pa spet mole iz stene. S tern je ze dosezen dolocen dekorativni ucinek. Na cestni fasadi so med petim in sestim brunom izzagana tri lesena okenca kvadratne oblike s posnetimi robovi. Odprtine so zamrezene s preprostim, kovanim, diagonal-nim krizem, pretaknjenim skozi obroc. Visek dekoracije je lesen »gank«, ki zavzema 2/3 podolzne strani in vso koncno stran hise. Ograja je iz ornamentalno izrezljanih navpicnih desk, s streho pa jo vezejo leseni stebri, ki imajo na S obliko rezljane robove. Streha ima precejsen 
naklon, je dvokapna in z napuscem sega prek sirokega »ganka« ter ga tako varuje pred padavinami. V tern pre­delu namrec ni kasc, iz katerih bi lahko potegnili predale in na njih posusili zito in semena; to funkcijo je prevzel »gank«. Enako vlogo je imel se drugi, manjsi, ki je bil pod streho na celni fasadi, le da je ta sluzil izkljuo za susenje prosa. 
Poleg ze na zunaj vidne razlike med kajzarsko in kmeo arhitekturo pa je ta se bolj ocitna v notranjosti. Kot primer si oglejmo notranjost Blagnetove hise. Zidovi so mogocni, zidani iz kamenja, notranjost veze in kuhinje je vsa obokana. Prostorno je hisa velika, saj imamo tu vezo, »hi§o«, iz hise pridemo v kamro, potem je se ku­hinja, ki je sicer oddeljena kasneje od veze, in na levi strani izba, poleg nje pa se »kevderc«. Funkcionalno ustre­zajo prostori opisom pri kajzarski hist, le da se razliku­jejo po velikosti in da imamo tu se dva prostora, ki sluzita izkljucno kot spalna prostora (kamra in izba). Prostori so sicer vsi precej nizki, vendar nas razmerja, ki se ravnajo po clovekovem merilu, ko je razvita vsa arhitektura tako, da jo doseze roka, navdaja z obcutkom ugodja in domac­nosti. Lep, lesen strop je negovan kot vsi predmeti, ki stoje v hisi na tleh. »Na vrh«, kakor imenujejo gornje nadstropje, pridemo po lesenih stopnicah iz veze. Tla so tu vsa iz opeke. Prostori so po svojih nalogah razlicno imenovani: nad kuhinjo je kamra »rauhkamra«, kjer se danes susijo meso, velik prostor zavzema »kasta«, to je suh in dobro zracen prostor, kjer hranijo zita. Sobo nad hiso, imenovano »na his«, kjer so vcasih spale dekle, sedaj uporabljajo kot shrambo za staro orodje. 
Poleg navedenih znacilnosti daje poseben poudarek tej hisi tesna povezava gospodarskih prostorov s stano­vanjskim delom. To je bil izraz zivinorejske kulture, kar se posebno velja za Blagnetovo kmetijo, kjer so redili vcasih 10 do 15 glav goveje zivine in 4 konje. 
Podobna Blagnetovi hisi je tudi Bankova domacija. Stara je vec kot 200 let. Po tiorisu je enaka Blagnetovi; tudi ta je imela leseno nadstropje, ki pa ga po pozaru v zacetku tega stoletja niso vec obnovili, temvec so kar pritlicni del prekriii s streho. Kot znacilnost na fasadi omenjam okna; »gautre« so vzidane v kamnit okvir, okna pa se zapirajo se z enokrilnimi, zeleznimi polkni. No­tranjost je razen »hise« vsa obokana. »Kevder« se spusti za dve stopnici nize od veze, pripirajo ga masivna pol-krozna vrata, prostor je velik in temen, razsvetljuje ga le majhna lina v steni, tla so iz nabite zemlje »jestrla«. Pro­stori ob stenah so opazeni z deskami, ki oklepajo »ps« (izvira od opaz). S stropa visi »lesa« za kruh, na katero lahko postavijo tri velike hiebe. 
Celoto kmeckega doma tvorijo stanovanjski del za ljudi, hlevi za zivali, delovni in hrambeni prostori, tudi ce niso vsi pod eno streho. Od velikosti in oblike polja ter njegovega pridelka je odvisno stevilo gospodarskih poslo­pij pa tudi njihova velikost in lega. Za kmecko gospo­darstvo je potrebna sorazmerno razsezna povrsina. 
Razen v nekaj primerih (4 do 5) so hlevi domala pov-sod v Senrju prvi pregrajeni prostor za stanovanjskim delom, kar kaze na prvotno neposredno povezavo hleva s stanovanjem. Vecja ali manjsa ekonomska zmogljivost gospodarja se najbolj kaze prav v hlevu. Hise bajtarjev so imele le majhen prostor odmerjen za hlev, saj tudi potreb niso imeli vecjih: redili so le po eno kravo, kvec­jemu dve, a se za te niso mogli pridelati dovolj krme na svojem posestvu. Zato so vcasih kajzarji kar tekmovali med seboj, kdo bo prvi pokosil meje med polji, to so travnate ruse, siroke 30 do 40 cm, ki pa jih danes na­vadno ne kosi nihce vec. Vecje kmetije imajo svojemu obsegu primerne hleve. Stari hlevi so bili razdeljeni na dve polovici, po sredi je bila dvignjena opecna steza z odvajalnimi kanali ob straneh. Na vsaki strani levo in desno od vhoda pa je bila z glavo k zidu obrnjena zi­vina. Ob steni so bile jasli za pokladanje krme. Posebnih »stal« za konje ni bilo, manjsi prostor v kotu — »koc« pa sluzi se danes za teleta. 
Drugo vazno mesto med kajzarskimi gospodarskimi poslopji zavzema v Sencurju »pod«. Po prostoru je od hleva precej vecji, saj je to zahtevala ze njegova funkcija. Zgradba je lesena, zbita iz obtesanih tramov, stene zunaj krizajo v diagonalah masivni precniki, enako kot to lahko vidimo na celnih straneh kozolcev »toplarjev«. Pod je nekoliko dvignjen nad zemljo, tla so lesena, sestavljena iz debelih desk »podnc«, ki so med seboj moznicene, kar pomeni, da so zbite z lesenimi mozniki. Stene so iz osten­kov (na polovico prezaganih brun), ki so tudi moznicena. V tern so vsi podi, ki so bili grajeni v 19. stol., enaki. Bistvena razlika je v stresni konstrukciji po letu 1900. Prej namrec niso delali podov z »gankom«, ampak je bila streha na obeh straneh enako visoka, vezava je bila »na pete«. Po 1900 streha ni vec simetricna, pojavi se nov prostor — »gank«, ki na notranji strani ni zapazen in sluzi za shrambo krme in otepov. Vezava ostresja je v tern primeru »na traklne«. Ko zmetujejo krmo na pod, jo na]­prej podajajo z vilami na »gank« in sele od tod naprej na »wodr« (podstresje), medtem ko so na starih podih skozi odprtino med »panti« metali seno naravnost na »wodr«. 

V zadnji steni poda je skoraj redno odprtina, nekako v visini tretjega ostenka pa do stropa, ki vodi na »swiswa« (svisli). Tu shranjujejo le slamo, ki jo ob mlacvi naloze do stropa. Prostor na podu je velik, saj je se do nedav­nega sluzil za mlacev zita. Z uvajanjem mlatilnic na »gepl« je kljub propadu mlacve s cepci pod se zmeraj imel vlogo osrednjega delovnega prostora. Mlacev z »geplom« se je opravljala pred podom, kjer je v krogu gonila zivina ro­cico »gepla«. Leta 1924 so na pobudo sencurskega zup­nika Janka Siske, ki je bil velik naprednjak — predsednik takratne kmetijske zadruge — pripeijali v Sencur prvo strojno mlatilnico. Ves delovni proces mlacve se od tedaj naprej opravlja na dvoriscu. 
Pri mnogih starejsih domacijah (Ulcar, Blagne, De-belek) lahko vidimo na koncu hleva od tal pa do vrha pod-stresja visok, lesen lijak — »trahtar«, po katerem so metali seno v hlev. »Trahtar« ima spodaj vratca, skozi katera iz­vlecejo nametano seno, od tod pa ga nesejo naprej v jasli. 
Poleg hleva in poda je pri vecjih kmetijah se nekaj gospodarskih objektov, kot na primer »supa« za steljo, »supa za ristngo«, samostojno stojece objekte svinjaka in svinjske kuhinje ter kokosnjak pa najdemo pri vseh kme­tijah. Le nekaterim podom je na koncni strani prikljucena se »supa« za butare in »vislne«, ki je po nastanku naj­mlajsa (visini so manjsi, povezani sopi drobnih vej, ki jih uporabijo, ko podkurijo v peci). Streha poda ne sega vec na ta del, objekt ima lastno posevno streho, imeno­vano »birtah«. 
Kozolec spada na veliki vecini slovenskega ozemlja k vaznim znacilnostim kmeckega doma. Zaradi njihove ka­rakteristicne oblike nikakor ne moremo prezreti stegnjenih kozolcev gorenjske pokrajine, razpostavljenih med njivami in skrbno obdelanimi ravninami. V Sencurju so zastopani le enojni kozolci — »stegnjenci«. Po dolzini so med njimi velike razlike, predvsem glede na stevilo oken, imeno­vanih »stanti«. Kako se je tudi na velikosti kozolcev ka­zala stopnja socialne strukture, naj navedem v ilustracijo nekaj primerov lastnikov iz Sencurja: 

Anton Vidmar, pri Kobasarju, 10 ha obdelovalne zem-Ije, ima 30 »stantov« v kozolcu; Albin Okoren, pri Visnarju, okoli 10 ha obdelovalne zemlje, ima 27 »stantov«; Jozef Kadivec, pri Bolcarju, 8 ha 40 a obdelovalne zemlje, ima 28 »stantov«; Franc Remic, pri Banku, vse zemlje 11 ha, njive 4 ha 28a, ima 21 »Stantov«; Janez Maselj, 7 ha obdelovalne zemlje, ima 9 »stan­tov« ; Miha Kosirnik, pri Levcu, 2 ha obdelovalne zemlje, ima 8 »stantov«; Marija Kristanc, pri Sivnu, 1 ha obdelovalne zemlje, ima 2 »stanta«. 
Kozolci z majhnim stevilom oken so najpogosteje zna­menje majhnih kmetij. Nekateri izmed stegnjenih kozolcev imajo med dvema stebroma sirok podstresek s polozno streho, sloneco na 2 nizkih stebrih, med katerima so po­vecini tudi late. Ta prostor sluzi za shrambo poljskega orodja in vozov v letnem casu. V Senrju so le 4 primeri kozolca s podstreskom, ki ga tu imenujejo »wopa« ali »pwajs« (plasc) in so obenem z vecjim stevilom oken bili znak premoznejsega kmeta. 
Iz gornjih opisov lahko razberemo, da se je socialna razlika mocno kazala tako v stevilu kot v velikosti poslo­pij. Kajzarji, ce na kratko povzamemo, so imeli le naj­nujnejse stanovanjske prostore, od gospodarskih pa le majhen hlev, medtem ko je imel ze najmanjsi kmet poleg vecjih stanovanjskih prostorov in hleva vsaj se pod ter nekaj dvorisca, kar pri kajzarjih zaradi majhnih parcel skoraj ni bilo mogoce. Med seboj pa so se razlikovali tudi kmetje, ker so le najvecji lahko imeli vse zgoraj navedene objekte. 
L i t e r a t u r a 

Blaznik P.: Kolonizacija in kmetsko podloznistvo na Sorskem polju, Razprave SAZU, Ljubljana 1935/11. 
Isti: ZemljiSka gospostva na besniäkem ozemlju; Razprave SAZU, Ljubljana 1935/11. Isti: Obveznosti podloznikov do zemljiäke gosposke v obmou Kranja; 900 let Kranja, Kranj 1960. Britoväek M.: Razkroj fevdalne agrarne strukture; Ljubljana 1964. Ileäi S.: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem; Ljubljana 1950. Isti: Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem; Geografski vest-
nik. Ljubljana. Kos M.: Zgodovina Slovencev; Ljubljana 1950. Isti: Starejäa naselitev na Kranjski ravnini; 900 let Kranja, 
Kranj 1960. 

Kremensek V.: Vasni v obmestju; Slovenski etnograf XX, 
Ljubljana 1968. Melik A.: Kozolec na Slovenskem; Ljubljana 1935. Novak V.: Slovenska ljudska kultura; Ljubljana 1960. Music M.: Obnova slovenske vasi, Ceije 1947. Puhar F.: Besnica pod vplivom industrijskega razvoja, Kranj 
1962. Franciscejski kataster s protokolom, Dunaj 1827; DAS Ljub­

ljana. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1934. Zupnijski arhiv zupnije Senr: Statuts animarum, Knjiga bir­
mancev, Zupnijska kronika Senrja, vse v rokopisu. Rojstne in porocne knjige po letu 1900 — nekdanji Matii urad Senr. 

SOCIAL STRUCURE OF SENCUR IN THE 19<h AND 20*h CENTURY AND ITS REFLEXION IN MATERIAL CULTURE 
The purpose of the study is to give a survey of the deve­lopment of the village Senr from the 19'h century onwards, when it was a real rural center with all its characteristics of antarchial economy, until the beginning of industry in Kranj between the two wars. In a short 50 years period of time, the social structure of the village completely changed. At the begin­ning of the 19th century, the village was completely formed and had a great number of bigger and smaller farms (120) and cha­racteristic groups of cottages at the end of the roads (23 cotta­ges). Great social distinctions among villagers in the 19th and in the 20th century which are most evident in architecture, as well as in customs and manners, reflect the inferior rank of cottagers and their exclusion from the middle class of villagers. The noumber of cottagers has increased since the year 1934 to 87. 
KRANJ IN NJEGOVA SlRSA OKOLICA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA 
(Prispevek h gospodarski in druzbeni zgodovini) 
J02E 20NTAR 
Za dezelnoknezje mesto Kranj, o katerem bomo najprej govorili, je navajalo kot znacilnost porocilo iz leta 1830, da se odlikuje po lepi in prikupni legi in zdravem zraku. V mestu, ki je obsegalo Glavni trg, Konjsko, Ftozno, Svinj­sko in Famo ulico, Pungert ter Kokrsko in Savsko pred­mestje, je le pocasi narascalo stevilo prebivalstva: leta 1817 so nasteli 1712 oseb, leta 1830 1943 oseb (920 mo-skih in 1023 zensk), leta 1850 pa 2019 prebivalcev.1 
Pri popisu leta 1817 so ugotovili 252 his, leta 1830 pa 270. Hise so bile Zidane, ob Glavnem trgu deloma eno, deloma dvonadstropne, v drugih ulicah in v pred­mestjih pa enonadstropne ali pritlicne, na splosno pa v dobrem stanju. Z izjemo malega stevila his, prekritih z opeko, jih je bila vecina kritih z deskami. Kolikor so po­stavili gospodarska poslopja v mestu, so bila zidana in prekrita z lesom; druga gospodarska poslopja, ki so stala pred mestom, kjer so se pricenjala polja, pa so bila lesena in krita s slamo. 74 stanovanjskih poslopij so imeli njihovi lastniki leta 1830 ze zavarovanih proti pozaru, ve­cinoma pri Dunajski zavarovalnici (70), nekaj pa tudi pri Notranjeavstrijski vzajemni zavarovalnici (4).2 
V mestu so bili obrtniki vseh vrst. Za nekdanje neproste (policijske) obrti tudi po ponovni vzpostavitvi avstrijske oblasti (1813) niso vec vpeljali cehovskega ustroja. Mogle pa so posamezne obrtne panoge obnoviti prostovoljno svoje »cehe«, ki pa niso imeli vec prejsnjega znacaja, ker ni bilo clanstvo obvezno. Bili so predvsem dobrodelna drustva in cerkvene bratovscine. Kolikor bomo omenili posamezne obrti, smo se ozirali predvsem na tiste, ki so proizvajale v vecjih kolicinah in za trgovino, na t. i. indu­strijske ali komercialne obrti, kakor so jih tedaj imeno­vali.3 
Med zivilskimi obrtmi so bili v Kranju sorazmemo mocno zastopani pivovarji. Medtem ko se navajajo leta 1786 trije, so bili leta 1830 stirje pivovarji. Tedaj je pri­pravilo na leto 8 delavcev pri stirih kotlih okoli 3000 veder piva. Jecmen so obicajno kupili na tedenskih sejmih v Kranju, hmelj pa so odkupili od boljsih pivovarjev iz Ljub­ljana V petdesetih letih 19. stoletja je dobilo mesto Kranj se peto pivovarno, ki jo je ustanovil Jakob Jalen v pri­zidku bivse kapucinske cerkve. V sedemdeseta leta pa se je uspela obdrzati le pivovarna Petra Mayrja. Pri Mayr­jevih je bilo pivovarstvo ze v rodu: 1760 se omenja v Kranju Jurij Mayr, ki je imel pristavo pred mestom in pivovarno ob Savi. Pivovar Anton Mayr je umrl leta 1844, za njim pa je prevzel obrt Peter.4 
Enako kot leta 1786 so bili tudi 1830 v Kranju stirje mlini: mlin na Savi na 8 kamnov (tecajev; leta 1786 na 6), last grascine Kiselstein, ter trije na Kokri na skupno 10 kamnov, dva v Lajhu, eden pa »v peceh« pod Hujami, katerega stavbo je unicil leta 1915 skalni podor. Pri vseh je bilo zaposlenih leta 1830 skupno 11 delavcev ter so zmleli na leto za potrebe mestnih prebivalcev in okoli­canov okoli 4200 metzen psenice, 1600 metzen rzi, vec kot 1000 metzen jeena, okoli 2900 metzen mesanega zita, 1600 metzen prosene käse in vec kot 2800 metzen ajde. Najvecji kranjski mlin, ob Savi nad mostom, ni imel posebnih rak, marvec so visela mlinska kolesa na zeleznih verigah, ki jih je bilo moc dvigati ali pa spuscati glede na to, kaksno je bilo stanje vode (mlin na ladji). Leta 1832 je mlin pogorel, nakar je grascina Kiselstein zgradila no-vega. Na tem mestu je v sedemdesetih letih 19. stoletja postavil Leopold Jugovic industrijski mlin, ki ga je 1874 prevzel Peter Majdic.5 
Poleg mlina v Lajhu je bila na Kokri tudi zaga, na kateri je leta 1830 en delavec razzagal na leto okoli 100 hlodov trdega in okoli 250 hlodov mehkega lesa v deske razlicne vrste.6 
Okoli leta 1820 je ustanovil Fidelis Terpinc s pomocjo oceta Blaza kocarijo v Lajhu ob Kokri. Ko je kupil Fidelis leta 1825 grascino Fuzine, je kranjsko kocarno prepustil necaku Karlu Florianu ml. Za leto 1830 porocajo, da je zaposlovala 5 delavcev ter da so porabili na leto okoli 300 centov kozje dlake, ki so jo dobivali iz bliznjih kra­jev. Letna proizvodnja je znasala tedaj okoli 2500 kocev. Leta 1838 je izdelovala Florianova kocarna najrazlicnejse volnene odeje, koce iz konjske zime, obloge za oljne stiskalnice in preproge. V sestdesetih letih je zaposlovala 10 delavcev. Potrebno prejo za izdelovanje kocev je v mestni okolici v pozni jeseni in pozimi predlo tedaj okoli 80 druzin. V tehnicnem pogledu je bil obrat bolj skromen.7 
Okoli leta 1834 je ustanovil drugo kocarno v Kranju Valentin Pleiweiss, cigar oce Nikolaj, trgovec in tkalec, se je preselil iz Trstenika in 1782 kupil hiso v Kranju. Ko se je leta 1843 preselil Valentin v Ljubljano, je prevzel kocarno sin Konrad. Podjetje je zaposlovalo tedaj skupno s predicami v okoliskih vaseh okoli 100 ljudi, izdelali pa so letno okoli 5000 do 6000 kosov blaga. Nekaj so ga prodali doma, nekaj pa izvoziii na Stajersko, Korosko, v Trst in druge obmorske kraje.8 
Sorazmerno kmalu sta obe kranjski kocarni prenehali. Po smrti Konrada Pleiweissa leta 1865 je najprej ugasnilo njegovo podjetje, enaka usoda pa je doletela s smrtjo Karla Floriana tudi drugo kocarno. Ob hudi konkurenci uvozenih izdelkov ni bilo vec ugodnih pogojev za nadalj­nji obstoj podjetij. Manjso kocarno je imel sredi 19. sto­letja v Savskem predmestju Jernej Remec; koce je izde­loval tudi Lovro Zupan (u. 1851).9 
Leta 1786 je bilo v Kranju 6 barvarjev. Z nazadovanjem platnarstva in suknarstva v prvi polovici 19. stoletja jim je zacelo primanjkovati dela. Leta 1853 so bili bolje zaposleni le nekako tri mesece na leto. Trajneje se je obdrzala obrt le pri Pircevih, kjer se je uveljavljala ze skozi vec rodov. Matej Pi re je namrec leta 1856, ko je prevzel bar-varsko obrt doma, uredil obrat, ki je zaposloval okoli 100 tkalcev platna po vaseh, zlasti v Besnici in v loskih hribih.10 
Usnjarjev (strojarjev) je bilo v Kranju okoli leta 1740 9, leta 1786 so jih omenjali se 6. Do leta 1830 se je njih stevilo skreilo na 4, do 1875 pa na 2. Leta 1830 je bilo v usnjarstvu v Kranju zaposlenih 6 oseb. Na leto so tedaj predelali okoli 2100 kosov koz volov, krav in svinj, ki so jih nakupili deloma v mestu, deloma pa od podezelanov v okolici. V usnjarstvu se je udejstvoval tudi Blaz Terpinc, ki je kupil leta 1830 svet poleg mlina v Lajhu in napravil tarn usnjarno in mlin za jezice. Cez dve leti je prepustil oboje vnuku Karlu Florianu; ze 1839 je kupil to usnjarno Karel Pollak iz Trzica za sina Jakoba (u. 1856). Dodamo naj se, da so §teli leta 1845 usnjarstvo poleg kocarstva kot najpomembnejso industrijsko dejavnost v Kranju." 
Irhar je bil v Kranju v 18. in 19. stoletju ves cas eden. Leta 1830 je predelal na leto okoli 500 ovejih in kozjih koz; nakupoval jih je v mestu in v okolici.12 
Le krajsi cas je moral biti v Kranju v obratu tudi kam­nolom mlinskih kamnov, ki se omenja leta 1830. Zaposlo­val je 8 delavcev, ki so izdelali na leto od 300 do 400 mlinskih kamnov vecje in manjse velikosti. 
Milarstvo in svecarstvo Jozefa Vaclava Focka (u. 1815), ki ga je nasledil sin Maks (u. 1859), je veljalo kot najbolj donosna obrt v Kranju.13 
Letne sejme v Kranju so 1839 na novo uredili; od tedaj jih je bilo na leto 5: 25. aprila, 1. avgusta, 21. septembra, 
18.
 oktobra in 11. novembra. Sejem 11. novembra, ki ga je dobilo mesto sredi 17. stoletja, je bil namenjen zlasti trgovini z zivino, predvsem s konji. Se vedno so bili zelo pomembni kranjski tedenski sejmi za kmetijske pridelke, praviloma vsak ponedeljek. Tedaj so prinasali prebivalci bliznjih vasi na prodaj viske svojih pridelkov, posebno pa so dovazali trgovci z zitom razlicna zita, vecinoma psenico, ki so jo nakupovali v kranjski okolici ali pa v Ljubljani. Po obsegu je bil kranjski tedenski sejem naj­vecje in najboljse trzisce za zito v dezeli. Cene, ki jih je dosegalo zito na sejmu v Kranju, so priobcevale tudi ljubljanske Novice. V Kranju so kupovali zito za gorenjske fuzine, nakupovat so prihajali tudi s Spodnje Koroske in Stajerske, ob slabih letinah celo s Tirolske, Salzburske in iz Italije. V sestdesetih letih 19. stoletja je bil tedenski sejem za zito sicer se zivahen, toda kolicina prodanega zita je mocno nazadovala.14 

Tudi pomembnejsi kranjski trgovci v prvi polovici 


19.
 stoletja so se razvili predvsem na podlagi trgovine z zitom, zivino (zlasti s konji) in drugimi podezelskimi pridelki, predivom in platnom. Taki trgovci so bili tedaj Ignacij Groselj (u. 1837), Franc Killer (medtem ko je bil med najpomembnejsimi trgovci Kranja v sestdesetih letih Viljem Killer), Janez Lapajne (u. 1833), Anton Lokar (u. 1835; sin Konrad je ustanovil manufakturo s siti v Stra­ziscu), Jurij Marencic (u. 1847; trgovec je bil tudi sin Ivan), Franc Ks. Oman (kranjska trgovca sta bila ze N. Oman, omenjen leta 1758 in Ivan Oman na zacetku 19. sto­letja), Valentin Pleiweiss (u. 1866; ki pa se je preselil v Ljubljano), Joze Stroj, Blaz Terpinc (u. 1836; ze s 16 leti je pricel delati v ocetovi trgovini tudi sin Fidelis, vnuk Karel Florian pa jestopil v trgovino svojega deda leta 1829; 


— Brat Blaza Terpinca, Anton, ki je u. 1825, je imel v Kranju tkalnico muslina.), Franc Tevzelj (u. 1835) ter Franc Wagentrutz, ki je bil tudi spediter (1804 je kupil od Andre-ja Bolaja bivso kapucinsko cerkev in 1811 po pozaru mocno prizadeto stavbo bivsega kapucinskega samostana ter ju uporabil kot skladisea in hleve). Z zeleznimi izdelki iz Krope in Kamne gorice je trzil Luka Bodlaj (u. 1813), njegov sin Franc Ks., ki je nadaljeval ocetovo trgovino, pa se je preselil v Kropo. V Kranju je bilo tudi vec kra­marjev, ki so prodajali blago na meter in specerijsko blago.15 
Vecina kranjskih mescanov se je ukvarjala tudi s kme­tijstvom, nekateri so se prezivljali v prvi vrsti od tega. V posesti so imeli veckrat 1 do 3 njive, posamezne trav­nike, pasnike in gozdove, vecinoma kot prosto lastnino. 
Splosna gospodarska podoba mesta se v prvi polovici 

19. stoletja v primerjavi s casom pred tern ni bistveno spremenila. Se vedno je veljalo to, kar je o Kranju zapisal leta 1780 tehnolog Benedikt Hermann, namrec, da je mesto sila neznatno v primerjavi z zivahno delavnim Trzi­
16 

cem.Prikazane pridobitne gospodarske dejavnosti so da­jale podlago zelo tankemu premoznejsemu sloju mesca­nov, medtem ko je bilo leta 1830 v mestu 411 gostacev. Oba ta podatka nazorno razodevata takratno socialno strukturo mesta. 
Agrarno podezelje 
(Stanje okoli leta 1830) 
Pretezna vecina prebivalstva v sirsi okolici Kranja, ki je obsezena v tern prikazu, se je prezivljala s kmetijstvom. Naslednja razpredelnica prikazuje stevilo in velikost kme­tijskih gospodarstev po posameznih kategorijah, kakor so se oblikovale v dotedanjem razvoju: 
Pisana podoba stevila gruntov (hub) je rezultat njiho­vega drobljenja. Da bi pojasnili vzroke, ki so vplivali na drobljenje hub, bomo napravili primerjavo z gibanjem prebivalstva (za cas, za katerega so na voljo podatki):17 
Povsem jasno je iz gornjega razvidno, da je prihajalo do mocnejsega drobljenja gruntov v naseljih s stevilnejsim prebivalstvom. Obratno lahko tudi ugotovimo, da so v naseljih z malim prirastkom prebivalstva praviloma le v manjsi meri delili grte. To nam dovoljuje sklepati, da je na splosno drobljenje hub povezano z narascanjem stevila prebivalstva. Iz gornje primerjave pa je treba iz­vzeti vasi Bitnje in Strazisce, kjer je treba upostevati moc­nejso neagrarno dejavnost. 
Iz obravnavanega obmocja imamo na voljo ugotov-Ijene podatke o posestni strukturi za prejsnja obdobja le za losko ozemlje.'8 2e primerjava z njimi kaze, da je npr. prihajalo do nekaterih delitev gruntov tudi od srede 
18. stoletja dalje (na splosno se bomo pri primerjavah omejevali na ta cas). Kar zadeva morebitno narascanje 
Katastrska obna 1754 1817 1830 (m. + 1.) 
Babni vrt ....... 402 361 451 (230 + 221) Bela 550 513 698 (325 + 373) Bitnje 653 741 976 (454 + 522) Breg ob Kokri 536 634 648 (282 + 366) Britof 212 226 330 (159 + 171) Circe 164 190 210 (86 + 124) Gorice 258 283 356 (177 + 179) Hrastje 250 284 (132 + 152) Huje 22 68 103 (52 + 51) Jo§t nad Kranjem 220 217 263 (133 + 130) Klanec . 113 145 185 (78 + 107) Kokra . 318 298 387 (187 + 200) Kokrica 489 479 620 (284 + 336) Naklo 351 316 353 (162 + 191) Okroglo 86 91 104 (52 + 52) Pivka 127 159 182 (89 + 93) Predoslje 289 334 356 (163 + 193) Primskovo 317 337 387 (166 + 221) Rupa 182 181 205 (90 + 115) Spodnja Besnica 187 222 252 (123 + 129) Spodnje Jezersko .... . 198 (100 + 98) Srednja vas 157 191 252 (128 + 124) Strahinj 272 424 420 (193 + 227) Strazisce 887 876 1259 (588 + 671) Struzevo 96 114 151 (72 4- 79) Suha 223 165 219 (104 + 115) 
Sencur 692 816 (372 + 444) Tenetise 136 162 182 (79 + 103) Tupalie 195 287 722 (340 + 382) Zgornja Besnica 290 323 380 (178 + 202) Zgornje Jezersko 306 (156 + 150) 
stevila kajzarjev, ki so imeli nekaj zemlje, izgleda, da se je sorazmerno mocno povecalo stevilo kajzarjev sploh, gotovo pa je bilo takih, ki jim je uspelo pridobiti tudi nekaj zemlje, zelo malo. 
Posestni kategorjji, oznaceni kot Vs he ter kajza z zemljo, sta po velikosti zelo blizu, razlikujeta se predvsem po svojem nastanku. Medtem ko je treba iskati izvor prvih posestev v delih hub, pa so nastale kajze na pod-lagi krcenja. Razlikovanje med kajzarji z zemljo in kajzarji brez zemlje ali z neznatno povrsino zemlje (bajtarji, ko­carji) se je pricelo leta 1754 ob davcni rektifikaciji zaradi stopnje obdavcitve; prve so §teli kot Ta he. Ponekod so take kajze imenovali tudi domce. 
Zelo ocitni odstopi od obicajnih velikosti kmetij v Kokri in na Jezerskem gredo na racun obseznih gozdnih povrsin, pri cemer imajo kmetije vse zemljise okoli doma v enem celku.19 
Razmerja med posameznimi kategorijami zemljisc leta 1830 prikazuje naslednja razpredelnica: 
CO 
.ills 

Katastrska obna > 2 > 10 
> t/> a> co 
2° S.E»-5o 

Babni vrt .... 230 344 323 190 22 902 Bela 284 321 201 220 29 872 Bitnje 594 152 218 38 875 Breg ob Kokri . . 280 490 150 178 51 1818 Britof 256 58 10 45 
Circie 218 21 41 5 63 
Gorie 136 186 65 20 245 Hrastje 449 28 68 8 198 Huje 54 13 34 7 Jost nad Kranjem .10 8 113 82 58 418 Klanec 143 8 36 38 Kokra 153 538 2295 1031 7 4012 
Kokrica 297 259 91 21 634 Naklo 213 32 31 10 233 Okroglo 87 5 40 9 169 Pivka 94 18 14 6 217 
Predoslje ... . 254 71 43 14 296 Primskovo .... 482 42 58 8 125 Rupa 131 15 27 7 73 Spodnja Besnica . . 97 54 31 13 109 Spodnje Jezersko . 75 288 828 565 2805 Srednja vas .. . 86 135 199 8 531 Strahinj 213 54 31 19 81 
Strazise ... . 352 175 194 33 591 
Struzevo 72 18 35 5 17 Suha 214 24 54 10 359 Sencur ..... 885 116 77 16 517 Tenetise ... . 49 163 20 151 Tupalice 572 58 115 26 401 Vojvodin borst . . 3 99 9 1747 Zgornja Besnica . . 129 199 659 19 1858 Zgornje Jezersko . 219 472 193 899 3729 
Zaradi usmerjenosti kranjskega podezelja v proizvod­njo zitaric je na sploSno mocno prevladovala orna zemlja, kolikor so to le dopuscale pedoloske okoliscine. Lahko trdimo, da je povrsina orne zemlje v casu, ki ga obravna­vamo, na kranjskem obmocju dosegla svoj visek. Proces venja orne zemlje se namrec ni zaustavil tudi v drugi polovici 18. stoletja. Pospesevala ga je tudi delitev skup­nih pasnikov. Tako je npr. sencurska soseska leta 1788 ob delitvi gmajne Resje trdila, da nima primskovska sose­ska ni vec terjati od te gmajne, ker je ze tako prevec podorala, kot ji je slo.20 
Sredi 18. stoletja je bil v okolici Kranja predvsem v navadi trileten kolobar, pri katerem so pustili tretje leto njive v prahi. Na njih je tedaj rasla trava ali pa tudi ze detelja in se pasla zivina. Zasledimo tudi polletno praho, kjer so pasli na njivah od jeseni do konca pomladi, poleti pa so posejali ajdo (t. i. ajdo po prahi za razliko od ajde po strniscu). V hribovitem svetu in na posebno slabih tleh so puscali njive pod praho vec let (tudi 4—6). Prvo leto po prahi so obicajno sejali rz ali oves.21 
Nekako v letih 1750 do 1780 so priceli v vedno vecjih mnozinah sejati deteljo, kar je imelo za posledico opusca­nje prahe. Ob sestavljanju Jozefovega katastra okoli leta 1785 je v kranjski okolici ze prevladoval obdelovalni si-stem po stiriletnem menjavanju brez prahe.22 Na splosno pa so zelo hitro — nemara se v 18. stoletju — presli na se bolj intenzivno obdelavo. 
Na obmocju, ki ga obravnavam, so okoli leta 1830 sejali oziroma sadili psenico, rz, jecmen, oves, proso, ajdo, repo in deteljo, v majhnih kolicinah krompir, zelje, Ian in strocnice, ponekod tudi rumeno repico in konopljo (slednjo v Circicah, na Hujah, Klancu in Primskovem). Lan so gojili v kranjski okolici nekoliko vec le v naseljih katastrske obcine Jost, v Zgornji in Spodnji Besnici ter na Jezerskem, v blizini Kranja — vendar pa ze zunaj obmocja, ki ga obravnavam — pa zlasti se v okolici Skofje Loke in Smlednika. Nekaj vec krompirja so sadili kranjski mescani, sicer pa v naseljih katastrske obcine Jost, v Kokri in na Jezerskem; v zadnjih primerih gre za kraje, kjer je bil pridelek zitaric zelo skromen. Bolj je bil razsirjen krompir v okolici Kamnika, Trzica in Radov-Ijice. Koruze v kranjski okolici leta 1830 se niso gojili, pac pa jo srecamo tedaj v okolici Radovljice in Trzica. 
Kranjsko obmocje je bilo torej predvsem usmerjeno 
v gojitev zitaric in zato tudi niso dobile nove kulture, ki so 
jih drugod ze vpeljali ob takratni agrarni preobrazbi, 
enakega odziva. S tern v zvezi naj omenimo, da so priceli 
kmetje saditi krompir v kranjski okolici okoli 1800 do 1810. 
Na pristavi grascine Brdo pri Kranju zasledimo krompir 
prvic ze 1787, ko so ga pridelali nekaj koSar. Pri istem 
gospostvu so posadili leta 1792 prvic en mernik koruze.23 
Leta 1830 je prevladoval na kranjskem obmocju pri 
njivah boljse kakovosti sistem menjavanja kultur na 7 let 
s §tirikratnim gnojenjem, pri njivah srednje in slabse 
kakovosti pa s trikratnim gnojenjem. 
Razlika v kulturah pri njivah srednje in slabse kako­
vosti v primerjavi z boljsimi njivami je bila torej ta, da so 
sejali namesto jecmena oves in da so v drugem letu 
vrstenja opustili repo in gnojenje. V Naklem, na Pivki in 
v Strahinju so pri njivah druge kakovosti gornje menjavanje 
posevkov toliko spremenili, da je prisel oves na vrsto ze tretje leto, zato pa so druge kulture pomaknili za eno leto nazaj. Bile so v navadi tudi razne druge krajevne poseb­nosti. Njive srednje in slabse kakovosti so prav tako stirikrat gnojili, kar je omogocalo, da so sadili repo (Huje, Predoslje, Rupa, Tupalice). Na njivah srednje in slabse kakovosti so prav tako sejali jecmen, zaradi cesar so kolobar podaljsali na osem let (Bitnje, Predoslje, Stra­zisce). Na slabsih njivah so sejali psenico le enkrat, za­radi cesar so obdelovalni sistem skrcili na sest let (Okroglo, Primskovo, Struzevo, Sencur). 

Njive boljse  kakovosti  Drugi letni pridelek  
leto:  psenica, gnojenje  ajda  
leto:  rz  repa,  gnojenje  
leto:  psenica.l gnojenje v 3.  
leto:  proso,  J ali 4. letu  ajda  
leto:  rz  ajda  
leto: leto:  jecmen, gnojenje detelja  setev  detelje  

Njive srednje in slabse kakovosti Drugi letni pridelek 
1.
leto: psenica, gnojenje ajda 

2.
 leto: rz ajda 

3.
leto: proso, gnojenje 

4.
leto: psenica ajda 

5.
 leto: rz ajda 

6.
leto: oves, gnojenje setev detelje 

7.
 leto: detelja 


V primerjavi z doslej obravnavanimi ravninskimi kraji so bili v krajih s slabsimi klimatskimi pogoji predvsem v navadi sedemletni kolobarji, ki pa so jih razsirili se za eno leto, kjer so gojili Ian ali krompir; morali pa so v tem casu gnojiti petkrat (pri 9-letnem podaljsanem vrstenju z lanom in krompirjem 6-krat). V naslednjem navajam nekaj primerov menjavanja kultur v takih krajih (na njivah boljse kakovosti): 
Spodnja in Zgornja Besnica Drugi letni pridelek 

1. 
leto: lan, gnojenje ajda 

2. 
leto: psenica, gnojenje3) ajda 

3. 
leto: rz repa, gnojenje 

4. 
leto: proso 

5. 
leto: psenica, gnojenje ajda 

6. 
leto: rz ajda 

7. 
leto: jecmen, gnojenje setev detelje 

8. 
leto: detelja 


Babni  vrt,  Bela, Breg, Gorifie, SrednjaTenetiäe   vas,  Drugi letni pridelek  
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.  leto: leto: leto: leto: leto: leto: leto:  psenica, gnojenje proso psenica, gnojenje jecmen, gnojenje rz oves, gnojenje detelja  repa, gnojenje ajda ajdab) ajda setev detelje  

a)polovicno gnojenje; b) kulture 4. in 5. leta so ponekod v ob-ratnem vrstnem redu. 
Kokra  Drugi letni pridelek  
1. leto:  psenica, gnojenje  repa,  gnojenje  
2. leto:  jecmen, gnojenje  
3. leto:  oves  
4. leto:  psenica, gnojenje  ajda  
5. leto:  rz  ajda  
6. leto:  oves  
7. leto: 8. leto:  jecmen, gnojenje detelja  setev  detelje  

Le pri Sencurju naletimo (na 34 oralih) se na eksten­zivnejsi nacin obdelave pol], na tako imenovane preloge (Trischfelder), na katerih so sejali rz, ajdo in oves, med nekajletno praho pa pasli zivino. 
Ozimno zito so priceli sejati sredi meseca septembra (v Naklem, Pivki, Srednji vasi in Strahinju v drugi polovici meseca septembra); setev je trajala do konca oktobra in vcasih se v mesec november (v Bitnjah, pod Jostom, v Spodnji Besnici, Straziscu in Zgornji Besnici le do za­cetka novembra; na Jezerskem v zacetku septembra). Jaro zito so sejali pri ugodnem vremenu v mesecu marcu (v Babnem vrtu, na Beli, Bregu, v Goricah in Tenetisah, to je v krajih v podnozju gora, tudi v zacetku aprila, v Kokri v aprilu, na Jezerskem v zacetku maja), nekoliko kasneje so sadili krompir, nato proso, v mesecu juliju pa se drugi letni pridelek, ajdo in repo. Ozimina je dozorela v mesecu juliju (na Jezerskem sredi ali konec avgusta), oves nekoliko kasneje, proso proti koncu avgusta in v zacetku septembra (v Bitnjah, pod Jostom, v Spodnji Besnici, Straziscu in Zgornji Besnici v mesecu septembru; v Britofu, Naklem, Pivki, Srednji vasi in Strahinju proti koncu septembra in v zacetku oktobra, v Kokri v oktobru), ajda in krompir v oktobru ter repa in zelje v pozni jeseni; strocnice so spravili s polja proti koncu avgusta (v Bab­nem vrtu tudi v zacetku septembra). Odstopanja od splo§­nega pravila so nastajala predvsem zaradi klimatskih razlik. 
Orno zemljo so na splosno marljivo obdelovali; ves gnoj, ki so ga pridelali, so uporabili izkljucno za polja, vendar kolicina gnoja ni zadostovala, zlasti se, ker so za njegovo pripravo uporabljali zvecine steljo. Na splosno so menili, da je bilo okoli 1830 na obravnavanem obmocju poljedelstvo na najvisji stopnji v Naklem, Pivki, Srednji vasi in Strahinju, kjer da so se posestniki ukvarjali pred­vsem s poljedelstvom. 
Na splosno sta dajali psenica in ajda relativno naj­boljsi pridelek. Na Jezerskem je bil glavni pridelek oves. Leta 1830 so izranali naslednji poprecni letni pridelek pri njivah boljse kakovosti (racunano na 1 oral): 
Kakovost zit je bila na splosno srednje dobra, v Na­klem, Pivki in Strahinju nekoliko boljsa, v Kokri pa z iz­jemo psenice in ovsa komaj srednje dobra. Ker niso 
Psenica Rz Jecmen Katastrska obäina 
metzen metzen metzen 
Babni vrt . . . 11 12 14 Bela 11 12 14 Bitnje .... 11 12 13 Breg ob Kokri 11 12 14 Britof .... 7 8 10 Cire .... 10 10 12 Gorice .... 12 12 15 Hrastje .... 10 10 12 Huje 10 11 12 Jo§t nad Kranjem 10 10 12 Klanec .... 10 10 12 Kokra .... 10 10 17 Kokrica .... 10 10 12 Kranj .... 13 13 16 Naklo .... 12 12 14 Okroglo . . . 9 9 11 Pivka .... 
12 12 14 
Predoslje . . . 9 10 12 Primskovo . . . 
9 10 12 Rupa 13 13 16 Spodnja Besnica. 10 10 12 Spodnje Jezersko 4,5 11 19,5 Srednja vas . . 11 12 14 Strahinj .... 12 12 14 Strazisce . . . 13 13 16 Struzevo . . . 9 9 11 
Suha 10 10 12 Senr .... 10 11 13 Teneti§e . . . 9 9 12 Tupalice . . . 10 10 Zgornja Besnica 11 11 13 Zgornje Jezersko 5 12 21 
posebno pazili pri ciscenju semena, sta bili psenica in rz zaradi pogostega sejanja dokaj plevelnati; nekoliko bolje je bilo v tern pogledu v Naklem, Pivki in Strahinju. Na splosno je bila psenica rada snetljiva, k cemer je najvec prispevala uporaba premalo izsusenega semena. 
Za travnike so obicajno skrbeli le toliko, da so spo­mladi odstranili listje ali sicersnjo steljo ter zravnali krtinS in mravljisca. Ponekod so imeli na travnike speljane jarke, ki so sluzili za napeljavo gnojnice in za namakanje z vodo, ki se je nabirala ob mocnem dezevju v stranskih jarkih cest. Nasprotno pa so na primer v Tenetisah, kjer so bili travniki mocvirnati, sluzili jarki za odvodnjavanje. Razen namakanja z gnojnico drugacno gnojenje travni­kov ni bilo v navadi, ker so ves gnoj namenili za polja. 
Kar zadeva sadno drevje, so sadili v Kranju in okolici jabolka, hruske, slive in orehe. Cesnje so gojili le v Kra­nju, najblizji okolici Kranja (Primskovo, Strazisce, Jost) 
, Laneno 

Oves Proso Ajda Repa Detelj '-an seme Krompir metzen metzen metzen metzen funto centov me t ze n metzen 
18 16 9 100 42 18 16 9 100 42 15 11 120 42 18 16 9 100 42 14 8 80 30 15 10 100 40 
21 18 10 100 49 15 10 100 40 15 10 100 40 14 9 90 40 500 90 15 10 100 40 
18 8 80 40 15 10 90 40 20 14 120 50 18 12 100 48 3 9 80 40 18 12 100 48 
14 15 9 90 32 15 10 100 36 20 14 120 50 15 10 120 48 450 
40 36 
17 16 9 100 42 18 12 100 48 18 13 120 50 15 9 90 40 15 10 90 36 18 10 100 40 
10 15 8 100 42 15 10 90 36 16 10 120 50 500 
44 36 

in pod gorami (Gorice, Tupalice, Kokra). Drevje je bilo vole, krave, mlado govejo zivino in ovce. Perutnina je bila deloma plemenite, deloma neplemenite sorte, le v Kranju tu zelo malo razsirjena. Prasice so kmetje v teh krajih so sadili vecinoma cepljeno drevje. obicajno kupili sele v pozni jeseni in jih nato spitali za 
zakol, medtem ko so na Jezerskem sami gojili prasice. Od zivine so gojili na obravnavanem obmocju konje, Stevilcno stanje prikazuje naslednja razpredelnica: 
Katastrska obcina 
Babni vrt . . . 
Bela Bitnje 
Breg ob Kokri 
Britof 
Circice . . . . Gorice Hrastje . . . . Huje Jost nad Kranjem 
Klanec . . . . Kokra Kokrica . . . . Kranj Naklo Okroglo . . . . Pivka Predoslje . . . . Primskovo . . . Rupa Spodnja Besnica . Spodnje Jezersko . Srednja vas . . Strahinj . . . . Strazisce . . . . Struzevo . . . . 
Suha Senr . . . . Tenetise . . . . Tupalice . . . . Zgornja Besnica . Zgornje Jezersko . 
Konji 
49 
20 
50 
18 
3 
15 
20 
12 
6 2 12 5 34 110 24 
11 
36 
27 
8 
14 
10 
10 
11 
39 
8 
12 
29 
17 
39 
23 
10 
Voli 
48 
57 
50 
44 
27 
26 
26 
55 
4 
42 
12 
30 
36 
5 
14 
20 
13 
36 
37 
23 
36 
24 
10 
12 
50 
12 
31 
86 
16 
51 
29 
68 
Krave 
140 77 70 73 33 36 80 76 11 42 26 54 80 152 40 22 20 30 68 35 40 41 36 30 78 21 42 160 49 112 140 82 
Mlada goveja zivina 
120 84 80 118 43 39 54 50 10 63 30 180 52 32 22 28 12 26 59 22 50 32 40 50 115 27 45 74 63 78 76 102 
Ovce 
250 180 20 
160 15 43 20 120 24 50 20 1000 23 
95 
6 10 13 33 14 15 
272 50 12 50 12 20 
160 10 90 72 
304 
Praäici 
44 
78 

V  naslednjem prikazujemo  se  stevilo  zivine, ki jo je imelo poprecno  eno  kmetijsko gospodarstvo:  
Katastrska obcina  Konji  Voli  Krave  Mlada goveja Zivina  Ovce  Praäifii  
Babni vrt . . . Bela Bitnje ... . Breg ob Kokri . Britof ... . Circice ... .  2 2 2 1 2 1  2 2 2 ali 2 ali 2 2  3—4 2—3 3 1—2 3 2  3 2 3 1—2 2 2  8—10 8—10 10—12 3—4 12—14  

20 305 
Katastrska obäina  Konji  
Gorice  1  
Hrastje  1  
Huje  1  
JoSt nad  Kranjem  
Klanec  1  
Kokra  1  
Kokrica  2  
Kranj  2  
Naklo  2  
Okroglo  
Pivk a  ali 12  
Predoslje  1  
Primskovo  2  
Rupa  2  
Spodnja  Besnica  1  
Spodnje  Jezersko  
Srednja vas  1  
Strahinj  2  
Strazisce  ,.  
ah  
Struzevo  2  
Suha  2  
Sencur  .  :  1  
Tenetiäe  2  
Tupalice  2  
Zgornja  Besnica  2  
Zgornje  Jezersko  

Iz razpredelnic je razvidno, da so redili kmetje soraz­merno malo zivine; vzrok je bil v pomanjkanju krme. Ker so gojili predvsem zito, so pustili le malo travnikov, pas-niki pa so bili na splosno slabi. Na Jezerskem so imeli konje le oni prebivalci, ki so se ukvarjali s prevoznistvom. 
Konji so bili obicajne lazje gorenjske pasme in so jih kmetje deloma sami vzredili, deloma pa so jih kupovali na bliznjih zivinskih sejmih, zlasti v Kamniku, Mengsu in Ljubljani. Na Jezerskem so imeli konje tezke koroske pasme in so jih vecinoma kupovali na sejmu v St. Vidu na Koroäkem. V glavnem so konje krmili v hlevih s senom, deteljo in slamo v obliki rezancev; oves so dobivali konji kot dodatek navadno le pri tezjih delih na polju ali pri pripregi. Le po kosnji otave so jih tu in tarn vcasih tudi gnali na paso. 
Rogata zivina je bila prav tako lazje domace gorenjske pasme, na Jezerskem pa koroske srednje pasme in svetlo rjave, vcasih tudi temno rjave barve. Bolj razvita je bila zivinoreja na primer na brdskem gospostvu, kjer so leta 1790 narocili iz Svice stiri krave pincgavske pasme.24 
Mlada  
Voli  Krave  goveja zivina  Ovce  Praäiii  
2  3—4  4  8  
2  2  2  12—14  
1—2  3  2  
1—2  3  2  10—12  
2  3  2  
2  2—3  3—4  20—30  
ali 2  3—4  2  
4—5  1  
ali 3  4  3  
2  3—4  2  2—3  
2  4—5  3  
1  4  2  
ali 2  3  2  3—4  
5  3  
1  6  7  2 za pitanje,  
2  2—3  3—5  15—50  3—4 za  
2  2—3  2  12—16  rejo  
ali 3  4  3  
1 2  2  2  10—12  
1  3  2  3—4  
2  4  2  
2  2  2  12—14  
4  5  
2  3  2  10—12  
ali 3  6  4  
2  3—5  5—7  10—50  2 za pitanje,  
3—4 za  
rejo  

Vole, ki so jih uporabljali pri poljedelskih opravilih in namesto konj za vprego, so po veni vzredili doma; vca­sih so jih tudi kupili ali pa jih sem in tja tudi zamenjali. Krmili so jih v glavnem v hlevih s senom, deteljo in pred­vsem s slamo v obliki rezancev; pozimi, kadar je bilo malo ali pa ni bilo nobenega dela, so jim vcasih pokladali samo slamo. Na paso so jih malo gnali, posebno ker krma, ki bi jo dobili v gozdovih, ni zadostovala. 
Drugo rogato zivino so obicajno kmetje tudi sami vzre­dili. Kolikor je dopuscal letni cas, so jo gnali na paso. mimo tega pa tudi krmili doma s svezo krmo, predvsem z vrtov, pa tudi s plevelom, ki so ga opleli na polju. V jeseni in prek zime so jo bolj skopo krmili z odpadki zelja in repe ter z mesanico otave ali detelje in slame. 
Ovce so bile v ravninskih predelih obicajne pasme, za razliko od ovc na Jezerskem, kjer so bile boljse pasme, vecje in so tudi dajale boljso volno. Med letom so ovce povsod pasli, pozimi pa so jih doma skopo krmili z listjem in slamo. 
Potem ko so prasie v kasni jeseni obicajno kupili od trgovcev s prasici, so jih spitali doma z bucami, krom­pirjem in drugo zelenjavo. Kmetje na Jezerskem pa so prasice, ki so bili srednje rasti in crne, nekateri tudi sive barve, vzredili sami. Povsod so poleti prasice pasli sicer pa krmili s kuhano, travo, pozimi pa z odpadki raznih vrst zit, ki so jih poparili z vrelo vodo. 

Pomen pase pri reji zivine je bil torej na splosno se dokaj velik. Pri vecini kmetov o krmljenju zivine v hlevih se ni moc govoriti. Pasli so v glavnem na ozarah, na manjsih zemljiscih, poraslih s travo, v blizini stanovanjskih zgradb (pogosto so na njih tudi gojili sadno drevje), pa tudi med raznimi kulturami, na travnikih po kosnji sena oziroma otave, na posebnih pasnikih, ki so bili obicajno skupna last in zelo slabi ter v gozdovih. Kolikor so po­nekod delili skupne pasnike, so zlasti take, ki jih je bilo moc pretvoriti v njive ali travnike. V splosnem so bili skupni pasniki v zelo slabem stanju. 
Poseben pomen je sei pasi v planinskih krajih. Na Jezerskem in v Kokri, kjer so bili na voljo obsezni pasniki, so gnali na paso vecino rogate zivine od pomladi do jeseni, le molzni in vprezni zivini so pokladali v hlevu se nekaj sena in slame. 
Iz vecine vasi v vznozju planin so gnali na paso tudi na planine. Na severnem pobocju Storzica sta lezali pla­nina Pri Krnicarju, skupna last vasi Babni vrt, in planina Na Poljani, last vasi Povlje. Ker sta bili strmi, so gnali na planini vecinoma le ovce (na pianino Pri Krnicarju okoli 150); tarn so ostale 6 do 8 tednov. Vas Baselj je imela pianino visoko na juznem pobocju Storzica, na meji s Korosko (v katastrski mapi oznacena z ledinskim imenom Gora). Ker je bila prav tako strma, so gnali na paso naj­vec le ovce, pasa pa je trajala od Petra in Pavla (29. ju­nija) do Jerneja (24. avgusta), torej priblizno osem tednov. Tu se je paslo do 20 rogate zivine in do 160 ovac. Na Zaplati sta bili dve planini, eno je imelo imenje Preddvor, druga pa je bila last vasi Breg, Mace, Nova vas in Pred­dvor. Na prvi planini, ki ni bila prevec oddaljena od na­selij, se je paslo poprecno 40 rogate zivine, pri cemer so mogli gnati na paso, ki je trajala od osem do deset ted­nov, proti odskodnini tudi kmetje. Drugä planina, ki je lezala precej visoko, zvecine obrnjena proti severu in vzhodu proti koroski meji, je bila strma, tako da so se mogle na njej pasti le ovce, po stevilu okoli 150. Obstajala so pravila o tem, kdaj so gnali zivino na pianino, pasa pa je bila zaradi visoke lege zelo kratkotrajna; pricenjala je 
v zacetku julija in se je ob koncu avgusta ze zakljula. Planine v Kokri so lezale prav tako visoko in strmo, med gozdovi in golim skalovjem, obrnjene deloma proti za­hodu, deloma proti jugu in od posestnikov oddaljene dve do stiri ure hoda. Zaradi sibke ruse so mogli pasti le ovce. Na pianino Dolga njiva, katere lastnik je bil Jozef Roblek, so gnali na paso, ki je trajala sest do osem ted­nov (drugi kmetje seveda proti odskodnini) 250 do 300 ovac. Pianino v Kokrskem sedlu je imelo sicer v lasti gospostvo Brdo pri Kranju, ki pa jo je dalo v dedni zakup Jozefu in Alesu Suhadolniku. Pasa je trajala prav tako sest do osem tednov, paslo se je od 160 do 180 ovac. Ko sta dobila Suhadolnika pianino v zakup, je bila se majhna po obsegu, scasoma pa so jo povecali, s tem da so iztrebili nepotrebna drevesa in grmicevje. Mimo teh je bila se Povsnarjeva planina (lastnik Lovrenc Povsnar). Na splosno pa na planinah v Kokri niso obstajala pravila 
otem, kdaj so gnali zivino na paso, temvec so se ravnali po okoliscinah. Vec planin je bilo tudi na Jezerskem, kjer je trajal pasni cas od 24. junija do 8. septembra. 
Na obravnavanem obmou so bile okoli leta 1830 znatne povrsine pokrite tudi z gozdovi. Ponekod naletimo na primere, ko so nedavno pred tem vec ali manj po­vecali gozdne povrsine (Circice, Hrastje, Primskovo, Sen-cur) z namenom, da bi si zagotovili potrebno steljo. Skoro vse nove gozdne povrsine so nastale tako, da so s semeni dreves posejali slabse njive in pasnike. 
Izraba gozda (za kurjavo, gradnje in druge potrebe) se je ravnala v prvi vrsti po moznostih, ki so obstajale za pridobivanje stelje. Kjer so bili na voljo manjsi gozdni kompleksi, so kmetje — da bi imeli potrebno steljo — navadno izsekavali v njih le odvisen in nepravilno rascen les. Obratno pa so vecje gozdove, ne glede na starost lesa pogosto zelo mocno in nenacrtno izsekavali, v glavnem prebiralno, deloma pa tudi na golosek. Tako je bilo stanje na primer v Udenborstu, ki so ga turjaski knezi leta 1804 razdelili med vse, ki so imeli v njem pravico drvarjenja.25 Splosna podoba na obravnavanem obmocju je bila ta, da so manjäe gozdove zelo malo izkorisli, medtem ko so bili veliki gozdovi mocno opustoseni. Temu je treba dodati se to, da skoraj v vseh vecjih gozdovih niso pazili na izboljsanje in vzdrzevanje gozdnih poti. Zato se je po­gosto dogajalo, da nekoliko bolj oddaljenih ali teze do-stopnih predelov sploh niso izkorisli in je les v gozdo­vih segnil. 
Pridobivanje stelje je dosegalo obicajno tak obseg, da ni bilo le v nasprotju z gozdnimi redi, marvec je celo 
20* 307 
skodovalo kakovosti zemlje; neredko so namrec odstra­njevali obenem celotno gornjo plast zemlje. Za steljo so obsekavali tudi dosegljive veje dreves. V vecini gozdov so tudi pasli. Vse to pa je obcutno zmanjsevalo prirastek lesa. 
* 

Celotna proizvodnja kmetije je bila na obravnavanem obmocju v glavnem namenjena za lastne potrebe. Visek zitaric je nastal navadno le v posebno rodovitnih letih. Reja zivine za prodajo na splosno ni bila v navadi; le vcasih so mogli prodati kak visek, ki je nastal pri teletih ali pa, kadar je slo za starejso zivino, ki ni bila ve za drugo rabo ter so jo spitali in prodali za zakol. Nekoliko vec so redili zivine (zlasti telet in ovac) za prodajo v pla­ninskih krajih (Tenetise, Gorice, Kokra, Jezersko). V teh krajih so tudi trgovali z maslom, ki so ga pridelali. Da bi si oskrbeli obleke, so ovcjo volno in Ian (kolikor so ga pridelali) v prvi vrsti porabili za lastne potrebe. Kar so imeli kmetje od svojih pridelkov za prodaj, so prodali bodisi v okolici ali pa na tedenskih sejmih v Kranju. Z Jezerskega so vozili na prodaj na tedenski sejem v Zelez-no Kaplo, ovce pa zlasti na letni sejem v Pliberk v mesecu septembru. Prodaja lesa se je v glavnem odvijala z bliz­njimi kraji, ki niso imeli zadosti gozdov; zlasti so prodajali les kmetje iz Kokre. Pomembnejsa pa je bila trgovina z macesnovimi deskami in letvami z Jezerskega, ki so jih lesni trgovci prodajali celo v Trst. 
Prikazani nan kmetijskega gospodarjenja je zahteval precejsnjo delovno silo. Naslednja razpredelnica prikazuje poprecno stevilo sluzincadi pri vecjih kmetijskih gospo­darstvih. 
Katastrska obiina Hlapoev Pastirjev Dekel 

Babni  vrt  2  1—2  
Bela  2  1a)  2  
Bitnje  1  2  
Breg  ob  Kokri  1  2  
Britof  2  
Crcice  1a)  1—2  
Gorice  2  1  
Hrastje Huje  1a)  1—2 2  
Jo§t  nad  Kranjeni  1  
Klanec  2  
Kokra  2  2—3  
Kokrica  1  
Kranj  2  2  
Naklo  1a)  2  
Okroglo  2  
Pivka  ia>  2  

Predoslje  1  1  1  
Primskovo  2  2  
Rupa  1  2  
SpodnjaSpodnje  Besnica Jezersko  1 2  2b)  2  2  
Srednja  vas  1  2  
Strahinj  2  2  
Straziäe  1  2  
Struzevo  1  1  2  
Suha  1  1  1  
Senr  2  2—3  
Tenetiäe  ........ .  2  2  
Tupalie  1  1a)  2  
Zgornja  Besnica  2  2  
Zgornje  Jezersko  2  2b)  2  

a)pri nekaterih kmetijah; b) od tega eden za svinje 
Racunati je treba, da so imele manjse kmetije nekako polovico manj sluzincadi. Najobseznejsa kmetijska gospo­darstva na kranjskem obmocju so bila v Sencurju, kar se je kazalo tudi na stevilu sluzincadi. Nadaljnja delovna sila so bili dninarji-gostai (gl. razpredelnico o socialni strukturi). Na splosno pa so si pomagali kmetje pri polj­skih delih tudi z lastnimi otroki in sorodniki, deloma pa tudi sosedje med seboj. Le Kranjcani so morali dobivati pomoc tudi iz drugih krajev, kadar je bilo obilo dela in mu brez pomoci niso bili kos. 
Kar zadeva kmetijsko orodje, so bili leta 1830 v upo­rabi obicajni pripomocki kakor drugod v dezeli (ralo, plug, brana, vozovi na 4 kolesa, z deskami ali z lestvami, v goratem svetu pa vozovi na 2 kolesi, enako z deskami ali z lestvami). 
Stevilo his prikazuje naslednja razpredelnica: 
„  .  .  ,  •.«.  Stevilo  ujt<  Stevilo  
Katastrska obcina  ^jj  Katastrska obcina  his  
Babni  vrt  64  Pivka  30  
Bela  97  Predoslje  61  
Bitnje  155  Primskovo  73  
Breg  ob  Kokri  .. .  98  Rupa  37  
Britof  53  Spodnja  Besnica  .  .  34  
Crcice  39  Spodnje Jezersko  .  .  25  
Gorie  57  Srednja  vas  ... .  37  
Hrastje  55  Strahinj  85  
Huje  16  Straziäe  179  
Jo§t nad Kranjem  .  .  36  Struzevo  26  
Klanec  23  Senr  164  
Kokra  46  Tenetiäe  29  
Kokrica  107  Tupalie  110  
Naklo  51  Zgornja  Besnica  .  .  51  
Okroglo  19  Zgornje  Jezersko  .  .  62  


30S 
Po vecini so bile kmecke stanovanjske hise v kranjski okolici pritlicne, nekaj malega enonadstropnih his je bilo v Naklem, Straziscu in v Sencurju. Pretezno Zidane hise so bile v krajih v neposredni okolici Kranja (na Klancu, Hujah, Primskovem), razen tega pa se v Sencurju in na Pivki, drugod pa deloma Zidane in deloma zgrajene iz lesa. Vecinoma se lesene hise so bile v Britofu in v Kokri. Gospodarska poslopja so bila lesena; pretezno zidana so bila le v Pivki, deloma pa tudi v Goricah, Strahinju, Straziscu, Sencurju in Tenetisah. Vsa poslopja so bila krita s slamo (za kar so uporabljali boljso rzeno slamo), le v Straziscu so bile enonadstropne hise vecinoma krite z lesom tako kot hise v Kranju. Na Jezerskem so uporab­ljali za kritje skodle in majhne descice. Na splosno so bile hise glede bivanja kakor tudi glede potreb gospodar­stva dovolj prostorne. Proti pozaru so bila zavarovana 4 poslopja v Sencurju in 12 na Jezerskem (pri Notranje­avstrijski vzajemni zavarovalnici). 
Prehrana kmeckih prebivalcev je obstajala iz domacih pridelkov. Hranili so se s kruhom, z jedmi iz moke, z mlecnimi jedmi, strocnicami, s kislim zeljem in repo ter sadjem; krompir je prihajal le se malo v postev (v Britofu). Meso so jedli le ob velikih praznikih in pri posebno tez­kem delu. Pijaca je obstajala vecinoma iz vode, v neka­terih krajih je bila navada, da so za zajtrk popili tudi nekaj zganja; vino so pili le vcasih, navadno v posebnih prilikah. V Straziscu je sodilo pri premoznejsih prebivalcih (tu je bilo razvito sitarstvo) meso med redno prehrano, pa tudi vino so pogosteje pili. S tem so se v glavnem izenacili, kar zadeva prehrano, s kranjskimi mescani. V mestu je namrec spadalo meso med redno prehrano, vec je bilo na sporedu zelenjave, pijace pa so bile (poleg vode) vino in pivo. Sluzincadi so dajali v mestu za zajtrk tudi zganje. Na splosno je bila v Kranju v navadi taka prehrana kakor v drugih manjsih mestih. 
Na Jezerskem so tvorila obicajno hrano jedila iz moke, med temi zganci, zabeljeni ali pa s sladkim ali kislim mlekom, jecmen ali fizol, tudi jecmen, .pomesan s strocni­cami (t. i. ricet), mocnik, prosena kasa, zabeljena s slanino in v mleku pecena, kislo zelje, repa in krompir. Kruh so pekli iz 3/A ovsene moke in V4 rzene moke. Ob velikih praznikih so jedli sveze kostrunovo meso, obicajno svinj­sko meso, krape in popili nekaj piva, zelo redko pa ko­zarec vina. 
Preostane nam se prikaz socialne strukture podezel­skega prebivalstva: 
Kajzarji  ..  
Ka.astrska obna  ,-Ä e  VITube'  ffll  ^a  
Babni  vrt  45  10  8  80  
Bela  62  21  14  120  
Bitnje  51  49  55  184  
Breg  ob  Kokri  ... .  46  46  2  128  
Britof  21  1  31  66  
Circie  20  3  16  46  
Gorice  25  13  17  70  
Hrastje  35  13  62  
Huje  6  10  25  
Jost  nad  Kranjem  .. .  16  5  12  51  
Klanec  10  13  39  
Kokra  40  12  69  
Kokrica  39  11  57  131  
Naklo  27  6  18  73  
Okroglo  11  8  21  
Pivka  12  4  14  34  
Predoslje  20  12  24  74  
Primskovo  39  1  33  80  
Rupa  13  5  19  43  
Spodnja  Besnica  .. .  13  4  17  49  
Spodnje  Jezersko  .. .  10  13  40  
Srednja  vas  20  9  7  54  
Strahinj  42  17  26  94  
Strazisce  35  38  100  252  
Struzevo  8  6  12  28  
Suha  28  2  3  48  
Sencur  70  69  22  187  
Tenetise  5  7  17  32  
Tupalice  62  36  22  146  
Zgornja  Besnica  ... .  17  7  27  73  
Zgornje  Jezersko  .. .  18  20  60  

Iz razpredelnice je lepo razvidno, kako velik del pre­bivalstva je spadal med vasko revscino; prezivljali so se z dninami in s priloznostnimi deli. Le v Straziscu in Bit-njah so Jim v vecji meri dajale neagrarne dejavnosti pod-lago za eksistenco.26 
Neagrarne panoge v podezelju 

2e v prejsnjem casu obstojece panoge, ki smo jih steli med tako imenovane komercialne dejavnosti, so se v sirsem kranjskem obmocju v prvi polovici 19. stoletja razvijale dalje. Vodna sila v gorskem svetu je dajala pod-lago za nastanek zelezarskih obratov. 1785 je prejel Jozef Ignacij Fuchs, pred tem uradnik gospostva in zelezar­skega podjetja Hagenek pri Zelezni Kapli ter zakupnik gospostva Paternion na Koroskem in tamosnjih fuzin, kon­cesijo za postavitev fuzin v Kokri (ob potoku Kocni), nedalec od tako imenovanih »sedmih studencev«, to je 
' 'Ł* J$* 
SI. 1. Kmecka hiSa iz Bistrice pri Naklem, 19. stoletje SI. 2. Skokova »fuzina« na Zg. Beli, kjer so izdelovali Zeblje Se po 2. vojni 
pri meji med takratno Korosko in Kranjsko. Sprva so imele fuzine dvoje kladiv za palicno zelezo, eno cajnarico in eno zarilno ognjisce. Leta 1830 so obsegale fuzine, ka­terih lastnica je bila tedaj Elizabeta Fuchs, stalno bivajoca v Paternionu na Koroskem, dvoje kladiv in stiri ognjisca. Surovo zelezo so dobivali od topilnic zeleza v krajih Heft in Treibach (oba v takratnem okraju Althofen na Koro­skem); na leto so ga potrebovali 1800 centov. Pri kovanju je znasala izguba pri tezi 20 %, v celoti torej 360 funtov. Na leto so izdelali 1500 centov zeleznih izdelkov, od tega polovico lemezev, tako imenovanih »guzi«, polovico pa raznih vrst palicnega zelezja. Lemeze so prodajali celo v Turcijo. Letna poraba oglja je znasala 4500 skafov (po 300 skafov za en cent narejenega zelezja). Pri fuzinah so bili zaposleni 1 uradnik, 2 kovaca, 6 delavcev pri ognjiscih in 1 tesarski mojster. 
V naslednjem desetletju je tedanji lastnik fuzin dr. Anton Fuchs podjetje mocno povecal. Okoli leta 1840 je obstajalo iz stirih tezkih kladiv in petih zarilnih ognjisc, dveh (po drugih podatkih stirih) kladiv za tenjenje, enega ognjisca za segrevanje in enega pomoznega ognjisca. Letna proizvodnja je znasala tedaj okoli 5000 centov iz­delkov (lemezev in palicnega zelezja) v vrednosti 36.000 do 44.000 gld., torej vec kot dvakrat toliko kot pred dese­timi leti. Vecji del izdelkov so prodali v Italijo in Turcijo. Fuzine so tedaj zaposlovale okoli 80 delavcev. 
V naslednjih petnajstih letih je ostala proizvodnja se priblizno na isti ravni (1854 je znasala 4400 centov), v sestdesetih letih pa so Fuchsove fuzine izdelale na leto le se okoli 1800 centov palicnega zelezja in plocevine.27 
Ob Belci so v Baslju, Zgornji in Srednji Beli kovali zeblje. Leta 1830 je bilo v teh krajih skupno 9 ognjisc in 45 kovacev, letna proizvodnja pa je znasala 540.000 kosov zebljev razlicnih vrst. Potrebovali so 360 centov cajn (sibik) ter okoli 600 zirgel (to je 1800 metzen) oglja na leto. V drugi polovici 19. stoletja je proizvodnja se narascala, ko je okoli leta 1890 samo na Zgornji Beli kovalo okoli 70 ljudi, na Srednji Beli pa nekako polovica manj. V svetu pod gorami sta bila 1830 se dva kovaca, ki sta izdelovala orodje, eden v Goricah (Martin Markic) in eden na Hribu pri Preddvoru ob Bistrici (Jernej 2umer); zadnji je izdeloval sekire in drugo orodje, za kar je po­treboval na leto okoli 10 do 12 centov zeleza.28 
Oglje za vse omenjene zelezarske obrate so priprav-Ijali v Kokri, okoli Preddvora, Baslja, Bele in Trstenika. V zacetku 19. stoletja je prenehalo iskanje zelezne rude, medtem ko so jo v 18. stoletju se kopali na obeh 

robeh kotline pri Strmolu, Sinkovem turnu, Velesovem, Zapogah, pod Smarjetno goro in Jostom. Edino rudo­sledno pravico za zivo srebro pri Tupalicah si je pridobil Janez Nep. Gandini, grascak na Hribu.29 
2age so na obravnavanem obmocju nastale predvsem v podgorju. Leta 1830 so delovale naslednje: 
Voda  Stevilo iag  Kraj  
Kokra  .  .  .  8  2  v  Kokri, 6  v  Tupalicah  na  mlin­ 
skem  potoku,  ki  je  bil  speljan  od  
Kok re  
Bela  .  .  .  .  3  v  Zgornji  in Srednji  Beli  ter  v  Pre­ 
dosljah  
Bistrica  .  .  .  .  1  na  Hribu pri  Preddvoru  
Mlinscica  .  .  .  .  1  v  Tenetisah  

Mlinov je bilo leta 1830 v sirsi kranjski okolici kar lepo stevilo. Prikazuje jih naslednja razpredelnica: 
.. J Stevilo Kra; Voda miinov Kra' Sava 2 1 pri Okroglem s 4 kamni, 1 pri Hrastju z 2 kamnima 
Kokra 13 5 v Kokri, 7 v Tupalicah na mlin­skem, potoku, 1 v Britofu s 6 kamni Bela 4 po 1 na Zgornji in Srednji Beli, na 
Suhi in v Predosljah razni potoki v oko­lici Preddvora . 3 2 na Hribu, 1 v Potocah Milka (Rupovscica) s pritoki .. . 6 1 v Goricah, 1 v Tenetisah s 4 
kamni, 2 pri Kokrici, 2 pri Rupi s 5 

kamni Besnica s pritoki . 1 v Zabukovju, 3 v Zgornj Besnici, 1 v Spodnji Besnici s 3 kamni 
Na Zgornjem in Spodnjem Jezerskem so imeli kmetje vrsto hisnih zag (7) in hisnih mlinov (18), ki so delali predvsem za lastne potrebe in so bili sestavni del tako imenovanih samooskrbnih obrti. 
Na Beli je bilo 5 obratov za stiskanje lanenega olja, kjer je leta 1830 pri 30 stopah izdelalo 6 delavcev okoli 150 centov olja; za to so potrebovali okoli 600 metzen lanenega semena. 
Sitarska podjetja, ki so zaposlovala tkalce v Straziscu in Bitnjem, so dozivela v prvi polovici 19. stoletja neka­tere spremembe. Natalis Pagliaruzzi, ki je nadaljeval ma-nufakturo Jenkovih, je 1804 odkupil se Demsarjevo pod-jetje, leta 1830 pa izrocil obrt mlajsemu sinu Mihaelu. Ta je 1840 prepustil obrat Konradu in Rudolfu Lokarju. Podjet­je Antona Lokarja iz Kranja, ki se je razvilo iz obrata Ivana Omana iz Strazisca, sta 1835 nadaljevala sinova Konrad in Rudolf. Leta 1813 je ustanovil sitarsko podjetje Ivan Bajzelj iz Strazisca, ki pa ga je kmalu prevzel Anton Globocnik, po poreklu iz Zeleznikov. Okoli leta 1830 je ustanovil sitarsko podjetje v Straziscu se ljubljanski trgo­vec Gasper Kanduc, ki ga pa je ze 1832 prodal Gasperju Prevcu; 1857 je presel obrat na Primoza Hudovernika. Najmlajse je bilo podjetje Jozefa Benedika. 
Konjsko zimo so dobivali najvec iz Rusije (od konca 

18. stoletja dalje), Ogrske in Bavarske, od okoli 1840 naj­vec le iz Rusije. Leta 1830 so je potrebovali 270—300 centov (1870 vec kot 1000 centov), izdelali pa so okoli 
640.000 sit razlicnih velikosti. Prodajali so jih najvec v Francijo in Italijo, deloma tudi v nekatere druge drzave. Znaten porast proizvodnje v prvi polovici 19. stoletja ilu­strirajo tudi podatki o statvah in delavcih. Leta 1830 je bilo v Straziscu (kjer je bila obrt najbolj razsirjena) vec kot 200 sitarjev, leta 1838 je v Straziscu in Bitnjah na 366 statvah delalo 712 delavcev, leta 1844 pa v teh krajih (nekaj sitarjev je bilo tudi na Smarjetni gori in na Gorenji Savi) ze na 427 statvah 852 sitarjev. Podjetja so se na­dalje vecala obseg, tako da je 1875 delalo na okoli 700 statvah priblizno 900 delavcev ter 600 otrok (navlaceval­cev).30 
Preostane nam, da omenimo se tkalca lodna Janeza Jerseta iz Police pri Naklem, ki je izdeloval iz ovcje volne groba pregrinjala. Vecji del jih je prodal v Trst in v Italijo, kjer so jih uporabljali za polaganje pod nogami na tera­sah, ter na Tirolsko, kjer so jih uporabljali kot groba zimska pregrinjala in posebej se za prekrivanje konj.31 
Na splosno je velika vecina podezelskega prebivalstva na obravnavanem obmocju tudi v prvi polovici 19. stoletja v zimskem casu se tkala sukno in platno ter pletla volne­ne nogavice, kar pa je bilo vse predvsem namenjeno za lastne potrebe; prodajali so le morebitne viske. Hisna obrt te vrste je zacela prenehavati v petdesetih letih, ko so zaceli prihajati industrijski izdelki v vecjih mnozinah. Drobna samooskrbna domaca obrt je zajemala tudi izde­lovanje raznega orodja. 
Ob pomembnejsih cestah, kot so bile glavna komer­cialna in postna cesta Ljubljana—Celovec oziroma Beljak z dolgim, lepim lesenim mostom cez Savo pri Kranju, cesta iz Kranja skozi Kokro v 2elezno Kaplo in cesta Trzic—Golnik—Preddvor, je bilo tudi prevoznistvo ob-casen vir dohodka (zlasti v krajih Naklo, Pivka, Gori, Baselj, Bela, Jezersko). Na splosno so bile ceste dobro vzdrzevane. 

Katastrska obna  Pripadajoca naselja  Cela hubaoralov   3A he oralov  Vi he oralov  V< he oralov  Vi he oralov  Kajzarji z zemljo oralov  
Babni  vrt  Babni vrt, Cadovlje, Pangrsica, Povlje, Trstenik, 2ablje  25 20—43  12 9—12  8 4—13  7 2—5  3 3—12  
Bela  Baselj, Hrase, Spodnja Bela, Srednja Bela, Zgornja Bela  22 20—32  21 4—12  19 2—4  19 172—3  2 8—9  
Bitnje  Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Zgornje Bitnje  49 16—26  11—12  49 2—4  

Breg ob  Kokri  Breg  ob  Kokri,  Mace,  Nova  vas,  21  10  15  39  7  
Potoce,  Preddvor  20—30  9—12  1—5  1/4—1 1/2  4—7  
Britof  Britof, Orehovlje  13  5  3  1  
17—20  6—28  3—7  1/2  
Circice  Circice  12  4  4  3  
17—26  8—15  1/2—4 1/2  1/2—1 1/2  
Gorie  Gorice, Kamnjek, Letence,  14  9  2  13  
Zavoda  18—24  9—14  1—2  2—8  
Hrastje  Hrastje,  Prebacevo3)  26  1  6  2  
14—40  19  4—6  5  
Huje  Huje  6  
7—19  
Jost  nad  Kranjem  Javornik, Jost nad Kranjem, Psevo, Zabukovjeb)  16 14—22  5 1 1/2—4  
Klanec  Klanec  9  1  
13—20  5  
Kokra  Kokra  18  10  12  10  2  
119—701  110—411  4—33  42—138  14—126  
Kokrica  Bobovek, llovka, Kokrica, Mlaka,  29  10  11  
Srakovlje,  Tatinec  20—27  10—13  6—8  
Naklo  Malo  Naklo,  Naklo  17  8  2  6  
16—24  8—15  8—9  10—15  
Okroglo  Okroglo  11  
16—20  
Pivka  Pivka,  Polica  8  4  4  
10—29  7—10  5—8  
Predoslje  Predoslje  16  4  12  
14—26  1/3—3  10—13  
Primskovo  Gorenje,  Primskovo  29  8  2  1  
15—19  8—19  3—4  1 1/4  

Katastrska  obcina  Pripadajoca  naselja  Cela  huba  3/< he  Vi  he  V< he  Vs he  Kajzarji z zemljo  
oralov  oralov  oralov  oralov  oralov  oralov  
Rupa  Rupa  8  5  5  
14—25  10—14  1—3  
Spodnja  Besnica  Spodnja Besnicac)  11  2  4  
10—30  11—12  2—31/2  
Spodnje  Jezersko  Spodnje  Jezersko  2  1  4  3  13  
100—384  360  88—118  81—127  2—9  
Srednja  vas  Srednja  vas,  Zalog  10  10  9  
13—18  8—10  4—6  
Strahinj  Cegelnica, Strahinj  16  12  14  17  
13—16  6—7  5—8  7—10  
Strazise  Strazisd), Smarjetna gorae)  32  3  38  
15—37  2—6  1—4  
Struzevo  Struzevo  8  6  
15—20  5—6  
Suha  Suha  19  5  4  2  
20—33  12—15  1—7  1/2—1 1/2  
Sencur  Sencur  25  4  24  17  69  
16—26  2 1/2—29  10—16  2—3  1—2  
Tenetise  Spodnje Tenetise, Zgornje  Tenetiäe  1  2  2  7  
18  10—12  2—4  1—3  
Tupalie  Hotemaze, Milje, Tupali, Visoko')  35 20—30  23 10—16  4 4—61/2  34 1/3—2  2 1—1 1/2  
Zgornja  Besnica  Zgornja Besnicaa)  12  3  2  7  
13—20  7—8  2—3  2—5  
Zgornje  Jezersko  Zgornje Jezersko  9  3  3  3  
84—196  67—113  72—158  28—68  

a) Vsebovana tri, drug poleg drugega leze, neko samostojna naselja; b) 1830 imenovano Podbukovje; c) vsebovano tudi bivse samostojno naselje Trata; d) vsebovano tudi prej posebno naselje Gorenja Sava; e) 1830 imenovana Smarjeta; f) kasneje je postalo Visoko samostojna kat. obcina (za naselje Hotemaze, Milje, Visoko), kat. obcini Tupalie pa se prikljui naselje Mozjanca; g) vse­bovana tudi bivsa samostojna naselja Cepule, Dol in Videm. 
OPOMBE 
Mere, ki se uporabljajo v besedilu: 1 oral (dolnjeavstrijski) = 1600 kv. klafter = 0,5754642 ha 1 kv. klaftra = 3,596652 m2 1 cent (dunajski) = 100 funtov = 56 kg 1 funt (dunajski) = 0,56 kg 1 metzen (dunajski) = 61,5 I Za celotno besedilo velja, da so podatki, kolikor ni v opom-
bah izrecno navedeno, povzeti po katastrskih cenilnih operatih (ok. 1830) za katastrske obcine, ki se v razpredelnicah navajajo. Kadar gre za posamezne katastrske obcine ali kraje, je ze iz samega besedila razvidno, za kateri cenilni operat gre. Na­vedeno gradivo hrani Arhiv Slovenije (okrajäano AS). Za Zgornje in Spodnje Jezersko je bilo pritegnjeno nekaj podatkov tudi iz onega dela katastrskega cenilnega operata, ki se hrani v Ko-ro§kem dezelnem arhivu v Celovcu. Za ljubezniva sporocila se temu arhivu najlepäe zahvaljujem. 
I J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Lj. 1939, v nadaljeva­nju oznano kot o. d. (= omenjeno delo), 302; V. Valencic, Pre­bivalstvo na obmou obcine Kranj, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj 1960, 301. 
3 Sploäno prim. F. Gestrin - V. Melik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Lj. 1966, 49 si.; J. Zon­tar, o. d., 303. 
4 J. Zontar, o. d., 247—248, 317, 329, 400, 409. 5 J. Zontar, o. d., 247—249, 326, 330, 399, 403. 6 J. Zontar, o. d., 401. 7 J. Zontar, o. d., 305, 322—323; K. Kobe - Arzenäek, Prvi tek­
stilni industrijski obrati na Slovenskem, publikacije Tehniskega muzeja Slovenija 14, Lj. 1968, 13. 8 J. Zontar, o. d., 251, 304, 389; K. Kobe-Arzensek, Prvi tek­stilni industrijski obrati . . ., 13—14. 9 J. Zontar, o. d., 330, 387, 391, 404. 10 J. Zontar, o. d., 247, 249, 316, 416; K. Kobe - Arzensek, Prvi tekstilni industrijski obrati . . ., 19—21. 
II J. Zontar, 0. d., 247, 250, 298, 305, 317, 329, 401; E. Schwarzmann, Jahrburch fr Handel, Industrie und spekulatives Interesse, Wien 1845, 65. 
12 J. Zontar, o. d., 247, 329. 13 J. Zontar, o. d., 294, 303, 425. 14 J. Zontar, o. d., 283, 304, 323; J. Zontar, Voga Kranja v 
blagovnem prometu v teku stoletij, 900 let Kranja, spominski zbornik, 139. 15 E. Schwarzmann, o. d., 65; J. Zontar, o. d., — splosno 304, 317; Groäelj: 388; Killer: 323, 412; Lapajne: 386; Lokar: 413; Ma-

BEITRÄGE ZUR WIRTSCHAFTLICHENren: 416; Oman: 248, 412; Pleiweis: 283; Stroj: 388; Terpinc: 
248, 305, 402, 409; Tevzelj: 413; Wagentrutz: 424; Bodlaj: 282. 16 J. Zontar, o. d., 251. 17 V. Valen, o. d., 301—302. 18 P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podlozni§tvo na Sor­
skem polju, 201; isti, Zemljiska gospostva na besniäkem ozemlju, 261 — oboje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Raz-red za zgodovinske in druzbene vede, Classis I: Historia et sociologia, Razprave II, Lj. 1953 — primerjati je razpredelnico za leto 1754 z razpredelnico v tem prikazu, medtem ko je razpre­delnica za leto 1825 oziroma 1827 v obeh razpravah sestavljena po posebnem izracunu. 
" S. Polajnar, Dolina Kokre, Geografski vestnik XXVII— XXVIII, 1955—1956, 209—261. 
23 AS, grase, arhiv Turn pod Novim gradom, Martin Urbancic, , pismo Zoisu 11. 12. 1788; 1788 (brez navedbe meseca in dneva). 
21 AS, Terezijin kataster, rektificirani dominikalni akti, lj. okrozje, st. 282, pril. 8; st. 294, pril. 10; st. 30, pril. 6. 22 AS, Jozefov kataster, lj. okrozje, kat. obcine za obravna­vano obmoeje. 
23 AS, graä. arhiv Turn pod Novim graom, Martin Urban, pismo Zoisu 2. 2. 1787 ter raeunska knjiga 1792; splosno o agrar­ni preobrazbi: M. Britovsek, Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem, Lj. 1964; V. Valencia, Agrarno gospodarstvo Ljub-Ijane do zemljiske odveze, Publikacije Mestnega arhiva Ijubljan­skega, Razprave zv. 1, Lj. 1958. 
24 AS, grascinski arhiv Turn pod Novim gradom, Martin Urban, pismo Zoisu 1. 5. 1790 ter pisma Zoisa Urbanciu 3. 5. 1790 in 1. 3. 1793 prez. 
25 J. Zontar, o. d., 283. 26 Prim. F. Puhar, Besnica pod vplivom industrijskega raz­voja, Kranj 1962. 
27 A. Mlner, Geschichte des Eisens in Krain, Gz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Wien und Leipzig 1909, 502; Bericht er sämtliche Erzeugnisse welche fr die dritte zu Laibach im Jahre 1844 veranstaltete... Industrie-Ausstellung, Graz 1845, 24—25; J. Zontar, o. d., 316. 
28 Gorenjec 1915, st. 6, 7 in 9. 29 J. Zontar, o. d., 251, 282. 30 K. Kobe-Arzensek, Sitarstvo na Gorenjskem, Publikacije 
Tehniäkega muzeja Slovenije 13, Lj. 1967. 
31 Bericht er sämtliche Erzeugnisse welche fr die dritte zu Laibach im Jahre 1844 veranstaltete . . . Industrie-Ausstellung, Graz 1845, 152. 
 UND GESELLSCHAFTLICHEN GESCHICHTE DER STADT KRANJ, 

EINSCHLICH WEITERER UMGEBUNG IN DER ERSTEN HÄLFTE DES 19. JAHRHUNDERTS 
In der Stadt Kranj, die im nordwestlichen Teil Sloweniens liegt, war in der ersten Hälfte des vorigen Jahrhunderts eine nicht besonders umfangreiche Handelstätigkeit zu verzeichnen. 
Die bedeutendsten Kaufleute der Stadt hatten ihre Handelstä­tigkeit auf den Vertrieb von Getreide ausgeweitet. Bemerkens­wert ist, daß sich der grte Teil der Bgerschaft damals noch mit Landwirtschaft befaßte. 

Die weitere Umgebung der Stadt hatte hauptsächlich Agrar­struktur. In diesem Zusammenhang sind die Umfange dereinzelnen Bauernhe und die Folgen der durch Einwohnerzu­wachs bedingten Teilung dargestellt. Aus dem Bericht sind dieAusrichtung des Landes auf den Getreidebau, die Einfrungneuer Arten, die Wechselwirtschaft, die Technik der Ackerkultur,die Tierzucht, die Alpenwirtschaft, die Nutzung der Wälder, die Landarbeiterschaft sowie die soziale Struktur des Landes er­ sichtlich. 
 In der Nähe von Kranj entstanden zwar einige nicht-land­ wirtschaftliche Betriebe, wie z. B. das Eisenwerk Fuchs in Kokra- Tal, die Roßhaar-Handweberein in Straziäe (Vorort von Kranj), 
 u.a. In der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts ist jedoch erall  ein sichtlicher Fortschritt zu verzeichnen. 
O USTANAVLJANJU GLAVNE SOLE V KRANJU V LETIH 1786 DO 1789 
FRANCE OSTANEK 
Do terezijanske solske reforme se drzava ni zanimala za ustanavljanje sol za preprosto ljudstvo. S splosno sol-sko naredbo,1 ki je izsla 6. decembra 1774 na Dunaju, je bila postavljena v Avstriji prvic zahteva po formalni solski obveznosti od 6. do 12. leta. S to solsko naredbo so bile uvedene tri vrste osnovnih sol: normalne, glavne in trivialne sole. Normalne sole so imele stiri razrede in so jih ustanavljali le v dezelnih glavnih mestih kot vzorne Sole. Na njih so se tudi izobrazevali ucitelji trivialnih in glavnih sol. Glavne sole so imele tri razrede ter so bile namenjene mescanom. V vsakem okrozju naj bi bila vsaj ena. Trivialne sole so bile namenjene preprostemu Ijud­stvu in ui nacrt je obsegal: branje, pisanje, racunstvo in verouk, ki je bil glavni predmet. V vecini primerov so poucevali v njih cerkovniki. Iz trivialke je bil mogoc pre-stop le na glavno ali normalno solo, medtem ko so ucenci tretjega razreda normalnih in glavnih sol lahko prestopili v prvi razred gimnazije. Na Gorenjskem sta bili do leta 1780 glavni soli v Mlinem pri Bledu in v Skofji Loki. Pred terezijansko solsko reformo je bila v Kranju trivialna sola; po podatkih popisa sol iz leta 17612 jo je obiskovalo 40 otrok. S splosno naredbo je bilo predpisano tudi izobra­zevanje uciteljev po Felbigerjevi ucni metodi. Za mesto Kranj je ohranjen iz leta 1776 podatek,3 naj cerkovnik, ki ima primerne dohodke kot ucitelj, pride v Ljubljano v treh dneh po prejemu obvestila. Javi naj se ravnatelju normalne sole, da se priuci poucevanju po normalni me­todi ter s tern pridobi potrebno spretnost za poucevanje. 
Uradno je bila odprta trivialka leta 1777, ko je ucitelj napravil izpit v Ljubljani. 
O pricetku pouka ter o solah v Kranju so objavili gradivo: Josip Apih, Anton Koblar, dr. Josip Zontar ter dr. Vlado Schmidt.4 Da bi dopolnili ze znana dognanja, ho-cemo v tern sestavku opozoriti na gradivo, ki ga hrani Slo­venski solski muzej v Ljubljani. Sestavljajo ga: 1. mikro­filmski posnetki listin, ki jih hrani dunajski upravni arhiv;5 
2. zapisnik s prepisi odlokov, ki so izsli glede sol4 v letih 1784—1788; 3. povzetek solske kronike deske sole v Kra­nju iz leta 1939; le-ta temelji nä gradivu, ki ga je imel zupni urad v Kranju; 4. nadalje sta v muzejski zbirki dve »zlati knjigi« kranjske glavne sole; prva ima vpise od leta 1809 do 1865, druga, v kateri so vpisani cetrtletni uspehi sol-skih izpitov, od 1816 do 1856.7 
Sklep, da odpro v Kranju glavno solo, je povzrocila ukinitev kapucinskega samostana v Kranju (4. sept. 1786). Stavba razpuscenega samostana je bila po mnenju mest­nega sodisca, zupnika v Kranju in okrajnega komisariata na Brdu najbolj primerna za ustanovitev glavne sole, ki je bila za Kranj nujno potrebna. Iz listinskega gradiva, ki ga hrani Slovenski solski muzej, je razvidno, da je ta pred-log, ki ga je posredoval okrozni urad guberniju in ta na Dunaj, bil dobrodosel dunajski dvorni solski komisiji, ki je takoj narocila guberniju, naj samostanske prostore uporabijo za ureditev glavne sole. Za to ureditev pa niso imeli denarja; s tern v zvezi so se pricela pogajanja in narocila glede prodaje samostana in njegove imovine, hkrati pa za pridobitev potrebnega denarja za nakup in popravilo samostanskega poslopja. 
V zbirki mikrofilmskih posnetkov je prva listina izkaz inventarja razpuscenega kapucinskega samostana v Kra­nju. Izkaz je bil sestavljen 4. septembra 1786 in ima st. 2557. Pod tocko 1. je navedena cenilna vrednost samo­stanskega poslopja, v katerem sta bili tudi dve vinski kleti. Stavbni mojster Lipus iz Kranja ga je ocenil na 550 florintov. 2. Cerkev z zakristijo ter dvema kapelama je bila ocenjena na 800 florintov. 3. Lopo na vrtu, postav-Ijeno na osem zidanih stebrov z dvema lesenima kamra-ma, je ocenil na 70 florintov. 4. 1300 klafer velik vrt sta ocenila dva nepristranska mescanska cenilca Jurij Sporer in Jakob Schauner na 850 florintov. Po tej cenitvi je bilo samostanko premozenje ocenjeno na 2270 florintov. Po podatkih v Zontarjevi Zgodovini Kranja pa na 2518 gol­dinarjev ter 59 in '/* krajcarjev (str. 243). 
Druga listina je porocilo, ki ga je pripravil dvorni svet­nik Greiner, clan dvorne studijske komisije na Dunaju, za to komisijo. Njegovo porocilo temelji na dopisu notranje­avstrijskega gubernija v Gradcu z dne 21. julija 1787 (st. 4725). V svojem porocilu z dne 28. 9. 1787 svetuje, da je treba samostansko poslopje vsekakor uporabiti za solo. Dvorna komisija naj bi izjavila, ali prepusti samo­stan za solo brezplacno all za ocenjeno vrednost. Guber­nij je v svojem dopisu priporocal, naj dovolijo prodati premozenje ekskapucinskega samostana. Poslopje samo naj bi uporabili za solo, kajti redna sola je mestu zelo potrebna in verskemu skladu pripadajoce poslopje bi tez­ko bolje porabili. Iz kupnine za drugo samostansko pre­mozenje pa bodo poravnani stroski za ureditev solskih prostorov. V dopisu so podatki o ocenitvi samostanskega premozenja. Dvorna studijska komisija je obvestila guber­nij, da je bilo sklenjeno prepustiti mestu Kranju tamkajsnji ekskapucinski samostan za normalno solo in sicer za cenilno vrednost 2270 florintov. To narocilo je prejel admi­nistrator drzavnih posestev Hammer. V tem obvestilu je napaka pri nazivu sole, ki naj jo ustanove v Kranju. Mo-ralo bi biti navedeno za glavno solo, kajti normalka je bila samo v Ljubljani. V kasnejsih spisih je vedno pravi naziv. Pod st. 2979 z dne 6. januarja 1788 je komisija ponovno obvestila gubernij o cesarjevi odlocitvi, da je treba samostan za ocenjeno vrednost prepustiti mestu Kranju. Soli nepotrebno cerkev ter druga poslopja in vrt naj prodajo, dobljeni denar naj porabijo za stroske pri popravilu samostanskega poslopja. Kupnino naj vzamejo zacasno iz fonda obresti premozenja bratovscin. 

Gubernij je poslal na Dunaj v tej zadevi spis st. 1495 z dne 28. junija 1788. V njem poroca, da dodaja k po­rocilu z dne 19. aprila, kateremu so bili tudi prilozeni nacrti ter predracun stroskov za ureditev solskega poslop­ja z licitacijskim zapisnikom, se naslednje pripombe: 1. Prosijo za potrditev prodaje vrta in lope, ker so dosegli za 21 florintov visjo ceno, kakor je bilo predvideno (tj. 941 florintov). 2. Z licitacijo cerkve naj bi pocakali se sest mesecev; v tem casu naj se obcina v Kranju preprica, da ni potrebno obdrzati cerkve. Morda se bo kdo med-tem javil, da jo kupi. Na vsak nacin je treba fanatizem zatreti ze v kali in narociti Ijubljanskemu okrozju, da cerkev zapre. 3. Ze z najvisjo odlocitvijo z dne 6. januarja 1788 je bilo ukazano, da je treba kapucinski samostan prepustiti mestu Kranju za solo, in sicer za cenilno vred­nost 2270 florintov. Z izkupickom prodaje druge imovine pa bi poravnali stroske preureditve poslopja za solo. Kup­nino naj bi zacasno vzeli iz obresti fonda razpuscenih bratovscin, zato sodijo, da visoka odlocba izrecno doloca, da denar 941 florintov z vso preudarnostjo porabijo za adaptacijo samostana. Superplus stroskov, ki bodo morda nastali po predlozenih nacrtih in proracunu, naj bi porav­nale zemljiske gosposcine, patron in obcina. Po prodaji cerkve bi odvedli kupnino kot odskodnino fondu bratov­scin za vplacano cenilno vrednost zaradi popolne likvi­dacije. 
Obcina Kranj ni imela sredstev, da bi uredila solske prostore za glavno solo, ki so jo zeleli odpreti, ker bi mesto imelo od tega mnogo koristi. Prebivalci so tudi zeleli, da bi bile solske mase v kapucinski cerkvi: dvorna komisija tega ni dovolila, ker je bila cerkev pretesna in zato neprimerna za solske mase, kakor je porocalo Ijub-Ijansko okrozje. Proti tej odlocbi so nastopili starsi otrok, ki so hoteli, da bi solske mase bile v stari kapucinski cerkvi. Po najvisji odlocbi pa je okrozni urad zaprl cerkev in v njej so shranili samostanski inventar. Studijska dvor­na komisija je v vsej zadevi zelo previdno postopala. To je razvidno tudi iz narocila, ki ga je poslala 5. oktobra 1787 notranjeavstrijskemu drzavnemu administratorju drzavnih posestev, da je porocal o vrednosti samostan­skega premozenja, ki ga je ocenila obcina. Kljub vsemu zanimanju za solstvo ni drzava sama za vzdrzevanje ni­cesar prispevala. 
Studijska dvorna komisija je zatem odgovorila guber­niju v Gradcu s spisom st. 1497 z dne 18. avgusta 1788 na posamezna vprasanja. Glavni sklep, ki naj bi pospesil ureditev prostorov za glavno solo v Kranju, je bila potrdi­tev prodaje vrta kapucinskega samostana in lope; oboje je na drazbi kupil za 941 florintov Franc Rechberger kot najvisji ponudnik. Odobrila je tudi vse predloge gubemija glede cerkve ter odobrila nacrte in proracun za preuredi­tev samostanskega poslopja. Hkrati je vrnila vse priloge, ki so jih poslali meseca junija. 
Iz zapiskov je razvidno, da je stavbni mojster Lipus, ki je napravil nacrte in proracun, pricel urejati solske prostore. Napravili pa so le dve ucilnici. Vsa zadeva se je zataknila zaradi pomanjkanja denarja. Imeli so le 941 flo­rintov, ki niso zadostovali. 
Anton Kobler pravi v svojem spisu (str. 47): »Kmalu pa, ne vemo iz kaksnega vzroka, ni vec ugajal bivsi kapu­cinski samostan za solo; glavna sola je postala trivialka in porabila se je zopet stara sola pri zupni cerkvi, ki je bila last obcine.« To spremembo pojasni dopis gubernija, naslovljen na zdruzeno dvorno pisarno st. 969 z dne 6. aprila 1789. V zacetku dopisa se sklicuje na dopis z dne 
18. avgusta 1788, s katerim je bila odobrena prodaja vrta in lope ter dana navodila za preureditev samostana v solo. Sklicujejo se tudi na odlok st. 2131 z dne 26. novembra 1788, s katerim so bili potrjeni novi nacrti in proran. 
Nadalje poroca gubernij, da so v pristojnosti obeh narocil takoj obvestili ljubljansko okrozje, naj takoj pricne urejati solo. Ljubljansko okrozje pa je poslalo 17. preteklega meseca porocilo, da gospod knezoskof v Ljubljani ne more brez vecje skode za zmanjsanje svoje kongrue pri­spevati k stroskom za solo v Kranju. Kot zemljiski gospod mora skrbeti se za druge sole. Zato je okrozje predlagalo, da bi namestili solo v Kranju v tamkajsnjem zupniscu, kjer je bila ze doslej. S tern bi knezoskofa kakor tudi ver-ski sklad oprostili patronatskih stroskov. Z onimi 941 flo­rinti, ki so jih dobili z licitacijo, bi nabavili solske potreb­scine. Znesek, ki ga bodo dobili s prodajo cerkve in samostanskega poslopja v cenilni vrednosti 2270 florintov. bi prejel fond bratovscin, ker je to vsoto povrnil verskemu skladu. 
S predlogi okroznega urada se strinja in prosi za pri­stanek. Okrozni urad je bil obvescen, ako se knezonad­skof zaradi stroskov, ki jih mora prispevati za solske stav-be, cuti prizadetega, naj pocaka na visoko odlocitev. 
Tu naj omenimo, da je proracun za popravilo samo­stanskega poslopja predvideval 1983 florintov in 20 kraj­carjev stroskov. Za poravnavo so pa ze imeli 941 florintov. Ostali znesek pa so morali poravnati: zemljiska gosposka, patron (skofija) in obcina. 
Ta dopis je presenetil studijsko dvorno komisijo in je ze 17. maja 1789 odgovorila guberniju. Takoj v zacetku odgovora je poudarjeno, da ni bilo pricakovati po tolikih porocilih od leta 1787 dalje, ko je bil nekdanji kapucinski samostan vedno predlagan kot primeren za solsko po­slopje v Kranju, da bodo naenkrat odstopili od tega sklepa. 
Samostansko poslopje je skupno s cerkvijo in vrtom odstopil verski sklad za cenilno vrednost, narejeni so bili vsi nacrti za adaptacijo, sedaj pa gubernij odstopa na predlog nadskofa v Ljubljani po vsem tern podrobnem ure­janju, ker bi bil ta rad oproscen patronatskih dolznosti. Za nove solske prostore pa niso niti predlozili nacrtov, iz katerih bi bila razvidna razdelitev prostorov. 
Komisija je odlocila, da morajo ostati pri naroceni preureditvi samostanskega poslopja ter zahtevati od nad­skofa, da prispeva k stavbnim stroskom svoj delez. Ta je bil itak znizan zaradi prodaje vrta od 984 florintov in 20 krajcarjev ra 466 florintov in 56 krajcarjev. V Kranju so nato le delno zadostili zahtevi dvorne komisije in uredili v samostanu dve solski sobi. O tej zadevi ni kasneje vec podatkov v dunajskem upravnem arhivu. 
Pod tocko 2. navedeno gradivo v muzeju je zapisnik s prepisi odlokov glede sol. Iz zapisnika navajamo pred­vsem le tiste odloke, ki se nanasajo na ureditev glavne sole. Vpisani so namrec tudi drugi, iki so urejali pouk na solan v tern obdobju. Vpise je napravil krajevni solski nadzornik po takratnem obicaju. V tern casu je opravljal to funkcijo Ivan Duller (Dular). Dopise je poslal ljubljanski okrozni urad. Vpisi so bili narejeni naknadno, kajti ne slede si v kronoloskem redu. Morda je bil zapisnik pre­pisov narejen v zvezi z inspekcijo okroznega solskega komisarja v Ljubljani. Na tern mestu je bil od 1786 do 1792 Anton Tomaz Linhart.8 Na spisih okrozja pa je podpisan okrozni glavar Cannal. Prvi vpis ima naslov: Naredba okroznega urada mestu Kranj. Ima st. 8832/999 z dne 
12. avgusta 1788. V njej je bilo naroceno mestnemu sod-niku, da morajo v prihodnjem zimskem tecaju obiskovati solo ne le otroci iz mesta Kranja, temvec tudi oni iz pred­mestij in sosednih vasi: Rupa, Gorenje, Primskovo, Klanc, Huje in Circice; ako ne, jih je treba kaznovati. Mestno sodisce naj razglasi to naredbo v svojem nabornem okra-ju, odgovorno pa je tudi za obisk. 
Drugi dopis je naslovljen na krajevnega solskega nad­zornika Ivana Dularja, ki ga ima Zontar omenjenega med srednjimi trgovci (str. 248). Okrozje je v tern dopisu na­rocilo, da mora solski nadzornik zahtevati od uciteljev mesecne izkaze o ucencih, ki so izostali od pouka. Se-znam naj obsega tudi podatke o starsih. Poslati ga je treba s predlogom za kaznovanje. Pri tern se sklicuje na odlok iz leta 1781, ko je bil uveden poostren nadzor nad solskim obiskom in uvedene kazni za starse, ki niso redno posiljali svojih otrok v solo. V zacetku dopisa na­vaja, da ovira uspesen napredek solstva in ucne uspehe izostajanje otrok od pouka. Ta okroznica je bila odpo­slana pod st. 4518 z dne 27. avgusta 1787. Temu zapisniku je prikljucen kasnejsi spis st. 2005/531 z dne 24. aprila 1788, ki je po kronoloskem redu deveti. V tej okroznici so navodila za izpolnitev izkaza soloobveznih ucencev, ki ne obiskujejo redno pouka, torej je vsebina podobna v prej navedenem dopisu. Prilozena ji je tabela, ki sta jo morala solski nadzornik in komisar nabornega okrozja redno po­siljati okrozju. Izpolnjevali so jo ucitelji, glede zanesljivosti 
o imovinskem stanju starsev sta jo sopodpisala se zupnik in solski inspektor. Zadnji je moral skrbeti, da je tabela do 10. v mesecu bila odposlana. 
Na 6. strani je vpisan izkaz ucencev, sposobnih za solo, ki ga je sestavil 2. junija 1787 Jurij Knoll, namesceni ucitelj. Ta cas sta bila v Kranju dva ucitelja: Franz Pfefin­ger, ki je imel naziv ucitelj, in Jurij Knoll z nazivom na­stavljeni (angesetzter) ucitelj. Knoll je bil poprej solski pomocnik in regens chori (organist) in je skrbel za petje pri masah. Seznam otrok po vaseh, ki so bile vsolane v kranjsko solo, je zanimiv, ker ugotavlja §tevilo SOIOODT veznih otrok. Zal ni podatka, koliko jih je redno obisko­valo pouk. 

Mesto Kranj Criiie Klanc Primskovo Gorenje Rupa 
0)  %  "  a,  %0  (j>  fflO  Q)  "JO  <D  %0  
"o-Q  "0" 0  "D" o  "°" a  w  "6  
145 119 24  16  12  14  28  30  10  ,15  20  35  

Vseh otrok je bilo 468. 

Na straneh 6 in 7 je okroznica st. 5317 z dne 24. sep­tembra 1787 z navodili glede upravljanja sole in material-ne oskrbe. Naslovljena je na mestno sodisce v Kranju. Denar za solo naj vzamejo iz mestne blagajne, ako izdatki ne presegajo vsote 10 florintov. Sledi napotek za oskrbo revnih otrok s knjigami, ki so jih prejemali brezplacno. Za premozne pa naj jih naroci ucitelj neposredno pri za­lozniku Egerju v Ljubljani. Nato naroca okrozni komisar, da mora provizorno namesceni ucitelj Franc Pfefinger, ki se je ze doslej izkazal pri svojem delu, prejemati to, kar sta poprej prejemala solski mojster in podmojster od fame cerkve; o tern naj obvesti gospoda zupnika in deka­na pa tudi cerkvene kljucarje. Opozoriti je treba tudi dekana, da mora v imenu okrozja dajati samovoljno za­drzani znesek 27 florintov in 12 krajcarjev utelju Pfefin­gerju, dokler bo tako pridno opravljal svoje delo. Solnino, ki jo pobira mestno sodisce od premoznih starsev po 10 krajcarjev mesecno, je treba prav tako izrociti utelju Pfefingerju proti potrdilu. Na koncu omenja, da so glede solske mase porocali visji oblasti in bo mesto o resitvi obvesceno. 
Spis st. 532/132 z dne 6. februarja 1788, poslan mest­nemu sodiscu v Kranju, obsega odlocitev cesarja glede odstopa kapucinskega samostana za solo, prodaje druge samostanske imovine in narocilo, naj mestno sodisce po­skrbi za izdelavo nacrtov ter proracuna za prireditev sol-skih prostorov, in sicer za 4 prostorne solske sobe, ki mo-rajo ustrezati stevilu za solo sposobnih otrok, in ravno toliko stanovanj za ucitelje. Vse to naj opravi stavbenik Lipus cimprej. 
Spis st. 1415 z dne 16. januarja 1788 je dopis gubernija okroznemu uradu v Ljubljani. V njem naro, da je treba cerkev in vrt prodati ter z izkupickom poravnati stroske za popravila. Ta spis obsega napotke, ki jih je dvorna pisarna sporocila guberniju 6. januarja 1788 in jih je ta posredoval okrozju, okrozje pa v malo spremenjeni obliki mestu Kranju. 
Naslednji je dopis okrozja mestnemu sodiscu v Kranju st. 954/256 z dne 25. februarja 1788. V njem je narocilo, da pripadajo dohodki mestnih podruznicnih cerkva u­telju Pfefingerju in da je treba skrbeti za njihovo redno izplacevanje. Nadalje je v spisu navedeno, da je pri farni cerkvi namesceni cerkovnik odvec, ker sta tarn ze pomoc­nik in organist (choriregens). Ta pa s svojo revno cerkve-no glasbo po izjavi gubernija moti pravo zbranost in z novo uvedenim cerkvenim petjem bo ta pomanjkljivost odpravljena. Solski pomocnik naj opravlja te posle sam, ne da bi opustil poucevanje, ali pa naj si najame pomoc­nika, ki naj ga sam placuje. Knoll je pouceval v soli tudi petje in je prejemal za to posebej nagrado. Na straneh 12 in 13 so vpisi dohodkov cerkovnikov: rozenvenske, pun-gartske ter spitalske cerkve, o cemer je mesto porocalo okrozju 22. februarja 1788. Na strani 14 je dopis st. 3398/878 z dne 23. julija 1788 in je naslovljen g. Gasparju Feichtin­gerju, solskemu inspektorju v Kranju, ki je bil takrat mest­ni sindik ter najpomembnejsa oseba magistratnega sveta. V dopisu je ocitek, da so bili izpitni programi in pridnostni izkazi sole poslani brez spremnega porocila, kar dokazuje 
o majhni pozornosti za to obcekoristno ustanovo. Pri po­siljki so manjkala tudi spricevala tistih mladenicev, ki so prejemali stipendijo ali pa bili predlagani zanjo. Zanimivo je navodilo, da morajo ucitelji spricevala citljivo napisati, podpisati pa jih mora katehet. Sledi vpis okroznice Ijub­janskega okrozja st. 6253 z dne 16. novembra 1787 o kurjenju solskih prostorov. Vsak otrok je moral prispevati 14 krajcarjev za kurjavo, in to ne le tisti, ki obiskujejo solo, ampak tudi tisti, ki je ne obiskujejo. Le res revni so lahko oprosni. Vpomirjenje obcanov ter solske mla-dine sporoca o prejetju zagotovila, da bo vloga glede solske mase v ekskapucinski cerkvi poslana visokemu guberniju in se z njo strinja tudi konzistorij. 
Na straneh 16 in 17 je vpisan dopis Kranja okrozju v solskih zadevah z dne 12. junija 1787. Podpisa ni in najbrze ga je odposlal mestni sindik. Spisu je bilo pri­lozeno porocilo Antona Lipusa, stavbenika, o dveh mest­nih hisah, tj. o soli in meznariji, ki bi ju lahko uporabili za normalno solo. Prilozen je bil tudi nacrt in proracun za kapucinski samostan, ako bi ga uporabili za solo, ter spisek soloobveznih otrok s prosnjo, da bi c. kr. okrozni urad posredoval, da bi najhitreje ustanovili solo, ki jo tarn­kajsnji mescani in milostni vladar zelijo. Nadalje poroca, da je bil glavni nagib za ustanovitev sole, za katero naj bi uporabili kapucinski samostan, v porocilu mesta in drugih strank ta, da bi otroke v mestu zaposlili ter od­vrnili od raznih razvad, katerim v tej starosti radi zapadejo. Zato prosijo za to koristno ustanovo in s pripravo poslopja bo storjen prvi korak k izboljsanju razmer. 
Pod stevilko 5853/1390 je vpisana okroznica okrozja z dne 5. decembra 1788, poslana nabornim komisarjem in solskim inspektorjem. V njej je narocilo, da je treba pocitnice na dezeli prej omejiti, kakor podaljsevati in ne smejo trajati dlje kot sest tednov. To je utemeljeno s tem, da je v trivialnih solan ucni uspeh odvisen od vaje. Po­citnice sluzijo uciteljem in ucencem za oddih ter prepuste otroke starsem za nekaj casa. V 14 dneh naj porocajo 
o ureditvi pocitnic, pri tem pa naj upostevajo lokalne razmere. 

Na strani 20 je vpisana okroznica okrozja st. 293 z dne 26. novembra 1788. Obsega narocilo za vodenje zapisnika o delu na soli. To je veljalo tudi za sole, kjer je bil zdruzen z literarnim poukom delovni pouk. Pod nazivom delovni razred so vodili pouk dekliskih rocnih del. Okrajni naborni komisarji, ki so ocenjevali podrejene ucitelje, so pregledovali te zapisnike ob polletnih izpitih ali vizitacijah (= inspekcijah). Na naslednjih straneh se vrste okroznice glede kurjenja solskih prostorov in pre­skrbe s kurjavo. Nato izkaz dohodkov cerkovnika na Rupi, Primskovem in Circicah. Sledi obsiren prepis odlokov glede kolkovine uciteljskih potrdil, navodila iz leta 1781 glede pricetka pouka ter solskega obiska. Obsirna je okroznica iz leta 1778 glede pouka verouka, ki je zajel tudi mladino, odraslo soli. Kaze, da so ponovno poostrili obisk nedeljskega pouka verouka, o cemer so moraii kateheti voditi evidenco. Nato so napotki iz leta 1784 o ustanavljanju nemskih sol na podezelju. V tej okroznici so navedene place uciteljev in poduciteljev; te so bile 130 in 70 florintov letno. Obljubljeno pa je bilo, da jih bodo zviäali, takoj ko bo to mogoce. Vpisana so tudi navodila glede izpitov tistih ucencev, ki so imeli domace ucitelje, in postopek pri izpitih teh ucencev. 
Ta zapisnik ima z druge, zadnje strani vpise prejemkov ter izdatkov za posamezne mesece za leta 1807 do 1810. Ti podatki se nanasajo na izplacilo podpor siromakom (»Armen Institut« je zabelezeno na prilozenem potrdilu), ki jih je izplaceval spitalski upravitelj (glej Zontar str. 277) leta 1790, a po letu 1807 najbrz zupnik, kajti glavni do-hodek tega fonda je bila sicer splosna zbirka, nato cerkve­na in puscica (v cerkvi) ter kazni. Stevilo podpirancev se je spreminjalo, najvec jih je bilo 28. 
Za obdobje 1786 do 1789 je iz izvleckov dokumentov razvidno, da je v Kranju delovala le trivialna sola, dasi so imeli resno namero ustanoviti glavno solo. Zupnik Sluga je seleleta 1802 sam odprl tretji razred, glavna sola pa je bila odobrena leta 1805. 
Iz izvlecka solske kronike je razviden potek razvoja sole v Kranju. Nekateri podatki pa niso natancni in jih tu navajamo, dasi ta sestavek nima namena podati orisa razvoja glavne sole. V zlati knjigi (glavni s podatki od 1809 do 1865) je podatek za deklisko industrijsko solo, in sicer ze za leto 1819, medtem ko je v kroniki navedeno, da je bila ustanovljena sele leta 1845. Prav tako je glavna sola imela leta 1810 tri razrede.9 Za ieto 1811 ni podatkov. 
V letih 1812 do 1815 je imela dva razreda in je delovala kot trivialka se v prvem polletju, tj. do 5. aprila 1815. V drugem, poletnem semestru pa je ze vpisan ucni uspeh za vse tri razrede glavne sole. Za leto 1843 je tudi poda­tek, da so kupili dve solski zastavi. Slike na njih je naslikal Josip Egartner, vezenje pa je oskrbela Marija Skarja, industrijska uciteljica na dekliski soli. V solskem letu 1851 je bila odprta pevska sola, ki so jo vzdrzevali starsi ucencev. V letu 1863 so vpisani tudi ucenci risarske sole, ki so bili pohvaljeni. Cetrti razred glavne sole je bil odprt leta 1856. 
Priobceni izvlecki korespondence med dvorno studij­sko komisijo na Dunaju, gubernijem v Gradcu, okroznim uradom v Ljubljani, mestnim sodiscem, nabornim komi­sarjem in krajevnih solskim nadzornikom v Kranju razode­vajo odnos teh uradov do sole. Vsi so poudarjali nujnost ustanovitve glavne sole v Kranju. Glavna ovira, da sola ni bila takoj ustanovljena, je biio pomanjkanje primernega poslopja za njeno namestitev. Ta je odpadla z razpustom kapucinskega samostana, ki je ostal prazen; s primerno preureditvijo bi pridobili potrebne ucilnice in stanovanja za ucitelje. Dvorna studijska komisija je takoj pristala na ustanovitev glavne sole v preurejenem samostanu in dala vsa navodila za odkup stavbe ter prodajo druge imovine; z izkupickom naj bi poravnali stroske preureditve. Zadeva se je zatakniia leta 1789, ko je okrozje sporocilo guber­niju, da ljubljanski knezoskof prosi za oprostitev stroskov, ki jih ima kot patron. Naenkrat so se v Ljubljani zadovo-Ijili s solo v starem poslopju. Nastane vprasanje, zakaj se, ni oglasil Ordinariat takoj v pricetku dogovorov, da ne zmore stroskov. Morda je bila ta sprememba stalisca po­sledica zamenjave na sedezu skofije. V oktobru 1787 je 

umrl skof Herberstein in nasledil ga je junija 1788 Mihael Brigido. Iz listinskega gradiva je moc ugotoviti samo mne­nje ordinariata, da je dovolj obremenjen ze s prispevki za sole kot zemljiski gospod. V svojih dohodkih bo pri­krajsan, ako bo moral prispevati se k stroskom sole v Kranju. Kljub odlocitvi dvorne studijske komisije, naj skof prispeva svoj delez, so zastala dela pri preurejanju samo­stanskega poslopja po sprejetih nacrtih. Uredili so le dve solski sobi, kar ni zadostovalo za glavno solo. Reseno tudi ni bilo vprasanje potrebnih uciteljev, kajti ucitelji glavnih sol so bili lahko le tisti, ki so na normalki opravili pedagoski tecaj. To so bili razlogi, da je sola v Kranju ostala trivialka do leta 1805, ko ji je bil uradno priznan naziv glavna sola; imela je tri razrede. 
OPOMBE 
1 Splosna solska naredba — Allgemeine Schulordnung fr die deutschen Normal-Haupt- und Trivialschulen in sämtlichen Kaiserl. Kigl. Erbländern d.d. Wien den 6-ten Dezember 1774. Slovenski prevod je oskrbel po podatkih iz leta 1775 Blaz Kumer­dej (zapisnik normalnosolske komisije z dne 31. 8. 1775). Naslov se je glasil: Povsodn duzelski solni red. Izsel je v dvojezicni izdaji. 
2 V Arhivu Slovenije je izkaz trivialnih sol za Kranjsko iz leta 1761 v fondu Publ. Polit. Lit. 4. Num. 4-Vol. 1—4. Ta popis je bil napravljen na cesarski odlok, ki je izsel istega leta (je v arhivu SSM). 
3 V arhivu SSM fascikel 245 111/12 je fotokopija porola o solstvu na Kranjskem iz leta 1776. Original je na Dunaju. 
4 Josip Apih: Ustanovitev narodne sole na Slovenskem. Le-topis Slovenske Matice za leto 1894, 1895. 
Anton Koblar: Sole v Kranju. Izvestja Muzejskega drustva za Kranjsko. L. XIII. 1903. Str. 40—48. 
Dr. Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana 1939. 
Dr. Vlado Schmidt: Zgodovina solstva in pedagogike na Slo­

venskem. I. Ljubljana 1963. 5 SSM. Mikrofilm inv. st. 2512 — 1966. Kranj glavna sola. Vseh kopij je 35. 
THE FOUNDATION OF THE "MAIN" SCHOOL IN KRANJ FROM 1786—1789 
6 Abschriften der in Betreff der Schulen ergangenen Ver­ordnungen. Knjiga vezana v usnje. Popisanih 38 strani. Vpisi nemski v gotici. 
7 Buch der Ehre. 1809—1865. Vezana v usnje. Vpisani so le najboljsi unci ob zakljucku vsakega polletja. Na zadnji strani ovitka je vtisnjeno: Gegrdet im Jahre 1809. Druga je vezana v karton in nima napisa. Vpisi so za posamezne konference od 1816 do 1856. Ta knjiga ima zig: K. K. Hauptschul Direktor Krainburg ( = c. kr. direktor glavne Sole Kranj). 
8 O Linhartu kot okroznem lot. nadzorniku je priobn za­pisek v Zgodovinskem casopisu. L. VIII. 1954, stran 143, avtor: Dr. Vlado Schmidt. Okrozni §ol. nadzorniki so letno enkrat morali obiskati vsako solo. Pri tem so ugotavljali, ali deluje sola po veljavnih predpisih. Kako je potekla taka inspekcija, je zabeleze-no v Protocolu Zalske farne §ole za obdobje 1787—1792. F. Osta­nek: O solskih zadevah v celjskem okrozju v su 1787—1792. Sodobna pedagogika. Lj. 1954, str. 288—290. 
9 J. Zontar pravi v svoji knjigi (str. 288), da je tretji razred gl. sole prenehal leta 1809. Zapis v zlati knjigi tega ne potrjuje, pac je bila ukinjena gl. Sola v letu 1811. Za to leto tudi ni vpisa v zlati knjigi. V mesecu novembru je bila odprta gimnazija in takrat so 3. razred ukinili. 
The author collected the material of the foundation of the "main" school in Kranj in Viennese Verwaltungsarchiv and the material that is in the School museum in Ljubljana. There are also extrats from the correspondence between the Municipal Court in Kranj, the District office in Ljubljana, the County Office in Graz and the Court Committee for study in Vienna. All of them pointed out the necessity of the foundation of the "main" school in Kranj but the town itself should provide the means for it. School reform in the times of Empress Terezia contributed to the opening of an elementary school (trivialka) in Kranj in 1777. But the town wanted to have the "main" school but there wasn't any suitable place for it. When the Capucci monactery became extinct in 1786, it was suggested to place the "main" school in that building. The Court Committee for study accepted the pro­posal and it gave the instructions for the selling of convent pro­perty (the garden, the church and outhouse) and it ordered the plans for the adaptation. But it didn't progress very quickly and it stopped in 1789 when the Bishop from Ljubljana didn't want to contribute the expenses towards the adaptation. Master builder Lipui started the rearranging of the Convent but never­theless the work stopped. The lessons were in the old school and the "main" school wasn't opened untill 1805. 
SIMON JENKO IN GORENJSKA POKRAJINA 
FRANCE BERNIK 

Nesporna je trditev, da pokrajina pri nobenem sloven-skem pesniku 19. stoletja ni tako pogost motiv kot pri Si-monu Jenku. V njegovi poeziji so podobe narave tako rekoc vedno prisotne. Dosledno, ceprav v modificirani obliki in v spremenjeni vlogi, se pojavljajo v vseh obdob­jih Jenkovega pesniskega razvoja. Zato je upravicena, da­si morda nekoliko preenostranska oznaka, ki so mu jo nadeli starejsi raziskovalci nase literarne preteklosti in s katero se danes razglasamo nasega lirika za »pevca Sor­skega polja«. 
Jenkove pesmi z motivom pokrajine pa so si mocno razlicne, saj razkrivajo vse tiste idejne in dozivljajsko custvene premike, ki so lastni drugim njegovim pesmim — zlasti ljubezenskim, domoljubnim in refleksivnim izpove-dim.' Od gimnazijskih let do plodne pesniske ustvarjal­nosti na Dunaju in se dalj se je spreminjala ne le podoba, temvec tudi funkcija pokrajine v Jenkovi liriki. Idejni te­melji teh sprememb kazejo na zvezo nasega pesnika s socasnim evropskim miselnim in literarnim razvojem. 
V zacetku je ostal Jenko s svojo poezijo o naravi se v mejah romantiega subjektivizma. Vsa pozornost je veljala clovekovi notranji individualnosti, medtem ko je bilo podrocje zunajcloveske, tako imenovane objektivne resnicnosti zapostavljeno. V tem casu je pesnik pokrajino subjektivno custveno preoblikoval in prestiliziral v taki meri, da jo je lahko uporabljal kot sredstvo izpovedovanja. Toda kmalu se je v lirskih pesmih z motivom pokrajine, podobno kot pri njegovih pesmih z drugacno tematiko, spopadel svet individualnih notranjih polozajev pesnika z vnanjo, pozitivno resnicnostjo. In kot drugod je bil tudi na tem podrocju lirskega navdiha zunanji svet pojavov mocnejsi od subjektivne custvenosti. Zlasti v dunajskih letih, v ciklu Obrazi , se je pod vplivom pozitivisticne miselnosti casa mocno okrepila dozivljajska pozornost na­sega pesnika za realno, zunajclovesko resnicnost. Pokra­jina v Jenkovi liriki se je zaeela osvobajati posrednistva, in namesto vloge, ki jo je doslej imela, je postala objekt cutnocustvenega dozivljanja. Posledica opisanega procesa je bila, da so se pri Jenku pojavile — in to prvic v razvoju 
nase poezije — izpovedi, ki kazejo nekaksno impresioni­sticno razmerje do pokrajine. 
Namen prispevka seveda ni, da bi utemeljili pravkar zapisane trditve in jih podprli s primeri iz Jenkove poezije, zlasti se, ker smo to ze storili na drugem mestu.2 V pri­cujocem sestavku se zelimo omejiti izkljucno na pesnikov odnos do domace pokrajine. Ta predstavlja sredisce to-vrstne Jenkove poezije, ceprav ni zanikati, da se v njej pojavljajo razen Gorenjske se druga obmocja slovenske­ga ozemlja in celo tujina. Vse to pa ne more spremeniti dejstva, da predstavlja osrcje Jenkovega lirskega sveta pokrajina Sorskega polja, ki jo je pesnik vsrkaval vase od prvih otroskih let do svoje prezgodnje smrti. 
Ohranjeni viri pricajo, da je Simon Jenko podaljsal brezskrbno otrosko igro s svojimi vrstniki v domacem kraju tja v solsko dobo. Njegov brat Ivan opisuje slikovito, za otroke verjetno posebno mikavno pot v ljudsko solo, ki je vodila iz Podrece s colnom ali »brodom« cez Savo do Smlednika in ki jo je Jenko prehodil vcasih tudi po »dvakrat na dan«.3 Sorsko polje z ravninskimi, gosto za­rascenimi gozdovi in tesno strnjenimi vasmi ob derocem, kanjonu podobnem toku Save se je v teh letih globoko vrezalo v mehkocutno notranjost mladega Jenka. Podoba rojstnega kraja z bliznjo okolico je tako postala neod­tujljivo ozadje njegovih mladostnih dozivetij in ostala je tesno povezana tudi s kasnejsimi pesnikovimi spomini na brezskrbno, ceprav siromasno preteklost. Kdor bi prezrl to stran Jenkove zgodnje mladosti, ne bo mogel prav razumeti pogostega motiva gorenjske pokrajine v njegovi poeziji. 
Nie nam bolj ne pomaga priblizati Jenkovega odnosa do pokrajine rojstnega kraja kot tisti njegovi stihi, v ka­terih pesnik opisuje druge predele slovenske zemlje in se do njih, da tako recemo, opredeljuje. V tem pogledu je mocno znacilna pesem K r k i, ki je nastala v letih 1851 do 1855, zelo verjetno blize zadnji kot prvi meji v domnev­nem casovnem razmaku. Omenjena pesem, doslej vse premalo zapazena in upostevana, se glasi takole: 
Krka, Krka, ti lenoba in vodä tvojih grdoba! Nie Sumenja, ni grmenja, nie puhtenja, tiho tes kakor s. 
Teci, feci k mater' svoji, da poda lenobi tvoji ve kreposti, da v hitrosti, tek mladosti v dobi lepi dokonäl 

Kot vidimo, je pesem zelo neposredna, brez temnih mest in dvoumnosti, zato ni tezko uganiti, katera pokra­jina je zivela v Jenkovih predstavah, ko se je srecal s Krko. Navajen opazovati hitro tekoco, deroco in peneco Savo, ki je pod njegovim rojstnim krajem v globoki strugi hitela navzdol, je pesnik pred povsem drugacno Krko dobesedno obstal. Ni cudno, ce se mu je reka brez pad-cev, tekoca na povrsirii nizinskega, le tu in tarn gricev­natega sveta zazdela pocasna, naravnost »lenobna«, njen tek brez suma, brez »grmenja in puhtenja«, njena barva kalna in umazana. V casu navedene pesmi se je namrec v Jenku ze izoblikoval cut za pokrajino, pogojen po rojst­nem kraju, in drugacnost dolenjske reke je bila zanj to-liksna, da je ni mogel vec sprejeti v svoj svet dozivljanja. Ne pretiravamo, ce recemo, da je bilo pesnikovo srecanje s Krko pravzaprav soocenje dveh slovenskih pokrajin. Predstava o gorenjski pokrajini, zreducirana na Savo in okolico, je zadela ob Krko, ki je nekje analogno »pooseb-Ijala« dolenjski pejsaz. Ob soocenju teh dveh bistveno razlicnih delov slovenske zemlje se je v mladem Jenku se bolj okrepila privrzenost domaci Savi, Sorskemu polju in njegovi okolici. 
Po teh nespomih in, lahko recemo, samoumevnih trdi­tvah izhodiscnega znacaja se zdaj postavlja pred nas poglavitna naloga. Ugotoviti moramo potencial in meje pesnikove custvene navezanosti na domaco pokrajino, do-lociti idejnost te njegove afinitete do gorenjskega geo­grafskega prostora. 
V priblizno istem casu5 kot K r k i je nastala pesem 

Na Sorskem polju. V njej skusa Jenko odgovoriti na tisto pomembno, ce ne kar poglavitno vprasanje, ki zaposluje tudi pricujoce razmisljanje o pesniku in njegovi rojstni pokrajini. 
Pozdravljeno bodi SorSko poljkjer moji oki v grobih Iez6; 
kjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji Se hisa mi zdaj. 
Trigläva visoko snezno glavse v sinji daljavi vidi ok 
se Sava grme v strugi sumi, ko leta nekdanja lize pe. 
AI' sem ti Se znanec, SorSko pol je? Ker dolgo se nisva videla ze; 
in jaz sem premenil misli, obraz, kar naju lola kraj sta in s. 

Navedena pesem dokaj neposredno in nedvoumno raz­kriva globlje silnice, ki vezejo Jenka na domaco pokra­jino. Tu so bivali njegovi predniki, tu je rojstni kraj, kjer je pesnik prezivel otrostvo in mladost, tu se je konec koncev odvijala daljna in blizja preteklost, usodno po­vezana z njegovo bitjo. Vsota pomembnih, nepreklicnih dejstev, postavljenih v ta geografski prostor, je izobliko­vala Jenkovo psihofizicno individualnost. Zdaj ko se pes­nik po »daljsi« odsotnosti vraca v svojo pokrajino, ne opazi v njej nikake spremembe. Vse je täko kot prej: rojstna hiSa, Triglav v »sinji daljavi«, »Sava grmeca«. Kot zunanji svet zakljucena in nespremenljiva stopa pred pes­nika tudi preteklost. Nova je le disharmonija med pesni­kom in pokrajino, kar je posledica njegove odsotnosti zdoma. S Sorskim poljem skusa zdaj pesnik obnoviti »znanstvo«, da ne recemo intimno, globljo povezanost. In tu se zacenja dialog med pesnikom in rojstno pokrajino, med Jenkom in svetom kmecke domacnosti. 
Enoumna je njegova izpoved, da je v odsotnosti spre­menil »obraz«; manj dolon je pesnik, ko pravi, da je spremenil »misli«. Toda naj ze pripisemo splosnemu poj-mu »mislim« taksno ali drugacno vsebino, naj ze pojem 
21* 

istovetimo z nacinom racionalnega odzivanja na dogodke v vsakdanjosti ali pa ga podaljsamo v sistem reakcij in nacel, v nazor o zivljenju ali svetu — eno drzi. Ce se pesnik vraca domov, spremenjen po »obrazu« in v »mi-slih«, pomeni, da se ne soocuje le z rojstno pokrajino, z geografskim prostorom, temvec tudi z zivljenjem svojih rojakov v tem okolju in s svojo zgodnjo mladostjo. In ce se zdaj Jenko cuti drugacnega od domacega kmetstva, je ocitno, da ga od rojakov loci zgolj duhovni svet, med-tem ko je njegova custvena privrzenost domaci pokrajini in cloveku ostala tako iiva, kot je bila. V tem prepricanju nas potrjujejo naslednji upostevanja vredni stihi iz prve Variante pesmi: 
Mnogo spremenil tvoj se je sin, le nate ostal mu ziv je spomin. 
Iz povedanega moremo povzeti, da gorenjska pokra-
Die oberkrainer Landschaft, die Gegend von Sorsko polje, war fr den Dichter Jenko nicht nur Empfindung, Heimweh, Erlebnis. Wir knen sogar behaupten, daß sie der Dichter nie­mals als »hhste Schheit romantisierte und auch nie von einem »paradiesischen Bild« sprach. Im Gegenteil. Jenko hatte die Landschaft seiner Geburt als Einheit von Mensch und Erde 
jina, pokrajina Sorskega polja, Jenku ni bila zgolj pred-met domotoznega custvovanja in dozivljanja. Trdimo lahko celo, da je pesnik nikoli ni romanticno slavil kot najvisjo lepoto, kot »podobo raja«. Nasprotno. Jenko je pokrajino rojstnega kraja pojmoval kot celoto zemlje in cloveka. Iz verzov Na Sorskem polju pa je mimo tega raz­vidno se, kako se je pesnik razmeroma zgodaj, se pred osemnajstim letom starosti, zacel cutiti duhovnega tujca med rojaki. Jenkov model sveta je ze tedaj postal dru­gacen od tradicionalnega notranjega zivljenja kmeckega cloveka. 
OPOMBE 
1 Franco Bernik, Lirika Simona Jenka, 1962, 202—238. 
2 Prav tam. 
3 Ivan Jenko, Kres 1886, 3. 
4 Simon Jenko, Zbrano delo I, 1964, 292, uredil France Bernik. 5 Pesem je nastala 4. aprila 1855, Jenkovo Zbrano delo I, 1964, 257. 
SIMON JENKO UND DIE OBERKRAINER LANDSCHAFT 
betrachtet. Aus den Versen »Na Sorskem polju« (»Auf der Ebene der Sora«), welche die Grundlage unserer Studie darstellen, geht hervor, daß sich der Dichter verhältnismäßig fr, er war noch nicht 18 Jahre alt, geistig fremd unter seinen Landsleuten flte. Das Modell der Welt in der Vorstellung von Jenko war schon da­mals zu verschieden von der Tradition des bäuerlichen Lebens. 

JENKOVA FILOZOFSKA LIRIKA 
BORIS PATERNU 
Studijo posvecam spominu prijatelja, kirurga dr. Urosa Trsana, ki se je 
22. julija 1969 ubil v steni Travnika. 
Med najbolj razsezna, hkrati pa najmanj raziskana pod-rocja Jenkovega pesnistva sodi njegova filozofsko reflek­sivna lirika. Prezrl jo je ze Josip Stritar, ko je zapisal: »Jenku ni bilo dano pogledati v erne globocine cloveske­ga zivljenja, cloveskega srea. Srecni Jenko!«1 Za nas pa je ta lirika zanimiva iz vec razlogov. Prvic zato, ker ob njej lahko razberemo tista daljnosezna dogajanja v Jenko­vem miselnem odnosu do zivljenja in sveta, ki nam po­magajo pojasniti nastanek njegove moderne lirike. Drugic pa je Jenkova refleksija pomembna tudi sama po sebi, ne glede na svojo dokumentarno ali pojasnjevalno moc. Pomeni namrec prvi prodor postklasicne filozofske misli v slovensko pesnistvo. Natancneje: pomeni prodor skraj-no gibljive, v protislovja odprte in notranje do kraja vzne­mirjene zavesti o bivanju v samo sredisce pesniskega sno­vanja. Zacenja torej proces, ki v nasi liriki se danes ni koncan. 
Ce se ozremo na ta del Jenkovega pesnistva, opazimo najprej skoraj nepregledno mnozico zdaj bolj zdaj manj dorecenih misli, spoznanj ali vprasanj o bistvu cloveko­vega zivljenja. Te refleksije so glede na zunanjo tematiko zelo mnogovrstne: vcasih se drze ljubezni, drugic spre­govorijo o naravi, nato o zgodovini, pa spet o moci in nemoci cloveskega duha in tako naprej. Poleg tega so glede na svojo osnovno idejno naravnanost mocno raz­licne in vecsmerne, velikokrat si oporekajo, vcasih vse do popolnega nasprotovanja. 
Tako nas sele pozorno opazovanje, odbiranje in uskla­jevanje pojavov postopoma privede od razmetanega in razlomljenega mozaika refleksij do citljivih globinskih obri­sov pesnikovega nazora. Ti obrisi se pokazejo sele potem, ko odkrijemo pesnikove glavne miselne polozaje in nji-hove zveze. To pomeni: najprej je treba ugotoviti odlolne filozofsko situacijske kroge, v katerih zivi in iz katerih reflektira Jenkova misel; zatem odkriti notranja razmerja teh situacijskih krogov in zacrtati njihovo slojevitost ozi­roma stratigrafijo. Naposled pa je neogibno, da posku§a-mo dolociti se polozaj, ki ga ima Jenkova filozofska misel glede na vidnejse tokove evropske filozofije 19. stoletja, in presoditi, koliko in kje je utegnila biti odvisna od njih. 
Prvi, najvidnejsi in tematsko najobseznejsi situacijski krog, iz katerega poganja ze Jenkova najzgodnejsa re­fleksija in se tudi pozneje vedno znova vraca vanj, polni spoznanja oziroma zavest minevanja. 2e peto­solski Sone t (1851) nosi v sebi poudarjen obcutek, da zivljenje hitro premine.2 Misel na neogibno minljivost po­stane zatem najbolj pogostna vsebina Jenkove refleksije in seze cez vsa tematska obmocja njegove lirike. Ta misel je pri njem pravzaprav vedno budna in nenehoma na prezi. Najde si pot in pristop v vsako dozivljajsko snov, pa naj bo to mladost ali ljubezen, radost ali lepota, na­rava ali zgodovina, dejanja oveskih rok ali duha. Sko­rajda ni predmeta, ki se ga ne bi polastila. Skratka, misel 
o nenehnem spreminjanju in minevanju stvari, ki je bila v Presernovem pesnistvu se obrobna, ceprav ze opazno prisotna, se pri Jenku pomakne v samo jedro zavesti in postane tako rekoc srediscna optika njegovega gledanja v svet. V vajevski pesmi Mladenic in potok naj-demo tele stihe: 
Oh stalnosti nima, kar krije nebo, tak potok in ovek, tak roze veno; in celo zivljenje le kratko trpi, in celo zivljenje nek'tere le dnil3 
Razumljivo je, da je pri vsem tern zelo vidno tematsko mesto dobila smrt. Razmeroma pogosto jo srecujemo ze v zgodnjih refleksijah, ceprav sprva se kot spremljajoci ali vzporedni motiv. Leta 1853 jo najdemo ze kot vodilni idejni refren daljse miselne pesmi Cas i in clov e k.4 Kmalu potem pa se osamosvoji v docela samostojen mo­tiv in zavest o smrti postane nekajkrat vrhovna zavest, skozi katero pesnik dozivlja sebe in premeri clovesko zivljenje sploh.5 V pesmi Na grobe n (1854) poseze dozivetje clovekovega konca v dno Jenkove zavesti in jo ze vidno premakne v smer iracionalne pretresenosti. Nje­gova misel tokrat zatrepeta na mejni ostrini nagonskega strahu, upora in obupa. Pogled na poslednje clovekovo prebivalisce se konca takole: 

Pogledal sem v jarno nedavno skopano, Sest vljev globoko, tri vlje siroko, pogledal sem v postelj cloveku postlano, ki meja je mislim letecim visoko. 
Glasove bridk je srce zdihovalo, rok6 so se s silo na prsih sklenile, trohljivosti grozno zaklical sem hvalo, da jek so zamolkel dajale gomile. 
Motiv in jezikovna formulacija tokrat ze drsita v iracio­nalni paradoks.6 
Toda memento mori pri Jenku ne lebdi samo nad o­vekovim osebnim zivljenjem. Zakonu neizprosnega iznice­vanja so podvrzena tudi dela clovekovega uma in clove-skih rok.7 Motiv je najbolj cisto izoblikovan v sedmem »obrazu« Zelen mah obrasca: 
Zälen mah obrasca zruSene zidove, veter skoznje diha zalostne glasove. 
Povej, razvalina, v soncu zatemnela! Kai je mo oveska, kaj so njena dela? 
In zivljenje nase, ki tak hitro te, a/' so same sanje? 
— Sanje — jek ml rece. 
Tu je Jenko ze dalec onstran Presernove, ob Korytkovi smrti izpovedane racionalistie vere v vecnost cloveko­vega dela, opravljenega za oveitvo; pa tudi dalec od podobne Aerve misli: »v delih svojih zivel sam bos veo«.8 Uninju v casu je podvrgel vse cloveske stvari sploh. Beseda »cas« s pomenom minevanja in odhajanja v nie je pri njem nenavadno pogostna (npr. »casa kolo«, »sa ost«, »ru§i s«, »kaj beseda s pomeni«). Ze v vajevskih proznih Crta h je zapisal tole znacilno mi­sel: »Ko ovek misli, da se mu vse klanja, mu vendar se nekdo zapoveduje, in ta nekdo je cas.«9 
Jenkovo spoznanje pa se ni ustavilo zgolj ob smrti kot gospodarju vsake cloveske usode niti ob postopnem uni­nju in pozabi cloveskih del. Procesu stalnega in sprot­nega minevanja je podvrgel clovekovo zivo dusevnost, podvrgel ji je svoja in tuja stvena dozivetja ter stanja. Na lastno ljubezen ali bolecino ali radost ali upanje ne­nadoma pogleda kot na nekaj, kar je prav tako zapisano naglemu spreminjanju in sprotnemu ugasanju. Temu spo­znanju je posvetil posebno pesem Sprememb a in pojav opisal takole: 
Hitro obra se casa kolo, nasi duhovi z njim se vrtijo, dan na dan sebe same menijo, sami ne znajo, zakaj in kako. 
Tugi zare me dala v oblast, data me sre vodnici je slabi; zopet pihljaje nada me vabi, njeno hladilno okusam ze slast. 
Miru odpira se prazno srce, rane zastarane scasoma celi, v jasni prihodnosti tozno veseli gine iz srea ognjeno mor/e.10 
Tak prenos dialektike minevanja na vsakdanjo clove­kovo izkusnjo je imel daljnosezne miselne in psiholoske posledice. Zavest nenehnega in sprotnega minevanja »vseh stvari« (izraz uporablja v Posavskih glaso-v i h) je na siroko odprla vrata relativizmu in skeptieizmu, v skrajnem primeru pa tudi agnostieizmu, kot kazejo sklepni stihi prve kitice navedene pesmi. Prakticno to pomeni: sreca ali radost je lahko samo trenutna, saj je omejena z zavestjo o njenem neogibnem koneu. Torej ni nikdar sama, marvec je vedno odprta v tesnobo. In prav tako je z ljubeznijo, upanjem ali moejo in nie drugace z bolecino, trpljenjem ali obupom. Vsem tem in takim dozivetjem je ze sproti sojeno, da ugasajo v mir praznote in pozabe. Ironija in sarkazem, h katerima je bil Jenko vse zivljenje tako moeno nagnjen, sta samo druga stran iste zavesti. 
Skratka, prvi in ze v Jenkovi mladosti nadvse odlocilen 
miselni krog kaze navzven zaostreno tezo o stalnem mi-
nevanju in smrti vsega obstojeeega, navznoter pa se polni 
z relativizmom in skeptieizmom.11 Kolikor bolj se stop-
njujejo vse te lastnosti, toliko manj prostora ostaja za 
klasieno, racionalno trdno miselno zgradbo o svetu in 
clovekovem bivanju, in toliko bolj stopa v ospredje izkus­nja in filozofija trenutka kot spoznanje edine oprijemljive resnicnosti v iznicevalnem begu casa. Ni nakljucje, da se ze v Jenkovi dijaski liriki zacne oglasati pojem »trenutka«, ki bo kasneje zavzel vec prostora.12 Ti in taki premiki seveda niso mogli ostati brez posledic tudi za sistem pesnikovega izrazanja, za njegov slog. 

Poreklo opisane plasti Jenkove refleksivne lirike bo treba iskati v ve smereh. Neutajljiv je v njej najprej stari, tradicionalni tok verske, filozofske in pesniske ideje o minljivosti vsega cloveskega. Ta miselni tok je nanj po­sebno vidno deloval s svojo eiegicno varianto, kakrsno je moo razvila evropska pesniska predromantika in romantika. Zatem ni mogoce prezreti naslednje in usod­nejse stopnje evropskega vpliva, namrec dotoka heglov­ske filozofske dialektike. Ta je v Jenku, ki je bil po price-vanju sodobnikov ze po naravi nagnjen k izredno dina­micnemu misljenju, pomagala izostriti dialekticno optiko in radikalizirati njegovo zavest minevanja.13 Toda on ne ostane pri tern. Oddalji se tako od tradicionalne krscan­ske kot od heglovske metafizicne osmislitve minevanja. Misel na smrt ga pusti samega v tesnobi grozljive naza­doscenosti. In treba je upostevati se neko dejstvo, ki pro-blemu dodaja nove razseznosti. Dialektiko porajanja in minevanja Jenko skoraj vedno ponazarja s pojavi v na­ravi. Vendar pri tern ne gre samo za slogovno oziroma metaforicno sredstvo. Z empiriimi zakoni, ki vladajo v naravi, primerja, potrjuje in utemeljuje poglavitne zadeve clovekovega telesnega in duhovnega bivanja vse od Iju­bezni pa do neenakega boja za obstanek in smrti, kar kazejo predvsem Obrazi. 1 4 Govorimo torej lahko o dia­lektiki, ki iz heglovskega metafizicnega obmocja prestopa ze v empiricni pozitivizem 19. stoletja. 
Toda vmes je se en clen, ki ga ne kaze prezreti. Jen-kova zavest minevanja se je na tej poti od metafizike k empirizmu presenetljivo mocno priblizala Schopenhauer-ju, v vsebini in formulaciji. Med poglavitne utemeljitve svoje filozofije je Schopenhauer uvrstil tudi nacelo mine­vanja in to nacelo radikaliziral do skrajne mere. Pojmu »existentia fluxa« je podvrgel prav vse, kar zivi. V njego­vem glavnem delu Die Welt als Wille und Vor­stellun g lahko beremo: »Njegovo (tj. clovekovo) biva­nje je samo v sedanjosti, katere neustavljivi beg v pre­teklost je stalno prehajanje v smrt, je nenehno umiranje ... zato mu po pameti mora biti vseeno, ali je bila vsebina te preteklosti muka ali uzitek... Tudi ce gledamo pojav s telesne strani, nam postane ocitno, da je nasa hoja naprej samo zadrzevano padanje, da je zivljenje nasega telesa le pridrzano umiranje, stalno odlasana smrt; konc-no je tudi zivahnost nasega duha le odlozeno dolgocas­je.«15 V pesmi Sprememba seje Jenkova misel o minevanju in ugasanju vedrih pa tudi mracnih custev v neogibno notranjo praznoto nenavadno mocno priblizala prav takemu spoznanju. V literarno privlacnejsem delu Parerga in Paralipomena (1851) Schopenhauer nadaljuje omenjeno misel: »Vse, kar je, je v naslednjem hipu ze bilo... Nase bivanje nima nobenih tal, kamor bi stopilo razen odtekajoce sedanjosti. Zato je bistvena obli­ka bivanja trajno g i b a n j e , brez moznosti, da bi do-segli mir, h kateremu stalno hocemo. Podobno je dirjanju tekaca navzdol, saj bi moral pasti, ce bi se ustavil... V takem svetu, kjer ni mogoca nobena stabilnost, nobeno trajnejse stanje in je vse v neprestanem vrtinnju in spre­minjanju ... si ne moremo zamisliti nikakrsne srece... Nase in vseh zivali bivanje ni nie trdnega..., je samo existentia fluxa, ki obstaja edinole v spreminja­nju...«16 
Tako se nam ze v prvem idejnem krogu Jenkove mi-selne pesmi pokazejo obrisi vec razlicnih filozofskih ravni, v katere bo potrebno zaertati njegovo antropologijo. 
Drugi situaeijski krog Jenkove refleksije bi lahko ime­novali zavest duhovnega obstajanja. Seveda s pridrzkom, da tej pesnikovi zavesti dopustimo zelo si­roke in gibljive moznosti. Ta krog pesnikovega miselnega polozaja je v tesni zvezi s prejsnjim in je v njem utemeljen. Saj nastaja kot opozieija, in sicer v pokoneno smer obr­njena opozieija razkrajajoci zavesti minevanja in dvoj-ma. Pojavi se prav tako ze med zgodnjimi miselnimi pes­mimi, vendar ne tako zgodaj in ne tako pogostoma, uspes­nejsi dosezki pa se pokazejo nekoliko pozneje.17 
Prvi dokument Jenkovega miselnega zagona v nad­tvarni svet je pesem Ptic i (1853).18 S simbolom ptice, ki plava vse visje in vi§je v daljave neba, dovolj razlocno izpoveduje svojo voljo k zanosnemu, daljnovidnemu in cistemu bivanju v visavah duha, dalec nad mrakovi nizav. Odlepiti se od sveta pritlicne stvarnosti in vezanosti je po­glavitna zelja prieujoce izpovedi. Vendar ta zelja ni brez motenj. Premagovati mora notranji ugovor, ki je predvsem strah pred daljavami in izgubljenostjo. 
Pazljivejsi studij nadaljnjega gradiva pokaze, da je Jenko svoja spiritualisticna iskanja naravnaval v razlicne smeri. Ena od teh kaze sprva se k tradicionalnemu krscan­stvu. Sem je treba uvrstiti predvsem refleksiji Ange l tozni h (1853) in Clov e k (1854).19 Prvo besedilo, ki ima sicer dokaj eiste poetiene stilizme, je vklenjeno v na­slednjo pomiritveno moznost: 
Ko obide strah duhä, angel stopi iz neba ... 
upu sree se odpre, duh otozni zjasni se. 
V drugi pesmi C I o v e k gre avtor znatno dlje. Clove-kove duhovne vzpone in padee, odtujevanja in vracanja k »viru svoje bitnosti« poskusa zamejiti v varen obrazec krscanskega mita o clovekovem stvarjenju, padeu in od­resitvi, ki mu jo naposled prinese »sin Ocetov«. Toda izrazito neoseben, konvencionalno govorniski slog in togi metrum pricata, da mu ta smer, ki se zatem res porazgubi, ni bila ve zadostna. Intimnejsi dvom vanjo je s polno lirsko moejo zapisan v znanem sestem »obrazu« Z glas -nim § u m o m ' s kor a.20 
Mnogo bolj vidna, pristna in v splosnem izrazno boga­tejsa postajajo Jenkova duhovna iskanja tedaj, ko se od­maknejo od tradieije in se napotijo v nove smeri. Tu je treba pozorneje pregledati vsaj dve pesmi, Pokaz i po t in D u h u.21 Prva zelo jasno pokaze Jenkovo nezadosce­nost sredi spoznanj, ki jih cloveku lahko daje znanje, zgrajeno zgolj na empiriji tov. Tisto, kar ga vabi od motnega sveta ucene pameti k cistejsi vedrini in h globlji notranji zadoscenosti, je slutnja nekih visjih »moci«, ki naj bi obstajale nad svetom racionalnega znanja: 
Vez vednost' se äe ne prereze, kar temno ne vidi ve oko in kamor ucenosti moc ne seze, mo neznane se Se gibliejo. 
Kriticni ugovor zoper sodobni empirizem in pozitivizem je tu cisto nedvoumen. Nastopa z ocitki clovekove spo­znavne okrnjenosti in bivanjske nezadoscenosti. Smer slutnje in iskanja clovekove nadtvarne dopolnitve pa to-krat ni ve obdana z obrazei krscanskega idealizma. Za to dopolnitev si izbere vsebinsko zelo neobvezen in ne­dogmaticen izraz »moci neznane«. Izraz daje mnogo pro-stora iracionalizmu in kaze k svobodnemu panteizmu. Vendar tudi tokrat njegovo hotenje k »mocem neznanim« ni brez notranjih zadrzkov in ovir. Izpovedano ni v ugo­tavljajocem, povednem nacinu, marvec v imperativu, kot 327 
vzklik, kot rotitvena prosnja »mrtvega srea« iz stiske po odresitvi. Torej govori iz polozaja, ki so mu tiste »neznane moci« se neznansko dalec, bolj slutnja kot posest. 
Notranja napetost med zeljo po popolni duhovni suve­renosti in med zavestjo o omejenosti cloveskega uma se do kraja zaostri v pesmi Duhu . To je verjetno najbolj lucidna filozofska pesem slovenske knjizevnosti. Jenka najdemo v polozaju, ko z nenavadno umsko gibljivostjo preverja moci duha v samem sebi. Poglavitno vprasanje tega intelektualnega, pa ne samo intelektualnega rentge­niziranja samega sebe je eno: ce je v njem res duh 
— in o tem njegova najgloblja slutnja ne dvomi — zakaj se ta duh ne da samega sebe uzreti, videti in spoznati; zakaj dopusca, da ga um, ki je njegov lastni del, lahko prezre, taji ali celo zasmehuje? Samo nekaj izpostavljenih mest pesnikovega sprasevanja: 
77, duh, ce v meni ticis, pogledati samemu sebi se dajl 
Sam sebe zasmehujes, sam sebe zanicujeS. 
Neusmiljeno molä, sam sebe tak' rekoc talis. Pa vendar, prosim te, prepusti mi, te s tabo samem' sebi misliti. 
Tu je Jenko v resnici pri samem srediscu Heglove filozofije, ki je v svoj vrh postavila stanje, ko se Duh samega sebe zave in spozna z umom. Toda pri vsem tem je vendar se nekaj zelo neheglovskega. Je Jenkova raz­jedajoca izkusnja, ki mu pravi, da takega samospoznanja duha ne more doseci: duh in um si v resnici ostajata tuja, med njiju se vriva molk ali celo posmeh. Skladnosti med bitjo in zavestjo, med realnim bivanjem in metafizienim bistvom ni vec. Po ubranosti obojega lahko pesnik samo se vpije. Smo torej na tocki, kjer se je Jenko pri svojem iskanju duhovne obstojnosti najbolj priblizal Heglu in se poskusal resevati v njegovo filozofsko katarzo, v suve­reno samospoznanje duha. Toda hkrati smo na tocki, ko je Jenko najvisji dosezek Heglovega sistema, njegovo harmonieno sredisce dozivel ze kot cisto protislovje, kot porazno disharmonijo. V ozadju seveda cutimo prisotnost neizprosnega zivljenjskega empirizma, ki se ga Jenko ni mogel otresti, in pa njegove rafinirane dialektike, ki je presegla heglovsko solo. 
Da je v zaledju Jenkovega iskanja Duha res deloval pozitivistieni empirizem, ki je to iskanje in njegove do­sezke nenehoma omejeval, krcil, relativiziral in izniceval, nam dokazuje cela vrsta refleksij. Posebno v pesmih, ki jih je sprva naslavljal M e g I e n i c e , zagoni duha in uma redno obnemorejo pod tezo clovekove zemeljske obre­menjenosti s »pezo mesa« in omejenosti s plotom smrti.22 Razmerje clovekove duhovne in telesne biti tu razresuje z zmago slednjega, materialnega. Pod taksnimi in podobnimi sunki, ki prihajajo z obmocja prvega miselno situacijskega kroga, se prostor njegove duhovne filozo­fije zozuje in razpada. V izpovedi z ironicnim naslovom Nas a m o c naletimo na polozaj, ko sta oba pricevalca »precistega vira nebeskega« — duh in um — ze tesno obdana z »neizmerno temo«.23 Ne preostaja mu drugega, kot da z grenkobo razglasi spoznanje: na koncu vseh duhovnih iskanj caka cloveka spet nevednost, izgubljenost, obup in noc. Pesem se konca s sizifovskim polozajem: 

Bojuj se duh do zadnje srage, bojuj se, pa ne upaj zmage. 

Nedalec od tod najdemo daljso pesem Cas i in ovek , ki nam se bolj odpira to avtorjevo miselno stopnjo.24 Gre za pesem s pripovedjo o zgodovinskem raz­voju cloveskega duha sploh in o polozaju lastne misli glede na prehojeno pot cloveskega uma. Razvoj duha raz-deli mladi Jenko na tri zaporedne, vse visje zgodovinske stopnje: na zacetku je stanje naivne, neprebujene zavesti, zlite se z naravo; zatem sledi stanje »umnega duha«, ki se odlepi od narave in zacne smotrno gospodariti z njo in s stvarmi; in od tod sledi vzpon duha k svojemu visje-mu metafizicnemu viru in namenu. V tem ustroju seveda ni mogoce prezreti odmeva Heglove fenomenologije in zgodovine duha, ki na poti vracanja iz pogreznjenosti v naravo k samemu sebi loci v bistvu tri stopnje zavesti (pri­rodno, osvesceno in popolno zavest), ki ustrezajo trem zgodovinsko razvojnim stopnjam duha (subjektivnemu, ob-jektivnemu in absolutnemu).25 Vendar je znacilno, da Jen­ko tega mitoloskega sistema ne razkazuje zato, da bi se z njim poenacil. Vsaki kitici, ki predstavi posamezno raz­vojno stopnjo duha oziroma cloveskega uma in filozofije, doda refren, ki pravi, da je zanj ta moznost zavesti ze izgubljena. Tudi slog je racionalisticno oddaljen od pred-meta, suh in trd. Jenko v resnici pripoveduje, kako ne more najti resitve v nobeni izmed teh urejenih in znanih miselnih postaj ter filozofij sveta. Ostaja torej zunaj vseh filozofskih sistemov, predan samoti, dvomu, begu casa in menjavi stvari, kar reflektira v svojo filozofijo tesnobe. Najbrz ni samo nakljucje, da je v blizini obravnavane pes-
mi nastal prevod Riencijevih stihov T e s n o b a , kjer pa filozofska misel ze prehaja v lirsko situacijo: 
Ce se na nebu zarja spne, me skrb in dvom obide; kdo ve, ko sonce v zaton gre, kdo ve, kaj jutri pride?6 

Sklenemo torej lahko z ugotovitvijo, da so Jenkovi za­goni k duhovnemu obstajanju, ki naj bi njegovi bivanjski zavesti dali zanesljivo sredisce, trdnost in absolutnost, sir najprej skozi tradicionalno krscansko idealiteto, nato pa predvsem k Heglu. Toda na obeh metafizicnih ravneh so doziveli poraze, ki so njegovo misel vracali k empiriz-mu, relativizmu in skepticizmu.27 
Tretji situacijski krog Jenkovih miselnih odzivov na svet kaze filozofijo radozivega obstajanja sredi zivljenja samega. Tudi to miselno plast lahko pri­merno in brez tradicionalnega moraliziranja dojamemo sele tedaj, ko poleg njenih navzven samostojnih znamenj upostevamo se njene notranje odvisnosti od prejsnjih dveh plasti. Jenkovo resevanje iz tesnobe prvega kroga se je ze od vsega zacetka obracalo tudi v smer, ki je bila cisto nasprotna smeri duhovnega obstajanja. K obratu od duhovnega iskanja pa ga je spodbujala se nova stiska, v katero se je naposled sklepal tudi drugi, metafizicni krog njegove miselnosti. Tako so z ene in druge strani prihajale pobude k iskanju polozaja, ki bi bil zunaj obeh prejsnjih, k tesnobi nagnjenih moznosti, ki bi bil njuno nasprotje in zmaga nad njima. Tak polozaj si je poiskal v zavestni sprostitvi nenadzirane prvinske sie po zivljenju, z drugo besedo, v uzivajocem, veselem vitalizmu. 
Prvi opazni miselni nagib v to smer se pokaze ze v najzgodnejsi refleksiji Sone t (1851), in sicer kot ocitna opozicija na misel o minevanju in smrti.28 Izrazitejse izpo­vedi nevezanega vitalizma pa siede od leta 1853 naprej. Taka je pesem Korak v zivljenje (1853), ki je ze neposreden klic k polni prisotnosti v »sumnem vrtincu zivljenja«.29 Izpoved ne skriva hlastne zeje po sprejema­nju in uzivanju vsega, kar zivljenje daje. Se daljnosez­nejsa je v tem pogledu pesem Pod milim nebom (1854).30 Zapisana je v dinamicnem slogu in ritmu. Raz­misljanje o nezadrzanem predajanju lepotam zivljenja po­staja tu ze ukazovalna in programska. Prvi dve kitici se glasita: 
Pod milo nebo me zene zeljenje, novo in ljubo me stresa iivljenje. Kak bije srce, kak noga hiti! Po zilah mi vre ponovljena kri. 
Kdor toil mi svet, iivljenje sovrazi, pod nebo razpet iz sob se prikazi: Glej svet je prelep, iivljenje sladko, si gluh in si slep,  ti je grenko. 
Besedilo ima polemicne poudarke, ki merijo v vec smeri. Vendar nas tu zanima predvsem pesnikovo osebno osvobajanje iz tesnobe in temnoglede misli o svetu, njegovo hoteno trganje filozofske zavesti, ki se je kot stena postavljala med njega in zivljenje. Pri tern ukinjanju kontemplativnega razmerja do zivljenja, ukinjanju v imenu zivljenja samega je dosleden in gre do kraja, ki se glasi: 
Zatorej srce le tom se vdajaj, in radosti se ne' zmerne napajaj. 
Prispel je do radozivega senzualizma. Ta naj ne bi bil vec nadziran niti z moralo niti s filozofijo, temvec poslusen samo nagibom custev in nagona. Tudi med poznejsimi refleksijami lahko najdemo celo vrsto odlocnih obratov zoper vse, kar cloveka postavlja v zamisljeno in kontem­plativno razmerje do zivljenja.31 V pesmi Modrija-* n o m , ki je najbrz iz kasnejsih let, zavraca modrijane in modrost kot nekaj, kar cloveku v resnici spodreze ne­posreden stik z zivljenjem in mu pokonca mladost. 
Tudi Jenkov odmik od filozofije duha k filozofiji cutov ima svoje evropsko zaledje. Se posebej je treba racunati z Mlado Nemcijo in njenimi idejnimi sunki v to smer. Heineja je Jenko rad bral in tezko bi verjeli, da ne bi bil poznal njegovih Slik s poti (Reisebilder, 1826—31) s strupeno duhovitimi napadi na abstraktno ucenost, na nemsko univerzo, ki jo je imenoval »uceno Sibirijo«, na »doktorje razuma« sploh in na vse, kar je cloveka »izfilozofiralo iz zivljenja«. V spisu I d e j e je lahko bral misel, da vsi mocni ljudje ljubijo zivljenje. Se izrazitejsi je bil v tern pogledu vodilni teoretik Mlade Nemcije Ludolf Wienbarg. V knjigi Estetski bojni pohodi (Aesthetische Feldze, 1834) bere-mo ostre napade na kult ucenosti, na obozevanje medita­cije in filozofije, ki v resnici pomenita »smrt cutov in cut-nosti«. Samo nekaj primerov: »Clovek ni zgolj zrcalo, ki stvarstvo reflektira in duhovno dojame, clovek je vendar sam bitje in prirojeni sta mu pravica in moc, da je sam po sebi nekaj in da dobi mesto med eksistencami sveta.« Nobena vednost, nobena znanost in nobena izobrazba ne morejo nadomestiti zivljenja, zakaj »zivljenju je zivljenje najvisji namen«.32 Ideal mu je Faust, ki zavrze svoje knjige in se v navelicanosti niceve modrosti pozene v pisano zivljenje, da bi si otrplo srce spet osvezil s tokovi ljubezni in sovrastva. 
Kljub opaznim podobnostim pa je Jenkova filozofija cutne radozivosti mocno drugacna, manj preprosta in manj celovita. Ze omenjena pesem Pod milim ne­b o m , ki je njegova najbolj vidna vitalisticna refleksija, se konca takole: 
Zatorej srce le tom se vdajaj, in radosti se ne' zmerne napajaj. Trenutek hiti — glej, kmalu bo pre  ti odbeii — ne bode ga vec. 
Kaj to pomeni? Ideja svobodne, brezskrbne radozivosti ni sama, spremlja jo zavest naglega uhajanja zivljenja in vsakega hipa posebej. Se vec, ta zavest vitalisticno idejo celo utemeljuje, saj pravi: zgrabi, scela ujemi trenutek zivljenjske radosti, da ti v begu casa ne izgine. Toda za­vest minevanja to isto radozivost, ki jo utemeljuje in stop-njuje, hkrati tudi omejuje in relativizira. Obdaja jo namrec z vednostjo, da je zapisana hitremu koncu. Preprosto, gre za vitalizem trenutka, onstran katerega je spet vse negotovo in relativno. In tu smo pri svojevrstni strukturi Jenkove radozivosti. Pri radozivosti, ki nima trdnega in zanesljivega zaledja v kaksnem optimisticnem nazoru (kakrsnega bi lahko nasli npr. v ozadju Levstikove rado­zive refleksije), temvec je njeno globlje zaledje v necem prav nasprotnem in pogrezljivem: v relativizmu in skepsi. Zato je ta vitalizem v resnici utemeljen samo se v filo­zofiji trenutka, ne pa v ideji enotnega in celovitega sveta. 
Kako dalec je bila Jenkova radozivost od notranje celovitosti, nam nazorno kaze poznejsa varianta mladost­ne vitalisticne pesmi Korak v zivljenje. Trenutki svobodnega vitalizma se pod lucidno kriticno zavestjo tokrat skrcijo na skrajno omejen prostor, ostanejo samo se koscki bivanja, ki nadomescajo celoto, kakrsne ni: 

Ce ni mogoce mi cel'mu biti, vsaj kosca kosec nadomestiti bi duh poskusil, bi hodil pota, ki svet jih hodi, pa ga strahota mrzla pretrese, ce misli take do dna zave se.33 

Ce je bilo nase opazovanje in razumevanje stvari pra­vilno, potem ne moremo mimo spoznanja, da se tudi Jen-kov tretji miselni krog, ki je sicer poln uspesnih zagonov k trenutkom vitalne radozivosti, naposled sklepa v neza­doscenost in tesnobo. Tudi z vitalisticnim in protispiritua­listicnim tokom sodobne filozofije se nas pesnik ni mogel notranje docela ujeti. 
Cetrti krog Jenkovih situacij je krog omrtvicen e v o I j e do bivanja. Gre za polozaje, ki so nastajali ver­jetno takrat, kadar so se tesnoba spoznanja prejsnjih treh krogov mocno zaostrila, se odcepila od svojih akcij­skih izhodisc in nenadoma presla v novo, samostojno in vsezajemajoco zavest. Refleksije te vrste ponavadi niso datirane in literarna zgodovina jih vecji del postavlja v poznejsa pesnikova leta. 
Vendar tudi ta idejna plast, vsaj s svojimi zacetnimi znaki, sega med pesnikove najzgodnejse miselne opre­delitve do sveta. Tak primer je pesem Ptic i (1853), ki v zacetku sicer §e kaze poskuse zivahnega notranjega uglasanja s svetom, konca pa se s spoznanjem popolne odtujenosti med obema.34 Ob tern spoznanju se njegova 
prizadetamolku:   notranjost  zacne  obracati  k  resigniranemu  
Ljudje krog mene se vrst se smejejo, se vesele; moj dun teman je in molci,  

nikomur nie ne govori. 

Vendar to trpno pocetje in zeljo po smrti (ki jo po­udarja predvsem prva varianta pesmi), prekine kasneje uporna kretnja zanicevanja sveta: 
Star sedemnajst se komaj let zaniceval ze ves sem svet.. .3S 

Pot k notranji negibnosti in brezodzivnosti je bolj pre­mocrtna v pesmi Sprememb a (1854).36 Tu pride do veljave ze motiv brezcutnega, »praznega srea«, ce upo­rabimo avtorjev izraz. Vendar motiv praznote se ni osamo­svojen. Zapisan je romanticno, se pravi z dodatkom zalosti ali domotozja po velikem custvovanju in notranjem vihar­nistvu. To je se vedno presernovska ali byronska ali ler­montovska formulacija »praznega srea«. Isto lahko ugo­tovimo ob znacilno naslovljeni pesmi Nesrecn i mir , ki ne more prikriti motivnih in miselnih sticisc z J a d r o m (P a r u s) Lermontova.37 Toda prav tu se zacenja Jenkova misel o notranjem miru osamosvajati v novo kakovost, tako da prehaja ze v opozicijo Lermontovu, ki z J a d r o m izpoveduje se prvinsko slo iz miru v nove viharje. Jenkov »mir« ali »pokoj duha«, ki »sree mu obseda«, ni veŁ »mogocni mir morja« med dvema viharjema in ni veli­castno zatisje pred novim zivljenjem. Za sabo v resnici ne cuti vec boja in pred sabo ne viharja, vse to je ze nesrecen, prazen mir notranjega onemevanja. Naslednjo stopnjo te poti najdemo v besedilu Pese m (obj. 1862).3a Tu je zavest o obstajanju onstran vseh sanj, upov in ver formulirana ze sto neposredno in razumsko. Biti zunaj utvar, zunaj upov in zunaj vere je stanje, ki ga oznacuje kot stanje zrelega spoznanja in modrosti. Ono drugo, zgodnejse stanje, se pravi stanje zaupanja v svet in v svoje moci nad njim, je po njegovem lahko samo stanje mladosti. Mladosti, ki svojih moi in dejanj ne meri z modrostjo, temve samo z voljo. Jenkova antropologija torej deli cloveka v dve razvojni stopnji: v oveka volje in cloveka spoznanj, pri cemer je nacelo volje zgodnejse, naivnejse in glede na resnico sveta blize zmoti. 
Do novih, cistih in zadnjih konsekvenc je to misel do-gnal v strnjeni filozofski refleksiji Sa d spoznanja : 
Sad, ki na spoznanju rase, vse grenkosti prekosi, ker s krvjo se sreno pase, v korenini mir mori. 
Sad, ki 'z naäih del nam rase, 'z nasih misli se rodi — misel pa zatreti da se, to modrost storit' veli.39 

Ce stihe prevedemo v se bolj strnjeno sporocilo, nam povedo naslednje: odpovejmo se iScoci misli, ki je vir obeh clovekovih nesrec — dejanja in spoznanja. 
Tako smo prispeli do najbolj problematicnega in naj­bolj temnega dna Jenkove refleksije, do njegovega pre­pricanja, da misel in dejanje vodita samo v trpljenje, in do sklepa, da je prav na tern najbolj odlocilnem in izho­discnem obmocju clovekovega bivanja treba voljo zatreti. Ta poskus zavestnega odrekanja in ukinjanja volje pri njem ni osamljen. V nekaterih izpovedih ga razsiri se na svoja custva, strasti in celo na custveno spominjanje.40 Na ono stran spoznanja in ukinjene volje postavlja Jenko mir, ki ni vec samo stanje brezcutnosti, temvec tudi notra­nje osvoboditve.41 
Tudi iz tega pesimisticnega dna Jenkove refleksivne lirike se odpirajo razgledi k takrat precej znanemu toku evropske filozofske misli. Pojem »volja« ali »volja do ziv-Ijenja« (»der Wille zum Leben«) predstavlja namrec osred­njo kategorijo Schopenhauerjeve filozofije. Sam jo je ime­noval »zarise mojega nauka« in ji dal vodilno mesto tudi v naslovu glavnega dela Die Welt als Wille und Vorstellun g (1819). Po njegovem se delovanje uni-verzalne »volje« kaze v vseh stvareh sveta: v zivljenju rastlin, zivali, cloveka, druzbe in zgodovine. Ta povsod pricujoca volja hoce zadovoljiti svoje potrebe, a v njeni naravi je, da ne more biti nikoli zadovoljena. Vsak njen dosezek radosti ali srece temelji zato na prevari in utvari. Volja, ki deluje v nas, je torej vir vecnega nemira, hrepe­nenja, bolecin, boja in trpljenja, je slepa in zla. V zivljenje prinasa spopade nestetih egoizmov, surov in neenak boj za obstanek, boj vseh proti vsem in pripomore, da postane clovek cloveku volk. Bistvo nauka, ki ga Schopenhauer postavlja kot resitev nasproti vsemu temu, je misel o osebni odpovedi slepim silam zivljenja, je nauk o svobod­nem zanikanju volje. Kdor je moder, bo v sebi ugasnil vse zelje in voljo. K temu visjemu stanju clovekovega bi­vanja pa odpira pot spoznanje, ki je prvi korak iz obroca naivnega, nagonskega in trpecega bivanja. Sklep se glasi: »S svobodnim zanikanjem in ukinjanjem volje se ukinjajo tudi vsi tisti pojavi, ki pomenijo nenehno stremljenje in poganjanje brez cilja in konca... in namesto nepresta­nega prehajanja od zelje v strah in od veselja v bolest, namesto nikoli zadovoljenega in nikoli odmrlega upanja, iz katerega obstaja zivljenjski sen cloveka z voljo, se nam pokazeta mir, ki je globlji od vsakega uma, in popolna tisina duse .. .«42 
Naj bosta Jenkov dvom ali obup nad smislom clove-
kove volje se tako samodejna, samosvoja in zunaj sicers­njega sistema opisane filozofije, najbrz brez njenih nepo­srednih ali posrednih vplivov ne bi prisla do tako jasne formulacije o zavestnem ukinjanju volje. Zveze so ra­zumljive, saj je Schopenhauer postal po porazu mescan­skih revolucij leta 1848 in depresij, ki so sledile, v srednji Evropi zelo aktualen. Tudi nekatera druga obmocja Jen­kove miselne lirike, npr. zavest o apriorni neenakosti v boju za obstanek, bi utegnila kazati v isto smer.43 Seveda je bil krog radikalnega pesimizma, ki je od zunaj potrjeval in dopolnjeval Jenkovega, se mnogo sirsi. Poznal je By-rona in Lermontova in tu je srecaval mnogo istega, npr. znano misel Lermontova: »Verjemi: ne biti je sreca na tem svetu.«44 Pogostni motivi samomora samo dopolnju­jejo to obmocje Jenkove refleksije, ne sodijo pa vec naravnost vanjo. 
In vendar tudi v cetrtem miselnem krogu ni mogoce mimo lastnosti, ki nasega pesnika bistveno oddaljujejo od omenjenih tujih pobud, se posebej od schopenhauerjan­stva. Med izpovedmi, ki so pognale ravno iz njegove naj­globlje tesnobe in obupa, najdemo pesem, ki je sicer osamljena, a v dozivetju tako izostrena in v izrazu tako cista, da je ne moremo steti za postranski pojav. Pesem ima popolnoma orientiran naslov V brezupnost i in se glasi: 
Mo, mo mi daj, moj Bogt Da, ko napade me obup, ne uklonim silam se nadlog, lim stanovitnost stavim vkljub. 
Mo, mo mi daj, moj Bog! Tak krepke kakor zid gorä, da, ce se rusi svet okrog, propast me najde moza!*5 
Ta vzklik volje k osebni moci in h kljubovanju, ki naj bo enako mocem gora, se pojavi v samem dnu Jenkove brezupnosti.46 Drugace povedano: iz polozaja najbolj omrtvicene volje se pojavi silovito hotenje v nasprotno smer, k suvereni volji do pokoncnega osebnega obstaja­nja vsemu razdrtemu in obupnemu navkljub.47 Pojav pre­pricljivo kaze, da se Jenkova misel o clovekovem bivanju tudi tokrat ni zaprla. Potrebovala in pustila je prosto pot v cisto nasprotno smer. 
Vse to nas opozarja, da obravnavanih stirih situacijskih krogov kljub logicnemu loku, v kakrsnega se dajo zvrstiti, ne moremo zapreti drugega pred drugim niti jih ne mo­remo postavljati v mehanicno strogo zaporedje. Uposte­vati je treba moznosti pesnikovega nenehnega dinamic­nega gibanja in prestopanja iz ene smeri v drugo, kar dokazuje tudi pogostna casovna blizina besedil, ki sodijo v razlicna situacijska obmocja. 

To pomeni, da je Jenkova zavest nihala med skrajnimi nasprotji: med spiritualizmom in senzualizmom, med silo-vito radozivostjo in notranjo nemostjo, med svetom kot lepoto in svetom kot obupnim nicem. Taka raznihanost in vznemirjenost je imela gotovo vec razlogov.48 Toda pre­gled refleksivne lirike je pokazal, da je mednje treba steti naslednje: 1. pozitivisticni razkroj krscanske in heglovske metafizike, 2. globoko nezadoscenost sredi empirizma in pozitivisticnega relativizma in 3. notranjo nezadoscenost ob vitalisticno senzualisticnem pa tudi ob schopenhauer­sko brezvoljnem konceptu nove antropologije. Jenkova izredno samostojna zavest se ni dokoncno oprijela nobe­ne od teh situacij, marvec je sprejemala le dinamiko nji-
OPOMBE 
1 Josip Stritar, Simon Jenko (Zvon 1870), Stritarjevo ZD VI, 

102. 
2 Sonet (dat. 1851), Jenkovo ZD II, 143. 
3 Mladenic in potok, ZD II, 13. 
* Casi in clovek (dat. 1853), ZD II, 149. 5 Na grobeh (dat. 1854), ZD I, 84; Smrt (dat. 1855), ZD II, 

165. 
6 V zgodnejsi varianti je namesto besede »zaklical« stala se mnogo izrazitejsa »zatulil« (ZD I, 263). 
7 Na Kamniskem gradu, ZD II, 147; Na grobeh, ZD I, 84; Zelen mah obrasca (Obraz VII), ZD I, 51. 
8 Der Mensch muss untergehen, Presernovo ZD II, 124; 

Casa nesmrtnosti, Askercevo ZD I, 50. 
' Orte, ZD II, 201. 
10 Sprememba (dat. 1854), ZD I, 82. 

11 O skepsi kot temeljni prvini Jenkovega svetovnega na­zora je prva razpravljala Marja Borsnikova (Pregled slovenskega slovstva, 1948, s. 47). 
u Pod milim nebom (dat. 1854), ZD I, 183. 13 Fran Levee poroca: »... posebnost Jenkova bila je nje­gova dialektika . Jenko je neizmerno hitro, bistro in logiSko misli. Takoj je nasprotnika zgrabil za besedo, zal ga je prav po Sokratovo prijemati in pestil ga je, dokler ga ni popolnoma ugnal. Zategadelj dijaski filistri in nicevedci z njim niso mogli izhajati: boljsi dijaki so ga upostevali ter imenovali so ga, ta pametn i Jenko .. .Njegovi dijalektiki prva pomocnika sta bila sarkazem in ironija (Zvon 1879, 372). 
14 Juzni veter dise; Zida drobna mravlja; Naj vso svojo silo; Ko je sonce vstalo; Zglasnim sumom s kora; (ZD I, 49—58). 
hovih pobud in moznosti. Tako je Jenko svojo in evropsko miselno pot, ki je vodila od »teoloskega« prek »metafizic­nega« do »pozitivnega« misljenja, ce uporabimo Comtovo lestvico clovekovega spoznanja, prehodil na samosvoj nacin. 
Naj so te moznosti in izkusnje Jenka vodile k se tako razlicnim idejnim polozajem, obstajal in deloval je tudi njihov skupni ucinek: postopno razpadanje racionalno trdne in osredinjene predstave o clovekovem bivanju. Na podrocju miselne lirike se je ta proces najbolj nazorno razkril v Jenkovi filozofiji trenutka in predajanja hipnim cutnim nagibom. Prav tako stanje zavesti pa je s svoje strani utemeljilo in omogocilo zacetke nove slovenske poezije: lirike trenutka in cistega razpolozenjskega odse­vanja sveta. Hkrati pa je ta lirizem obkrozalo njegovo nasprotje — samoopazovanje in prefinjeni intelektualizem. Oba pojava skupaj, drug ob drugem, sta pomenila zacetke moderne slovenske lirike. 
15 Die Welt als Wille und Vorstellung, Schop. sämtliche Wer­ke, Leipzig 1922-23, Bd. 1, str. 537—38. 16 Parerga und Paralipomena, Schop. sämtl. W., Stuttgart 1893—96, Bd. 10, 269—75. 
17 Del slovenske literarne zgodovine je to stran Jenkovih iskanj zelo omejil. Anton Slodnjak se je npr. odlocil za nasled­njo oznako: »Njegovo pojmovanje resniosti je v glavnem anti-metafizio in le rahlo in redko so oglase v njegovi pesmi gla­sovi hrepenenja po spoznavanju visje, nadzemeljske resnice.« (Zgodovina sloven, slovstva II, 1959, 222). 
18 Ptici (dat. 1853), ZD II, 145. " Angel toznih (dat. 1853), ZD I, 88; Clovek (dat. 1854), ZD II, 154. 20 Ivan Prijatelj je prvi primerno interpretiral to pesem: »Vse cloveske molitve, ki se z njimi ljudstvo povzdiguje v visave, ga ne pretresejo tako kakor dejstvo, da sonce nespremenjeno sije in da poäilja skozi visoka cerkvena okna vedno iste zarke na vecno menjajoce se rodove.« (Knjizevnost mladoslovencev, nast. 1906-07, Ljubljana 1962, 52). 21 Pokazi pot, ZD I, 178; Duhu, ZD II, 144. Zaradi intelek­tualne zahtevnosti moremo sklepati, da sta pesmi nastali neko­liko pozneje. 22 Meglenica, ZD I, 177; Na grobeh (dat. 1854, prv. Megle­nica), ZD I, 84. 23 Nasa mo, ZD I, 176. France Bernik spravlja pesem v zvezo s Schillerjevo Die Worte des Wahn (Lirika Simona Jenka, 1962, 134). 24 Casi in clovek (dat. 1853), ZD II, 149. 
25 V zvezi s pesmijo Casi in clovek omenja Hegla tudi F. Bernik, s da gre poleg biblijskega izrocila deloma tudi za odmev »hudo poenostavljene Heglove dialektike« (n. m., 135). 
26 Tesnoba (dat. 1853), ZD I, 175. 

27 V svoj dnevnik je Jenko zapisal: »...res zalostno, e se clovek vzredi idealist in vse materialno zanicuje, dokler se ne preprica, da se je motil...« (I. Jenko, Iz zapuscine S. Jenka, Kres 1886, 11). 
Joze Pogacnik je v svoji studiji Idejna struktura Jenkove poezije sei znatno dlje, ko je Jenkovo miselnost situiral med metafiziko in nihilizem (Gas v besedi, 1963, 138—46). 
28 Sonet (dat. 1851), ZD II, 143. 
29 Korak v zivljenje (dat. 1853), ZD I, 80. 
30 Pod milim nebom (dat. 1854), ZD I, 183. 

31 Jetnik (dat. 1855), ZD II, 164; Lenoba, ZD II, 167; Modrija­nom, ZD I, 78. 
32 L. Wienbarg, Aesthetische Feldze, 1834, 78—79. O uni-verzi je npr. zapisal naslednje: »Trepetajte pred sivo a I m o mater , ki kot stara babica drsa svojo gost nabrano, od moljev razjedeno obleko po tleh avle, in svoje stare ljubimce — pedante poskusa rekrutirati med svezimi ljudmi. Trepetajte pred njenim suhljatim objemom, pred poljubom njenih strahotno sivih ustnic, zakaj ona vam bo posi izsesala kri iz zil in visoka custva vasih prsi stisnila na minimum .. . Mislite na to, da so vsi veliki Nemci novejsega casa samo v svojo nesreco postali univerzitetni utelji, da so bili Fichte, Schelling, Niebuhr, Schleiermacher, rojeni tribuni ljudstva — za ljudstvo izgublje­ni.. . Mi smo se iz zivljenja izätudirali in moramo se vziveti nazaj v zivljenje. Nemja je bila doslej samo univerza Evrope, ljudstvo antikvarno, izbrisano z liste zivih ...« 
33 ZD I, 262 (iz. I. 1857). 
34 Ptici (dat. 1853), ZD I, 19. 

35 Brat Ivan navaja enako misel iz pesnikovega dnevnika: »Zakaj ze v sedemnajstem letu moram spoznati, kaj je ovek 
na svetu!« (Kres 1886, 5). 
36 Sprememba (dat. 1854), ZD I, 82. 

37 Levee poro: »Odkritosrcno je pravil (Jenko), da so naj­vec vpliva imeli nanj in na razvoj njegovega pesnistva Byron, Heine, Lermontov. Najvei slovanski pesnik mu je bil Lermon­tov, a najve se je naucil od Heineja.« (Simon Jenko, Zvon 1879, 372.) 
Die vorliegende Studie erforscht die philosophisch-reflexive Lyrik von Simon Jenko (1835—1869). Dabei werden vier ent­scheidende Ursprge seines Denkens er die menschliche Existenz erkennbar. Diese sind: 1.) Dauerndes Bewußtsein der Vergänglichkeit, des Relativismus und des Skeptizismus. 2.) Der Versuch der Erlung in geistigem Bestehen. 3.) Der Versuch der Erlung im Bestehen des unbedingten Vitalismus. 4.) Der Ver­such der Beseitigung des Lebenswillens. 
Im Hintergrund dieser individuell strukturierten Gedanken­kreise, die dynamisch ineinander fließen und sich stets an 
38 Pesem, ZD II, 180. 39 Sad spoznanja, ZD I, 186. Urednik ZD postavlja pesem v »zrela leta«. 40 2elje, ZD I, 83. Urednik ZD postavlja pesem »v zadnja leta«. 
41 Izgubljanje volje do zivljenja je imelo seveda tudi zelo realne osebne in socialne razloge, o katerih je spregovoril ze Jenkov prvi biograf: »Zadnje se je bil velik pesimist. Vea skrb za vsakdanj kruh, suhoparno pisarjenje in pravdanje v za­dusni pisarnici, ,zelja neizpolnjenih bolecine', prepricanje, da se njegove visoko letece misli o clovestvu ne morejo uresniciti, ocitno sovrastvo ali zaljiva mlacnost razumnih Slovencev do nje­govih poezij, o katerih je bil preverjen, da so slovenske hvalez­nosti vredne, slabo telesno zdravje: vse to mu je vzelo veselje do dela in do zivljenja... in truden, v resnici truden na duhu in na telesu ulegel se je nesrecni pesnik k veemu pocitku. (Zvon 1879, 373.) 
Anton Slodnjak se je odlocil za nekoliko enostavnej§e druz­bene in duseslovne oznake: »zdolgocasena zavest porevolucij­skega izobrazenca« ali preprosto »zivljenjska navelicanost« (Zgo­dovina slovenskega slovstva II 1959, 270; Slovensko slovstvo, 1968, 166). 
42 Die Welt als Wille und Vorstellung, Schopen. sämtl. Wer­ke, Leipzig 1922-23, Bd. 1, 537—38. 43 Zida drobna mravlja (Obrazi XVI), ZD I, 60; Naj vso svojo silo (Obrazi II), ZD I, 46. 44 CiL po Klopvem prevodu Monologa v Izbr. delu M. J. Lermonotova, Ljubljana 1961, 57. 45 V brezupnosti, ZD I, 77. Urednik ZD postavlja pesem v pozna dunajska leta (okoli 1862). 46 Prim, pesem Gi, ZD I, 77. 
47 Podobne misli o notranjem nesoglasanju s trpno nemoejo ali popolnim obupom je zapisal tudi v svoj dunajski dnevnik: »Najvecja nesreca je, ako ovek izgubi pogum, kar se je pri meni ze moeno zgodilo.« Ali pa: »Bog me varuj, da bi mi ne prisle zopet misli na samomor, kakor se mi je vcasih zgodilo pri takih razmerah.« (Kres 1886, 10, 11.) 
48 Njegovi biografi verat poudarjajo zivn nemir in pre­tirano kajenje. Toda tu ni mogoe lociti vzrokov od posledic in narobe. 
DIE PHILOSOPHISCHE LYRIK VON SIMON JENKO 
einem gemeinsamen Punkt beunruhingender Beklommenheit schneiden, knen wir die Umrisse und Einflse der wichtigen Bewegungen der europäischen Philosophie des 19. Jahrhunderts ersehen. So zeigt sich die Gedankenlyrik von Simon Jenko als folgender Prozess: 1.) Der positivistische Verfall der christlichen und der hegelianischen Metaphysik. 2.) Tiefe Unzufriedenheit mit dem empiristischen und positivistischen Relativismus. 3.) Tiefe Unzufriedenheit mit dem vitalistischen Sensualismus und dem Konzept der neuen Antropologie der Willenlosigkeit bei Schopenhauer. Das außerordentlich selbstständige Bewußtsein von Simon Jenko konnte sich keiner dieser Situationen anschlie­ßen, es akzeptierte aber die dynamischen Anregungen und Mlichkeiten derselben. So pendelte es zwischen Gegensätzen: Zwischen Spiritualismus und Sensualismus, zwischen dem ge­waltigen Vitalismus und einer inneren Stummheit, zwischen der Welt der Aesthetik und der Welt des Nichts. Die gemeinsame Wirkung dieser so verschiedenen Gedankenrichtungen war aber die Zersetzung der rationalistischfesten und einheitlichen Vor­stellung des menschlichen Daseins. Sehr anschaulich hat sich dieser Prozess in der Philosophie von Simon Jenko, einer Phi­losophie des Augenblicks und der Hingabe an gegenwärtige Antriebe offenbart. 

Und gerade ein solcher Zustand begrdete und ermlichte den Anfang der neuen slowenischen Poesie: Der Lyrik des Augenblicks in einem stimmungsvollen Weltbild. Zur gleichen Zeit war aber diese Lyrik von Gegensätzen umgeben: Die Selbst­beobachtung und ein ersteigerter Intellektualismus. Beide Er­scheinungen zusammen bilden den Anfang der modernen slo­wenischen Lyrik. 
VOLITVE V KRANJU 1861—1929 
VASILIJ MELIK 

S Schmerlingovo februarsko ustavo leta 1861 so dobile avstrijske dezele svoje dezelne in dezelnozborske volilne rede. Ob vseh poznejsih, tudi zelo pomembnih spremem-bah in reformat! so ohranili dezelni zbori svoje bistvene znacilnosti, kakor so jih zdaj dobili, vse do konca habs­burske monarhije. Njihova sestava je v mnogocem spo­minjala se na stare stanovske dezelne zbore iz fevdalnega casa. Namesto starega zastopstva stanov ter klopi oziro-ma kurij cerkvenih prelatov, gospodov, vitezov in mest, ponekod tudi se kmetov, se je pojavilo zdaj zastopstvo interesov ter volilni razredi oziroma kurije veleposestni­kov, mescanstva in kmetov. V kranjskem dezelnem zboru so imeli svoje sedeze vsakokratni ljubljanski skof kot viri-list ter 36 voljenih poslancev. Veleposestniki, ki jih je bilo najvec 126, so volili 10 poslancev, clani trgovske in obrtne zbornice 2, mesta in nekateri trgi, ki so steli skupaj leta 1869 nekaj manj kot 50.000 ljudi, 8, podezelje s 415.000 ljudmi ali 89 % prebivalstva vse dezele pa 16 poslancev. 
V mestno kurijo je bil uvrscen tudi Kranj, ki je bil kot dezelnoknezje mesto svoje case zastopan tudi ze v sta­novskem dezelnem zboru. Zdaj je sestavljal z bliznjo Skofjo Loko, ki je po prebivalstvu malo zaostajala za Kranjem (1869 je imel Kranj 2326, Skof ja Loka pa 2017 ljudi), en volilni okraj in volil enega poslanca. Razen Ljubljane, ki je vsa druga kranjska mesta dalec prekasala po velikosti, je volila le se Idrija svojega lastnega po­slanca. Kakor Kranj in Skofja Loka sta volila enega po­slanca se Kocevje in Ribnica. Drugi trije mestni volilni okraji pa so zdruzevali po 3 ali vec mest in trgov skupaj. V zacetku je bilo v vsakem volilnem okraju eno samo volisce. Za Kranj in Skofjo Loko je bilo v Kranju, tako da so se morali Skofjelocani voziti na volitve v Kranj, Kranjcani pa so volili doma, ker je bila seveda precejsnja prednost. Sele od leta 1884 naprej so volili v vsakem me-stu zase. 
Dolocbe o volilni pravici so bile precej zapletene. Volil­na pravica ni bila v vseh mestih in trgih enaka. Tu bomo govorili samo o tern, kaksna je bila v Kranju — isto velja tudi za Skofjo Loko. V zacetku so imeli volilno pravico tisti davkoplacevalci, ki so placevali na leto najmanj 10 goldinarjev direktnih davkov. Razen tega pa je imela volil­no pravico — brez ozira na davke — se inteligenca: duhovniki, drzavni, dezelni in vojaski uradniki, profesorji in ucitelji, osebe z univerzitetno izobrazbo, upokojeni ofi­cirji in castni mescani. To je pomenilo, da je imelo v Kra­nju, ki je stel leta 1869 2326 prebivalcev, okrog tega leta dezelnozborsko volilno pravico najmanj 5 % ljudi (104, januarja 1867), najvec pa 7 % (163, leta 1870). Stevilo volilnih upravicencev se je od volitev do volitev vcasih precej spreminjalo, ne le zaradi gibanja prebivalstva in zaradi enkrat vecje, drugic manjse natancnosti volilnega imenika, ampak tudi zaradi dokaj nejasnih dolocb, ki so jih razlagali enkrat tako, drugic drugace. Tako ni bilo jasno, ali naj se doklade stejejo k davkom ali ne. Prav tako ni bilo jasno, ali imajo zenske-davkoplacevalke volil­no pravico ali ne. Vcasih so lahko volile, vcasih pa ne. Da pripada volilna pravica samo moskim, je bilo na Kranj­skem izrecno doloceno leta 1884. Tedaj so znizali tudi cenzus na 5 goldinarjev, leta 1898 pa na 4 goldinarje. Tako je imelo v Kranju leta 1900 volilno pravico dobrih 9 % prebivalcev. Naslednje veliko razsirjenje volilne pra-vice v mestni kuriji je prinesel nov obcinski volilni red za Kranjsko leta 1910. Po njem so smeli voliti v dezelni zbor vsi, ki so placevali najmanj 20 kron osebne dohodnine ali pa katerikoli drug direkten davek, ne glede na visino zneska. To je zvisalo odstotek volilnih upravicencev na 14.1 
Vrnimo se v leto 1861, v cas prvih volitev v dezelni zbor. Te volitve se niso imele znacaja boja med slovensko in nemsko politicno stranko. Ne ena ne druga stran za volitve se ni bila pripravljena in organizirana. V nekaterih volilnih okrajih je nastopilo zelo visoko stevilo kandidatov, mnogi pa so poskusali svojo sreco v vecjem stevilu okra-jev. Kakor prej v revolucionarnem letu 1848 je slo tudi leta 1861 v veliki meri za osebne kandidature ljudi, ki se jim je zdelo, da bi bili vredni zaupanja volilcev ter spo­sobni za poslansko kariero. Za marsikaterega kandidata se ob volitvah se ni vedelo, ali se bo pridruzil nemski ali slovenski stranki. Marsikdo se tudi sam se ni opredelil. 

Bleiweisove Novice so priporocale veliko kandidatov, ki so sli potem v nemski tabor. 
Na volitve 26. marca je prislo 143 volivcev iz Kranja in Skofje Loke, to se pravi tri cetrtine vseh upravicencev, kar je bilo precej vec kot tedanja poprecna udelezba v mestni kuriji na Kranjskem (48 %). Da je prislo Kranjca­nov na volitve vec (82 %) kot Locanov (67 %), se nam zdi razumljivo, saj so volili v domacem kraju. Konrad Lokar, trgovec, tovamar sit in zupan v Kranju, je dobil 69 glasov, dezelnosodni svetnik Janez Brolih iz Ljubljane 36 glasov, Janez Susnik iz Skofje Loke pa 34 glasov. Kakor nam kaze pregled originalnega volilnega gradiva, ki je shranjen v Arhivu Slovenije v Ljubljani, je bil Lokar kandidat kranj­skih mescanov, saj je dobil med 61 davkoplacevalci iz Kranja, ki so prisli na volitve, 58 glasov, 9 glasov med inteligenco, prav tako iz Kranja, samo 2 glasova pa med Skofjelocani. Janez Susnik je dobil 31 glasov med skofje­loskimi davkoplacevalci, 3 med skofjelosko inteligenco, med Kranjcani pa niti enega. Za Broliha, ki je bil izvoljen istega dne za poslanca v Trzicu, kandidiral pa je tudi v Ljubljani, je v Kranju glasovala inteligenca, zlasti urad­nistvo. Od 26 uradnikov iz Kranja in Skofje Loke je dobil 23 glasov, med drugo inteligenco 3, med davkoplacevalci pa 9 v Skofji Loki in 1 v Kranju. Ker nadpolovicne vecine ni dosegel noben kandidat, je bilo potrebno se drugo glasovanje. Susnikovi volilci so glasovali za Lokarja, ki je bil na ta nacin izvoljen za poslanca s 101 glasom proti 33 Brolihovim. 
V dezelnem zboru je bil Lokar poleg Mihaela Ambroza, izvoljenega v Postojni, edini slovensko orientirani posla­nec mestne kurije. Brolih, ki so ga bile priporocale za poslanca tudi Novice, se je opredelil na nem§ko stran. V tern prvem dezelnem zboru je bila nemska stranka se v vecini. 
Naslednje volitve januarja 1867 so imele ze znaj spopada med organiziranima taboroma, slovensko in nem­sko stranko. Slovenska stranka je zmagala in osvojila vecino v dezelnem zboru, ki jo je pozneje le se enkrat izgubila (1877—1883). Slovenci so imeli stalno v rokah kmecko kurijo, Nemci veleposestnisko. Ker nobena kurija zase ni imela vecine poslanskih mest, je bila vecina v de­zelnem zboru odvisna od izida bojev v mestni kuriji. Vse do nastopa Taaffejeve vlade (1879), ponekod pa se malo dlje, so trajale v mestni kuriji ogorcene bitke z dokaj spremenljivimi rezultati. S Taaffejevo vlado je izgubila nemska stranka na Kranjskem vladno podporo, uradnistva niso vec silili glasovati za nemske kandidate; vecina tistih mescanov, ki so se bili prej opredelili na nemsko stran, se je zdaj preusmerila v slovensko. Nemska stranka se je umaknila z volilnih bojisc. V kranjskem mestnem volil­nem okraju je trajal boj med nemsko in slovensko stranko do leta 1879. 
V tern casu je bilo pet volitev v kranjski dezelni zbor in dvoje volitev v drzavni zbor na Dunaju. V dunajski par-lament so v letih 1861—1873 volili dezelni zbori, leta 1873 pa so uvedli direktne volitve. Kurije so bile iste kot v dezelnih zborih, volilna pravica v glavnem prav taka, ve-Ijala pa je takoj v zacetku izrecno le za moske. Volilni okraji so bili vecji kot dezelnozborski. Kranj je volil v mestni kuriji skupaj z vsemi drugimi gorenjskimi in no-tranjskimi mesti in trgi (Skofjo Loko, Radovljico, Trzicem, Kamnikom, Vrhniko, Idrijo, Lozem in Postojno). 
Volilnih ,, ., _, ,».-,_ upravicen- Stovilo Slovenska Nemäka Drugin ce v glasujocih stranka stranka glasov 

30. 1. 1867  356  155  59  93  3  
27. 3. 1867  280  210  107  102  1  
28. 6. 1870  256  189  104  85  —  
14. 12. 1871  250  117  117  —  —  
10. 7. 1877  222  185  94  90  1  

Oglejmo si najprej dezelnozborske volitve! Januarja 1867 sta si stala nasproti slovenski kandidat Matej Pirc, trgovec in zupan v Kranju, in nemski kandidat Gerbec, zupan v Skofji Loki. Za Gerbca je bil oddan na volitvah en sam glas, pac pa so volivci nemske smeri glasovali za Leopolda Hferna, okrajnega predstojnika v Skofji Loki, strica pisatelja Janka Kersnika, ki je kandidiral »na svojo roko«.2 Hfern je pri volitvah zmagal. V dezelnem zboru je dal poslansko obljubo v slovenscini,3 vendar je pri najvaznej§em glasovanju tega kratkega zasedanja, pri glasovanju o adresi, glasoval z nemsko stranko proti slovenski.4 Na obeh naslednjih volitvah (marca 1867, 1870) je bil kandidat nemske stranke, podlegel pa je obakrat Leopoldu Jugovicu, trgovcu in posestniku mehanicnega mlina, malo pozneje tudi zupanu mesta Kranja. Jugovic je bil izvoljen tudi tretjic (1871); nemski volivci so se tedaj abstinirali. Leta 1877 je bil slovenski kandidat kranj­ski lekarnar in zupan Karel Savnik, nemski pa tokrat Franc Dolenc, veletrgovec iz Kranja, ki je bil se nekaj let prej slovensko orientiran.5 Savnik je zmagal le s 4 glasovi razlike. Kakor je bil januarja 1867, ko so Slovenci prvi
Volitve  Vsi  volivci mesta Kranja  
Upr.  Ud.  •  SI.  
dezelne  30. 1. 1867  104  76  49  
dezelne  27. 3. 1867  145  109  90  
dezelne  28. 6. 1870  163  122  79  
dezelne  14. 12. 1871  148  69  69  
drzavne  23. 10. 1873  109  92  39  
dezelne  10. 7. 1877  139  116  eo  
drzavne  30. 6. 1879  ?  91  55  

zmagali na volitvah v kranjski dezelni zbor, kranjski okraj edini v mestni kuriji, v katerem Slovenci niso zmagali, tako je bil zdaj, leta 1877, v letu najvecjega nemskega volilnega pritiska in slovenskega poraza, kranjski okraj edini v mestni kuriji, ki je se ostal Slovencem. 
Rezultati teh volitev, kakor jih kaze tabela in kakor so tudi ze opisani v bogati Zgodovini mesta Kranja Josipa 2ontarja, nam ne dajo popolnoma natancne in jasne slike razpolozenja kranjskih volivcev, saj se pac nanasajo na ves volilni okraj, tj. na Kranj skupaj s Skofjo Loko. Oglej-mo si tedaj po originalnem volilnem materialu iz Arhiva Slovenije podrobnejse rezultate, in sicer najprej za vse volivce iz Kranja, potem pa se natancneje razmerje med glasovi za slovensko in nemsko stranko med kranjskimi davkoplacevalci, skofjeloskimi davkoplacevalci ter inteli­genco (tako iz Kranja kot iz Skofje Loke). 
Pokaze se nam, da je imel Kranj prav vselej, razen pri drzavnozborskih volitvah 1873, o katerih pa bomo go-vorili se posebej, slovensko vecino. Tudi januarja 1867, ko je zmagal Hfern, je Kranj glasoval slovensko. Tesna zmaga s 5 glasovi razlike marca 1867 je bila rezultat popolnoma razlicne orientacije kranjskih in skofjeloskih volivcev, prvih v slovensko, drugih v nemsko stran, ne pa rezultat skoraj izenacenih moci nemske in slovenske stranke v Kranju. Tesna zmaga s 4 glasovi razlike leta 1877 pa je bila rezultanta slovenske usmerjenosti kranj­skih davkoplacevalcev, ze slovenske, ceprav se sibke ve-cine med skofjeloskimi davkoplacevalci ter nemske 
usmerjenosti inteligence. Ob zatku nacionalnih volilnih bojev so stala posa­mezna mesta in trgi, ki so volila v mestni kuriji, precej homogeno v enem ali drugem taboru. Tako na Gorenjskem lahko govorimo o Kranju in Kamniku kot »slovenskih«, 
o Trzicu, Radovljici in Skofji Loki kot »nemskih«. Zakaj in odkod te razlike, je tezko reci. Tezko bi iskali razloge 
Davkoplavalci 

Kranj  Skofia  Loka  Intel genca  
Nem.  SI.  Nem.  SI.  Nem.  SI.  Nem.  
26  38  9  6  61  15  23  
18  80  3  11  77  16  22  
43  66  22  21  29  17  34  
—  —  —  —  —  —  —  
53  —  —  —  —  —  —  
55  54  25  29  23  11  42  
36  —  —  —  —  —  —  

za narodnostno opredelitev tega ali onega kraja le v gospodarski strukturi, kajti kraji enakega gospodarskega polozaja in brez razlik po izvoru in jeziku prebivalstva se opredeljujejo razlicno. Gre tu za neko tradicijo, po­sledice odlocitve veljakov, nasprotja med posameznimi kraji, vplive delovanja posameznih agilnih rodoljubov? Kakorkoli — neke vezi povezujejo volivce istega kraja zlepa ali zgrda v enoto in jih silijo, da nastopajo bolj ali manj trdno v istem politicnem taboru. To se nam po­kaze posebej jasno, ce ne upostevamo inteligence. Ce racunamo samo davcno skupino, je bilo v Kranju na vo­litvah v letu 1867 razmerje med slovensko in nemsko stranko 38:9 ter 80:3, v Skofji Loki pa je bila prav tako mocna nemska vecina 61:6 ter 77:11. V naslednjih vo­
litvah se ta krajevna homogenost izgublja. V vsakem kraju se krepi nasprotna stranka. Tako narasca v Kranju moc nemske stranke (1870 66:22, 1877 54:25 za Sloven-ce), v Skofji Loki pa slovenske, ki je leta 1877 (in prav tako pri drzavnozborskih volitvah 1879) ze mocnejsa od nemske. 
Nemska stranka je imela glavno oporo med bogatimi mescani in med uradnistvom. Tudi v »slovenskem« Kra­nju je bil med najbogatejsimi mescani delez nemskih glasov vecji kot med onimi z nizjimi davki. Med tistimi, ki so placevali 100 goldinarjev in vec davka na leto, je bilo razmerje januarja 1867: 1:1, marca 1867 1:0, 1870 3:2, 1877 pa 4:2 v slovensko korist. V Skofji Loki je bilo v tej skupini razmerje 7:0, 8:0, 1:1 in 4:0 v nemsko korist. Tu je torej tudi se leta 1877, ko je vecina davkoplace­valcev glasovala ze slovensko, popolnoma prevladovala nemska stranka. 
Inteligenca, ki je stela v Kranju priblizno tretjino vseh volilnih upravicencev, je bila pri volitvah izredno pomem­ben faktor. V Kranju je le duhovscina praviloma v celoti glasovala slovensko. Uradniki, ki jih je bilo v Kranju v teh letih 20 do 21, so bili po veliki vecini nemsko orien­tirani. Pa tudi tisti, ki niso bili, si ob vladnem pritisku niso upali glasovati za slovensko stranko. Leta 1870, pod vlado Potockega, so 3 uradniki glasovali slovensko, leta 1877, pod najhujsim pritiskom med nemsko-liberalno vla­do, pa niti eden. Med ucitelji in profesorji je bilo vec slovensko usmerjenih, toda ob pritisku si tudi ti niso dosti upali na voliscu. Leta 1870 jih je med ucitelji in pro­fesorji 5 glasovalo za Jugovica, leta 1877 za Savnika niti eden. 

Med vsemi temi volitvami zavzemajo prav posebno mesto volitve leta 1873, prve direktne volitve v drzavni zbor. Tokrat so nastopili trije kandidati: dr. Suppan z nemske strani, dr. Etbin Henrik Costa kot staroslovenski ter dr. Valentin Zarnik kot mladoslovenski kandidat. Obe slovenski struji sta bili v ostrem medsebojnem sporu. Mladoslovenci so dosegli prilicne uspehe na kmetih, po­poln poraz pa so doziveli v mestih. Tu so z veliko vecino zmagali nemski kandidati, pa tudi staroslovenci so dobili mnogo vec glasov kot mladoslovenci. Mnogi Slovenci so pri teh volitvah v izbiri med mladoslovenci in staroslo­venci glasovali za nemske kandidate. Javno mnenje je razpor v veliki meri obsojalo. Tudi mnogi prepricani libe­ralci niso odobravali mladoslovenskega nastopa, tako npr. Janez Trdina. 
Kranj, ki je bil ves cas, kakor smo videli, slovenska trdnjava, je imel zdaj, in samo zdaj, nemsko vecino. Ob 85% udelezbi je dobil Suppan 53 glasov, Costa 36, liberalni Zarnik pa 3. Originalnega volilnega materiala za drzavnozborske volitve nimamo; rezultate po krajih po­znamo iz sopisja in stenografskih zapiskov parlamenta;6 razmerje glasov med davkoplacevalci in inteligenco pa moremo samo domnevati po primerjavi s prejsnjimi in poznejsimi dezelnimi volitvami. Stevilo nemskih glasov v Kranju leta 1873 ni izjemno veliko. Lahko recemo, da je isto kot leta 1877. Zato moremo domnevati, da je bilo leta 1873 priblizno 30 nemskih glasov iz vrst inteligence, prav kakor leta 1877 ob podobnem pritisku. Na davko­placevalce bi potemtakem odpadlo priblizno 23 nemskih glasov — priblizno toliko jih je bilo tudi leta 1870 in 1877. Med kranjskimi mescani-davkoplacevalci so imeli to-rej Slovenci tudi leta 1873 vecino, priblizno 33:23. Odkod pa toliksno zmanjsanje stevila slovenskih glasov? Tu more biti glavni vzrok le veliko zmanjsanje stevila volilnih upra­vicencev, saj je bilo teh leta 1870 se 163, zdaj pa samo 
109. Po drzavnozborskih volilnih predpisih so izpadle zen-ske. Te so bili v Kranju marca 1867 vkljucili v volilni 
imenik (bilo jih je 25) in so odtlej v dezelni zbor stalno 
lahko volile. Po ogromni vecini so glasovale slovensko. 
Poleg tega je oblast leta 1873 verjetno izlocila vecje ste­
vilo volilnih upravicencev na ta nacin, da doklad ni stela 
k davkom. Na ta nacin je izpadlo precejsnje stevilo 
ljudi, ki so z dokladami vred sicer presegli cenzus 10 
goldinarjev, brez doklad pa ga niso dosegli. Ti izpadli 
volivci pa so bili spet po ogromni vecini slovensko usmer­
jeni. Takih metod se je vlada veckrat posluzevala. Z 
znizanjem stevila volilnih upravicencev ni samo odpadlo 
precej slovenskih volivcev, ampak je tudi dobila inteli­
gencna skupina vecjo tezo, saj se je njen delez povecal, 
na uradnistvo pa je vlada lahko vnaprej racunala. 
Po tej analizi torej lahko domnevamo, da volitve v 

Kranju leta 1873 pravzaprav ne pomenijo nobene spre­
membe v splosni slovenski orientaciji kranjskih volivcev. 
Znacilno pa je vsekakor to, da se Kranj, ki je bil pozneje, 
kakor bomo videli, vedno liberalno orientiran, leta 1873 
ni ogrel za liberalnega Zarnika, ampak je skoraj v celoti 
glasoval za staroslovenca Costo. To pa nam potrjuje splos-
no domnevo, da cas za razcep med Slovenci in za nasta­
nek slovenske liberalne stranke v mestih se ni bil zrel. 
Po letu 1879 volilnih bojev med Nemci in Slovenci v Kranju ni bilo vec. Nastalo je dvanajstletno obdobje miru, ko so bili na dezelnozborskih (1883, 1889) in drzav­nozborskih (18885) volitvah brez vsake opozicije voljeni slovenski slogaski kandidati. Z drzavnimi volitvami leta 1891 pa se zacne novo volilno obdobje — cas liberalno­klerikalnih bojev. Na zalost imamo za ta cas manj po­drobnih podatkov, pa za Kranj lahko navajamo samo raz­merje med liberalnimi in klerikalnimi glasovi, v glavnem po casopisnih virih. 
Mesto Kranj Volilni okraj Kranj—Sk. Loka Volitve Lib. Kler. Upr. Ud. Lib. Kler.Drugi 

drzavne 5. 3. 1891 38 68 dezelne 25. 11. 1895 109 19 275 229 150 77 2 
drzavne 25. 2. 1896 90 3 
drzavne 18. 3. 1897 89 34 dezelne 26. 10. 1898 86 43 313 218 127 89 2 drzavne 3. 1. 1901 106 75 dezelne 19. 9. 1901 122 59 334 275 156 118 1 dezelne 28. 2. 1908 126 84 365 332 172 160 — dezelne 16. 12. 1913 209 156 663 611 298 292 21 
Kakor nam kazejo rezultati, je volil Kranj, razen na prvih volitvah, vseskozi liberalno. Leta 1891 je bilo raz­polozenje vsekakor se naklonjeno slogastvu. Volilni okraj gorenjskih in notranjskih mest je bil edini na Kranjskem, 
22* 

glede katerega pri postavljanju kandidatur v okviru skup­nega Centralnega volilnega odbora ni bilo soglasja in kandidat tega odbora ni bil postavljen. Mestni volivci so dali ne le v liberalnem Kranju, ampak tudi drugod vecino kandidatu katoliske stranke, upokojenemu vladnemu svet­niku Antonu Globocniku, ki je bil kot student na Dunaju leta 1848 eden prvih borcev za Zedinjeno Slovenijo in ki prav gotovo ni bil klerikalen politik, in niso sprejeli mladega Danila Majarona, urednika Slovenskega naroda, torej eksponiranega liberalca. Ocividno so za tega glaso­vali le ekstremni liberalci. Posebej v Kranju so staro­liberalci skupaj z dekanom Meznarcem, ki pa ni bil mah­nicevec, agitirali za Globocnika.7 
Razen teh prvih volitev, ko so volilvci glasovali bolj za slogo kot za stankarstvo, prav tako kot prej leta 1873, pa je bil, kot smo videli, Kranj vseskozi liberalen. Pac pa se je Skofja Loka opredelila klerikalno. Ta polozaj se tudi tik pred prvo svetovno vojno ni spremenil, ko je SLS zmagala nad liberalci tudi ze v vseh drugih gorenjskih mestih, v Kamniku, Trzicu in Radovljici. Tesen rezultat liberalne zmage v kranjskem mestnem volilnem okraju leta 1913, z razliko samo 6 glasov, ni bil znak klerikalne moi v Kranju, ampak v Skofji Loki. Rezultat v Kranju je bil 209:156 za liberalce, v Skofji Loki pa 136:89 za klerikalce. 
V mestnem volilnem okraju Kranj—Skofja Loka je ve­cinoma dominiral Kranj. Do leta 1883 so bili poslanci z izjemo dveh mesecev, ko je sedel v dezelnem zboru Hfern, vseskozi vodilni kranjski mescani, zupani me-sta Kranja. Nemski kandidati so bili sprva povezani s Skofjo Loko, leta 1867 prvotno zupan Gerbec, nato okrajni predstojnik Hfern. Leta 1877 pa so tudi Nemci nastopili s Kranjcanom, veletrgovcem Dolencem. V premoru brez volilnih bojev sta bila poslanca Oton Detela (1883—1889), ki je sicer pred tern in za tern zastopal kmecke obcine kranjskega in §kofjeloskega okraja, doma z Ajmanovega gradu, ter Ivan Tavr (1889—1895), ki je bil, dasi doma s Skofjeloskega ozemlja, pred leti tudi odvetniski priprav­nik v Kranju (1877—1880). V casu liberalno-klerikalnih bojev spet stopijo v ospredje ljudje iz Kranja. Z liberalne strani sta to notar Viktor Globocnik (poslanec 1895—1898) in trgovec Ciril Pirc (poslanec 1901—1913), s skofjeloske­ga ozemlja pa je doma Ivan Subic, ravnatelj ljubljanske obrtne sole (poslanec 1898—1901). Klerikalni kändidat leta 1895 je bil Ivan Sustersic, po materi doma iz Kranja,8 leta 1896 in 1901 Anton Koblar, doma iz Zelezni­kov, od leta 1900 naprej zupnik in dekan v Kranju. Leta 
1908 je postavila protiliberalna stran dva kandidata, v Kra­nju Tomaza Pavslarja, lastnika mlina, v Skofji Loki pa Ja­neza Hafnerja, da bi tako zbrala kar najvec glasov. Ob zadnjih volitvah v dezelni zbor, decembra leta 1913, je postal liberalni poslanec dr. Karel Triller, tedaj advokat v Ljubljani, toda doma iz Skofje Loke, klerikalni proti­kandidat pa mu je bil profesor Anton Susnik. 
V drzavnozborskem volilnem okraju vseh gorenjskih in notranjskih mest in trgov Kranj seveda ni prisel tako do izraza. Poslanci tega okraja so bili Joseph Suppan (1873—1879), Josip Poklukar (1879—1891), Anton Globoc­nik pi. Sorodolski (1891—1896), Anton Koblar (1896—1897) in Andrej Ferjancic (1897—1907). Od njih je bil le Koblar povezan s Kranjem, toda predvsem potem, ko je nehal biti poslanec. Tudi med neizvoljenimi kandidati ne naj-demo nikogar, ki bi imel ozje zveze s Kranjem. 
Leta 1897 se je drzavni zbor pomnozil za novo, tako imenovano splosno kurijo. V njej so imeli volilno pravico vsi polnoletni moski drzavljani, ne glede na to, ali so placevali kaj davka ali nie in ali so ze bili volivci v starih kurijah ali ne. S tern se je pojavila tudi pri nas splosna volilna pravica, ki je zajela okrog 19 % prebivalstva, z njo pa tudi prvi volilni nastop Jugoslovanske socialnodemo­kratske stranke. Celotna Kranjska je volila enega samega poslanca. Take volitve so bile dvakrat, leta 1897 in 1900, nato pa je bila velika reforma drzavnega zbora leta 1907. Tedaj je bilo uveljavljeno nacelo splosne (seveda samo moske) in enake volilne pravice, to se pravi, da so od­padle vse stare kurije. Na Kranjskem so odpravili tudi posebne mestne volilne okraje, ki so v nekaterih dezelah, npr. na Stajerskem, se ostali. Samo Ljubljana je ostala volilni okraj zase, vsa druga mesta in trgi na Kranjskem pa so bili odtlej zdruzeni s podezeljem. Politicno je to pomenilo, da so bili utopljeni v njem. Na kmetih je nam-rec imela Slovenska ljudska stfanka absolutno vecino. Liberalna mesta in trgi v tej vecini niso nie pomenili. 
Prej so imeli klerikalci na Kranjskem od 11 drzavnih mandatov v rokah 6 mest (5 v kmecki, 1 v splosni kuriji), liberalci 3 (vse v mestni kuriji), Nemci pa 2 (v velepo­sestniski kuriji). Volilna reforma je to posestno stanje mocno sprerhenila. Ne da bi se moralo razpolozenje vd­livcev kaj spremeniti, le s spremembo sistema je bilo zdaj posestno stanje takole: od 12 drzavnih poslanskih mest jih je bilo 10 v klerikalnih rokah, 1 v liberalnih (Ljub­ljana), 1 v nemskih (kocevski okraj). Tako so bili slovenski liberalci glavna zrtev volilne reforme. Prejsnji sistem je bil krivicen, ker je favoriziral veleposestvo in mesta proti 

podezelju. Novi je bil krivicen zaradi sistema absolutne 
vecine. Kandidati SLS so v vseh svojih 10 okrajih zlahka 
dosegli nadpolovicno vecino vseh oddanih glasov in bili 
tako izvoljeni za poslance. Glasovi manjsine, liberalcev 
in socialnih demokratov, ki jih ni bilo tako malo, so bili 
oddani zaman. Po proporcionalnem volilnem sistemu in 
ob razpolozenju volilcev v zadnjih letih pred prvo sve­
tovno vojno (1911) bi dobili klerikalci na Kranjskem 8 
mandatov, liberalci 3, socialisti pa 1, nemskih glasov pa 
je bilo nekaj manj kot za pol mandata. 
Leto dni za drzavnozborsko volilno reformo je bila izvedena se dezelnozborska. Ta je ohranila stare kurije, dodala pa Jim je se splosno. S tern so dosegli klerikalci absolutno vecino v kranjskem dezelnem zboru. Volilni okraji so bili v splosni kuriji isti kot za volitve v drzavni zbor. Tako je zdaj mesto Kranj volilo v drzavni zbor ter v splosno kurijo dezelnega zbora skupaj z vsemi drugimi obcinami sodnih okrajev Kraflj in Skofja Loka (danasnjih obcin Kranj in Skofja Loka). Zmagal je seveda vsakokrat kandidat SLS, pri volitvah v drzavni zbor leta 1907 in 1911 Franc Demsar, posestnik in lastnik zage v Cesnjici pri Zeleznikih, pri volitvah v dezelni zbor (1908, 1913) pa pro-fesor Evgen Jarc, doma iz Novega mesta, ki pa je bil se­dem let (1901—1908) pouceval na kranjski gimnaziji. 
Tudi pri teh volitvah je Kranj, ceprav brez slehernega upa na zmago, volil liberalno. Leta 1907 in 1908 Narodno napredna stranka na podezelju skoraj da ni posegla v volilni boj; leta 1908 je to terjal sporazum s SLS o slogi po septembrskih dogodkih. Leta 1907 so torej Kranjcani glasovali za Josipa Novaka z Jame, ki so se zanj dogovo­rili glasovati nekateri »neodvisni kmetje«, kakor je pisal Gorenjec.' Naslednje leto, ko NNS spet ni postavila kan­didata, pa so v Gorenjcu »demokraticni naprednjaki« po­zivali k glasovanju za kandidata socialne demokracije.10 Ta poziv ne v Kranju ne v vsem okraju ni imel kaj prida uspeha. Liberalci so v glavnem ostali doma, socialistic™ kandidat Petric pa je dobil v Kranju 12 glasov. Kakor je bilo to zelo malo, je bilo le najvisje stevilo glasov za delavsko stranko v mestu Kranju pred prvo svetovno voj­no. Tako Kranj kot vse kranjsko in skofjelosko podrocje sta bila prakticno brez socialisticnih glasov. Leta 1911 so jih v vsem okraju nasteli 45 — med 8645 upravicenci ter 7526 udelezenci. 
Leta 1911 in 1913 so bili liberalci ze iz glavne krize. Toda njihovi kandidati v nasem okraju kakor tudi drugod po Kranjskem zdaj niso bili vec kandidati Narodno na­predne stranke, ampak »samostojni kmecki kandidati«, ki so poudarjali kmecke interese (»kmet za kmeta«) ter niso hoteli veljati za liberalce. S tern se je pripravljala locitev liberalnega tabora na mescanski in kmecki del ter ustanovitev Samostojne kmetijske stranke, do katere je prislo po prvi svetovni vojni. Tako leta 1911 kot 1913 so liberalni Kranjcani glasovali za te samostojne kmecke kandidate: 1911 za Franca Demsarja iz Zalega Loga, zu­pana obcine Sorica, leta 1913 za Franca Dolenca iz Stare Loke. Vse zadnje volitve s splosno volilno pravico so dale v Kranju priblizno tri cetrtine liberalnih, eno cetrtino kle­rikalnih glasov. To pa je bilo za liberalce precej ugodnejse razmerje kakor v mestni kuriji. Kaze, kakor da so prav najrevnejsi volivci prostovoljno ali prisiljeno glasovali za liberalne kandidate. 
Mesto Kranj Volitve Lib. Kler. Soc. 

drzavne 10. 3. 1897 skoraj soglasno izvoljeni liberalci" drzavne 12. 12. 1900 150 71 clrzavne 14. 5. 1907 176 49 dezelne 14. 12. 1908 — 37 12 drzavne 13. 6. 1911 245 84 8 dezelne 1. 12. 1913 309 105 2? 
Zlasti preseneca, da je tako leta 1900/1901 kot leta 1913 v presledku pol meseca glasovalo za kandidata SLS vec ljudi v ozji mestni kuriji kot v sirsi, splosni; leta 1913, ko je veljala na Kranjskem volilna dolznost, se celo znat-no vec (105 v splosni kuriji, 156 v mestni). 
Propad habsburske monarhije ob koncu prve svetovne vojne je pomenil pri nas tudi konec vsega avstrijskega volilnega sistema. Za vedno je izginil tudi mali mestni vo­lilni okraj Kranj—Skofja Loka, ki mu je dalo kranjsko mesto med njegovim obstojem tako mocan pecat. 
Za nove parlamentarne volitve po prvi svetovni vojni, volitve v ustavotvorno skupscino leta 1920 ter volitve v narodno skupscino v letih 1923, 1925 in 1927, je veljala prav tako kot prej splosna moska volilna pravica, toda razsirjena na 21 let (v Avstriji pa je bila meja 24 let). Ni pa bilo vec sistema absolutne vecine. Veljal je proporcionalni sistem, vendar (razen za volitve v konstituanto) v obliki, ki je mocno favorizirala vecje stranke. Za proporcionalni sistem prejsnji volilni okraji seveda niso bili vec primemi. Zdaj je ozemlje nekdanje Kranjske, kolikor je ni prislo pod Italijo, sestavljalo — brez mesta Ljubljane — eno samo ljubljansko volilno okrozje. Volitve v ustavodajno skupscino so prinesle klerikalni stranki velik poraz — toda to je bil samo intermezzo. 2e na naslednjih volitvah 1923 je znova osvojila absolutno vecino ter jo obdrzala vseskozi do sestojanuarske diktature. Nacin dodeljeva­nja mandatov je to njeno premoc se povecal. Na volitvah 1923 je dobila v ljubljanskem volilnem okrozju 9 od 10 poslanskih mest, Samostojna kmetijska stranka je do­bila 1 mandat, vse druge stranke pa so ostale praznih rok. Po pravem sorazmerju oddanih glasov pa bi dobila SLS samo 7 poslanskih mest (dobila je 67 % oddanih glasov), 2 bi pripadli liberalnim strankam (poleg SKS se demokratski stranki), 1 pa komunistom (Socialisticni stranki delovnega ljudstva). 
Kakor pred vojno je dominirala SLS zdaj spet tudi v kranjskem okraju: s tega podrocja je bil stalno voljen v narodno skupscino kot »sreski kandidat« Janez Brodar, posestnik v Hrastju pri Kranju. 
Tudi pri volitvah v stari Jugoslaviji je ohranil Kranj svoje glavne predvojne znacilnosti: liberalno vecino ter majhno stevilo glasov za delavske stranke (ceprav visje kot pred prvo svetovno vojno). 
Obna Kranj11  Upr.  Udel.  Demokrati  Druge Lib- <? ol l q 0 stranke- Delav­ske stranke  
28. 11. 1920  487  417  275  24  73  45  
18. 3. 1923  609  505  314  68  104  19  
8. 2. 1925  775  627  456  55  112  4  
11. 9. 1927  836  623  452  17  129  25  

Celo pri volitvah v konstituanto, ko so glasovi za de­lavski stranki ob (sicer ze pojemajocem) valu revolucio­narnega razpolozenja po prvi svetovni vojni dosegli nikdar prej ne pozneje dosezeno visino — 29 % vseh oddanih glasov, 21 % vseh volilnih upravicencev v vsej Sloveniji 
— je bil sicer tudi v Kranju dosezen visek, 45 glasov, 26 komunisticnih, 19 socialnodemokratskih, toda ta visek je bil prav skromen. Od vseh mestnih naselij nad 2000 prebivalcev v Sloveniji je imel Kranj najmanjsi delez gla­sov za delavsko stranko. 
Kranj je v obdobju, ki smo ga tu zajeli z opisom vo­litev, v letih 1861—1929, bil v prvem casu y precejsnji go-spodarski depresiji; sredi devetdesetih let je zacel pola­goma napredovati, njegova prava industrializacija pa se je zacela po prvi svetovni vojni. To nam lepo ilustrirajo stevilke o razvoju prebivalstva:13 
Stara Danasnjf obna naselje 
1869 2326 5052 1880 2313 4886 1890 2062 4718 1900 2464 5220 1910 2580 5453 1921 2905 1931 4190 8303 
Ta industrializacija v volilnih rezultatih, kakor smo vi-deli, pravzaprav se ni nie prisla do izraza. Koliko delav­cev je zivelo na ozemlju mestne obeine (ki se je leta 1921 razsirilo za 87 ha na desnem bregu Save), koliko v oko­liskih obcinah — vendar tudi v obcini Strazisce stevilo glasov za delavske stranke ni bilo veliko (34 leta 1927), kaksna je bila vloga tradicije, vpliva mesta — o tern tu ne bi razpravljali. Opozoriti pa je treba na to, da dvaj­seta leta po volitvah v ustavodajno skupscino za rast delavskega gibanja in stevila glasov za delavske stranke niso bila prav nie ugodna. Ne samo zaradi pritiska obla­sti, ampak tudi zaradi notranjih cepitev ter trenj med raznimi skupinami in strujami. Celo v starem industrijskem predelu z mocno delavsko tradicijo in zavestjo, v nekda­njem kranjskogorskem okraju, to se pravi, na ozemlju sedanje jeseniske obeine, je bil odstotek delavskih gla­sov leta 1927 nizji kot leta 1907. 
Volilna udelezba je bila v Kranju vedno visja kot poprecno v Sloveniji, ceprav se je prav tako nizala od volitev do volitev. Leta 1920 je bila v Kranju 86%, v Sloveniji poprecno 74%, leta 1923 83% in 72%, leta 1925 81% in 71%, leta 1927 75% in 66%. 
Nekdanji liberalci so se po prvi svetovni vojni razce­pili v vrsto razlicnih strank. V Kranju je imela vseskozi vecino Jugoslovanska demokratska stranka oziroma po njenem razcepu leta 1924 Samostojna demokratska stran­ka. Ta ni imela v Kranju le dvetretjinske vecine vseh glasujocih ali celo vec, ampak tudi absolutno vecino vseh volilnih upravicencev. Druge stranke liberalnega iz­vora so dobile le malo glasov. Samostojna kmetijska stranka kot kmecka seveda v mestu niti ni mogla imeti vecjega stevila volivcev. 
Tako moremo na koneu tega pregleda ugotoviti, da je bilo razpolozenje volivcev kranjskega mesta v skoraj se­demdesetletnem obdobju 1861—1929 izredno konstantno; najprej, med nacionalnimi volilnimi boji, slovensko, potem, med strankarskimi boji, liberalno. Po tej stalni slovenski in liberalni usmerjenosti se je razlikoval Kranj od vseh drugih gorenjskih mest. 

OPOMBE 
' O volilnem sistemu in splosnih znacilnostih volitev v avstrijskem casu glej Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem 1861 do 1918, Ljubljana 1965. 
2 Novice, 6. febr. 1867, str. 49. 3 Novice, 27. febr. 1867, str. 73. 4 Obravnave dez. zbora ljubljanskega, febr.-marec 1867, 

str. 59. 5 Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 324. 
6 Stenographische Protokolle er die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des Reichsrates, 8. Session, str. 507. Slovenski narod 24. okt. 1873. Laibacher Tagblatt 23. okt. 1873. 
7 Josip 2ontar, cit. delo, str. 338. 8 Prav tam. 
9 Gorenjec, 16. maja 1907. 
10 Gorenjec, 12. dec. 1908. 

11 Slovenski narod, 17. febr. 1897, Slovenec, 18. febr. 1897. Te prve volitve v splosni kuriji so bile indirektne; podatki se zato nanasajo na volitev volilnih moz. Za rezultate volitev 1900 do 1913 v Kranju glej predvsem Gorenjca. 
12 Za volitve 1920 glej V. Melik: Izidi volitev v konstituanto leta 1920 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, str. 3—61). Rezultati volitev 1923—1927 so posneti po Slovencu. 
13 Podatki za ozemlje obcine v tedanjih mejah po krajevnih repertorijih ter tabelah v Zontarjevi knjigi, str. 336 in 372, za da­nasnje statisticno naselje Kranj po delu Krajevni leksikon Slove­nije, I. knjiga, Ljubljana 1968, str. 151. 
POMEMBNI KRANJSKI ZDRAVNIKI PRETEKLOSTI 
DR. JOSIP 20NTAR 

Na troje dejstev zeli opozoriti moj skromen prispevek. Zdravstvena sluzba v Kranju obhaja jubilej dvestoletnice, odkar je pricel tu stalno ordinirati prvi zdravnik s fakul­tetno izobrazbo. Ta sluzba se je razvijala v Kranju in oko­lici zelo pocasi in delo zdravnikov je bilo izredno tezko, zlasti ob pogostih epidemijah. Koncno je potrebno po­udariti veliko pozrtvovalnost kranjskih zdravnikov v casu narodnoosvobodilnega boja. 
V zdravstveni kulturi je zaostajal Kranj mocno za Ljub-Ijano in Novim mestom. Tarn najdemo ze v 16. stoletju zdravnike s fakultetno izobrazbo, navadno Italijane in tudi nekaj Francozov, ki so jih placevali kranjski dezelni sta­novi. Na Gorenjskem pa je bilo zdravstvo najprej v rokah brivcev. Ti so opravljali »zdravnisko prakso« v svojih obrt­niskih delavnicah ali pa v kopalnicah. Odtod izvira tudi njihov naziv »padar« (od nemskega »Bad«). Kranjski mest­ni arhiv hrani listino iz leta 1461, s katero je oddal mestni svet kopalnico (Badstube) ob Kokri Juriju Paderju in nje­govim dedicem po kupnem pravu ter mu potrdil letni do-hodek 8 silingov od vsake naseljene hise v mestu.' Brivci (padarji) so bili torej obrtniki, ki so imeli svoj ceh s se­dezem v Ljubljani do 18. stoletja. 
V 17. stoletju pa najdemo za osebe, ki so se izucile ranocelstva in porodnistva, naziv »kirurg«. Le redki izmed njih so obiskovali visje strokovne sole in opravili izpite (tako imenovani »magistri« oziroma »patroni« kirurgije). Se I. 1753 je trdil ljubljanski »collegium medicum«, da noben kirurg na Kranjskem ni bil »graduiran«. Ranocel­stvo je veljalo §e do I. 1784 za rokodelstvo. Kirurgi na dezeli so smeli imeti tudi brivnice in kopalnice ter zaposliti pomocnike in vajence. Vendar so jim I. 1756 narocali, da morajo sami obiskovati in zdraviti svoje bolnike ter jih ne smejo prepuscati svojim pomocnikom in vajencem. Mojstri ranocelniki niso smeli uporabljati svojih ucencev za hisna opravila ali druge neprimerne posle, marvec so jih morali navajati k studiju strokovnih knjig. V Ljubljani so imeli kirurgi dezele svoj »gremij«, ki so ga ukinili Francozi.2 
Sele v zacetku 19. stoletja so predpisali, da ne more noben ranocelnik priceti s svojim strokovnim delom, ako nima diplome ucilisca o opravljenem izpitu iz kirurgije in porodnistva. Zdravniki s fakultetno izobrazbo pa so zahte­vali, da ranocelniki ne bi smeli zdraviti notranjih bolezni in pripravljati sestavljenih zdravil. V praksi tega dolgo ni bilo mogoce uveljaviti ze zaradi povezanosti zunanjih in notranjih obolenj, zlasti pa, ker na Gorenjskem dokaj casa ni bilo zdravnikov splosne prakse. 17. februarja 1873 je zakon ukinil izstavljanje ranocelniskih diplom in zakljucil dolgoletni spor. Poklic starih »kirurgov« je moral izumreti. 
Vpis v Preglednica kranjskih kirurgov ljubljanski gremij Sigmund Atanazij 
Fischer (r. 1668 — u. 18. 2. 1743) Franc Jozef Hzer (r. ok. 1699 — u. 5. 5.1751) 30. 1.1731 Gotfrid Haine (r. ok. 1677 — u. 29.11.1747) 5. 5.1734 sin Franc Jozef (30.9.1723 — u. 5.9.1801) 20. 1.1754 
Haine vnuk Anton Haine (r. 14. 6.1761 — U. 24.3.1832) Anton Sugelj (u. 1794) 28.11.1767 Luka Perg (r. 1767 — u. 10.11.1850) 2. 8.1800 Jozef Angerer (v Kranju samo od 1850—1860) Lovro Sturm (u. 18.3.1864) Jozef Steinmetz (r. 1806, v Kranju od 1864 — 
u. 17.2.1889) Tomaz Pirc (r. 28.10.1813 — u. 18. 6. 1880) 
Fischer izhaja iz vrst vojaskih kirurgov; 12 let je sluz­boval pri polku na Ogrskem in v Piemontu. V Kranju se je naselil ok. I. 1698. Njegovo kirursko obrt je nadaljeval njegov zet Hzer, sin Mihaela, mestnega svetovalca v Judenburgu, ki se je 1725 porocil s Francisko Fischer.3 Rodbina Haine si je pridobila precejsnje premozenje. Franc Jozef je bil v I. 1773—1784 in 1787—1794 kranjski mestni blagajnik, vendar ni imel racunov v redu. Zapustil je hiso, kajzo, vrt, 2 njivi in 5 mesnic. Njegova hci Terezija je vzela kirurga Luko Perga. Nanj spominja iz I. 1809 uradni izvid (visum repertum) o smrti francoskega serzan­ta saperja, ki so ga ustrelili rokovnjaci v blizini Medvod. Anton Haine je studiral na dunajski univerzi in postal magister kirurgije. Opravil je tudi izpit iz zivinozdravstva. Kot zasebni ranocelnik je deloval v Kranju 35 let in po­magal ob epidemijah, v dobi francoskih vojn pa tudi v vojaskih bolnisnicah. Najzanimivejsa osebnost je bil okraj­ni kirurg Tomaz Pi re iz znane kranjske druzine barvar­jev. Kljub pomanjkanju v mladosti je premagal vse tez­koe s krepko voljo. Po starem obicaju se je najprej izucil za brivca in bil nato nekaj casa v Gradcu. Studije je do-vrsil na mediko-kirurskem zavodu v Ljubljani z izpitom iz kirurgije in porodnistva (11 1. in 5. 3. 1836). Nato je sluzboval nekaj casa v ljubljanski bolnisnici in bi bil lahko ostal kot asistent profesorja, toda zelel je oditi v domaci kraj, kjer sta takrat razsajala kolera in legar. Pricel je z zasebno prakso v Kranju in kmalu uzival sloves dobrega diagnostika. Klicali so ga ne le v Ljubljano, marvec celo na Dunaj. Leta 1850 se je preselil v Trzic. Zaradi svojega nacina prirodnega zdravljenja bolnikov, segavosti, pa tudi robatosti je ostal v spominu prebivalcev Kranja in Trzica.4 
Prelomnico v organizaciji zdravstvene sluzbe je po­menila vlada Marije Terezije (1740—1780) z ustanovitvijo okroznih uradov. V srediscu vsakega okroznega urada so namestili »distriktnega fizika« (okroznega zdravnika s fa-kultetno izobrazbo), ki naj bi opravljal v polnem obsegu zdravnisko prakso. Po uradnih navodilih iz let 1804 in 1806, ki jih pa zaradi nemirnih casov niso mogli popol­noma uveljaviti, bi moral okrozni fizik do drega spo­znati svoje obmocje, kakovost tal, voda, poljedelstvo, pri­dobitno udejstvovanje in nacin gospodarjenja prebivalcev, umrljivost in bolezensko stanje posameznih krajev in ob-cin ter vzroke za razlike med njimi. Ker je opravljal tudi veterinarsko sluzbo, ga je moralo zanimati stanje zivino­reje, nacin oskrbovanja zivine in drugo. Vobce naj bi spo­znal vse, kar bi utegnilo skodljivo vplivati na zdravje in zivljenje ljudi in zivali. Na podlagi izkusenj bi moral pred­lagati potrebne ukrepe, da se zmanjsajo oziroma odstra­nijo skodljivi vplivi. Sem stejejo navodila pomanjkljive stanovanjske prostore, slabo gradnjo his in hlevov, mlake, slabo pitno vodo, pokvarjena zivila in pijace, zdravju skod­ljivo noso in predsodke, ki so obstajali glede vedenja ljudi ob boleznih. Posebno so opozarjala navodila na zle po­sledice raznih ljudskih zabav, prezgodnji pokop mrlicev, ureditev pokopalisc sredi naselij ali v njihovi neposredni blizini, nastopanje mazacev in kramarjev, ki so prodajali »zdravila«. Kar je bil protomedik v Ljubljani za vso po­krajino, je bil okrozni fizik za svoje okrozje. Imel je nad­zorstvo nad splosnim zdravstvenim stanjem, nad vsem zdravstvenim osebjem in nad zdravstvenimi ustanovami v okrozju. Ob epidemijah ljudi in kuznih boleznih zivine je moral skrbeti za potrebne ukrepe. 
Sedez okroznega zdravnika je postal Kranj. Tu je bilo sredisce 4 velikih okrajev: Skofja Loka, Velesovo, Radov-Ijica in Trzic, kjer ni bilo zdravnikov s fakultetno izobraz­bo, marvec le ranocelniki. Med temi je bila Radovljica sedez okroznega ranocelnika. Do leta 1809 je opravljal kranjski okrozni fizik sanitetne posle v vsem okrozju ra-zen mesta in predmestij Ljubljane ter majhnega okoliske­ga obmocja, kjer so se ljubljanski zdravniki zdravili svoje paciente. Lahko si predstavljamo tezak polozaj bolnika npr. na Bledu ali v Beli peci, ki je takrat spadala semkaj, saj sta bila kraja oddaljena od Kranja 6—12 ur. Ako so klicali zdravnika iz Kranja in morda sploh ni bil doma ali pa je bil tako zaposlen, da je utegnil obiskati bolnike na Gorenjskem sele cez nekaj dni, je prisla njegova po­moc povecini prepozno. To pa je imelo veckrat za posle­dico smrt druzinskega oceta ali matere. 
Po letu 1814 je bila Ljubljana sedez okroznega fizika; ostal pa je tudi okrozni zdravnik v Kranju in tudi za Ra-dovljico so predlagali podobnega zdravnika. 
Prvi distriktni fizik v Kranju je bil dr. med. univ. Karel Weikar d (u. 23. 8. 1784 v Kranju). Sledil mu je dr. Anton B e r n i k iz Stare Loke (r. 7. 6. 1751 v Loki, u. 6. 7. 1817 v Ljubljani).5 Znan je po svoji strokovni knjigi »De medicina simplici vera«, ki je izsla I. 1779 na Dunaju. Bila je kompendij celotne interne medicine, ki ga je sestavil po delih znamenitega dunajskega profesorja Van Swiete­na. V Kranju je moral sodelovati pri likvidaciji starega kranjskega mestnega spitala, ki jo je odredil cesar Jozef 
II. in ob drazbi poslopja nekdanje kapucinske cerkve, ki so ga podrli I. 1968. Bernik je predlagal, naj bi preuredili stavbo v bolnisnico za Gorenjsko. Po njegovem prepri­canju pred kratkim postavljeni fizik in ustanovljena lekar­na v Kranju ne bosta mogla doseci svojega namena brez bolnisnice. Mnogi bolniki na dezeli potrebujejo stalno zdravnisko nadzorstvo. Ako bi dobili v kranjski bolnisnici prostor in potrebno postrezbo, bi se dali na svoje stroske prepeljati v Kranj. V svoji spomenici je hvalil dr. Bernik zdrav zrak mesta. Tudi kranjsko mestno sodisce je pod-prlo Bernikov predlog, toda okrozni urad se ni upal za­vzeti zanj, ker niso bila zagotovljena sredstva za prezidavo, opremo in tekoce potrebe bolnice.6 Leta 1798 je odsel Bernik v Ljubljano, kjer je deloval tudi na mediko-kirur­skem zavodu; v letih 1803 do 1809 je bil namestnik direk­torja tega zavoda.7 
V Kranju je prevzel vodstvo fizikata dr. Iv. Joze S t r o j iz Britofa (u. 12. 2. 1828). Nato je bil premescen iz Kam­nika v Kranj dr. Ludvik Nagy , doma iz Rimanske So-bote (Großsteffelsdorf) na Slovaskem. Vlada ga je name-ravala zaposliti ze I. 1831 v Gornji Avstriji. Dr. Nagy se je zelo zanimal za zdravljenje kolere, ki je pricela takrat groziti tudi nasim krajem. Zato so se mescani in okolicani krepko zavzeli za svojega zdravnika in prosili, da bi smel ostati v Kranju. Hvalili so ga kot spretnega, neutrudnega, nesebicnega, skrajno delavnega in blagega zdravnika, ki uziva polno zaupanje in spostovanje prebivalcev. On bi bil sposoben, da uredi zdravstveno stanje kraja. Vlada je prosnji ugodila, gubernij pa je poslal dr. Nagya cez nekaj mesecev v Postojno nadomescat tamosnjega fizika. Od tam pa je peljala zivljenjska pot Nagya v Ljubljano. Na njegovo mesto je prisel v Kranj dr. Ivan N a p r e t 

(u. 20. 3. 1867), zdravnik kaznilnice v Ljubljani. Z odlic­nim uspehom je studiral na dunajski univerzi, promoviran za doktorja pa je bil na vseuliscu v Padovi. Bil je med prvimi podezelskimi zdravniki, ki so pristopili »Dru§tvu zdravnikov na Kranjskem«, ustanovljenem I. 1861. To dru­stvo velja za spocetnico danasnjega »Slovenskega zdrav­niskega drustva«.8 
Leta 1838 so se pricele siriti v Kranju vesti, da bo premescen sedez distriktnega fizikata v Skofjo Loko. Kranjcani so se sicer potrudili, da bi ostala dotedanja or-ganizacija zdravstvene sluzbe, gubernij pajeodredil 1.1841 napovedano premestitev. Poudaril je, da je bistvena na­loga fizikata zdravljenje revnih podezelskih prebivalcev, ne pa mescanov, ki si morejo sami oskrbeti zdravnisko pomoc. Skofja Loka ima zelo revne prebivalce, ki si sami ne bi mogli pomagati. Tam so bili trije kirurgi, do katerih pa menda ljudje niso imeli pravega zaupanja. S premesti­tvijo bodo torej dobili zdravnisko pomoc predeli, ki je do takrat niso uzivali. 
Gubernij je svetoval Kranjcanom, naj finansirajo in urede mesto komunalnega zdravnika. Ti pa niso odnehali. Svoje stalisce so branili z naslednjimi navedbami. V Kra­nju je bil sedez okroznega fizikata, odkar je obstajala ta ustanova. Tu so pogostejse nevarne boiezni kakor v lo-skem okraju. Medtem ko je zajela kolera I. 1836 vso kotli-no Kranja, je le Zeleznike napadla ta nalezljiva bolezen. Dalje je Kranj sedez raznih uradov, ima pet letnih sejmov in zivahne tedenske sejme. Na tisoce romarjev s Koroske, Stajerske in Kranjske obisce vsako leto Sv. Jost. Rokov­njaci, ki se skrivajo ob vznozju gora, v Udnem borstu in smledniskih gozdovih, povzrocajo stevilne uboje, umore in ranitve. Zato potrebuje drzavna oblast stalno zdravnika. 
Kljub vsem prizadevanjem je postala Skofja Loka sedez fizikata do I. 1850, ko se je preselil dr. Napret zopet v Kranj. 
V tej vmesni dobi je pril s privatno zdravnisko prakso v Kranju dr. Anton Beze k (u. 26. 6. 1855) iz Postojne. Manjkala mu je podlaket leve roke. Zato ga Lenka Pre­seren v svojih spominih naziva »doktorja z leseno roko«. Bezek je namrec zdravil pesnika Franceta Preserna, ko je bil na smrt bolan in je prihajal menda vsak dan k njemu.9 
Dr. Bezek je zelel, da bi ga nastavili kot obcinskega zdravnika v Kranju. Dezelna vlada ni ugovarjala pod po­gojem, da bo zdravil revne ljudi brezplacno. Potrebno pa je bilo poskrbeti za stalno dotacijo fonda zdravnikove place. Tu se je zataknilo. Zupani kranjske okolice so za­trjevali, da okrajna blagajna ne zmore nikakih novih iz­datkov. Tudi v mestu niso bili naklonjeni dr. Bezku. Proti njemu so delovali zlasti kranjski kirurgi. Po veljavnih pred­pisih odslej ne bi smeli vec zdraviti notranjih boiezni, ker je bil v kraju zdravnik s fakultetno izobrazbo, ki je imel dovolj casa za opravljanje zdravniskega poklica. Dr. Bezek se je veckrat pritozil proti kirurgoma Pergu in Pircu, ces da samolastno in nedovoljeno zdravita notranje boiezni, pa ni uspel. Gmotno stanje dr. Bezkove druzine ni moglo biti ugodno, ker je prosil, da bi ga oblast uporabljala pri zdravniskih poslih v kranjskem okraju namesto dr. Napre­ta, ki je stalno bival v Skofji Loki. Ob vojnem casu I. 1849 se je potegoval za mesto ordinarija v garnizijski ali drugi vojaski bolnici, toda kot delnega invalida so ga odklonili. Le ob epidemijah v kranjski okolici so ga zacasno za­poslili. Leta 1855 je odsel na poziv oblasti na Notranjsko, kjer je razsajala kolera. Za to boleznijo je kot zrtev svoje­ga poklica umrl v llirski Bistrici, star sele 43 let. 
Po smrti dr. Napreta je prisel za distriktnega zdravnika v Kranj dr. Ignacij M a 11 y (1816—1888) iz Trzica. Na univerzi v Padovi je bil promoviran 13. 3. 1853. V letih 1863/64 je prouceval po uradnem narocilu zdravstvene razmere v Bosni, potem pa je opravljal sluzbo okroznega zdravnika v Ljubljani. Javno zdravstveno sluzbo so reorga­nizirali na Kranjskem I. 1870. Dr. Mally je postal prvi dezel­noknezji okrajni zdravnik za glavarstvi Kranj in Radovljico. Tam so izgubili svojega uradnega zdravnika. Prvic je odsel dr. Mally I. 1872 na sluzbeno potovanje po svojem obsez­nem okolisu, ki je segal do Bele peci in Bohinja. Ugotovil je razne pomanjkljivosti in krsitve zdravstvenih predpisov, vendar je spoznal, da ne bo mogel zadostiti vsem potre­bam z uradnega sedeza v Kranju. Zato so obcine radov­Ijiskega okraja upraviceno prosile za ponovno postavitev uradnega zdravnika v Radovljici. Kot grob primer nevzdrz­nih razmer so navedli, da je moralo lezati truplo pone-srecenca v Bohinju 5 dni, preden so dobili zdravnika, ki je opravil obdukcijo. Po mnenju omenjenih obcin so bili oboleli siromaki povsem prepusceni usodi. 
Ob casu stevilnih kuznih bolezni te dobe je imelo zdravstveno osebje Kranja in okolice polne roke dela.10 2e I. 1831 so razdelili ljubljansko okrozje na vec sekcij. Glavno sekcijo Skofja Loka—Velesovo je prevzel distriktni fizik dr. Nagy, obcini Kranj in Naklo pa kirurg Luka Perg. Leta 1836 so prenesli vojaki kolero iz Italije na Gorenjsko. Tedaj je silno razsajala v Kranju, na Rupi in v Circah.11 Ker stalno zdravstveno osebje ni vec zmoglo dela, je kranjska krajevna komisija najela nekaj kirurgov in zdrav­nikov ter jih posiljala v okuzene kraje. V naslednjih deset-Ietjih so se kar vrstile razne epidemije: 1844 (koze v Smartnem pri Kranju in v Psevu; legar v Preddvoru), 1845 (koze v Struzevem, na Jami, v Mavcicah, na Suhi; legar v Preddvoru), 1846 (koze v Struzevem; legar v Cerkljah, Velesovem, na Strmolu, v Komendi in Smledniku), 1847 (legar v Potocah in na Stefanji gori), 1849 (kolera v Kra­nju), 1850 (legar v Sencurju, Cerkljah in Velesovem). Visek je dosegla kolera I. 1855. Poleg Kranja je najbolj priza­dela vasi Sencur, Srednjo vas in Predoslje, kjer je umrla za kolero V« prebivalcev. Leta 1860 (legar v Kranju), 1861 (legar v Naklem in Zejah), 1862 (legar v Olsevku), 1865 (legar v Baslju, Preddvoru in Velesovem), 1866 (kolera v Kranju, vendar v milejsi obliki), 1867 (legar v Velesovem; griza v Sencurju in Predosljah), 1870 (legar v Velesovem), 1873 (zadnjic kolera). Ob takratnem stanju zdravniske vede in higiene (pomanjkanje zdrave pitne vode, odprte greznice) je bilo tezko zatreti kuzne bolezni. 
Mocan vzpon v zdravstveni kulturi Kranja je prineslo delovanje dveh mladih zdravnikov, absolventov graske me-dicinske fakultete, dr. Edvarda Savnik a (r. 13. 3. 1852 v Kranju, u. 19. 1. 1931 v Kranju) in dr. Edvarda Glo -bocnik a (r. 31. 7. 1862 v Skofji Loki, u. 31. 12. 1941 v Kranju), ki sta prisla proti koncu 19. stoletja v Kranj. 
Dr. Edvard Savnik, sin kranjskega lekarnarja Bostjana 

Savnika, je bil promoviran za doktorja zdravilstva 25. fe­
bruarja 1876. Najprej je deloval v Laskem pri Celju. Ob 
epidemiji davice 1879 je opravljal po narocilu stajerske 
dezelne vlade sanitetno sluzbo. Potem se je naselil v Kra­
nju, kjer so se mu bolj in bolj kopicile funkcije: sanitet­
nega referenta, mestnega zdravnika, zdravnika za reveze 
v okoliäih Kranj, Strazisce, Predoslje, Naklo, Sv. Jost, 
Mavcice, sodnega in od 1883 dalje zelezniskega zdravnika. Zato je bilo nujno potrebno, da pride se en zdravnik v Kranj. 
Dr. Savnik se je z vso vnemo trudil, da pospesi napre­dek mesta. L. 1890 je predlagal ustanovitev okrajne bol­nisnice v Kranju, ki naj bi scasoma sluzila potrebam vse Gorenjske. Na njegovo pobudo je kupila obcina zupniscno in Kriznarjevo pristavo nasproti drevoreda »Zvezda« (se­daj »Trga syobode«) za gradnjo gimnazijskega poslopja. Obenem je izrazil zeljo, da bi imela stavba fasado brez okraskov. Nikdar pa ne bo pozabljeno, da je bila I. 1894 po njegovem predlogu ustanovljena dijaska kuhinja za revne studente. Marsikateri prispevek za njo je pritekel od dr. Savnikovih ordinacij. Oddiha in sprostitve je iskal v glasbi; sodeloval je tudi v godbenem klubu pod vod­stvom V. Parme. 
Dr. Edvard Globocnik, sin zdravnika, je bil promoviran za doktorja 4. junija 1888. Nato je sluzboval v ljubljanski bolnici kot sekundarij, potem pa kot klinicni asistent. Leta 1890 je postal okrozni zdravnik v Cerkljah, kjer je nekoc deloval ze njegov oce. Naslednje leto je nastopil sluzbo v Kranju in pridobil sloves zelo sposobnega, prizadevnega in zanesljivega zdravnika. Ob prevedbi I. 1931 je bil bano­vinski zdravnik zdruzene zdravstvene obcine Kranj. Za bodocnost bi utegnila ob primerni financni podpori postati posebnega pomena njegova zamisel ustanovitve nekaks­nega sanatoria, v blizini Kranja. V idilicni vasici Grad pri Cerkljah je kupil I. 1897 kmetijsko posestvo, ki je spadalo do 18. stoletja pod strmolsko grascino. Tu je zelel urediti prirodno zdravilisce Sangrad. Zaradi financnih tezav pa je prevzela I. 1907 omenjeno posestvo Mestna hranilnica v Kranju, ki ga je prepustila naslednje leto ljubljanski mestni obcini. Menda je uporabljala pod zupanom Iv. Hri­barjem ta dorn za otrosko zavetisce. Pozneje pa je preslo posestvo v zasebne roke.12 
Po nastanku Jugoslavije je bila zdravstvena sluzba na novo urejena. Stevilo zdravnikov, ki so ordinirali v Kranju kot zasebni prakticni zdravniki, je pricelo rasti. Jeseni 1920 se je preselil iz Sevnice v Kranj dr. Stanko de Gleri a 
(r.16. 12. 1889 v Dolnjem Logatcu, u. 10. 7. 1968 v Kranju). Za doktorja je bil promoviran 21. novembra 1914 na graski univerzi. Nato je sluzboval vec let v ljubljanski dezelni bolnici, le od jeseni 1918 do jeseni 1919 se je udelezil kot Maistrov borec bojev na Koroskem. V Kranju in okolici je bil zelo priljubljen. Jeseni 1927 pa se je odlocil za zobo­zdravstveno stroko in deloval od tedaj kot zobozdravnik.13 
Nemirno zivljenjsko pot je imel dr. Bozidar Fa j d i g a 

(r.
 23. 12. 1877, u. 20. 12. 1966 v Kranju), ki se je stalno naselil v Kranju I. 1924. Njegov oce je bil kranjski gimna­zijski ravnatelj Ignacij Fajdiga. Medicinske studije je do-vrsil dr. Bozidar Fajdiga I. 1912 na dunajski univerzi. Le dve leti je utegnil utrjevati svoje znanje na tamosnjih klinikah, kjer se je posebno izuril v porodnistvu pri prof. Halbanu. Nato ga je zajel vrtinec prve svetovne vojne. Ze 

I.
 1915 se je znasel v ruskem ujetnistvu. Ko je izbruhnila oktobrska revolucija, se je zelel pridruziti »Jugoslovan­skemu dobrovoljskemu korpusu« v Odesi. Zaradi razmer, ki so tam vladale, je raje spremljal kot zdravstveni vodja sanitetnega vlaka 7 mesecev transport cez Sibirijo v Vla­divostok. Sele poleti 1920 se je vrnil domov, pa takoj od­sel na Korosko v pomoc Maistrovim borcem. Potem je deloval tri leta kot zdravnik v Skofji Loki. V Kranju je bil sanitetni referent pri okrajnem glavarstvu, obenem tudi zdravnik splosne prakse. Zaradi njegove prizadevnosti in pozrtvovalnosti za bolnike so ga ljudje spostovali, pa se ga tudi bali. Sam sem dozivel, kako je na zanj znacilen nacin skoraj robato opravil diagnozo, a v tem je bilo toliko prisrcnosti. Bil je dokaj zaprt vase in izredno kriticna na­rava. Zelo je ljubil lov in v lovski druzbi je postal bolj zgovoren. Ze I. 1941 se je pridruzil odporu proti okupa­torju in pomagal ranjenim partizanom. Poleti 1942 so ga zaprli za 2 meseca v Begunjah in nato konfinirali v blizini Berlina. Kot ena najmarkantnejsih oseb Kranja bo ostal v trajnem spominu prebivalcev.'4 


Privatno prakso dr. Stanka de Gleria je prevzel I. 1927 dr. Joze Beze k (r. 6. 3. 1899 v Skofji Loki, u. 26. 7. 1968 v bolni§nici v Ljubljani). Po gimnazijski maturi je moral 
I. 1917 k vojakom na sosko fronto. Kot vojnega ujetnika so ga pridrzali Italijani v internaciji eno leto v Juzni Italiji. Sele potem je mogel studirati medicino na ljubljanski, praski in zagrebski univerzi, kjer je bil 1925 promoviran za doktorja. Nekaj let je delal v splosni bolnici v Ljubljani, nato pa 40 let v Kranju. V njegovem ravnanju z bolniki se je kazala neka posebna poteza prisrcnosti in plemenitosti. Bil je umetnisko in literarno razgledan. Zato ni cudno, da si je zgradil hiso po nacrtih mojstra Jos. Plecnika. Ljubil je naravo in gojil cvetice. Po napornem poklicnem delu je rad sedel h klavirju in se ukvarjal z glasbo. Dosti casa je posvetil sodelovanju pri organizaciji Rdecega kriza. Med drugim je spisal brosuro o pegavcu. V zacetku I. 1942 je ze zdravil bolne in ranjene partizane. Februarja 1944 je sledil pozivu in odsel k partizanom. Deloval je kot sani­tetni referent in vodja vipavske vojne podrocne bolnisnice Vere, ki je rabila borcem bazoviske brigade. V posebni crtici je sam opisal dneve, ko je bila njegova gibljiva bol­nisnica na Erzelju na Vipavskem v Terceljevi hisi in v vinogradu pod cerkvico sv. Mihaela. Tedaj je uzival vso gostoljubnost in privrzenost tamkajsnjih ljudi. Sledili pa so kmalu tezki dnevi. Zaradi izdaje bivsega pacienta so na­padli Nemci bolnisnico. Preden pa so jo mogli pozgati, je uspelo dr. Bezku, da je spretno resil vse ranjence. Potem pa se je potikal po Stomäzih na grebenu pod Cavnom ter se skusal prek Predmeje prebiti na Otlico, da bi prisel do vecjih partizanskih enot. Pri vasi Bratini je iskal zaman zavetja. Napotili so ga pod skalnate stene, kjer ga je so-vraznik najbrz po izdaji zajel decembra 1944. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborisce Flossenbg na Bavarskem v blizini ceske meje. Tarn je dozivel strahotne dneve in komaj resil golo zivljenje, vendar to trpljenje ni moglo ostati brez posledic. 24. aprila 1945 je zapustil Flossen­bg ter se vrnil prek Prage domov, da zopet nadaljuje s svojim clovekoljubnim delom.'5 
Dr. Karel Petri c (r. 8. 6. 1900 na Jesenicah, u. 10. 
12. 1944 v partizanih) je pricel s privatno prakso v Kranju 
I. 1936. Medicinske studije je dovrsil na zagrebski univerzi, kjer je bil 1927 promoviran za doktorja. Po opravljenem stazu v Ljubljani se je specializiral kot Stipendist Rockefel­lerjeve ustanove v I. 1930/31 za higieno in pediatrijo v Berlinu ter bil nato do I. 1935 direktor Higienskega zavoda v Ljubljani. Potem je deloval nekaj casa kot zdravnik v Uzicah. V Kranju je vodil tudi otrosko polikliniko in imelv zdravljenju otrok odlicne uspehe. Tudi dr. Petric je zdravil ze I. 1942 bolne in ranjene partizane in dobavljal I. 1943 potrebscine za partizansko bolnisnico na Primorskem. Je­seni 1944 je odsel v partizane, od koder se ni vec vrnil.16 
Iz Mokronoga se je preselil I. 1940 v Kranj dr. Stanko Skul j (r. 22. 2. 1902 v Trziu pri Mokronogu, padel aprila 1945 v ofenzivi nad Poljanami). Medicinske studije je koncal na zagrebski univerzi. Zelo zgodaj se je dr. Skulj, ki je uzival v Kranju sloves dobrega zdravnika, povezal s partizani. L. 1943 se je odpravil s svojim avtom, z raznimi medicinskimi instrumenti in zdravili v partizane. Deloval je kot sanitetni referent pri pokrajinskem odboru OF za Go-renjsko. V zacetku junija 1944 je pozval svoje stanovske tovarise, naj stopijo v partizane, kajti ranjenci nujno po­trebujejo zdravniske pomoci. V zadnji hajki nad Poljanami aprila 1945 je padel.17 
V novi Jugoslaviji si je pridobil posebne zasluge za organizacijo zdravstvene sluzbe dr. Vladimir P r e m r o u 
(r. 1903 v Gorici, u. 1967 v Kranju). Medicinske studije je koncal I. 1925 v Zagrebu. Od I. 1931 je sluzboval v Trzicu, kjer je z vso vnemo sodeloval v NOB. Sele po osvoboditvi je prisel v Kranj, kjer je bil okrajni zdravnik, ustanovil Higiensko postajo in bil upravnik Zdravstvenega doma. 

OPOMBE 
Uporabljene kratice: I. = leta, r. = rojen, u. = umrl, ASLj = = Arhiv Slovenije, Ljubljana, fasc. = fascikel, SBL = Slov. bio-grafski leksikon, ZdrV = Zdravstveni vestnik, Ljubljana. 
Od 19. stoletja dalje sem uposteval le zdravnike, ki so delo­vali v Kranju do svoje smrti oziroma odsli v partizane. Zobo­zdravnikov vobce nisem obravnaval, ker bi prikaz razvoja zobo­zdravstvene sluzbe terjal posebno razpravo. Od arhivalij o zdravstvenih zadevah v ASLj sem pregledal: za dobo 1747—1763, fasc. 39; 1784—1786, fasc. 20; 1787—1794, fasc. 233; 1795—1809, fasc. 51; 1809/10, fasc. 34; 1816—1850, fasc. 35, 36, 37; arhiv dez. vlade, fasc. 17—2. Za zacetek 20. stoletja obstajajo vrzeli, ker so bile zadevne arhivalije unicene. Pri posameznih trditvah ne navajam posebej arhivalij, ker jih vsakdo lahko najde po gornji razpredelnici. Vsem uradnikom ASLj dolgujem za Ijubez­nivo pomoc iskreno zahvalo. V Kranju sem uporabljal maticne knjige zupnega urada. 
1 Fr. Komatar, Kranjski mestni arhiv, Letno porolo (Jahres­bericht) drz. gimnazije v Kranju za Sol. I. 1912/13, 24. 
2 Rokopis I/96 r, ASLj: Verzaichnung aller deren in dem Herzogthumb Crain examinirt approbirt und incorporirten Herren Chirurgorum de Anno 1694. Na rokopis me je opozorila tov. dr. Marija Verbi, arh. sv. ASLj, za kar se zahvaljujem. 
3 Arhiv rudnika zivega srebra v Idriji, Berichte und Reso­lutionen, fasc. za I. 1729—1730, priloga k aktu iz 31. 8. 1728. Podatek mi je dala tov. dr. Marija Verbi, za kar se iskreno zahvaljujem. 
4 P. Bohinjec, Tomaz Pirc, sloveci zdravnik, Gorenjska knjiz­

nica 20. zv., Kranj 1913, 3—20; ASLj Priv. arh. A XLI (Tomaz 
Pirc) in SBL II. 358. 
5 SBL I. 34. 

Skrbel je tudi za ureditev zdravstvene mreze na Gorenj­skem in strokovno raven dela v zdravstvenih zavodih.18 
6 ASLj, Gubernijski arhiv, fasc. 282 (1787, 26. 5.) in 76 (1793, 5. 8. in 4. 9.). 7 Iv. Pintar, Mediko-kirurski zavod v Ljubljani, Ljubljana 1939, 19, 47. 8 Poslanstvo slovenskega zdravnika, uredil Fr. Smerdu, Lj. 24. 9 Tomo Zupan, Kako Lenka Presernova svojega brata pes­nika opisuje, Mohorjeva knjiznica 57 (1933) 31. 
10 F. Kobal, O koleri na Kranjskem, Zbornik Matice sloven-ske XIII (1911) 61—158, zlasti str. 102, 103 (tu popravi: ime rano­celnika je bilo Luka Perg in ne Pirc) 104—105, 111, 114, 123, 141 sl.; Olga Jansa, Kolera na Kranjskem leta 1855, Kronika XII (1964) 60—64. 
11 1836, 8. julij, Skofijski arhiv v Ljubljani, oddelek Kranj. 12 Za podatke se zahvaljujem tov. Gogala Jozici, vodji zem-Ijiske knjige pri sodiscu v Kranju. 13 Biografske podatke mi je dala gospa Jozica de Gleria v Kranju, za kar se zahvaljujem. 14 Dr. Ivan Hribernik, Dr. Bozidarju Fajdigi v spomin (nekro-log), ZdrV XXXVI (1967) 56/57. 
15 Dr. Ivan Hribernik, Dr. Joze Bezek (nekrolog), ZdrV XXXVII (1968) 471 in mapa dr. Bezkovih spominov v arhivu Gorenjskega muzeja v Kranju; M. Mikuz, Oris partizanske sanitete na Sloven-skem, Ljubljana 1967, 272 sl. 
16 Biografske podatke mi je dal na razpolago tov. dr. stom. Marko Petri, vodja Zobne ambulante v Kranju, za kar se iskre­no zahvaljujem. 
17 Podatke mi je oskrbela tov. Majda 2ontar, kustos Gorenj­skega muzeja v Kranju, za kar se lepo zahvaljujem. 18 ZdrV XXXVI (1967) 243—244. 
ZGODOVINA GIMNAZIJE V KRANJU DO LETA 1918 
OLGA JANSA 

1. Francoska drzavna gimnazija 
Oktobra 1970 bo preteklo 160 let od ustanovitve prve gimnazije v Kranju. Solska reforma je med francosko okupacijo namrec predvidevala za vso llirijo 25 gimnazij, od teh 9 na slovenskem etnicnem ozemlju (Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Postojna, Idrija, Gorica, Trst, Koper, Beijak). Tako je bila gimnazija v Kranju ustanovljena 10. oktobra 1810 z naredbo, ki jo je podpisal generalni guver­ner llirskih provinc marsal Marmont. 
Solsko leto bi se po pravilniku o pouku in disciplini na ilirskih gimnazijah z dne 10. avgusta 1810 moralo priceti 
4. novembra. vendar se je stvar zavlekla do srede no-vembra, ker je bilo treba pripraviti primerne prostore. Te-danjemu kranjskemu meru Pagliaruzziju je bilo naroceno, da predlaga ucne moci in preskrbi primerne prostore. Zu-pan je predlagal, naj bi gimnazija dobila v solskem letu 1810/11 tri sobe v zupniscu; izbral pa je tudi ucne moci, ki so se sicer delno same prijavile. Potrebovali so pro-fesorje za francoscino, latinscino, italijanscino, sistem mer in utezi ter aritmetiko. Od bivsih uciteljev glavne sole so sprejeli samo Jozefa Miksa, po rodu Ceha, ki je pouceval italijanscino in aritmetiko. Iz Stare Loke pa se je prijavil upokojeni vojaski kaplan Francoz Bernard Bellouard (fran-coscina in sistem mer). Ravnatelj gimnazije je postal ka­plan Jozef Dagarin, pouceval je latinscino ter zemljepis in zgodovino, njegov namestnik je bil kranjski kaplan Jurij Zupan, ki je brezplacno pouceval latinscino, ker je bil Dagarin kot okrozni solski nadzomik veliko odsoten. 
Sprejemni izpiti za vstop v prvi razred, za katerega je bilo potrebno obvladanje citanja in pisanja v »dezelnem jeziku« ter osnove racunstva in katekizma, je opravilo 40 dijakov, 9 pa jih je vstopilo kar v drugi razred.1 
Francoska gimnazija je imela le dva razreda in seveda ni usposabljala za direkten prehod na univerzo. Po vse­bini pouka in vmesnem polozaju med osnovno solo in lice-jem je bila povzeta po francoski sekundarni soli, ustanov-Ijeni leta 1802, na kateri so poucevali francoscino, latin­scino, zemljepis, zgodovino in matematiko in torej vzgajali za vstop na licej.2 Tudi v Kranju so poucevali zemljepis in zgodovino, ceprav ju Marmontova naredba ni predpiso­vala. Prav tako noben predpis ni omenjal nemscine, kljub temu pa so pri pouku latinscine prevajali v nemscino in obratno; tudi italijanscino so poucevali v nemscini, enako aritmetiko, le Bellouard se je pri pouku francoskega jezika trudil in uporabljal poleg francoscine tudi slovenscino. Znano je, da so Francozi postavili srednje solstvo na slo­vensko podlago. Tezave pa so nastopile, ker ni bilo slo­venskih ucnih knjig, tako da so v solskem letu 1810/11 na gimnaziji v Kranju mogli uporabljati le Vodnikov »Ker­scanski nauk za ilirske dezele«, po drugi strani pa je bilo premalo ucnih moci, ki bi obvladale slovenski jezik (Miks in Bellouard), a celo Slovenca Dagarin in Zupan sta zal v glavnem predavala v nemscini.3 Kaze, da slovenscine med gimnazijskimi ucnimi predmeti sploh ni bilo, saj v predmetniku ni »osnov kranjskega jezika«, kot jih npr. zasledimo istocasno na idrijski gimnaziji in v Ljubljana 
Po solskem pravilniku je ravnatelj Dagarin bil dolzan sklicevati konference, dvakrat mesecno je moral prisostvo­vati pouku v obeh razredih, voditi je moral katalog o na­predku ucencev, aprila in septembra so mu profesorji porocali o pouku in disciplini ucencev itd. Porocila o delu gimnazije in stanju drugih solskih zavodov v okrozju, ki jih je nadzoroval, je ravnatelj posiljal rektorju ljubljanske centralne sole, ta pa je moral s svojim kanclerjem enkrat letno pregledati gimnazijo v Kranju.5 
Zal je bila prvi gimnaziji v Kranju usojena le kratka 
doba. Mocno jo je prizadel ie pozar 18. maja 1811, ki je 
unicil velik del mesta in tudi zupnisce, kjer je bila gimna­
zija nastanjena. Pouk se je kasneje sicer nadaljeval, ven­
dar se je od 49 vrnilo le 30 dijakov, ze naslednje solsko 
leto pa gimnazije ni bilo vec. V tern casu je solstvo llirskih 
provinc dozivelo novo reformo. Kranju niso dovolili drzav­
nega liceja, obcinskega kolegija pa v tern polozaju obcina 
ni mogla vzdrzevati, tako je bil zavod v solskem letu 
1811/12 dejansko spremenjen v francosko primarno solo, 
na kateri so ucili tudi latinscino; imela je 130 ucencev in 
3 utelje.6 

Kranj je izgubil gimnazijo brez kakega nadomestila, saj je osnovno solo ze prej imel; propadla je moznost za nizjo srednjo solo z materinscino kot ucnim jezikom, za kar so bili med francosko oblastjo dani pogoji in so le subjektivni vzroki (pomanjkanje slovenskih ucbenikov) za­virali uresnicitev prvotnega programa. Z restavracijo avstrijske oblasti na ponovno ustanovitev nizje gimnazije v Kranju ni bilo mogoce misliti, zlasti pa ne na tako, ki bi upostevala slovenski jezik, kajti dobra reakcija je dusila vse nacionalne in liberalne ideje. 
2. Kranjska gimnazija od 1861 do 1918 
Revolucija 1848 v Avstriji je med drugim prinesla tudi uspesno izvedbo reforme gimnazije, ki je postala osem­razredna, stevilo tedenskih ur je naraslo od 108 na 186 (tedensko je razred imel 22 do 24 ur), prej je odpadla na latinscino polovica ur, sedaj pa le cetrtina. Uvedeni so bili novi predmeti: prirodopis, fizika, materinscina, filo­zofska propedevtika. Marsicesa seveda v zacetku niso uresnicili, zlasti pouk materinscine ni bil tak, kot bi moral biti. Med pozitivne posledice solske reforme spada pred­vsem tudi vecja dostopnost gimnazijskega solanja kmec­kim in mescanskim sinovom. Se vedno, in to zelo dolgo, pa je ostala gimnazija zaprta dekletom. 
V Kranju je teznja po ustanovitvi gimnazije spet ozivela v petdesetih letih. Ker se je pokazala potreba po bolj izobrazenih kadrih tudi v Kranju in na Gorenjskem, je bil dotok gorenjskih dijakov v Ljubljano mocnejsi, kar je povzrocalo natrpanost v tamkajsnjih solan. Pobudo za akcijo v zvezi z ustanovitvijo gimnazije v Kranju sta dala 1856 ravnatelj ljubljanske gimnazije Ivan Necasek in vodja kranjske glavne sole Ivan Globocnik, prizadevanja pa so podprli tudi zupan Konrad Lokar ter solska nadzornika dr. Mocnik in njegov naslednik dr. Anton Jarc. Ta je celo sodeloval pri sestavi prosnje, ki so jo podpisali zupan in obcinski mozje (4. aprila 1861) in je bila nato prek dezelne vlade v Ljubljani poslana na Dunaj. Rezultat teh prizade­vanj je bil naslednji: obcina se je morala pismeno obve­zati, da bo sama postavila gimnazijsko poslopje in po­skrbela za notranjo opremo, ucila in kurjavo. Po stevilnih intervencijah, med drugimi se je drzavni poslanec J. Der-bic osebno zavzel na Dunaju za ugodno resitev, je cesar-ski kabinet koncno pristal na predlog za ustanovitev tretje gimnazije na Kranjskem, nakar je prosvetno ministrstvo 
12. septembra 1861 izdalo dekret o ustanovitvi klasicne nizje gimnazije z nemskim ucnim jezikom. Prvo solsko leto 1861/62 se je pricelo oktobra 1961 s prvim in drugim razredom, za katera je glavna sola izpraznila dve solski sobi. Zacasni direktor je postal Valentin Konsek, dotlej profesor ljubljanske gimnazije. Ivan Globocnik je bil vodja glavne sole in obenem pouceval tudi v gimnaziji, pouce­vala pa sta se J. Dominkus in A. Kanz.7 Statistika kaze, da je imela gimnazija prvo solsko leto 100 ucencev in 4 ucitelje. 
Spomladi 1862 je obcina pricela z dozidavo osnovno­solskega poslopja, in ker je denarja primanjkovalo, je dal Globocnik pobudo za nabiralno akcijo za dograditev sol-skega poslopja. Mnogi ugledni mescani so dali lepe pri­spevke, npr. bratje Pleiweis 300 fl., prispevali pa so tudi drugi: ljubljanski skof 200 fl., Terpinc iz Ljubljane 100 fl., zupnik J. Res 50 fl., enako vsoto je dal ljubljanski stolni prost A. Kos, baron A. Zois pa je poklonil 50 fl. posebej za biblioteko. Nabiralna akcija je prinesla 1050 fl. Grascaka dr. Fuchs in Urbancic sta darovala za 300 fl. lesa; brez­placne voznje, ki so jih opravili prebivalci, predvsem pi-vovarnar Peter Mayr, so prihranile 300 fl. 
S pristankom dezelne vlade je dala banka 2300 fl. po­sojila. 
Tako je bilo poslopje konec julija pod streho, avgusta so bila koncana glavna dela, septembra so opravljali notranja dela in postavili nujno opremo, ze 1. oktobra 1862 pa so odprli stiri gimnazijske razrede. Vpisanih je bilo 171 dijakov, poucevalo je 6 uciteljev. Naravoslovni kabinet je to solsko leto ostal §e prazen in sele naslednje leto je dobil potreben material. Razmeroma hitro je rasla knjiznica, in to predvsem z darili; leta 1863 je imela ze vec kot 1400 zvezkov. Ustanovitelj in vodja dijaske knjiz-nice Ivan Globoik je sam podaril 315 knjig, dr. Srot je dal 263 knjig, med darovalci je tudi J. J. Strossmayer (66 knjig), vec duhovnikov itd. Knjiznica je imela najvec latinskih klasikov, sledile so nemske knjige, nekaj je bilo tudi slovenskih knjig (Vodnikov spominek, Novice, Drob­tinice). Fizikalni kabinet je bil ustanovljen na priporocilo nadzornika dr. A. Jarca. Za ta kabinet je gimnazija dobila posojilo, nekaj pa je bilo daril (lekarnar Savnik, direktor ljubljanske bolnice dr. A. Valenta idr.).8 
Stevilo dijakov je v primerjavi s solskim letom 1862/63 v naslednjih letih upadlo za polovico, kar lahko pojasni-mo le z dejstvom, da je bila v Kranju samo nizja gimna­zija in je bilo potem solanje treba nadaljevati drugod; zato so se mnogi raje odlocali ze prej za popolne gimnazije. Stevilo uciteljev je bilo dokaj stalno in se je gibalo med 6 in 7 (v letih 1885—1887 tudi 8) vse do srede devetdesetih let, ko je postala kranjska gimnazija popolna. 
Prvo vecjo spremembo je dozivela gimnazija v Kranju leta 1870, ko je bila iz klasicne spremenjena v nizjo realno gimnazijo s slovenskim ucnim jezikom, ki pa so ga le postopoma uvajali.9 Slovensko gimnazijo je predlagal no-tranjemu ministru Taaffeju kranjski dezelni predsednik Conrad von Eybesfeld, da bi se otresel ocitkov o narodni neenakopravnosti. Taaffe pa je iz politicne preracunljivosti predlog sprejel.'3 Tako je s cesarskim ukazom z dne 20. septembra 1870 postala kranjska gimnazija pri nas prva gimnazija s slovenskim ucnim jezikom. Seveda je bila nemscina se vedno ucni predmet, zvisali so ji stevilo ur od 3 na 4 tedensko in strokovne izraze vseh drugih pred­metov so morali dijaki poznati tudi v nemscini.10 Dve leti nato je sledila bifurkacija, tj. delitev ucencev III. in IV. razreda v humaniste in realiste, kar se v Kranju ni obne­slo. Vlada nemske liberalne burzoazije je 1874 gimnazijo spet ponemcila in skusala sploh odpraviti. Poostreno ger­manizacijo v tern casu so izkoristili kranjski nemskutarji in dosegli, da je vlada 1878 pricela postopoma ukinjati zavod z izgovorom, da mora varcevati. Zato v solskem letu 1878/79 ni bilo prvega razreda, naslednje solsko leto ne prvega in ne drugega razreda, s solskim letom 1880/81 pa naj bi gimnazija prenehala; vendar je z nastopom Taaffejeve vlade kranjski zupan Savnik s pomocjo dezel­nega predsednika Winklerja in drzavnih poslancev grofa 
K. Hohenwarta in viteza J. Schneida dosegel, da je cesar z odlocbo z dne 26. julija 1880 spet dovolil gimnazijo z obveznim poukom risanja. Mestna obcina se je v po­godbi 9. septembra 1880 obvezala: 
1.
 da bo z lastnimi sredstvi vzdrzevala gimnazijsko poslopje in skrbela za kurjavo, 

2.
 da bo placevala v drzavno blagajno letni prispevek 1000 gld. oziroma 250 gld. za razred." 


V solskem letu 1880/81 je bil na novo odprt prvi raz­red poleg se preostalega cetrtega; do solskega leta 1883/ 84 je imela gimnazija ze stiri razrede. 
Tezak udarec je spet dozivela gimnazija, z njo pa tudi Kranj in vsa Gorenjska, z odlokom ministra Gautscha z dne 29. julija 1887, s katerim so jo ponovno odpravili, tako da je s solskim letom 1889/90 popolnoma prenehala. Vzrok za ta korak ministra Gautscha je gotovo v strahu pred narascajoco slovensko nacionalno zavestjo in ogro­zenimi gospodarskimi pozicijami Nemcev, ceprav je bil izgovor zanj tudi sedaj splosno varcevanje, kar pa kaze ob dejstvu, da je imela npr. kocevska gimnazija tega leta12 enako stevilo dijakov in je niso niti poskusali ukiniti, na politicno ozadje tega koraka. Ves trud kranjske mestne obcine, ki je sklenila prevzeti vse stroske za pouk v pr-vem razredu in se obvezala ustanoviti dijasko kuhinjo, je bil zaman in ni omehcal ministra Gautscha. Tudi vsa pri­zadevanja drzavnih in dezelnih poslancev in podpora vseh gorenjskih obcin niso nie zalegla, ceprav je bilo kmalu jasno, da ima drzava zaradi te ukinitve se vecjo skodo, saj je bilo treba v Ljubljani ustanoviti novo gimnazijo.13 V boju za svojo gimnazijo pa Kranjcani in kranjska ob­cina niso odnehali. Tu naj nastejem le nekaj akcij: 
deputacija k cesarju 17. oktobra in ministru Gautschu 

18. oktobra 1887, prosnja na prosvetno ministrstvo leta 1889 za obnovitev in razsiritev zavoda v popolno gimna­zijo, prosnja na kranjski dezelni zbor, deputacija k de­zelnemu predsedniku in dezelnemu glavarju 1889, dva­kratna prosnja na drzavni zbor14 itd. Kakor vidimo, je tudi vedno bolj zorela ideja, naj bi obnovljena gimnazija bila popolna in ne le nizja gimnazija. Toda ceprav so bili slovenski poslanci v Hohenwartovem klubu, se stvar ni premaknila z mrtve tocke do 1893, ko je na nujni pred­log obcinskega svetovalca Viktorja Globocnika sla 22. marca 1893 deputacija (zupan Karel Savnik, obcinska sve­tovalca Viktor Globocnik in Ferdinand Sajovic, obcinski odbornik Vinko Majdic in drzavni poslanci grof Karol Ho-henwart, Anton Globocnik in Fran Suklje) k ministru Gau­tschu ter predlozila sklep obcinskega odbora Kranj z dne 
15. marca 1893, s katerim je obcina dolocila za eventu­alno zgradbo novega gimnazijskega poslopja vsoto 40.000 gld. Tokrat je Gautsch obljubil, da bo stvar vnovic pretre­sel oziroma zahteval od ljubljanskega solskega sveta nova porocila. Odposlanstvo se je nato obrnilo na dezelnega predsednika barona Heina, na clane dezelnega solskega sveta, na dezelnega glavarja Otona Detelo in na dezelne odbomike, na drzavnega poslanca Karola Kluna in drzav­nega poslanca dr. Ivana Tavcarja.15 
Rezultat vseh teh akcij je bil kmalu viden. Koncno se je odlocilo pod Badenijevo vlado; dr. J. Zontar meni, da po zaslugi Frana Sukljeta.16 
Dezelno predsedstvo je z odlokom 8. marca 1894 po­
stavilo mestni obcini v Kranju pogoje, pod katerimi bi 
bila c. kr. ucna uprava pripravljena ustanoviti v Kranju 
popolno gimnazijo. 16. marca 1894 se je obcinski odbor 
obvezal, da prevzame obcina v primeru popolne gimna­
zije naslednje pogoje: 
1. Postavitev novega solskega poslopja, ki bi obsegalo razen potrebnega stevila razredov se prostore za zbirke 

SI. 1. Poslopje gimnazije v Kranju. Arh. Viljem Treo 
ucil, konferencno sobo, ravnateljevo sobo, risalnico, telo­vadnico, stanovanje za ravnatelja in slugo. 
2.
 Mestna obcina bo to poslopje vedno dobro vzdrze­vala. 

3.
 Stroski za kurjavo gredo iz obcinske blagajne. Ob­cina je dolzna podpirati vse ukrepe, s katerimi bi bilo na primeren nacin poskrbljeno za stanovanje, hrano in nadzorstvo zunanjih dijakov. 


Kranjski dezelni odbor je z odlokom 24. aprila 1894 odobril ta obcinski sklep, nato je bil 21. julija 1894 koncno podpisan uradni akt o ustanovitvi popolne klasicne gimna­zije v Kranju.17 Prvo solsko leto 1894/95 sta bila odprta prva dva razreda, vsako naslednje leto pa so dodali po en razred, kar je v solskem letu 1900/1901 dalo osem raz­redov in prvo veliko maturo. 
Da bi zagotovili novo ustanovljeni gimnaziji primeren obisk, je prosvetno ministrstvo 30. julija 1894 predpisalo, da so ucenci s podrocja okrajnih glavarstev Kranj in Ra-dovljica ter z ozemlja okrajnega sodisca Kamnik dolzni obiskovati gimnazijo v Kranju in jih obe ljubljanski gimna­ziji ne smeta sprejeti ali pa samo v primeru, ce dovoli dezelni solski svet. Po tern predpisu o obveznem solskem okolisu so se do propada Avstro-Ogrske strogo ravnali. 
2e prvo solsko leto obnovljene gimnazije so se pricele temeljite priprave za gradnjo poslopja. Dezelni solski svet za Kranjsko je z odlokom 18. februarja 1895 odobril stavb­ni prostor in dolocil stavbni program. Prvi nacrti, ki jih je izdelal ing. Josip 2uzek in drugi, delo arh. Rajmunda Jeblingerja, ministrstvu za notranje zadeve niso ugajali, zato je 4. januarja 1896 samo predlozilo nov projekt v 4 skicah, kar je potrdilo tudi prosvetno ministrstvo. Po teh skicah je podrobne nacrte izdelal arh. Viljem Treo, ki je svojo nalogo dobro opravil, le procelje se je nekoliko spre­menilo po nacrtu stavbnega vodje Henrika Czeschnerja.18 Delo je prevzela Kranjska stavbna druzba, ki je z gradnjo pricela 27. aprila 1896. Dodatno je bil 9. junija 1896 na seji obcinskega odbora odobren predlog gimnazijskega ravnateljstva, da se dovoli izgradnja gimnazijske kapele; zanjo so zbrali 24.000 kron prostovoljnih prispevkov.19 Gradnja je lepo napredovala in ze 10. IX. 1897 so politicne oblasti uradno pregledale zgrajeno poslopje, ki je imelo 10 ucilnic, vsako za okoli 56 ucencev, risalnico, po eno sobo za geografske, prirodopisne in prirodoslovne zbirke ter prirodoslovno ucilnico, ravnateljevo pisarno in stano­vanje, posvetovalnico, tri prostore za knjiznico, telovadnico in nad njo kapelo, pa se stanovanje solskega sluge in kleti.1,a 
18. septembra 1897 je bil vzidan sklepni kamen in po­slopje slovesno izroceno namenu. Za Kranj je bil to velik dogodek. Mescani, ki so se zavedali, da z moderno in mogocno gimnazijsko zgradbo dobijo pomembno kulturno ustanovo, so ta dan okrasili hise in izobesili zastave. Otvo­ritve so se udelezili poleg mnozice mescanov in okolica­nov tudi zelo odlicni gostje: dezelni predsednik Hein, de­zelni glavar Detela, dezelni odbornik Murnik, ljubljanski zupan Hribar, dezelna poslanca Ferjancic in Kusar, de­zelni solski inspektor Suman idr. Po prepricanju so bili udelezenci slavja tako z nemske kot s slovenske strani. Po slovesnem pozdravnem govoru in odkritju spominske plosce v vezi je izrocil zupan Karel Savnik v kapeli, ki je sluzila za slavnostno dvorano, gimnazijski kljuc de­zelnemu predsedniku, ta pa ga je nato predal ravnatelju gimnazije Josipu Hubadu.20 
Uradni naziv kranjske gimnazije je bil do 1898 »C. kr. drzavna gimnazija v Kranju« (K. k. Staatsgymnasium in Krainburg), potem pa so jo ob 50-letnici vlade cesarja Franca Jozefa 2. decembra 1898 (odlok z dne 15. no-vembra 1898) preimenovali v »C. kr. gimnazijo Franca Jo­zefa v Kranju« (K. k. Kaiser Franz-Joseph-Gymnasium in Krainburg). 
Zaradi naglega porasta stevila dijakov je bila potrebna ze leta 1903 dozidava severnega trakta, vsako nadstropje je dobilo se eno ucilnico. Od tedaj pa do najnovejse dobe (leta 1960) zunanje lice poslopja ni dozivelo bistve­nih sprememb.21 
Poglejmo sedaj nekoliko podrobneje se notranje ziv-Ijenje kranjske gimnazije od 1861 dalje. Zavod so vodili najprej Valentin Konsek (1861—1862), nato Lovrenc Krob (1862—1885), Fran Wiesthaler (1885—1887), Josip Hubad (1894—1906), Ignacij Fajdiga (1907—1924), vmes pa se kot vrsilca dolznosti ravnatelja Davorin Karlin (1888—1890) in Franc Perne (1906—1907). Ucni kader je bil z redkimi izjemami (Fran Gerdinic, rojen v Engelsfeldu v Avstriji, Lovrenc Krob v Cemelicah na Ceskem, Adolf Nowak v Iglavi na Moravskem, Warmuth Lotar na Bavarskem, Wou­wermans Alvin v Tarnopolu v Galiciji) slovenski. Med pro-fesorji srecamo mnogo znanih imen iz slovenskega kul­turnega in politicnega zivljenja. Iz najzgodnejsega ob-dobja naj omenim Janeza Globocnika (1861—1864), ki mu tudi sicer gre zasluga za ustanovitev nizje gimnazije v Kranju, kar mu je mesto kasneje priznalo z izvolitvijo za castnega obcana. Pouceval je verouk in druge predmete. Janko Pajk (latinscina in grscina 1864—1866), Tomo Zu-pan (verouk 1868—1879), Mihael Zolgar (latinscina, nem­scina, slovenscina 1868—1872) in Karel Glaser (latinscina, grscina, slovenscina 1874—1877) spadajo med najstarejso generacijo zavednih slovenskih profesorjev, katerih delo je za dorascajoco gorenjsko mladino bilo se posebej po­membno. Nekateri so zaradi svoje nacionalne zavednosti prisli v konflikt z oblastmi (Tomo Zupan), Karel Glaser, znani literarni zgodovinar, pa je bil celo premescen v Slezijo. Med pedagogi tega obdobja naj omenim se bo­tanika Franca Krasana (1869—1874). Po obnovitvi gimna­zije 1894 srecamo med profesorji pisca slovenske steno-grafije Franca Novaka (latinscina, grscina, nemscina, slo­venscina, stenografija, 1894—1900), pisatelja Josipa Debevca (latinscina, grscina 1901—1910), ki je budil za­nimanje za slovensko literaturo, Antona Detelo (latinscina, grscina, nemscina 1906—1914), Maksa Pirnata (latinscina, nemscina, slovenscina 1905—1921), ilteramega zgodovi­narja Ivana Grafenauerja (nemscina, slovenscina in petje 1904—1908), pisatelja Ivana Preglja (nemscina 1912—1924), znanega slavista, literarnega zgodovinarja, klasicnega fi­lologa, urednika in planinca Josipa Tominska (latinscina: grscina, nemscina, slovenscina 1896—1904), koroskega narodnjaka in potopisca Franca Misica (latinscina, sloven­scina 1910—1914), ki je med drugim dal pobudo za prese­litev boroveljske puskarne v Kranj, ter zgodovinarja Jozeta Bucarja (1905—1910). 
Zanimiv je polozaj slovenskega jezika na zavodu v razdobju od 1861 do 1918. V prvem obdobju (1861—1870) je imel Kranj klasicno nizjo gimnazijo z nemskim ucnim jezikom, slovenscina je bila le obvezen predmet dve uri tedensko. V slovenscini so smeli od 1861 poucevati tudi verouk, in sicer najprej le v prvem razredu, nato pa je ministrstvo priznalo slovenski katekizem in slovensko Li-turgiko Antona Lesarja kot ucni knjigi v nizjih gimnazijah na Kranjskem;22 tako je bila slovenscina jezik verouka v vsej nizji gimnaziji. Pri drugih predmetih pa so smeli upo­rabljati slovenscino le kot pomozni jezik, tj. takrat, ce dijaki snovi niso razumeli. Ta skromna moznost je bila seveda odvisna od posameznega profesorja, nekateri pa slovenscine tudi niso znali. 
V drugem obdobju (1871—1880) je bila kranjska gimna­zija realna gimnazija s slovenskim in nemskim ucnim je­zikom. S cesarskim ukazom z dne 20. septembra 1870 je postala prva gimnazija s slovenskim ucnim jezikom. V sol-skem letu 1870/71 so vse predmete 1. razreda (razen nem­scine) ter grscino in fiziko v 3. razredu poucevali v sloven-skem jeziku, ceprav je primanjkovalo slovenskih ucbenikov. Po ministrskem ukazu z dne 29. avgusta 1871 so v solskem letu 1871/72 in 1872/73 poucevali v 1. in 
2. razredu vse predmete razen nemscine v slovenskem jeziku, v 3. in 4. razredu pa je nemscina ostala ucni jezik za vse predmete razen verouka in slovenscine. Poudarim naj se, da so ucenci 1. razreda ob koncu solskega leta 1870/71 dobili slovensko pisana spricevala; prav tako so ucenci 1. in 2. razreda v obeh semestrih leta 1872 in 1873 dobili slovenska spricevala in tudi vpisnice so bile pisane slovensko, ceprav na nemskih formularjih. Postopno uva­janje slovenscine se je kazalo tudi na letnih porocilih, ki so bila v vsem obdobju od 1861—1918 le trikrat slo­venska in to 1871, 1872 in 1873. Od solskega leta 1873/74 dalje je bila slovenscina ucni jezik le se v 1. razredu pri verouku, latinscini, slovenscini in naravoslovju; v 2. raz­redu pri verouku, latinscini in slovenscini; v 3. in 4. raz­redu pa samo pri verouku in slovenscini. Tudi iz sezna­mov ucbenikov vidimo, da so ob koncu sedemdesetih let poleg verouka pri latinscini v 1. in 2. razredu uporabljali Hrovatovo Latinsko slovnico za slovensko mladez ter 2e­piceve Latinsko-slovenske vaje in pri prirodopisu Erjavcev prevod Pokornyjevega Prirodopisa zivalstva (1. razred).24 V osemdesetih letih je bil pouk verouka in naravoslovja slovenski, druge predmete pa so predavali nemsko, ka­sneje pa delno nemsko, delno slovensko, dokler ni z odlokom prosvetnega ministrstva z dne 22. junija 1882 obveljalo, da je v 1. in 2. razredu slovenscina ucni jezik v vseh predmetih razen delno nemscine; v 3. in 4. razredu je nemscina ucni jezik pri nemscini in grscini, pri preva­
•^9/ I M A r fc • I * r I &*w**i<* ife* fetsferjit!^ 
TTTSÄ 
"f.* „.»1 J<U * . <"!«»;.?;?...-fey* ^ V 
•**," V//JV , /Vi**/-' 
»••M W<- r­
».•-. % ..rmtm.i,-.. Mfb,.,, **»***?« «^«t««irt*^»fc*** Zi 
> ; .,Ł,,•&* 
W'T.. I t lii.,..-.! 
»*«« 
l^iMflBR^a in (fett rilKHftrs ( BtcnicMtttft'ifi'ft^tätiflc»: —A» 
-f~"*f~ 
• •. 
f••••/'—" V­
& 4 !><-.';. 
.*,«,. 
!! 
\ 

Sl. 2. Vpisnica Rudolfa Maistra iz leta 1890 
janju Cezarja v 4. razredu se sme poleg slovenscine upo­rabljati tudi nemscina. Tudi v »odnosno obveznih ali na izvoljo danih predmetih razen petja je ucni jezik nemski«, terminologijo je treba poznati v obeh jezikih.25 
V tretjem obdobju od 1894 dalje, ko je nastajala v Kranju popolna klasicna gimnazija, je bil ucni jezik v nizjih razredih slovenski, v visjih pa nemski. Od 1910/11 je bil postopno uveden slovenski ucni jezik v visjih razredih za predmete: matematika, prirodopis, fizika, filozofska pro-pedevtika. 
Zanimiva je primerjava predmetnika med prvo klasicno gimnazijo v Kranju, realko in 1894 obnovljeno klasicno gimnazijo. Na prvi pogled lahko ugotovimo, da je stevilo ur na realki najvisje, kar gre na racun italijanscine in ri­sanja, ki v gimnaziji nista obvezna, in delno na racun slovenscine in prirodopisa, medtem ko pri klasicnih jezikih ni bistvene razlike. Med klasicno gimnazijo sestdesetih let in klasicno gimnazijo pred prvo svetovno vojno je razlika v stevilu tedenskih ur precej ocitna, znatno se je povecalo stevilo ur nemscine, delno tudi slovenscine, zem-Ijepisa in zgodovine. Relativno najvec ur je bilo ves cas odmerjenih klasicnim jezikom in Wale, da so ucenci raz­meroma hitro napredovali, saj so cetrtosolci ze brali Ce-zarjevo De bello Gallico in Ovidovo Chrestomathio, v visjih razredih pa so obravnavali Ovidova, Livijeva, Salu­stova, Tacitova, Horacova in Ciceronova dela. V visjih razredih je bila ena tedenska ura posvecena latinskim stilisticnim vajam. Pri grscini so brali Homerja, Kseno­fonta, Herodota, Platona, Tukidida in Plutarha. Pouk nem­scine je bil v nizjih razredih namenjen zlasti slovnici, v visjih pa nemski literaturi. 
Geografijo in zgodovino so dolgo poucevali skupaj, tudi ocena je bila skupna. Samostojna je postala geogra­fija sele leta 1910, vendar le v nizjih razredih. 
Matematika je imela ves cas stalno stevilo ur tako v klasicni kot v realni gimnaziji. Prirodopisu so bile do-deljene 2 do 3 ure tedensko v vseh razredih, fiziko so priceli poucevati v tretjem in cetrtem razredu, vecji pomen je dobila sele v sedmem in osmem razredu (4 tedenske ure skupaj s kemijo). Obvezna predmeta sta bila se vero­uk in filozofska propedevtika. Neobveznih predmetov je bilo enkrat vec, drugic manj. V nizjih razredih so neob­vezno poucevali predvsem lepopis, med neobveznimi pred­meti so bili se risanje, petje, telovadba, ziv tuj jezik (itali­janscina), nemska in slovenska stenografija, fizikalne vaje itd. Za pouk neobveznih predmetov je bilo vcasih treba zaposliti ucitelja osnovne sole. 
23* 355 
V solskem letu 1910/11 so za dijake sedmega in osme­ga razreda uvedli tudi prostovoljne strelne vaje, ki jih je vodil eden od oficirjev ljubljanske garnizije in se jih je udelezevalo v tern letu redno 28 dijakov.26 
V zvezi s poukom naj se poudarim, da je bilo v splos­nem mnogo pismenih nalog, in sicer domacih in solskih, teh je bilo najvec pri latinscini in grscini (v zacetku vsak teden, kasneje vsak mesec solska naloga). Nekatera iz­vestja prinasajo naslove vseh pismenih nalog, posebej zanimivi so naslovi slovenskih nalog, ki lepo kazejo stop-njo pouka materinscine na nasi gimnaziji. 
Poudarim naj se, da je bilo v tern casu veliko ucenja na pamet del latinskih in grskih klasikov. 
Za solanje so morali dijaki oziroma njihovi starsi pla­cevati vpisnino in solnino, ki je znasala v sestdesetih letih 6 fl. 30 kr. na posameznika za en semester, v sedemdesetih letih je bila solnina ze visja, in sicer 8 fl. (nekaterim so jo znizali za polovico ali pa so jih oprostili); vpisno takso za sprejem na zavod je bilo treba placati enkrat, in to 2 fl. 10 kr. Vpisnina za novince je ostala ista tudi pri ob-novljeni gimnaziji 1894, le da so morali vsi dijaki placati se 1 gld. 20 kr. za uporabo ucil (leta 1900 pa ze 2,60 K). Solnine so bili oprosceni najrevnejsi dijaki. Ce je solnine oprosceni dijak dobil le eno negativno oceno, je za pri­hodnji semester oprostitev izgubil. Pogoj za oprostitev solnine je bila tudi vsaj dobra ocena iz vedenja. 
Nekaj dijakov je dobivalo drzavno stipendijo. Od leta 1861 do 1894 (1894/95 je imela gimnazija le dva razreda) se je stevilo stipendistov gibalo od 5 do 10. Posameznik je dobil poprecno od 60 do 70 fl. stipendije letno (leta 1865 — 63 fl, leta 1866 — 68,5 fl, leta 1868 — 56,70 fl, ltd.). Ob narascanju stevila dijakov in z uvedbo popolne gimnazije se je tudi stevilo stipendistov povecalo in do-seglo v letu 1901/2 celo 54 stipendistov in skupno vsoto 8.419,75 K,27 visina stipendije pa se je gibala med 60 in 300 K za posameznika. 
Gimnazijsko podporno drustvo,28 ustanovljeno 1894 z namenom, da bi pomagalo mladini pri solanju, je imelo clane med profesorji in mescani. Nabiralne akcije so bile dokaj uspesne. 
Ceprav so tudi prejsnja leta pobirali darove (knjige, razne ucne pripomocke in opremo za kabinete), pa prej to ni bilo organizirano, zato je bil sedaj uspeh vecji. 
Za zdravje dijakov sta brezplacno skrbela dva zdrav­nika, zdravila pa so dobivali po znatno nizji ceni. V solskem letu 1894/95 je bila ustanovljena solska kuhinja, ki je prehranjevala prvo leto 22 dijakov, kasneje 
pa vedno vec, tako jih je npr. 1903/4 ze 90. Placevali so majhen prispevek, nekateri so dobili hrano brezplacno. Posameznikom pa so dajale hrano razne mescanske dru-zine, mnogokrat tudi zastonj. 
Pomembna ustanova za socialno sibke je bil se dijaski konvikt, ustanovljen 1904 (svoje prostore je imel v pro-storih »skofije«). Vodil ga je duhovnik dr. Gnidovec, ka­snejsi katoliski skof v Skopju, nato pa njegov stanovski tovaris dr. Debevec, oba gimnazijska profesorja. V kon­viktu je imelo popolno oskrbo letno 6 do 20 dijakov. Po svojem znacaju je bila to cerkvena ustanova, ki je skuäala zadrzati v Kranju cimvec dijakov. Po ustanovitvi skofijske gimnazije v St. Vidu so odhajali tja, kar se je v Kranju precej poznalo. Vidno ogorceni nad ustanovitvijo skofijske gimnazije v St. Vidu so bili kranjski liberalci, ces da jim odzira dijake, ki bi sicer studirali v Kranju. 
Zelo zanimivo bi bilo natancno ugotoviti socialno po­reklo dijakov nase gimnazije v preteklem stoletju. Ze dr. Josip Zontar v svoji Zgodovini mesta Kranja ugotavlja, da je bila velika vecina dijakov kmeckega rodu, delno so bili se sinovi obrtnikov z vse Gorenjske, mescanskih otrok pa je bilo komaj 10 %.29 Ob prelomu stoletja se vedno prevladuje kmecki zivelj, vendar je mescanskih sinov ved­no vec. Glede na nacionalno poreklo dijakov je gimnazija v Kranju ves cas mocno slovenska; Nemci so letno 3 ali 4, najvec jih je 10, tu in tarn se pojavi kak Hrvat, Ceh ali celo Madzar. 
Od 1901 dalje prinasajo izvestja v seznamu maturan­tov tudi odlocitev posameznikov za bodoci poklic. Kot ilustracijo naj navedem le podatke za leto 1911/12. Tedaj se je od 26 maturantov odlocilo za studij teologije 6, me­dicine 5, filozolije 3, prava 3, montanistike 2, veterine 1, zunanje trgovine 1, za sluzbo na zeleznici 2 in v banki 1. Kakor vidimo, se jih je izredno malo zanimalo za studij tehnike, ceprav je seveda navedene podatke treba gle­dati z rezervo, saj vemo, da dijaki mnogokrat iz razlicnih vzrokov ne povedo, kaj bodo v resnici studirali, velikokrat si pa zares premislijo v zadnjem trenutku. 
Pomembno se mi zdi omeniti, da so se v solskem letu 1909/10 prvikrat pojavile dijakinje (v 1. razredu jih je to leto 10), vendar le kot privatistke. Kasneje jih je bilo vsako leto nekaj; navadno so solanje zakljucile z nizjo gimnazijo, po dve do tri pa so solanje nadaljevale. Prva je maturirala leta 1917 Justina Stirn,30 a se vedno kot pri­vatistka. Mature v zacetku 20. stol. ni bilo treba veopravljati iz vseh predmetov, se vedno pa je bila dokaj zahtevna, saj je bila celo pismena matura iz petih pred­
LETNIK Jahresbericht 
SÄLNE CIHAZIJE y KSAIJI 
in Krainburg 
U Sifl.SMi t.KT» Wt> fr das Schuljahr 1907 1908. ljlti.lt." >, M( UU?(.iii;i,j,<­

SI. 3. Slovenska izvestja za solsko leto 1872 
SI. 4. Nemska izvestja za §olsko leto 1907/1908 
metov (matematika, nemscina, latinscina, grscina, sloven-scina). 
Da bi bilo sodelovanje med solo in domom cim boljse, je uciteljski zbor prirejal roditeljske sestanke, organiziral govorilne ure (posetne ure) ter ob vsaki konferenci pisme-no s t. i. cenzurnimi listki obvescal starse o uspehih in vedenju otrok. Ta sporocila naj bi starsi oziroma skrbniki vracali podpisana, na kar so vsako leto v izvestjih posebej opozarjali. Starsem so bili namenjeni tudi clanki z vzgoj-no tematiko, ki so jih tu in tarn prinesla izvestja, predvsem pa jim je bilo namenjeno vsakoletno »Naznanilo o zacetku solskega leta«, ki je prineslo vazno informacijo o vstopu v prvi gimnazijski razred. Pogoj za solanje na gimnaziji od 1894 dalje je bil z dobrim uspehom opravljen izpit iz verouka; iz slovenskega jezika obvladanje pisanja, ci­tanja, osnov oblikoslovja, analize prostih in razsirjenih stavkov ter pravopisa; v racunstvu pa resitev naloge iz osnovnih racunskih operacij s celimi stevili. 
Tako naznanila kot porocila o sodelovanju med solo in domom so bila po letu 1894 vedno pisana v slovenscini in nemsni. 
V vsem obdobju od sestdesetih let do prve svetovne vojne so bili v gimnaziji dijaki, ki so se zanimali za kul­turni in politicni razvoj lastnega naroda. Nacionalna za-vest je vedno bolj rasla, in ker je pod avstrijsko oblastjo ni bilo mogoce javno manifestirati, so od konca 19. stoletja dalje dijaki organizirali tajna drustva in sestanke. Nastala je vrsta literamih glasil (Nasa nada, Brstje, Zvezda, Vesna itd.). Sirile pa so se tudi panslavisticne ideje, visjesolci so se ucili ruscine, kar so jim kasneje prepovedali, skrivaj so se ucili tudi ceskega jezika. Kmalu po nastanku poli­ticnih strank sta se med dijaki izoblikovali dve struji; leta 1910 se dotlej mirni odnosi zaostrijo in abiturienti prire­dijo celo dve loceni odhodnici (pri Mayerju in v Ljudskem domu).31 Pred prvo svetovno vojno se je velik del mladine vnemal za revolucionami program politicnega zedinjenja juznih Slovanov zunaj Avstro-Ogrske, za program preporo­dovcev, ki je tudi v Kranju med dijaki dobil okrog 50 pristasev. Po sarajevskem atentatu so posamezni dijaki zaradi svojega politicnega prepricanja imeli tezave, nekaj se jih je moralo celo zagovarjati pred sodiscem. 
Prva svetovna vojna je gimnazijo zelo prizadela, po­sebej pa dijake. 2e prvo vojno leto 1914/15 je bilo od skupno 254 vpoklicanih 50 dijakov (1 tretjesolec, 10 peto­solcev, 9 sestosolcev, 22 sedmosolcev in 8 osmosolcev), v solskem letu 1915/16 je bilo zaradi vojne odsotnih 40 od skupno 283 dijakov (1 tretjesolec, 1 cetrtosolec, 2 peto­solca, 15 sestosolcev, 6 sedmosolcev, 15 osmosolcev), v solskem letu 1916/17 pa od 239 ze 64 dijakov (5 cetrto­solcev, 3 petosolci, 13 sestosolcev, 28 sedmosolcev, 15 osmosolcev), kar je 26,9 % ali dobra cetrtina vseh dijakov, osmosolci pa so to leto kar vsi bili v vojski. Nekaj dijakov je tudi padlo. Mobiliziranih pa je bilo tudi 6 profesorjev. 
Potrebno se mi zdi opozoriti se na vsebino letnih po­rocil-izvestij, ki so jih tedaj izdajale vse sole. Dokaj kva­litetna so bila gimnazijska izvestja v avstrijski dobi, ker so prinasala praviloma eno do dve znanstveni razpravi poleg statisticnih podatkov, solske kronike in splosnih navodil za dijake. 2al po zadnji vojni obicaj izdajanja tiskanih letnih porocil zanemarjamo. 2e medvojna izvestja so kvalitetno slabsa, razprav namrec ni vec, prav te pa so marsikateremu ucitelju in profesorju dajale moznost znanstvenega udejstvovanja. 
Ce pogledamo vsebine razprav in clankov izvestij kranjske gimnazije, ugotovimo, da je najvec zgodovinskih razprav: J. Globocnik pise v prvih izvestjih leta 1863 o nastanku kranjske gimnazije, J. Dominkus opisuje v dveh nadaljevanjih 1867 in 1868 udelezbo angleskih in franco­skih kraljev v bojih med Welti in Hohenstaufi. Tomo Zupan govori o kranjskih rojakih Luki Knaflju in Ferdinandu Zupancicu (1874) ter o cerkvah sv. Klemena in svetih Ingenuina in Albuina (1871). Zgodovinar F. Komatar je 
pisal o kostanjeviskih mestnih pravicah (1911) in o kranj­skem mestnem arhivu (1913 in 1914), M. 2olgar o atiski zgovornosti (1869), Franc Misic o izbruhu Vezuva leta 79 (1911) in F. Perne o Tomu Burkeju (1906 in 1907). Lite-rarnozgodovinski prispevki so trije: A. 2igon je objavil Presernov zapuscinski akt (1904), Ivan Grafenauer je po­dal zgodovino slovenskega slovstva od Pohlina do Pre­serna (1908), M. Pirnat pa opisuje mladost dveh gorenj­skih rojakov, pesnika Simona Jenka in skladatelja Davo­rina Jenka (1910). Slovenisticna vprasanja obravnavajo trije clanki: O razlicnostih v slovenskem ljudskem jeziku pise M. 2olgar (1872), K. Glaser daje odlomek iz sloven-sko-francoske slovnice po Ploetzovi slovnici (1876), J. Tominsek opisuje narecje in sklanjatev v Bocni (1903). S podrocja oblikoslovja je razprava J. Debevca Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu (1905). Ker se je kot neobvezen predmet precej uveljavila stenografija, in to ne le nemska, temvec tudi slovenska (1893 je izsla Bezenskova knjiga o slovenski stenografiji), je F. Novak dva prispevka posvetil tern vprasanjem: leta 1896 govori 
ozacetnih okrajsavah v slovenskem debatnem pismu, leta 1897 pa o srednjih in koncnih okrajsavah. 
Kot pripomocek za ucenje latinscine so prinesla iz­vestja 1895 Questiones de epistola Sapphus ad Phaonem 
V. Koruna, 1902 De compositione P. Terenti Phormionis 
J. Tominska. Komentar h Galingovi izdaji Kornelija in Kurcija za III. razred gimnazije je sestavil Anton Jersino­vic (1904), komentar k Ciceronovim govorom proti Kati-lini A. Dokler (1910). V filozofsko estetski razvoj posega 
A. Artel z razpravo O propedevticni vrednosti pouka kla­sicnih jezikov s filolosko estetske strani (1878). Splosnega znacaja in zelo tehtna je razprava J. To­minska Humanizem gimnazij v novi luci (1901). 
Na fizikalno podrocje posegajo trije clanki S. Dolarja: Cemu neki fizikalne vaje in kako jih uredimo? (1912), Sestero sinteticnih dokazov (1915) in Merske enote fizike 
Ueno osebje kranjske gimnazije od 1861 do 1918 
1.
 Arh Luka; latinscina, grscina, slovenscina, petje*; 1903 do 1904. 

2.
 Arprissnig Felicijan; latinscina, grscina, nemscina; 1901 do 1904. 

3.
 Artel Anton; latinscina, grscina, slovenscina; 1872 do 1878. 

4.
 Bajuk Marko; grscina, nemscina; 1909—1911. 


(1916). Rezultate meteoroloskih opazovanj v Kranju od 1. januarja 1864 do 30. junija 1965 je objavil M. C. Wurner (1865). 
Potem so tu se vzgojne teme: J. Pajk daje nasvete, kako se je treba uciti (1866), isti govori tudi o stikih med solo in domom (1909); o domaci vzgoji in njenem vplivu na uspeh solske mladine pise M. 2olgar (1870). Prvo daljse potovanje kranjskih visjesolcev, ki so ga izvedli ob velikonocnih praznikih leta 1912, in sicer v Trst in Benetke, je zelo zanimivo opisal vodja potovanja K. Ca-puder. 
Blizajoca vojna se odraza tudi v tematiki izvestij. Naj­prej pise K. Capuder o strelnih vajah, ki so jih uvedli leta 1911, nato objavita ze med vojno vihro M. Pirnat clanek z naslovom Vojska in nasi dijaki (1916) ter direktor Dolar prispevek Vojna in sola (1917). 
Posebej profesorjem je bil namenjen seznam knjig za razlicne predmete, ki ga podaja J. Tominsek (1898 in 1900). 
Opisani prispevki v izvestjih imajo od 4 do 53 strani in so pisani v prvem obdobju izhajanja (1863—1878) delno v nemskem, delno v slovenskem jeziku (7 prispevkov je nemskih, 7 pa slovenskih), v drugem obdobju (1895—1917) pa pretezno v slovenscini, delno v latinscini in samo leta 1917 spet v nemscini. 
Direktorjeva statisticna porocila so praviloma pisana v nemscini z izjemo treh let (1871, 1872 in 1873), medtem ko so ze omenjena naznanila v zacetku pouka od 1894 dalje v slovenscini in nemscini. 
Razprave, ki jih je razmeroma veliko, skupaj kar 44, so po svoji vrednosti sicer razlicne, toda mnoge med njimi spadajo v upostevane in se danes pomembne znan­stvene razprave. Pricajo o tern, kako je imel takratni srednjesolski profesor, ki je sicer zivel v neprimerno bolj­sih razmerah kot danasnji, casa in veselja za znanstveno delo. 
5.
 Beranic Martin; latinscina, nemscina, slovenscina; 1909—1910. 

6.
 Bevk dr. Stanislav; slovenscina, matematika, fizika, pri­rodopis, lepopis*; 1901—1902. 

7.
 Brodnik Anton; verouk, slovenscina, lepopis*; 1864 do 1868. 



8.
 Bucar Josip; zgodovina, geografija, slovenscina; 1905 do 1910. 

9.
 Capuder dr. Karl; slovenscina, geografija, zgodovina; 1910 do 1914. 


10.
 Cimerman Jakob; latinscina, grscina, nemscina; 1911 do 1912. 

11.
 Cebin Peter; petje*; 1868—1878. 

12.
 Debevec dr. Josip; latinscina, grscina, slovenscina, ve­rouk, italijanscina*; 1901—1910. 

13.
 Detela Anton; latinscina, grscina, nemscina; 1906 do 1914. 

14.
 Dokler Anton; latinscina, grscina, nemscina, sloven­scina; 1899—1913. 

15.
 Dolar dr. Simon; matematika, fizika, propedevtika; 1909—1938. 

16.
 Dolzan Franc; matematika, prirodopis, telovadba;* 1909—1914. 

17.
 Dominkus Ivan; latinscina, nemscina, matematika, geo­grafija, zgodovina; 1861—1869. 

18.
 Fajdiga Ignac; matematika; 1907—1924 (ravnatelj). 

19.
 Franke Ivan; slovenscina, matematika, risanje,* lepo­pis;* 1878—1889. 

20.
 Gercar Janez; verouk; 1879—1882 in 1885—1890. 

21.
 Gerdinic Franc; latinscina, nemscina; 1883—1886. 

22.
 Glaser Karl; latinscina, grscina, slovenscina; 1874 do 1877. 

23.
 Globocnik Ivan; verouk, slovenscina; 1861—1964. 

24.
 Gnidovec dr. Janez; latinscina, nemscina; 1903—1905. 

25.
 Grafenauer Ivan; nemscina, slovenscina, petje;* 1904 do 1908. 

26.
 Herle dr. Vladimir; matematika, prirodopis, fizika, slo­venscina; 1902—1929. 

27.
 Hrovath Blaz; latinscina, nemscina, slovenscina; 1864 1884—1887 in 1894—1906. 

28.
 Hubad Josip; prirodopis, grsna, matematika, fizika; 

29.
 Jane Ivan; latinscina, nemscina; 1905—1906. 

30.
 Jarc Evgen; latinscina, grscina, nemscina, slovenscina, propedevtika, lepopis,* francoscina,* petje,* 1901 do 1908. 

31.
 Jenko Ivan; latinscina, nemscina, slovenscina, geogra­fija, petje;* 1877—1878. 

32.
 Jenko Josip; nemscina, slovenscina; 1885—1887. 

33.
 Jersinovic Anton; latinscina, grscina, nemscina, slo­venscina, petje,* lepopis;* 1900—1906. 

34.
 Kanz Alojzij; latinscina, grscina, nemscina, zgodovina; 1861—1865. 


35.
 Karlin Davorin; latinscina, grscina; 1872—1890 (1888 do 1890 vodja gimnazije). 

36.
 Karlin Martin; latinscina, nemscina, slovenscina, ma-matika; 1874—1890. 

37.
 Kenda Robert; geografija, zgodovina; 1909—1911. 

38.
 Koletic Jozef; latinscina, grscina, slovenscina, zgodo­vina; 1914—1917. 

39.
 Komatar Franc; geografija, zgodovina; 1904—1917. 

40.
 Konsek Valentin; ravnatelj 1861—1862. 

41.
 Korun dr. Valentin; latinscina, grscina, nemscina, slo­venscina; 1894—1902. 

42.
 Kotnik dr. Jakob; verouk; 1912—1924. 

43.
 Kmet Friderik; grscina, nemscina, lepopis; 1910—1913. 

44.
 Kranjec Ivan; grscina, nemscina; 1910—1912. 

45.
 Krasan Franc; matematika, prirodopis, fizika; 1869 do 1874. 

46.
 Krob Lovro; latinscina, grscina; 1862—1863 zacasni ravnatelj, 1863—1885 ravnatelj. 

47.
 Kropivnik dr. Franc; geografija, zgodovina, sloven­scina; 1898—1903. 


48.
 Kter Mihael; lepopis;* 1868—1869. 

49.
 Kusar dr. Valentin; matematika, zifika, zgodovina, geo­grafija; 1899—1900. 

50.
 Lacheiner Edmund; risanje,* petje;* 1884—1890 in 1895—1903. 

51.
 Lazar Mihael; verouk; 1882—1886. 

52.
 Levicnik Alfonz; verouk, nemscina; 1899—1903. 

53.
 Loncar dr. Karl; geografija, zgodovina, risanje;* 1903 do 1904. 

54.
 Macher Ivan; matematika, prirodopis; 1882—1884. 

55.
 Malnar Josip; latinscina, grscina, slovenscina, telo­vadba;* 1905—1933. 

56.
 Marinko Vincenc; latinscina, nemscina, slovenscina, francoscina;* 1912—1927. 

57.
 Marn Josip; latinscina, nemscina, slovenscina, lepo­pis,* francoscina,* italijanscina,* stenografija;* 1912 do 1915. 


58.
 Maselj Ivan; latinscina, grscina, nemscina, slovensci­na; 1896—1900. 

59.
 Masten Ivan; latinscina, slovenscina, petje;* 1906 do 1914. 

60.
 Mencej dr. Josip; latinscina, slovenscina; 1910—1914. 

61.
 Misic Franc; latinscina, slovenscina; 1910—1914. 

62.
 Nowak Adolf; matematika, lepopis; 1877—1878. 

63.
 Novak Alojz; risanje;* 1906—1912. 

64.
 Novak Franc; latinscina, grscina, nemscina, sloven­scina, lepopis,* stenografija;* 1894—1900. 



65.
 Ozvald dr. Karl; latinscina, grscina, nemscina, sloven­scina; 1899—1900. 

66.
 Pajk Janko; latinscina, grscina, nemscina, slovenscina; 1864—1867. 

67.
 Pajk Milan; nemscina; 1898—1899. 

68.
 Perne dr. Franc; verouk 1894—1914 (1906—1907) za­casni ravnatelj). 

69.
 Peterlin Anton; matematika, fizika; 1898—1908. 

70.
 Pezdic Ivan; petje;* 1894—1902. 

71.
 Pirker Henrik; zgodovina, geografija; nemscina, itali­janscina;* 1870—1889. 

72.
 Pirnat Makso; latinscina, nemscina, slovenscina; 1905 do 1921. 

73.
 Podkrajsek Henrik; risanje;* 1894—1895. 

74.
 Poljanec dr. Leopold; prirodopis, matematika, fizika, slovenscina; 1897—1901. 

75.
 Potocnik dr. Matija; zgodovina, geografija, slovenscina; 1914—1920. 

76.
 Pregelj dr. Ivan; nemscina, petje;* 1912—1924. 

77.
 Prosen Peter; latinscina, grscina; 1915—1918. 

78.
 Pravdic Josip; latinscina, nemscina, slovenscina, ma­tematika; 1875—1877. 

79.
 Rakovec Engelbert; verouk; 1910—1912. 

80.
 Remec Bogumil; matematika, fizika, prirodopis, telo­vadba;* 1901—1906. 

81.
 Riedl dr. Franz; latinscina, nemscina, propedevtika; 1899—1902. 

82.
 Robida Adolf; nemscina, slovenscina; 1908—1910. 

83.
 Rus Jozef; geografija, zgodovina, nemscina, sloven­scina; petje;* 1914—1917. 

84.
 Sepaher Anton; risanje; 1912—1915. 

85.
 Skaberne Fran; matematika, fizika, prirodopis; 1874 do 1875 in 1876—1883. 

86.
 Skubic Anton; latinscina, grscina, nemscina; 1862 do 1864. 


87 Stopar Franc; slovenscina, geografija, zgodovina; 1916 do 1932. 
88.
 Susnik Anton; latinscina, grscina, nemscina, sloven­scina, lepopis;* 1905—1912. 

89.
 Stritof Anton; latinscina, nemscina, slovenscina, geo­grafija, zgodovina; 1895—1900. 

90.
 Tersan Jakob; latinscina, nemscina, grscina, sloven­scina; 1902—1905. 

91.
 Tomec Ernst; latinscina, nemscina, slovenscina, zgo­dovina; 1913—1914. 

92.
 Tominsek dr. Josip; latinscina, grscina, nemscina, slo­venscina, telovadba;* 1896—1904. 


93.
 Vadnal Anton; latinscina, nemscina, slovenscina, geo­grafija, zgodovina; 1900—1901. 

94.
 Vagaja Ludvik; matematika, prirodopis; 1911—1912. 

95.
 Verbic Franc; matematika, fizika, prirodopis; 1906 do 1908. 

96.
 Verbnjak Ludvik; nemscina, slovenscina, geografija, matematika; 1895—1896. 

97.
 Vodeb Jakob; matematika, fizika, prirodopis; 1871 do 1872. 

98.
 Vojta Josip; matematika, fizika, 1902—1903. 

99.
 Vodusek Matej; latinscina, grscina, nemscina; 1869 do 1872. 

100.
 Warmuth Lotar; grscina, nemscina, geografija, zgo­dovina; 1869. 

101.
 Wiesthaler Fran; latinscina; 1885—1887 (ravnatelj). 

102.
 Wouwermans Alvin; matematika, lepopis;* 1872—1877. 

103.
 Wurner Mihael; matematika, prirodopis; 1862—1869. 

104.
 Zajec Ivan; matematika, fizika, prirodopis; 1869. 

105.
 Zaplotnik Ignac; verouk; 1909—1910. 

106.
 Zupan Anton; latinscina, nemscina, slovenscina, le­popis, Stenograf ija,* 1899—1913. 

107.
 Zupan Tomo; verouk; 1868—1879. 

108.
 Zupancic Jakob; matematika, fizika; 1896—1897. 

109.
 Zupancic Josip; matematika, prirodopis; 1875—1876. 

110.
 Zupancic Vilibald; latinscina, grscina, nemscina, geo­grafija, zgodovina; 1869—1870. 

111.
 Zigon Avgust; latinscina, slovenscina; 1903—1904. 

112.
 Zolgar Mihael; latinscina, nemscina, slovenscina; 1868 do 1872. 

113.
 Zmavc dr. Jakob; geografija, zgodovina, propedevti­ka; 1896—1905. 


Zvezdica oznacuje predmete, ki so jih poucevali neobvezno. 
Statistika ucnega kadra in dijakov od 1861 do 1918 
Stevilo 
Solsko leto uciteljev dijakov 
Razredi 1861/62 4 100 .—II. 1862/63 6 171 .—IV. 1863/64 6 150 .—IV. 1864/65 6 112 .—IV. 1865/66 6 111 .—IV. 1866/67 6 84 .—IV. 1867/68 6 85 .—IV. 1868/69 6 75 .—IV. 1869/70 6 73 .—IV. 

Solsko leto 
1870/71 1871/72 1872/73 1873/74 1874/75 1875/76 1876/77 1877/78 1878/79 1879/80 1880/81 1881/82 1882/83 1883/84 1884/85 1885/86 1886/87 1887/88 1888/89 1889/90 1894/95 1895/96 
Stevilo 
uciteljev 
6 
7 
7 
7 
7 
7 
7 
7 
6 
6 
6 
6 
7 
7 
7 
8 
8 
7 
5 
3 
4 
6 
dijakov 56 71 75 62 67 75 69 84 58 29 51 60 81 97 91 83 74 56 29 16 135 205 
Razredi 
I.—IV. I.—IV. I.—IV. I.—IV. I.—IV. I.—IV. I.—IV. I.—IV. II.—IV. III.—IV. I.—IV. I.—II. I.—III. I.—IV. I.—IV. I.—IV. I.—IV. II.—IV. 
III.—IV. 
IV. I.—II. I.—III. 

1896/97 1897/98 1898/99 1899/1900 1900/01 1901/02 1902/03 1903/04 1904/05 1905/06 1906/07 
1907/08 
1908/09 
1909/10 
1910/11 
1911/12 
1912/13 
1913/14 
1914/15 
1915/16 
1916/17 
1917/18 
9 12 14 17 17 16 16 17 16 16 16 17 16 18 18 20 19 17 17 11 13 12 
IV. —V. 
VI. —VII. 
VIII. —VIII. —VIII. —VIII. VIII. —VIM. •VIII. •VIII. •VIII. •VIII. —VIII. VIII. —VIII. VIM. —VIM. 
—VIM. 
—VIM. —VIII. 

PREDMETNIK  
klasicne nizje gimnazije v Kranju leta 1866, nizje  realne gimnazije 1878 in klasicne  gimnazije 1913  
Predmet  1866  I. razred 1878  1913  II. razred 1866 1878 1913  1866  III. razred 1878 1913  1866  
Verouk  2  2  2  2  2  2  3  2  2  2  
Latinscina  8  8  8  8  8  7  6  6  6  6  
Grscina  5  4  5  4  
Nemscina  3  4  5  3  3  5  3  3  4  3  
Slovenscina  2  3  3  2  3  2  2  3  3  2  
Italijanscina Zgodovina inMatematika   zemljepis  3 3  3 3  2 3  3 3  2 3  4 3  3 3  4 3 3  4 3  3 3  
Prirodopis  2  3  2  2  3  2  2  3  —  —  
Fizika in kemijaRisanje Lepopis Telovadba   .  .  .  —  4  — 1 2  —  4  — 2  —  4  2 2  3  
Stevilo tedenskihrazredih   ur  po  23  30  28  23  28  27  27  35  31  26  

266 309 388 441 457 418 362 346 339 339 324 302 309 312 328 328 331 318 292 283 239 238 
IV. razred 1878 
2 6 4 3 3 4 4 3 3 
3 
35 
1913 
2 6 4 4 2 
4 3 
— 
3 
28 
po 1866 
9 28 9 12 8 
12 
12 6 3 
99 
predmeti 1878 
8 28 
8 13 12 
8 12 12 12 
— 
15 
128 
h 1913 
8 27 
9 18 10 
14 
12 4 5 
1 6 
114 
1 Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 288—290. 2 Vlado Schmidt, Zgodovina solstva in pedagogike na Slo­

venskem, II, 1964, str. 79. 3 Josip Zontar, o. d. str. 288—290. 4 Vlado Schmidt, o. d. str. 84. 5 Veliko podatkov o francoski gimnaziji v Kranju je v raz­pravi Josipa Zontarja: Kranjska gimnazija v dobi Napoleonove llirije, Izvestje drzavne realne gimnazije v Kranju, 1931, str. 1—18. 6 Josip Zontar, Zgodovina..., str. 289. 7 Erstes Programm des neuerrichteten k. k. Untergymna­siums 1863. Arhiv kranjske gimnazije. 8 Erstes Programm, o. d. 9 Izvestje Drzavne realne gimnazije kralja Aleksandra I. Ze­dinitelja v Kranju, 1938, str. 3. 'a Vlado Schmidt, o. d. Ill, str. 320—321. 10 Letnik c. kr. realne gimnazije v Kranju za solsko leto 1872, str. 21. 11 Spomenica kranjske gimnazije, vzidane pod sklepni ka­men novega gimnazijskega poslopja dne 18. septembra I. 1897. Sestavil A. Stritof. Arhiv kranjske gimnazije. 12 Herman Kotar, Razvojna pot gimnazije v Kocevju, izslo v zborniku 50 let slovenske gimnazije v Kocevju, 1969, str. 30. ,3 Josip Zontar, o. d., str. 335. 14 Spomenica, o. d. 15 Spomenica, o. d. 16 Josip Zontar, o. d., str. 342. 
Das erste zweiklassige Gymnasium wurde bereits im Jahr 1810 von den Franzosen gegrdet. Leider bestand die Schule nur ein Jahr. Nach einem halben Jahrhundert, 1861, haben die terreichischen Behden den unermlichen Bestrebungen der Krainer Bger schließlich nachgegeben und ein vierklassiges humanistisches Gymnasium bewilligt. 
Anfänglich war die Zahl der Scher erheblich, später ver­minderte sie sich, da die Eltern ihre Kinder lieber auf ein Voll­gymnasium schickten. Die Lage besserte sich erst im Jahre 1894, als das Krainer Gymnasium zum Vollgymnasium erhoben wurde. Außerdem war zu dieser Zeit das Schulgebiet, die Bezirkmann­schaften von Kranj und Radovljica, sowie das Bezirksgericht in Kamnik, bereits festgelegt und auch genau begrenzt. In der Zeit der k. u. k. Monarchie wurde das Krainer Gymnasium mehrere Male reorganisiert. Das erste klassische Aufbau-Gymnasium mit deutscher Unterrichtssprache wurde im Jahre 1870 in ein Real­gymnasium mit slowenischer Lehrsprache umgewandelt, die zu 
OPOMBE 
17 Spomenica, o. d. 18 Spomenica, o. d. 19 Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgym­
nasiums in Krainburg verfentlicht fr Schuljahre 1897/98 bis 1899/100, str. 84. ,9a Perne Franc, Nova gimnazija v Kranju. Dom in svet 1897, 
str. 639. 20 Jahresbericht, 1897/98—1899/1900, str. 85. 2' Andrej Sarc, Sto let obstoja gimnazije v Kranju, Glas 14. 
X 1961. 22 Vladimir Schmidt, o. d. Ill, str. 319. 23 Vladimir Schmidt, o. d., IM, str. 320—321. 24 Davorin Karlin, Kratka zgodovina c. kr. nizje gimnazije 
v Kranji. Letopis Matice Slovenske 1887, str. 65—73. 25 Spomenica, o. d. 26 Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg fr das Schuljahr 1910/11, str. 17—20. 27 Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgym­nasiums in Krainburg... 1901/1902. 28 Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Krainburg ... 1894/95, str. 52. 29 Josip Zontar, o. d., str. 343. 30 Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgym­nasiums in Krainburg ... str. 23. 31 Vec o literarnih in drugih krozkih ima Josip Zontar, o. d., str. 344—345, 352, 353. 
DIE GESCHICHTE DES GYMNASIUMS IN KRANJ 
dieser Zeit an Einfluß gewann. Die Vertretung der deutsch-libe­ralen Bgerschaft germanisierte die Schule aber bald wieder. Mehrere Male (1878 und 1887) versuchte man die Lehranstalt abzuschaffen und in der Zeit von 1889—1894 gelang dies auch tatsächlich. Endlich, im Jahre 1894, bekam Kranj sein Vollgym­nasium, das 1897 in das neue Gebäude verlegt wurde, in dem es sich noch heute befindet. Die Scher und Professoren waren, abgesehen von wenigen Ausnahmen, Slowenen. Auch der Unterricht in den unteren Klassen wurde mehr und mehr in slowenischer Sprache abgehalten. Der Krieg hat dem Gymna­sium großen Schaden zugeft. Ganze Klassen von Oberschern sowie 6 Professoren wurden einberufen. In der Gesamtentwick­lung fiel dem Gymnasium eine sehr bedeutsame Aufgabe als Erziehungseinrichtung zu. Aus den Reihen der Scher kam eine große Anzahl von Experten der verschiedensten Bereiche, was ganz bestimmt auch dem hervorragenden Lehrkper zu verdan­
ken ist. 

TEKSTILNO DELAVSTVO V KRANJU MED OBEMA VOJNAMA 
FRANCE KRESAL 

Kranj je bil med obema vojnama mesto, v katerem je izrazito prevladovala tekstilna industrija; stiri petine vse­ga industrijskega delavstva v Kranju je delalo v velikih tekstilnih tovarnah. Tekstilna industrija v Kranju je pred­stavljala eno cetrtino vse tektilne industrije v Sloveniji. V Sloveniji pa je bilo do leta 1929 polovico vse tekstilne industrije v Jugoslaviji; v tridesetih letih se je zaradi raz­voja tekstilne industrije v drugih delih drzave delez Slo­venije zmanjsal na eno tretjino. Za Kranj je v tern razvoju znacilno, da se v nobenem mestu v Sloveniji, razen v Mariboru, ni skoncentriralo toliko velikih tekstilnih tovarn kot tu. 
Hiter razvoj tekstilne industrije je bil sploh znacilen v industrijskem razvoju Jugoslavije med obema vojnama. Drzava ga je pospesevala z visoko carinsko zascito, s krediti, z zunanjetrgovinsko in devizno politiko in raznimi olajsavami, ki jih je dajala tujim in domacim kapitalistom. Omogocala je ustanavljanje podjetij z udelezbo pretezno tujega kapitala in filial tujih firm, ceprav je bilo ocitno, da je sodelovanje domacega kapitala v njih samo formal-no. Industrialce je oproscala carine na uvoz tekstilnih strojev, v prvem desetletju je celo stimulirala uvoz tekstil­nih strojev, od cesar so imeli korist predvsem ceski indu­strialci. Omogocala je izvoz neobdavcenega dobicka s tern, da je dopuscala financne transakcije v zvezi z »na­cionalizacijo« kapitala in uvoz nizkoocarinjenih polizdel­kov, ki so jih tuji industrialci pri nas samo dokoncali in drago prodajali tkanine, za katere je bil pri nas uvoz vi­soko ocarinjen. Delovna sila, ki je bila potrebna za to predelavo, je bila pri nas izredno poceni in tekstilni indu­strialci so jo pri nas tudi zelo slabo placevali, slabse kot v Avstriji in na Ceskoslovaskem. 
Taka gospodarska politika stare Jugoslavije ni ostala brez rezultatov. Zlasti se, ker jo je omogocala tudi pre­dimenzioniranost tekstilne industrije na Ceskoslovaskem in deloma tudi v Avstriji, ki sta z razbitjem habsburske monarhije izgubili sirse trzisce za svoje tekstilne izdelke. Jugoslavia je postala za to industrijo izredno pomembno trzisce. Ker zaradi visoke carinske zascite ni mogla pro-dreti nanj s svojimi izdelki, je plasirala v Jugoslavijo svoj kapital, stroje in tekstilne ter financne strokovnjake. V prvem desetletju obstoja stare Jugoslavije je nastalo ve­liko stevilo novih podjetij, ki so izredno hitro zgradila velike tekstilne tovarne. Kapital se je angaziral tudi v ze obstojeca stara podjetja, ki so povecevala svoje tovarne in sirile proizvodnjo. V drugem desetletju obstoja stare Jugoslavije niso vec nastajala nova tekstilna podjetja, predvsem pa ne vecja, pac pa so povecevali ze zgrajene tovarne in modernizirali proizvodnjo. Ta razvoj tekstilne industrije naj ponazori stevilo zaposlenega tekstilnega de­lavstva v Jugoslaviji; od priblizno 5000 leta 1918 je na­raslo na vec kot 60.000 leta 1938. Tekstilna industrija je bila na prvem mestu po stevilu zaposlenega industrijske­ga delavstva.1 Takega razvoja ni naredila nobena druga industrijska panoga v stari Jugoslaviji. 
Slovenija se je prva in najbolj vkljucila v ta razvoj. Ob nastanku stare Jugoslavije ni bila Slovenija glede stevila tekstilnih tovarn nie na boljsem od drugih pokrajin. Imela je samo tri tekstilne tovarne: v Trzicu, Litiji in Preboldu. Nobena od teh tovarn ni imela izredno velikih kapacitet in vse tri so bile last tujega kapitala. V prvih letih obstoja stare Jugoslavije so te tri tovarne zaposlovale do 3.000 deiavcev; ko pa so zacele nastajati nove tovarne, je to stevilo hitro narascalo in je bilo ob koncu stare Jugosla­vije v tekstilni industriji v Sloveniji zaposlenih vec kot 
17.000deiavcev, ob polni zaposlenosti pa bi jih ta indu­strija lahko zaposliia celo 23.764, taksna je bila njena kapaciteta. Stevilo tekstilnih obratov pa je naraslo na 118, od katerih je bilo 35 vecjih tovarn.2 
Kaj je vleklo tuje kapitaliste in industrialce ravno v Slovenijo? Poleg splosnih pogojev in ugodnosti, ki jih je dajala drzava, so podjetniki iskali §e primerno delovno silo, energijo in ugodno prometno lego za lokacijo tovarn. Vse to so nasli v Sloveniji. Maribor je dal dovolj cenene elektricne energije iz malo prej zgrajene hidroelektrarne Fala, Kranj pa vodno energijo Save in elektriko iz elek­trarne Majdicevih naslednikov v Kranju in iz bliznje hidro­elektrarne Zavrsnica ob Savi, last KDE. Obe mesti sta imeli ugodno lego, mestno in okolisko prebivalstvo pa je imelo dovolj nekvalificirane delovne sile, ki je bila dovolj kulturno razgledana, da se je razmeroma lahko in hitro privadila na ritem dela ob tekstilnih strojih. Ker v mestih, zlasti v Kranju, ni bilo kake druge industrije, okolica pa je bila nasploh gospodarsko nerazvita, je bila ta delovna sila tudi poceni. Podjetniki so znali vse te ugodnosti do kraja izkoristiti. Pri izkoriscanju delavstva jih drzava ni ovirala. Nasprotno, pri vseh pomembnejsih konfliktih z delavstvom so jim organi oblasti stali ob strani. 
Pri izbiri med Kranjem in Mariborom je bil Maribor za­radi nekoliko cenejse elektricne energije vabljivejsi, zato se je tekstilna industrija zacela najprej razvijati tam in je bila tudi pozneje najmocnejse razvita. Razvijala se je tudi druga industrija (npr. kovinarska). V Kranju se je tekstilna industrija razvila nekaj let pozneje (razen Jugoceske), dala pa mu je popolnoma svoj znacaj. Drugi kraji so pri­tegnili tekstilne podjetnike sele pozneje. Nobena lokacija starih treh tovarn (Trzic, Litija, Prebold) pa ni pritegnila podjetnikov, da bi v njeni blizini zidali nove tekstlne to-varne. 
Vecja tekstilna podjetja in tovarne so se osredotocile v dveh srediscih: v Kranju in v Mariboru, kjer so bile tudi najvecje tovarne; v Kranju je bilo 8 vecjih tovarn, v Mari­boru pa 9. Drugod tekstilna industrija ni bila tako osredo­tocena, tudi tovarne so bile nekoliko manjse: v Ljubljani in Celju so bile po 4 tovarne, v Skofji Loki, Laskem in Kocevju po 2, v Trzicu, Jarsah, Grosupljem, Litiji, Pre­boldu in Majsperku je bila po ena tekstilna tovarna. Manj­sa tekstilna podjetja in pletilstvo se je razvijalo v Ljubljani in okolici (10), okrog Domzal in Kamnika (5), Radovljice (4), Kranja (3), Maribora (12), Celja (6) in v Novem mestu (3); v Zireh in v okolici Bleda se je razvilo izdelovanje cipk in vezenin. Do leta 1923 je nastalo 9 vecjih tekstilnih podjetij, med leti 1923 in 1930 se 17 in od leta 1930 do 1936 je bilo ustanovljenih 9 podjetij; po letu 1936 ni na­stalo nobeno vecje tekstilno podjetje. Manjsih tekstilnih podjetij pa je najvec nastalo do leta 1923 in so nato ena­komerno nastajala vsa leta.3 
Za Slovenijo je bila predvsem znacilna bombazna in­dustrija. Le nekaj tovarn je predelovalo tudi umetno svilo iz celuloznih vlaken, volno in Ian. Domacih surovin ni bilo. Najprej se je razvila samo tkalniska industrija, medtem ko predilniska industrija, ki se je zacela razvijati v tride­setih letih, ni nikoli dosegla potreb tkalnic. Zlasti za Kranj je bilo znacilno, da se je v njem razvila samo tkalska industrija in industrija za predelavo in oplemenitenje tka­nin (belilnice, barvarne, tiskarne, apretura). 
Vsa velika tekstilna industrija v Sloveniji je bila zgra­jena s tujim in s sodelovanjem tujega kapitala. Od vecjih tovarn so bile samo z domacim kapitalom zgrajene le tri tovarne: Motvoz in platno, Grosuplje; »Stora«, Sentvid; Tekstilna tovarna Franjo Sire v Straziscu pri Kranju. V manjsa tekstilna podjetja se tuj kapital ni investiral. Od 164 milijonov tujega kapitala, ki je bil vlozen v osnovne glavnice vseh tekstilnih podjetij v Sloveniji, ga je bilo v manjsa podjetja vlozenega le 1,250.000 din. 
Cigav je bil kapital, ki je bil vlozen v tekstilno indu­strijo v Sloveniji? Domacega kapitala je bilo leta 1941 nekaj vec kot 82 milijonov din ali 33,5% in je bil razdrob-Ijen. V starih dveh podjetjih (3 tovarne) je ostal prevladu­joc kapital avstrijski; udelezena pa sta bila tudi angleski in svicarski. Za gradnjo nove tekstilne industrije v Slo­veniji je bil od tujega kapitala najpomembnejsi ceskoslo­vaski; v veliki meri je bil to kapital sudetskih Nemcev. Ta kapital pred razpadom Avstro-Ogrske ni bil udelezen v tekstilnih podjetjih na slovenskem ozemlju. Po letu 1923 pa je zelo ekspanzivno posegel na nase ozemlje. Ustano­vil je tri najvecja tekstilna podjetja v Sloveniji (Doctor in drug v Mariboru ter Jugoceska in Jugobruna v Kranju), v sodelovanju z jugoslovanskim kapitalom in deloma av-strijskim pa se 18 vecjih podjetij in nekaj manjsih. Cesko­slovaski kapital se je angaziral najprej v Mariboru in v Kranju, nato pa se v Jarsah, v Ljubljani in v Celju. Avstrij­ski kapital se je na novo angaziral samo v Mariboru. Svicarski in angleski kapital se do leta 1938 nista anga­zirala v razvoj tekstilne industrije v Sloveniji, obdrzala sta le svojo udelezbo v Trzicu. Po tern letu pa je del avstrij­skega in ceskoslovaskega kapitala preslo v svicarske in angleske roke. Angleski kapital se je tega leta mocno angaziral pri Jugoceski v Kranju. Poljski kapital je bil udelezen le pri tekstilni tovarni Intex v Kranju. Ceprav je pozneje to tovarno popolnoma prevzel, je bil to vendarle majhen kapital. Nemski in italijanski kapital nista bila udelezena v tekstilni industriji Slovenije; le nekaj nepo­membnih delezev trziske tovarne je po dedovanju prislo v italijanske in nemske roke.4 
Za tako hiter in velik razvoj industrije in s tern pove­zano narascanje stevila delavstva pa napredne druzbene sile niso bile pripravljene. Dne 30. decembra 1918 je bil v Sloveniji sicer uveden osemurni delavnik v tovarniskih podjetjih5 in bil 12. septembra 1919 tudi splosno uzako­njen v vsej drzavi.6 V letih 1921 in 1922 je bila izdana 

osnovna delavskozascitna zakonodaja (zakon o inspekciji dela 30. decembra 1921,7 zakon o zasciti delavcev 28. fe­bruarja 1922,8 zakon o zavarovanju delavcev 14. maja 19229) in uvedene ustanove delavske zascite (inspekcija dela, borza dela, delavska zbornica, delavski zaupniki), vendar delavski razred ni bil se dovolj organiziran in mocan, da bi vladajoco burzoazijo prisilil k uresnicevanju zakonskih dolocil o zasciti delavstva pred izkoriscanjem podjetnikov. Delavstvo se je osredotocilo v okolici tovarn. Zasluzki so bili nizki. Nastajali so novi socialni problemi, ki jih ni nihce reseval. Podjetniki so gradili samo tovarne, ne pa tudi stanovanj in prostorov za svoje delavce, vsaj v prvem obdobju ne (izjema sta bila deloma le Trzic in Litija). Nastajala je stanovanjska stiska in delavce so zaceli izkoriscati se stanodajalci in trgovci. Tovamiski prostori so bili pogosto higiensko neustrezni in zdravju skodljivi (betonska tla, prah, neprezraceni prostori, neza­varovane transmisije), ni bilo kopalnic itd. Delovni cas je bil podaljsan; zelo pogosto je znasal po 10 ur na dan, v posameznih primerih celo vec.10 Na vse te pomanjkljivo­sti in prekrske je opozarjala sluzba inspekcije dela, vcasih tudi kaznovala podjetnike, vendar je bila za temeljitejse ukrepe brez moci. Delavstvo je na tako stanje odgovorilo s samoobrambo; organiziralo se je in stavkalo. Zahtevalo je visje mezde in boljse delovne pogoje. V tern boju tek­stilno delavstvo ni bilo samo, tudi ni bilo v izjemnem po­lozaju; borilo se je enako kot vse drugo delavstvo, ki je delalo in zivelo v enakih pogojih in bilo enako izkoriscano. V zacetku tridesetih let so tekstilni delavci s svojim ste­vilom, s svojim socialnim polozajem in deloma tudi ze s svojimi akcijami pritegnili nase vso pozornost in zani­manje vodstva delavskega gibanja, leta 1936 pa so z veli­ko tekstilno stavko angazirali vso slovensko javnost in bili nekaj casa na celu delavskega gibanja v Sloveniji. S to stavko so dosegli tudi nekaj materialnih uspehov; dosegli so sklenitev kolektivne pogodbe za vse tekstilno delavstvo v Sloveniji, ki je omogocala vsem tekstilnim delavcem v Sloveniji enake, vsaj minimalne delovne po­goje. V naslednjih letih so se borili za izboljsanje te ko­lektivne pogodbe. V teh bojih niso popolnoma uspeli in 
31. decembra 1938 so bili prisiljeni pogodbo odpovedati. Borili so se za sklenitev nove kolektivne pogodbe, ki pa je do konca stare Jugoslavije niso dosegli. 
Tekstilni delavci so bili med najslabse placanimi indu­strijskimi delavci. Vec kot polovico je bilo zensk, zlasti med nekvalificiranimi delavci. Ker so bile zenske ze itak slabse placane od moskih, so bili njihovi za­sluzki zares nizki. In ker je bilo zaradi tovarniskega na­cina tekstilne proizvodnje nujno, da je bilo veliko delav­stva zdruzenega na majhnem prostoru, so bili njihovi socialni problemi se bolj vidni. Najbolj razsirjena bolezen med tekstilnim delavstvom je bila tuberkuloza. Kranj, ki je imel najbolj tekstilnoindustrijski znacaj, je imel najvisji odstotek tuberkuloznih obolenj. 
Kranj je dobil med obema vojnama popolnoma tek­stilnoindustrijski znacaj. Razen gumarske industrije (100 do 500 delavcev), usnjarske (40—80 delavcev), cevljarske (100—140 delavcev v 2 podjetjih) in elektrame Majdicevih naslednikov (60 delavcev) v Kranju ni bilo druge pomemb­nejse industrije; ta pa je zaposlovala najvec do 800 delav­cev,11 medtem ko je stevilo tekstilnega delavstva v Kranju naraslo. 
Stevilo delavcev, zaposlenih v tekstilni industriji v Kranju 1923—193912 
Stevilo  Stevilo  Stevilo  Stevilo  
Leto  delavcev  podjetij  Leto  delavcev  podjetij  
1923  530  2  1932  2256  8  
1924  590  2  1933  2598  8  
1925  700  2  1934  —  8  
1926  1030  3  1935  2767  8  
1927  1169  3  1936  3158  8  
1928  2141  5  1937  3658  8  
1929  2186  7  1938  3877  8  
1930  2299  7  1939  3829  8  
1931  2341  8  

Kranj ni bil brez tekstilne tradicije. Ze v prvi polovici 
19. stoletja sta bili v Kranju znani dve tkalnici kocev. Eno je leta 1825 ustanovil znani slovenski financnik Fidelis Terpinc in jo pozneje prepustil necaku Karlu Florianu, drugo pa je ustanovil Valentin Pleiweiss leta 1834. Zapo­slovali sta vsaka okrog 100 delavcev, kar za takrat ni bilo malo. Vendar sta bili obe kocarni ze v prejsnjem stoletju likvidirani, prva leta 1865, druga pa leta 1877.13 Razvito je bilo tudi platnarstvo in sitarstvo ter barvanje tkanin. Mo-derna tovarniska tekstilna proizvodnja se v Kranju pred prvo svetovno vojno ni razvila. Ob nastanku stare Jugo­slavije je imel Kranj zelo staro tekstilno tradicijo, bil pa je brez tekstilne industrije. Ta se je zacela razvijati sele od leta 1923 dalje. Do leta 1931 je bilo ustanovljenih ze osem pomembnejsih tekstilnih podjetij v Kranju. 
Bohumil Stein, tekstilni industrialec iz Prage, si je 
3S5 
leta 1923 v Kranju ogledal prostor za novo tekstilno to-varno. S kranjsko obcino je zacel pogajanja za odkup zemljisca med Savo, zeleznico in cesto, kjer so med prvo svetovno vojno stale razne vojaske zgradbe in so jih pozneje porusili. Mestna obcina je prodala 50.000 m2 tega sveta za 250.000 K »z ozirom na javno korist, ki jo bo od nove tovarne imela obcina«. Dne 22. avgusta 1923 je bila ustanovljena delniska druzba z imenom Jugoslovan-sko-ceska tvomica bombaznih tiskanin d. d., Kranj z del­nisko glavnico 1 milijon dinarjev. 6.000 delnic je podpisala Zadruzna banka pod vodstvom Antona Kristana, 4.000 pa ceski ustanovitelj firma Stein & Co., Praga pod vodstvom Bohumila Steina in Emila Storza. V prvi upravni svet del­niske druzbe so izvolili Emila Storzo, Josipa viteza Pogac­nika, veleposestnika v Podnartu, in Cirila Pirca, kranjske­ga zupana (Anton Kristan pa je odklonil predlog za izvoli­tev v upravni svet z opravilom, da je preoblozen z delom v raznih podjetjih). Formalno je bilo s tern predpisom za­dosceno, dejansko pa je bila Jugoceska afiliacija velikega tekstilnega koncerna na Ceskem s sedezem v Pragi. 
Ze jeseni istega leta so priceli graditi potrebne zgrad­be in leta 1924 je bila zgrajena 3.000 m2 velika tkalnica in 5.000 m2 velika tiskarna in barvarna. Prvi del tkalnice je zacel delati ze konec leta. V zacetku leta 1925 je teklo ze 250 tkalskih strojev, meseca maja je zacela delati tudi tiskarna. Leta 1926 so zaceli graditi veliko tovarno skroba. Tekstilne obrate so se vedno razsirjali. Leta 1930 je teklo ze 900 tkalskih strojev in 4 stroji za tiskanje blaga v 8 barvah. Leta 1936 se je stevilo tkalskih strojev zvisalo na 
1.000in leta 1938 na 1200. Za pogon strojev je imela to-varna lastno kaloricno elektrarno. 
Jugoceska je izdelovala tiskano bombazno blago vseh vrst, flanele, velurje, barvano blago, svilo in izdelke iz umetne svile. Njeni specialiteti sta bili »dagmar svila« in »tibet flanela«, za kateri ni imela konkurence. Kapaciteta tovarne je bila 8 do 10 milijonov metrov blaga letno. 
Z razsiritvijo tovarne in proizvodnje je narascalo tudi stevilo zaposlenih delavcev. V zacetku poslovanja je v tovarni delalo 300 delavcev in 8 uradnikov; delavci so za­sluzili po 4,50 din na uro, profesionisti po 5,50 din na uro. Leta 1926 je v tovarni delalo ze 471 delavcev ter 13 teh­nikov in uradnikov; mezde se niso spremenile. Leta 1928 je bilo zaposlenih 891 delavcev; mezde so znasale od 2,50 do 4,50 din na uro na delavce in 5 do 8 din na uro za profesioniste. V letih krize 1930—1932 se je stevilo delavcev znizalo na okrog 750, nato se je leta 1933 zvisalo na 1073 in je na tej visini ostalo do vojne. 
Jugoceska je bila ustanovljena z 1 milijonom din del­niske glavnice, ki pa je bila prenizka za tako veliko pod-jetje. Zato so jo ze 23. marca 1924 zvisali na 5 milijonov din in 17. septembra 1925 na 10 milijonov din. Dne 18. de­cembra 1928 je bila prva sprememba v upravnem svetu. Ci­rila Pirca je zamenjal Maks Horwitz, direktor Jugoceske. Dne 28. junija 1930 so delnisko glavnico zvisali na 20 mili­jonov din. Takrat sta se poleg starih upravnih svetnikov in direktorjev tovarne udelezili nakupa delnic dve novi banki, in sicer banka Pecek & Co., Praga in Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Nova udelezba in zvisa­nje delniske glavnice je bilo v zvezi s prevzemom velike tekstilne tovarne v Beogradu. Tega leta je namrec Jugo­ceska kupila od Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner vse delnice Beograjske tekstilne industrije a. d., Beograd. Delnice v vrednosti 20 milijonov din je kupila za 12 mili­jonov K (ceskih) z rokom placila osem let. To je bila velika tovarna. Zaposlovala je 1.500 delavcev, imela je 650 tkalskih strojev, 3.500 vreten, 250 pletilnih strojev, kompletne naprave za predilnico vigonjke; belilnico, bar-varno, tiskarno, apreturo in roto tisk. Izdelovala je pisano bombazno blago, blago iz umetne svile, hlacevino, triko­tazo in nogavice. Tovarna je bila ustanovljena leta 1888 pod firmo Milan Jecmenica & Co. Leta 1924 jo je prevzel jugoslovanski tekstilni koncern Mautner, jo preuredil, raz­siril in moderniziral v sodobno tekstilno tovarno. Pri tern je zasel v financne tezave, tovarna pa je povrhu poslovala se z izgubo, in jo je bil prisiljen prodati. 
Tudi Jugoceska je imela z nakupom tako velike tovar­ne tezave in je morala 26. oktobra 1938 zopet zvisati del­nisko glavnico, in sicer na 40 milijonov din. Novo izdajo 
200.000delnic v vrednosti 30 milijonov din je 10. februarja 1939 v celoti prevzel angleski sindikat, ki ga je zastopala bancna agencija WY Rogers & Co. iz Londona. Temu pri­merna je bila tudi sprememba v upravnem svetu Jugoce­ske. Novi upravni svetnik je postal Carrington Francis Payne, bancni ravnatelj iz Chipsteada v Angliji, izstopil pa je Theimer Pavel, bancni ravnatelj iz Prage. Tako so cesko zastopstvo v upravi Jugoceske na predvecer druge svetovne vojne zamenjali Anglezi. 
Dne 1. junija 1923 je bila ustanovljena druzba »Ika«, mehanicna tovarna pletenin, nogavic in trikotaze d.zo.z., Kranj s 150.000 din osnovnega kapitala. Druzbeniki so bili: ceskoslovaski tovarnar iz Hradec Jindrihuva Oto Jung-man, kranjski industrialec in trgovec Edmund Kocbek in Anton Adamic, posestnik in trgovec v Kranju. Ze leta 1926 je ceskoslovaski industrialec izstopil in podjetje je postalo last domacega kapitala. Leta 1928 se je osamo­svojil se Kocbek in naslednje leto so se podjetja udelezile tri banke: Zadruzna gospodarska banka, Ljubljanska kre­ditna banka in kranjska podruznica Jadranske podunavske banke; osnovni kapital te druzbe z omejeno zavezo se je zvisal sele 9. septembra 1940 na 750.000 din. 

Tovarna je izdelovala pletenine, nogavice in trikotazo. Imela je 165 pletilnih strojev. Podjetje je zacelo obrato­vati s 30 do 40 delavkami. Ko se je tovarna povecala, se je stevilo zaposlenih zvisalo na 250. Po letu 1929, ko so tovarno prevzele banke, se je proizvodnja ze po neka> letih zmanjsala za polovico, kar je bila posledica financ­ne krize teh bank. 
Intex, d. z o. z., Kranj je bila ustanovljena 21. maja 1926. Ustanovila sta jo industrialca Pavel Markgraf iz Pab­janic in Gustav Horak iz todza na Poljskem v sodelovanju s Slavensko banko, ki jo je v podjetju zastopal Franjo Sire. Osnovna glavnica te druzbe z omejeno zavezo je znasala 240.000 din; 100.000 glavnice sta placala poljska industrialca, 140.000 pa kranjska podruznica Slavenske banke. Po zlomu Slavenske banke je njen delez prevzel najprej Franc Luzner (4. marca 1927), pozneje pa Adolf Prah (28. julija 1930), ki pa je ze po enem letu izstopil iz te druzbe in ustanovil svoje podjetje. Tako je v podjetju ostal samo poljski kapital, s krediti pa sta sodelovali Za­druzna gospodarska banka in Ljubljanska kreditna banka, v druzbi pa se nista udelezili, ceprav se je podjetje pri­zadevalo, da bi firmo preosnovalo v delnisko druzbo in v osnovno glavnico vsaj 4 milijone din angaziralo tudi kapital teh dveh bank. Zaradi tezav, ki jih je povzrocala velika gospodarska kriza, ti poskusi niso uspeli. Ko je bil 
3. avgusta 1937 izbrisan iz druzbe se Pavel Markgraf, je podjetje popolnoma prevzela druzina Horak. 
Podjetje je 19. julija 1926 kupilo zemljisce Farovska loka ob levem bregu Save pri izlivu Kokre, ki je bilo prej last zupne nadarbine v Kranju. Na tern zemljiscu so leta 1926 zaceli graditi tovarniska poslopja s 6.000 m2 zazidane povrsine. Naslednje leto je bila tovarna zgrajena in ze spomladi leta 1927 je zacela obratovati. Za pogon strojev so uporabljali elektriko iz Majdiceve elektrarne. Tovarna je izdelovala volneno in bombazno blago. Imela je predil­nico (8.000 vreten), mehanicno tkalnico (38 tkalskih stro­jev), apreturo in barvarno za volneno blago in mehanicno bombazno tkalnico (204 strojev) s kompletno apreturo. Do leta 1939 se je stevilo tkalskih strojev povecalo na 
350. Letna produkcija je znasala 97.200 m polvolnenega blaga, 486.000 m bombaznega in 81.000 kg prediva vigonj­ke v prvih letih, potem pa okrog 150.000 m volnenega in 2 milijona metrov bombaznega blaga; leta 1939 pa se je proizvodnja povecala na 3,6 milijonov metrov blaga.15 
V prvih 10 letih je podjetje zaposlovalo okrog 300 de­lavcev. Leta 1937 pa se je stevilo delavcev zvisalo na 529 in leta 1939 na 630. Tehnicni strokovnjaki so bili Poljaki 
(12)in Cehi (3).16 
Podjetje Textilindus, kranjska tekstilna druzba z ome­jeno zavezo, Kranj-Strazisce je bilo osnovano 26. marca 1928. Ustanovila sta ga Franjo Sire, trgovec v Kranju, in Arthur Heller, bivsi ravnatelj Jugoceske, ceskoslovaski drzavljan. Osnovna glavnica je znasala 152.000 din. To­varna je zacela delati s 130 delavci in se je to stevilo stalno vecalo, tako da je leta 1939 zaposlovala ze 300 delavcev. Stevilo tkalskih strojev se je od 300 povecalo na 440. Tovarna je izdelovala bombazno blago.17 
Jugobruna je bila ustanovljena 6. junija 1928. Druzbo z omejeno zavezo z 240.000 din osnovne glavnice sta ustanovila ob sodelovanju Franja Sirca Bra Frantisek, tovarnar v Plavyh na Ceskem, in Milos Taranza, velepo­sestnik v Dolne Lieskove na Slovaskem in upravni svetnik mlinov v Smiricah. Franjo Sire je bil prve dve leti tudi poslovodja podjetja, potem ga je zamenjal Josip Synovec, ceskoslovaski drzavljan, in Sire je izstopil iz druzbe. Ko je leta 1932 izstopil se Milos Taranza, je podjetje popol­noma prevzela druzina Bra, katere clani so imeli tovar­ne v Plavy, Dolne Stepanice in v Smiricah na Ceskoslova­skem. Osnovni kapital podjetja se je leta 1936 zvisal na 2 milijona din in je bil pretezno ceskoslovaski, jugoslo­vanskega je bilo le 121.000 din.18 Leta 1940 je podjetje prevzela Jagodinska tekstilna industrija a. d., Beograd. Ta druzba je bila ustanovljena 22. avgusta 1940 z 2 milijona din delniske glavnice z namenom, da tovarniske naprave Jugobrune iz Kranja prestavi v Jagodino in tarn obratuje.19 
Tovarna je zacela delati s 350 tkalskimi stroji, leta 1939 pa jih je imela ze 1.400 in 17.400 vreten. Izdelovala je bombazne tkanine in izdelke iz umetne svile. Proizvodnja tovarne je v prvih treh letih znasala 2 milijona metrov tkanin, potem 3 milijone metrov, leta 1936 6 milijonov me­trov in leta 1939 ze 11 milijonov metrov. Stevilo delavcev pa je od 350 naraslo na 500 leta 1931, se zvisalo na 1085 leta 1935 in na 1461 leta 1938. Leta 1939 se je stevilo zaposlenih zmanjsalo na 1364, ceprav se je v tern letu proizvodnja skoraj podvojila. Tekstilni strokovnjaki so bili pretezno tujci — Cehi (24), Nemci (2) in Italijani (20).20 
Leta 1929 je zacel v Straziscu pri Kranju graditi svojo tekstilno tovarno Franjo Sire, ki je doslej sodeloval pri ustanavljanju skoraj vseh tekstilnih tovarn v Kranju in bil poslovodja Intexa, Textilindusa in Jugobrune. Zgradil je tovarno z najmodemejsimi tekstilnimi stroji. Najprej je zacela delati tkalnica, nato pa se apretura, barvarna in belilnica ter leta 1938 se predilnica. Tovarna je imela 340 tkalskih strojev in 5600 vreten. Izdelovala je bombazne tkanine. Letna proizvodnja je znasala 1,8 milijona metrov blaga. Sredi leta 1935 je tovarna zaposlovala 64 delavcev, leta 1938 pa ze 239. Podjetje je bilo organizirano kot po­samezna druzba z 10 milijonov din kapitala, katerega last-nik je bil Franjo Sire.21 
Podjetje Anton Bozic, tkalnica volnenih in bombaznih tkanin, Primskovo pri Kranju, je bilo ustanovljeno leta 1929 in je zaposlovalo okrog 40 delavcev. 
Ko je 28. julija 1930 Adolf Prah izstopil iz druzbe Intex, je osnoval svoje podjetje Adolf Prah, tovarna volnenih in bombaznih tkanin, Kranj. Iz skromnih zacetkov na Cro­bathovi pristavi se je razvilo vecje podjetje. Leta 1934 je bila zgrajena nova tovarna na Primskovem pri Kranju z modernimi stroji. Imela je 70 tkalskih strojev, barvarno in apreturo ter 1600 vreten. Prvotno je tovarna izdelovala tudi volneno blago, kar pa je pozneje opustila in izdelo­vala samo bombazno blago. Leta 1938 ga je izdelala 1 mi-lijon metrov. Zaposlovala je po 45 do 50 delavcev.23 
Kranj se je tako iz industrijsko nerazvitega mesta raz­vil med obema vojnama v pomembno industrijsko sredisce s stevilnim delavstvom. Od skromnega stevila nekaj sto industrijskih delavcev pred prvo svetovno vojno (po uved-bi obveznega bolniskega zavarovanja za tovarnisko delav­stvo je bila v Kranju ustanovljena okrajna bolniska bla­gajna in je pred prvo svetovno vojno imela 358 clanov) se je med obema vojnama v Kranju razvil stevilen delav-ski razred; samo velike tekstilne tovarne so leta 1939 zaposlovale 3829 delavcev. Prihajali so iz mesta, bliznje in daljne okolice. Velik del delavstva se je osredotocil v mestu, v blizini tovarn. To je povzrocalo hud stanovanj-ski problem, ki ga ni nihee reseval. Delavskih stanovanj niso gradili. Ker so bili zasluzki tekstilnih delavcev stalno pod eksistencnim minimumom, so se slabo hranili in so nasploh ziveli v bedi. Stalna spremljevalka takega social-nega stanja delavstva pa je bila tuberkuloza, ki je imela zlasti v Kranju znacaj tako rekoc poklicnega obolenja tekstilnih delavcev. Tuberkuloza je bila v Kranju med obe­ma vojnama najbolj razsirjenia in nevarna bolezen; vec kot eno cetrtino vseh smrtnih primerov je odpadlo nanjo. 
Razsirjenost tuberkuloznih obolenj prikazujejo do neke mere tudi porocila osrednjega urada za zavarovanje de­lavcev o stevilu storitev protituberkuloznih dispanzerjev. Protitiuberkulozni dispanzer v Kranju je leta 1935 opravil 1793 storitev zavarovanim delavcem (in 391 njihovim dru­zinskim clanom), 1936. leta 1584 storitev (604), 1937. leta 2257 (516), 1939. leta ze 4341 (848). Ker se v teh letih zdravstvena sluzba ni bistveno izboljsala in razsirila, ka­zejo te stevilke predvsem na razsirjenost in narascanje tuberkuloze v Kranju. Da se je tuberkuloza najbolj sirila med delavstvom, kazejo podatki, da je od vseh storitev, ki jih je opravil protituberkulozni dispanzer v Kranju, od­padlo na delavstvo leta 1937 49%, leta 1938 60,37% in leta 1939 65,94%. Tekstilni delavci so v Kranju tvorili ved-no visji odstotek tuberkuloznih bolnikov. Visji odstotek je leta 1935 tvorilo samo se delavstvo v Kamniku z 61,44%. Protituberkulozni dispanzer na Jesenicah je na primer opravil zavarovanim delavcem samo 16,16% vseh svojih storitev, v Crni 17,24%, v Trbovljah 8,53%, v Ljubljani 9,3%. Leta 1938 je protituberkulozni dispanzer v Kamniku opravil 58,70 % vseh svojih storitev delavcem, ostalo pa okoliskim prebivalcem in mescanom, na Jesenicah se je ta delez delavcem zmanjsal na 11 %, v Crni pa povecal na 21 % in v Ljubljani na 16,11 %.24 
V kaksni bedi so ziveli delavci — tuberkulozni bolniki, je pokazala anketa, ki so jo izvedli leta 1937. Zajela je 306 tuberkuloznih bolnikov. Le 20 % bolnikov je spalo v svojih sobah, drugih 80 % pa je ogrozalo svoje sostano­valce. Vecina bolnikov ni imela niti svojih postelj. Le 28 % anketiranih tuberkuloznih bolnikov je spalo v svojih po­steljah.25 
Tudi zdravstvena sluzba ni bila kos potrebam narasca­jocega stevila delavstva. Sele leta 1936 je bila v Kranju zgrajena stavba okroznega urada za zavarovanje delavcev, kjer je delavska zdravstvena ambulanta dobila osem pro-storov in rentgen. V ambulanti so delali do leta 1937 trije zdravniki, nato stirje in leta 1938 pet zdravnikov, kar je bilo premalo za tako veliko stevilo delavstva.26 
Hitra industrializacija je razen gospodarskega napred­ka povzrocila v Kranju nove in hude socialne probleme. Ti problemi so bili se toliko hujsi in ostrejsi, ker je bil industrijski razvoj v Kranju tako enostranski, ker se je razvijala samo ena industrija, in to tekstilna, ki je povsod placevala skoraj najnizje mezde v svojem okolju. Razen tega je vsakrsen zastoj v proizvodnji tekstilne industrije takoj prizadel vse ali vsaj vecino prebivalstva Kranja. 
Specificna struktura kranjskega delavstva in njegov izredno tezaven socialni polozaj ni bil brez pomena za razvoj delavskega gibanja tekstilnega delavstva v Kranju. 

Nastajati je zacelo v casu, ki je bil najbolj neugoden za razvoj delavskega gibanja, poleg tega ni bilo nobenega mocnejsega delavskega jedra s starejso tradicijo in orga­nizacijo, na katero bi se oprlo tekstilno delavstvo v Kranju. 
Strokovno (sindikalno) so bili tekstilni delavci slabo organizirani. V svoje organizacije so jih sicer pritegovale strokovne zveze vseh treh smeri: krscanskosocialisticna Jugoslovanska strokovna zveza, liberalna Narodna stro­kovna zveza in socialisticna Strokovna komisija, po letu 1936 pa tudi rezimska Zveza zdruzenih delavcev, a brez vecjega uspeha. Vecina tekstilnega delavstva je bila stro­kovno neorganizirana. Vanjevanje je bilo precej kam­panjsko. Ob vecjih akcijah, stavkah in mezdnih gibanjih je Stevilo sindikalno organiziranih delavcev naraslo, po koncanih akcijah, zlasti po neuspelih akcijah, pa je ste­vilo clanstva v sindikatih navadno zopet upadlo. 
Med tekstilnim delavstvom je bila najmocnejsa sindi­kalna organizacija Splosna delavska strokovna zveza, ki je bila v okviru Strokovne komisije del ursovih sindikatov. V teh sindikatih je imela partija velik vpliv in posamezni komunisti so v tridesetih letih prevzemali vodilne funkcije v njih in izvajali partijsko politiko akcijske enotnosti. 
Razmerje moci posameznih sindikalnih organizacij vi-dimo v njihovih akcijah in zlasti v njihovih uspehih. Najbolj aktivna je bila Splosna delavska strokovna zveza. To se je pokazalo tudi ob volitvah v delavsko zbornico in ob voli­tvah delavskih zaupnikov. Ob volitvah v delavsko zbornicc 
(21. oktobra 1933) je Splosna delavska strokovna zveza v Kranju dobila 1239 glasov, Jugoslovanska strokovnr zveza 525 in Narodna strokovna zveza 347 glasov.27 
Pozneje se je v tekstilnih tovarnah v Kranju zelo uveljavila krscanskosocialisticna Jugoslovanska strokovna zveza, zlasti je dobila vpliv v najvecjih tovarnah, v Jugo­ceski in Jugobruni. To se je pokazalo ob volitvah delav­skih zaupnikov:28 
1934  1935  1938  
Sploäna delavska strokovnaJugoslovanska strokovnaNarodna strokovna zveza  zveza  zveza  ... .  18 1 1  16  16 16 6  

Prva vecja akcija, ki jo je vodila Splosna delavska zveza v Kranju, je bil boj za izvajanje osemumega delav­nika v Jugoceski in boj proti odpustom izvoljenih delav­skih zaupnikov. Akcijo je zacela sindikalna organizacija 
27. julija 1925 na clanskem zborovanju podruznice. Pod-jetju so poslali resolucijo, v kateri so zahtevali sprejem odpuscenih delavcev, uvedbo osemumega delavnika in spostovanje pravic delavskih zaupnikov. Ta delavska akci­ja ni uspela.29 
Tekstilno delavstvo v Kranju je odigralo najpomemb­nejso vlogo v veliki tekstilni stavki leta 1936, ki je imela velik pomen v razvoju delavskega gibanja v vsej Sloveniji. Takrat je angazirala vso slovensko javnost, politike, go-spodarstvenike in oblast. Kranjsko tekstilno delavstvo je bilo takrat na celu delavskega gibanja v Sloveniji. 
Polozaj tekstilnega delavstva je postajal vedno tezji in nevzdrzen. Zivljenjske razmere, ki so se v letih gospo­darske krize poslabsale, se v letih narascajoce gospodar­ske konjunkture niso izboljsale. Nasprotno. Mezde, ki so se v letih krize znizale ob znizanju cen zivljenjskih po­trebscin, se ob rastocih cenah po koncani krizi niso ena­kovredno zvisale, ampak so za rastjo cen vedno bolj zaostajale. Zlasti nizke so bile mezde v manjsih podjetjih. 
V zacetku leta 1935 je delavska zbornica v sodelovanju z vsemi sindikalnimi organizacijami zacela veliko akcijo za zvisanje mezd in za sklenitev enotne kolektivne po­godbe za vse tekstilno delavstvo v Sloveniji. Anketa o de­lavskih mezdah je pokazala, da so bile zelo nizke in neenotne. V Jugoceski je sredi leta 1935 poprecna dnevna mezda znasala 35,48 din, v Textilindusu 34,80 din, v Intexu 29,16 din, v Jugobruni 26,15 din, pri Sircu 24,69 din, pri Bozicu 21,51 din in v Ika 18,78 din.30 
Delavska zbornica in delavske strokovne organizacije, ki so v letu 1935 zbirale podatke o delavskih zasluzkih, dolzini delovnega casa in drugih delovnih pogojih, so sklicale tudi vec delavskih zborovanj, na katerih so delavci in zastopniki oblasti obravnavali socialni polozaj tekstil­nega delavstva. Vse to je sprozilo v Sloveniji splosno akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe. Poleg akcij z de­lavske strani je dal pobudo se mariborski tekstilni indu­strialec Josip Hutter, ki je placeval najvisje mezde v tek­stilni industriji (41,26din na dan); od enotne kolektivne pogodbe za vso Slovenijo je namrec pricakoval se vecjo konkurencno sposobnost, kar pa je seveda prikrival. Svoj predlog je poslal 22. januarja 1936 banski upravi in po­skrbel za njegovo publiciteto. V javnosti je imel ta pred­log velik odziv. Predlagal je minimalno mezdo 4 din na uro (32 din na dan).31 
V Kranju so delavski zastopniki zaceli januarja 1936 sestavljati osnutek kolektivne pogodbe za vse tekstilno delavstvo v Sloveniji. V ta namen je bil 1. aprila osnovan centralni tarifni odbor, ki so ga sestavljali vsi trije central-ni tajniki slovenskih strokovnih organizacij in dva clana delavske zbornice (Lovro Jakomin, Peter Lombardo, Veko­slav Bucar, Joze Golmajer in Filip Uratnik). Osnutek ko­lektivne pogodbe so 11. julija 1936 poslali podjetjem, banski upravi in podruznicam strokovnih organizacij v razpravo. Centralni tarifni odbor je tudi zaprosil bansko upravo, naj cimprej sklice pogajanja za sklenitev kolek­tivne pogodbe.32 
Dne 14. avgusta 1936 je bila na banski upravi v Ljub-Ijani razprava o kolektivni pogodbi. Na razpravi je sode­lovalo 11 tekstilnih podjetnikov iz skoraj vseh vaznejsih tovarn. Delavstvo so zastopali centralni tarifni odbor, de­lavska zbornica in delavski zaupniki iz Kranja, Trzica, Maribora, Celja in drugih vaznejsih krajev.33 Ker razprava ni rodila uspeha in so jo podjetniki skusali cimbolj za­vlacevati, je akcijski odbor za sklenitev kolektivne po­godbe po prekinitvi pogajanj sklical shode tekstilnega delavstva po vseh tekstilnih srediscih.34 V Kranju je bil tak shod 19. avgusta in se ga je udelezilo 2500 do 3000 delavcev ali prakticno prav vse tekstilno delavstvo iz Kra­nja. Zborovalci so zahtevali, da se morajo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe zaceti takoj.35 
Po zborovanju so tekstilni delavci-komunisti in najza­vednejsi in napredni delavski zaupniki sklenili izkoristiti razpolozenje delavstva in zaceti stavkati takoj naslednji dan, da bi tako podjetnike in oblast prisilili k takojsnjim pogajanjem in sklenitvi kolektivne pogodbe. Dvajsetega avgusta leta 1936 tik pred popoldansko izmeno je v Jugo­ceski izbruhnila stavka. Pisku sirene sta takoj sledili Jugo­bruna in Intex. Popoldne, zvecer in naslednji dan so za­cele stavkati se druge kranjske tekstilne tovarne in tovarne v Skofji Loki.36 
Stavkovni odbor, ki so ga dejansko vodili komunisti, se je dobro zavedal, da morajo Kranju slediti stavke v tekstilnih podjetij vse Slovenije. Iz Kranja in Skofje Loke se je stavka razsirila na Trzic in Ljubljano, 1. septembra pa v mariborske tekstilne tovarne in v Prebold.37 Delavci, organizirani v socialistic™ Strokovni komisiji, krscansko­socialisticni Jugoslovanski strokovni zvezi, liberalni Na-rodni strokovni zvezi in neorganizirani so nastopili enotno, proti volji svojih sindikalnih vodstev in ne glede na svoje svetovnonazorsko prepricanje. V tej veliki akciji so bili delavci slozni. Povsod so zasedali tovarne ter izvolili to-varniske in krajevne stavkovne odbore. Stavkajoce tekstil­ce so podprli delavci drugih strok, kmetje, obrtniki in mali trgovci. 
Delavstvo je zacelo stavkati v prepricanju, da bo tako izsililo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe. Od po­369 
gajanj so pricakovali dokoncne sklepe in konkretno iz­boljsanje svojega polozaja, ne pa le polovicnih resitev. Bili so trdno odloceni, da ne zapuste tovarn, dokler ne bodo imeli v rokah trdnih jamstev, da se bo njihov polo-zaj izboljsal. 
Organizacija zivljenja v zasedenih tovarnah je bila v rokah izvoljenih stavkovnih odborov. Ti odbori so izdajali navodila o ravnanju med stavko. Najstrozje je bilo prepo­vedano uporabljati imetje podjetja ali povzrocati kakrsno­koli skodo. Po vsem obratu so bile razpostavljene stav­kovne straze. Stavkovni odbori so skrbeli za prehrano stavkajocih delavcev in organizirali nabiranje prispevkov. Vsak dan je stavkovni odbor na zboru vsega tovarniskega delavstva obravnaval pritozbe, dajal ukore, navodila in po­rocal o polozaju. Med prostim casom se je delavstvo za­bavalo s petjem in glasbo, z branjem in raznimi igrami. Najstrozje je bilo prepovedano izzivati nazorske in poli­ticne prepire. V Kranju so imeli v tovarniskih prostorih tudi mase.38 
Podjetniki so zahtevali prenehanje stavke in obljubili sklenitev kolektivne pogodbe, zavracali pa so vsakrsna pogajanja z delavstvom, dokler so zasedali tovarne. Oblast jih je pri teh zahtevah podprla. Banska uprava je 5. sep­tembra 1936 izdala naredbo, s katero je prepovedala stav­ke z zasedbo tovarn. Zagrozila je tudi, da bo tovarne iz­praznila s silo, ce ne bodo delavci sami odsli iz njih. Delavstvo se je moralo ukloniti sili. 11. septembra so za­pustili tovarne v Trzicu in Preboldu, 12. septembra pa v Mariboru. Sledili so jim delavci v Stori v Sentvidu in Ga-meljnah in pri Eiflerju v Ljubljani. V tovarnah so vztrajali le se delavci v Kranju in v Skofji Loki.39 
Kranjski delavci so prvi zaceli stavkati in bili v vecji meri pobudniki tudi drugih stavk. V Kranju so bile mezde najnizje, delovni cas najdaljsi, delavske pravice so se najbolj krsile, delavci so doziveli tu najvec razocaranj, raznih obljub in prevar in zato niso zaupali ne oblasti ne oficialnim delavskim voditeljem, se najmanj pa podjetni­kom. Zanasali so se lahko samo na svojo moc, na moc svojega strajka. Zato so kranjski delavci vztrajali v tovar­nah, skofjeloski pa so jim bili solidarni. 
Podjetja, okrajno glavarstvo in banska uprava so 15. septembra organizirali nasilno izpraznitev kranjskih tovarn. Dne 16. septembra zjutraj je posebni vlak pripeljal iz Ljub-Ijane policijo in zandarmerijo. Najprej so napadli in iz­praznili Jugocesko in nato se Jugobruno. Delavci iz drugih tovarn so pred nasiljem sami zapustili obrate. Preganjanje delavcev se je nadaljevalo se ves dan.40 Izpraznitev tek­stilnih tovarn v Kranju po oborozeni sili in preganjanje delavcev, ki je temu sledilo, je bilo tako surovo, da je vzbudilo splosno obsojanje javnosti.41 

Velika tekstilna stavka je bila koncana 23. septembra 1936 s podpisom kolektivne pogodbe za vse tekstilno de­lavstvo v Sloven iji.42 
Po koncani stavki so podjetniki obracunali z delavci. Skoraj vsi revolucionarni delavski voditelji, organizatorji stavke in zavedni delavski zaupniki so izgubili delo. Samo v Kranju so odpustili 215 delavcev. Najvec so jih odpustili v Jugobruni in v Jugoceski.43 Tudi oficialno vodstvo Splosne delavske strokovne zveze je obracunalo z »ne­discipliniranimi« delavci in izkljucilo iz sindikata najboljse clane,44 delavska zbornica pa ni hotela braniti in zascititi tistih delavskih zaupnikov, ki so se vidneje angazirali pri stavki.45 
Kranjski tekstilni delavci, ki so jim po stavki tovarnarji zaprli vrata, so si pomagali na edinstven nacin. Zdruzili so se in ustanovili tekstilno proizvodno zadrugo.46 Ob po­moci partije je bil sestavljen pripravljalni odbor za ustano vitev zadruge. Do 31. decembra 1937 je pristopilo 17 cla­nov, ki so vplacali za 16.000 din delezev in 15.000 din posojila. S tern zneskom so v zacetku leta 1937 zgradili zacasno delavnico — leseno barako v Straziscu pri Kra­nju. Postavljenih je bilo 7 statev in zaceli so tkati prve metre blaga. Zacetek je bil tezak. Vznemirjala jih je poli­cija, inspekcija dela pa je iskala tehnicne pomanjkljivosti in grozila s prepovedjo obratovanja. Poleg delavnice sc ustanovili se zadruzno kuhinjo. Zaradi neurejene produk­cije, slabih strojev, ki so tkali nekvalitetno blago, neureje­nega trzisca, pomanjkanja obratnega kapitala in zaradi stevilnih drugih problemov so v zacetku zadruzniki slabr 
OPOMBE 
1 Statistika industrije kraljevine Jugoslavije, Beograd 1941, str. 45. 
2 Ibidem. 

3 Arhiv SR Slovenije, arhiv zbornice TOI — popis industrije; citiram AS, arhiv zbornice TOI. 
4 Ibidem; trgovski registri pri okroznih sodiäcih v Ljubljani, 

Celju in Mariboru. 
5 Ur. I. XXXIII/248-1919, str. 75. 
6 Ur. I. 154/674-1919, str. 564. 
7 SN (= Slovenski narod), st. 69 z dne 18. marca 1922; 

Ur. I. st. 39/1922, str. 149—251. 
8 SN, st. 128 z dne 14. junija 1922; Ur. I. §t. 74 z dne 

13. julija 1922, str. 485—492. 
zasluzili. 
Ustavnovni obcni zbor zadruge je bil 27. marca 1937. V upravni odbor so bili izvoljeni: Ivan Tominc, Valentin Teran, Vinko Sifrer in Ana Avbelj; v nadzorni odbor pa Rudi Papez, Stanko Gorjanc, Mici Mole, Valentin Grego­ric in Stanko Toplak. Zadruzni delez so zvisali na 2000 din. K zadrugi so poleg prvotnih zadruznikov, ki so bili v za­drugi tudi zaposleni, pozneje pristopili se drugi clani: dr. Joze Vilfan, dr. Joze Potocnik, dr. Ales Stanovnik z Jese­nic, dr. Tomaz Furlan, primarij bolnice na Golniku, in Jo­han Bertoncelj — sami komunisti in partijski simpatizerji. 
Zaradi neustreznih delovnih pogojev v leseni baraki v Straziscu je delavska zadruga sklenila kupiti zemljisce na Otocah in tam zgraditi novo stavbo za zadruzno tkalnico. Konec leta 1939 je bila nova stavba na Otocah blizu ze­lezniske postaje zgrajena in zadruga se je preselila na Otocec. Zadnji obcni zbor je bil 23. marca 1941. Zadruga je imela takrat ze 51 clanov, med njimi je bilo veliko cla­nov Komunisticne partije, vsi drugi pa so bili njeni simpa­tizerji. Delavska tekstilna zadruga je omogocala, da se je v njenem okrilju nadaljevalo politicno delo tekstilcev gorenjskega kota. 
Po zakljucku velike tekstilne stavke je nekaj casa trajal zacasen upad delavskega gibanja tudi v Kranju. Leta 1938 pa je zacelo tekstilno delavstvo novo akcijo za izboljsanje kolektivne pogodbe. 16. oktobra 1938 je bila s tern v zvezi v Kranju konferenca delavskih zaupnikov-tekstilcev; ude­lezili so se je se skofjeloski in trziski tekstilci.47 Pogajanja s podjetniki so bila 25. oktobra 1938, a niso uspela. Zato so delavci odpovedali kolektivno pogodbo, ker jih je pri novih mezdnih gibanjih samo ovirala.40 Nove kolektivne pogodbe niso vec sklenili. 
9 SN, §t. 117/XIX z dne 30. maja 1922; Ur. I. 62/169 z dne 13. junija 1922. 10 Arhiv instituta za zgodovino delavskega gibanja, arhiv inspekcije dela, fasc. 1 — porocila; citiram Arhiv IZDG. 11 Prim. Joze Sorn, Velika industrija Kranja med obema vojnama, 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 323—340. 12 AS, arhiv zbornice TOI — popis industrije; prim. op. 11. 13 Katica Kobe-Arzensek, Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 13. 
14 AS, arhiv banske uprave odd. VIII, konv. 431 — Jugo­ceska; Analiza bilansa, Beograd 1930—1939; Trgovski register Ljubljana, Rg. B II., 142. 
24* 
15 AS, arhiv banske uprave odd. VIII, konv. 626; Trgovski 
register Ljubljana, Rg C III., 59. 16 Prim. op. 11. 17 Trgovski register Ljubljana, Rg C III., 214; prim. op. 11. 18 Trgovski register Ljubljana, Rg C III., 22; AS, arhiv zbor-
nice TOI, fasc. 311/g — popis industrije. " Compass 1942, str. 458. 20 Prim. op. 11. 21 AS, arhiv zbornice TOI, fasc. 313; Spominski zbornik 
Slovenije, Ljubljana 1939, str. 652. 22 Ibidem. 23 Spominski zbornik, str. 653; prim. op. 11. 24 Porolo okroznega urada za zavarovanje delavcev, Ljub­ljana 1935, 1937, 1938, 1939. 25 Porolo OUZD za leto 1937. 26 Prim. op. 24. 27 Delavec, leto XX., st. 20, Ljubljana, 1. novembra 1933. 
28 Delavec, leto XXI, st. 7, Ljubljana, 10. aprila 1934, leto XXII, st. 5, Ljubljana; 10. marca 1935; Delavska pravica, 3. marca 1938; Arhiv IZDG, arhiv JSZ, fasc. 24, 47, 48. 
29 Arhiv IZDG, arhiv Inäpekcije dela, fasc. 1, arhiv delavske 
zbornice, fasc. 20. 30 Arhiv IZDG, arhiv delavske zbornice, fasc. 26. 31 Arhiv IZDG, arhiv delavske zbornice, fasc. 26 — infor­macije in studije o polozaju tekstilnega delavstva, str. 453—454. 32 Prim. op. 30. 33 AS, arhiv zbornice TOI, fasc. 222. 34 Ibidem, Arhiv Mariborske tekstilne tovarne Maribor, fasc. 
»Stavke«. 35 SN, 21. avgusta 1936. 
36 Ibidem; prim. Zbornik dokumentarnega gradiva ob 20-let­nici velike tekstilne stavke Slovenije 1936, Kranj 1956. 
37 Arhiv CK ZKS v Ljubljani, fasc. »Sindikalno gibanje« — dr. W. Ebbertov dnevnik o stavki od 19. avgusta do 26. septembra; v izvleckih je bil dnevnik objavljen v slovenskem prevodu v Zborniku (str. 126—146); pomemben vir za tekstilno stavko v celoti so tudi zapiski in dnevnik Viktorja Krasnja, ki je bil med stavko zaposlen v Semperitu v Kranju in clan partije. Zapiski obsegajo cas od 1. aprila 1936 do 25. septembra 1936 (Zbornik, str. 121—125). 
38 Ibidem; prim. SN, 22. avgusta 1922. 39 Prim. op. 37; Slovenec, 13., 14., 17. septembra 1936. 40 Prim. op. 37; Slovenec, 17. septembra 1936; SN, 17. sep­
tembra 1936. 41 Slovenec, 22. septembra 1936. 42 AS, arhiv zbornice TOI, fasc. 218 — Kolektivna pogodba 
za tekstilno stroko v dravski banovini, sklenjena 23. septembra 1936, zalozil Centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo v Ljubljani (Delavska zbornica), Ljubljana 1936. 
43 Arhiv CK ZKS, fasc. »Sindikalno gibanje« — porolo o posledicah stavke, ki ga je sestavil delegat delavske zbornice Jurij Stanko 19. oktobra 1936. 
44 Ujedinjeni sindikati, okt.-nov., Beograd 1936; Delavec, 15. 
okt., 15. novembra 1936, 15. marca 1937. 45 Arhiv CK ZKS, fasc. »Sindikalno gibanje«. 46 Ibidem, elaborat Ustanovitev tekstilne zadruge je napisal 
Stane Gorjanc; Delavska politika, leto XIII, st. 1, Maribor, 1. ja­
nuarja 1938. 47 Delavec, leto XXV, §t. 11, Ljubljana, 15. novembra 1938. 48 Delavec, leto XXV, st. 12, 15. decembra 1938; leto XXVI, 
st. 1, 25. januarja 1939; Ljudski glas, 10. februarja 1939; Delav­ska pravica, 3. novembra 1938. 

PRISPEVEK K ZGODOVINI TEKSTILNEGA SOLSTVA V KRANJU 
CRTOMIR ZOREC 
Kmalu bo preteklo petdeset let, odkar so dale tekstilne tovarne s svojimi zagastimi strehami Kranju tako izrazit industrijski znacaj tudi po vnanjem. 
To leto pa bo tudi minilo stirideset let, kar je bila v Kranju ustanovljena tekstilna sola. 
Obe dejstvi sta se v teku desetletij v pojem Kranja kar nekako vrasli. Osiromasen bi bil Kranj brez tekstilne indu­strije. Prav tako pa bi mu manjkala tudi tekstilna sola, ki s svojim dijastvom daje svojstveno barvo temperamenta kranjske dorascajoce mladine. 
Zato gotovo smemo smelo reci, da ni zgolj nakljucje, da tekstilna sola obstoja prav v Kranju, kot tudi ni zgolj nakljucje, da se je prav tu razvila tako obsezna tekstilna industrija. 
Ta pa je nujno potrebovala domace, strokovno dobro izsolane kadre, ki naj bi cimprej nadomestili tuje mojstre in druge tehnicne usluzbence. Ti so namrec vedno teze dobivali dovoljenja za bivanje pri nas in za delo v nasih tekstilnih tovarnah. 
Ustanovitev tekstilne sole 
Prva misel o ustanovitvi tekstilne sole v Kranju sega v leto 1925. Takrat je na obcinski seji (13. novembra) predlagal odbornik Franjo Sire, naj sprejme obcina v svoj delovni program ustanovitev tkalske in pletilske sole. 
Obcinski odbor je soglasno pooblastil zupana Cirila Pirca, naj se sporazumno z mestnim staresinstvom pogaja z ustreznimi faktorji glede pripravljalnih del za ustanovi­tev tekstilne sole. 
Zupan je sklenil pogodbo med obcino in Mestno hra­nilnico, da ta zgradi solsko poslopje v Tomsicevi ulici, obcina pa bo placevala stroske za vzdrzevanje poslopja. 
Stavba je bila v surovem res zgrajena ze v zacetku 

novembra 1926. 
A drobnjakarski in plasni odborniki so daljnovidne na­

crte nekaterih naprednih odbornikov preprecili: na obcin­
ski seji 16. novembra 1926 je vecina odbornikov zavrnila 
predlagano postavko v proracunu 42.500 din za opremo, razsvetljavo in kurjavo v novi solski stavbi. Tako je bila misel o ustanovitvi tekstilne sole v Kranju kratkovidno odrinjena. 
Toda ze cez dobri dve leti je obcinski odbornik dr. Beno Sabothy (seja dne 18. julija 1928) predlagal v imenu mestnega predstojnistva vlogo na ministrstvo za trgovino in industrijo in predlog obsirno utemeljil: »V Kranju se je razvila ze tako velika tekstilna industrija, da zaposluje ze blizu 3000 delavcev. Tovarne se stalno razvijajo, se vedno pa se ustanavljajo se nove. Tekstilna sola v Kranju je zato nujno potrebna in bo imela pri takem razvoju industrije tudi zagotovljen uspeh, kajti njeni absolventi bodo prav lahko dobili v domacih podjetjih primerne sluzbe, katere opravljajo danes skoro izkljucno le dobro placani tujei.« 
Sabotyjev predlog je bil to pot soglasno sprejet! 

Kmalu za tern je tudi ljubljanska oblastna samouprava (predhodnica uprave Dravske banovine) pokazala zanima­nje za ustanovitev tekstilne sole v Kranju. Dne 3. aprila 1929 je o tern vprasanju sklicala anketo. O poteku in skle­pih te ankete — danes bi rekli »na republiski ravni« — je obsirno porocal kranjskemu obcinskemu odboru zupan Ciril Pirc na seji 16. aprila 1929. 
Da je imela ljubljanska oblastna samouprava resen namen ustanoviti tekstilno solo v Kranju cimprej, je ocitno ze iz dejstva, da je dala domacim strokovnjakom stipen­dije za izpopolnitev znanja in za preucevanje ustroja tek­stilnih sol v inozemstvu: v Cehoslovaski, Franciji, Belgiji. Nemciji in Avstriji. Po likvidaciji oblastne samouprave je prevzela njene obveznosti uprava dravske banovine. Med drugim je odobrila tudi primerno vsoto za realizacijo za­misli o ustanovitvi tekstilne sole v Kranju. Dokoncno in pravno podlago za ustanovitev §ole je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, in sicer z odlokom 
I. Br. 4632/VII. 1929 z dne 14. maja 1930, ko je ugodno resilo prosnjo kranjske mestne obcine: 
»Imajuci u vidu znacaj strucnog spremanja omladine u raznim granama industrije i zanatstva u cilju unapredje­nja celokupne nase privrede, a na osnovu cl. 1, stav. 1., 
. 3. stav. 1. i . 4 Zakona o zanatskim skolama resavam: 
da se u Kranju otvori strucna tekstilna skola u cilju spremanja omladine za razne grane tekstilne struke s tim da rad ove skole odpocne 1. septembra 1930. a u toku skolske 1929/30 godine, da se izvrse sve potrebne pred­radnje za rad i da gradska opstina u Kranju stavi na ras­polaganje potrebnu zgradu, osvetlenje i ogrev. 
Naredjujem Otseku za Trgovinsku i Zanatsku Nastavu, da ovo resenje izvrsi i ovlascujem ga, da propise skolska pravila sa nastavnim planom i programom rada.« 
Pod to odlocbo je podpisan minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic. 
Banska uprava je ze 12. junija 1930 razpisala mesto ravnatelja in pet ucnih mest. Za pomoc pri ustanavljanju sole pa je imenovala poseben pripravljalni odbor v Kranju. V tem odboru, ki mu je predsedoval zupan Ciril Piro, so bili se zastopniki banovinskih in okrajnih forumov, zastop­niki tekstilne industrije iz Kranja in Trzica ter dr. inz. Franjo Kocevar. Medtem so bile urejene tudi formalnosti z Mestno hranilnico glede solske stavbe. Pripravljalni od­bor je 29. avgusta 1930 objavil v casnikih oglas za sprejem prvih dijakov v novo tekstilno solo. Sprejemni izpiti so bili 10. septembra 1930. Banska uprava je imenovala dr. inz. Franja Kovarja za vrsilca dolznosti direktorja tek­stilne sole v Kranju in nakazala prvo dotacijo za tekoce stroske. 
Z rednim poukom je sola pricela dne 17. septembra 

1930. 
V prvi letnik je bilo na osnovi sprejemnih izpitov spre­

jetih 22 dijakov. Strokovne predmete sta poleg dr. inz. 
Franja Kocevarja poucevala Maks Stupica in Otmar Zu­

panc; splosno izobrazevalne predmete pa sta poucevala 
kot honorarna predavatelja dr. Simon Dolar in prof. Ivan 
Kolar. 

Gas narodnoosvobodilnega boja 
S prihodom okupatorja v nase kraje je kranjska tek­
stilna sola prenehala s svojim delom. Öolsko imetje je 
bilo zaplenjeno, predavateljski zbor razresen, dijastvo pa 
se je vrnilo na svoje domove s prepricanjem, da bo moglo, 
ko mine vojna, nadaljevati solanje. 
2e v stari Jugoslaviji je bil precejsen del dijastva na­
predno usmerjen in organiziran. Znacilna zanj je bila po­
liticna razgledanost in informiranost glede socialnih gibanj 
v svetu. Vzrokov za täko napredno usmerjenost dijakov 
373 
kranjske tekstilne sole je bilo vec. Predvsem so prisli di­jaki v predsolski in medsolski praksi v stike s prebujenim delavskim razredom po tekstilnih tovarnah. Socialno po­reklo vecine dijakov pa je ze itak bilo proletarsko. Duhov­ni razgibanosti dijaätva je bil gotovo tudi vzrok v tem, da so prihajali v kranjsko solo fantje iz vseh krajev Slo­venije in Jugoslavije. Znacilno za sestavo dijastva je bilo dejstvo, da je vsaj v prvih letih obstoja sole bilo med ucenci najmanj domacinov. Vsekakor pa je ze sola sama s svojim poslanstvom — domaci strokovnjaki morajo slej ko prej priti na mesta, ki jih zasedajo tujci — vplivala na narodnoobrambno miselnost svojih dijakov. Podprlo pa je to miselnost tedaj splosno razsirjeno prepricanje, da so mnogi tuji »nenadomestljivi« strokovnjaki v bistvu le clani tako imenovane »pete kolone«, ki bo pomagala sovrazniku, ko bo vdrl v naso dezelo. 
Zato okupacija dijakov in absolventov kranjske tekstil­ne sole ni nasla nepripravljene. Ze takoj ob izbruhu vojne so se v castnem stevilu odzvali klicu domovine, bodisi kot prostovoljci, bodisi kot redni vojaki. Po vdoru sovraznika v naso dezelo se je velika vecina bivsega dijastva kranj­ske tekstilne sole prikljucila narodnoosvobodilnemu giba­nju. Kako izjemno casten je bil delez mladih tekstilcev v boju za osvoboditev, prica pretresljiv podatek: od 208 dijakov, ki so solo absolvirali v letih 1932—1941, jih je kar 42 zrtvovalo svoja zivljenja! Le malokateri soli na Slo­venskem je bil nalozen tako visok krvni davek. 
S ponosom so zato povojni rodovi tekstilcev vzidali v zunanje ostenje novega solskega poslopja spominsko plosco z vklesanim napisom: 
ZVESTO SE SPOMINJAMO DVAINSTIRIDESETIH TOVARISEV BIVSlH DIJAKOV Kl SO DALI SVOJA ZIVLJENJA ZA NASO SVOBODO Z LASTNO KRVJO SO ZATKALI TRDNO OSNOVO ZA SRECO DOMOVINE 
NAJ JIM VETER IN PTICE POJO NAD GROBOVI PESEM GLOBOKE IN VDANE ZAHVALE! 26. junij 1945 
Razvojne stopnje od dveletne do stiriletne sole 
Tekstilna sola v Kranju je v stirih desetletjih (I. 1970 bo slavila stirideseletnico ustanovitve) dozivljala vrsto re-organizacijskih sprememb. 

Zaradi nujnih potreb po domacem strokovnem nara­scaju je bila sola sprva le dveletna. Tudi specializirana se ni bila, pac pa le splosna tekstilna sola. Bilo je treba hitro in vsem ustreci — tak je bil takrat polozaj v tekstilni industriji. Dveletna sola je od solskega leta 1930/31 do solskega leta 1940/41 dala gospodarstvu 208 mladih tek­stilnih tehnikov (od tega stevila je bilo le 14 deklet). Med okupacijo sola ni delovala, pac pa so Nemci leta 1943 poskusali s svojo tekstilno strokovno solo, ki pa seveda v nasi sredini ni mogla imeti nobenih rezultatov. 
V solskem letu 1945/46 je bila sola se dveletna in splosne smeri. To leto, prvo po vojni, je bilo le 17 absol­ventov — ki so priceli solanje v prvem letniku se pred okupacijo — od ten le 1 dekle. Ze prihodnje solsko leto (1946/47) se je v soli organiziral pouk v specializiranih smereh. Prvi letniki so bili kar trije: predilski, tkalski in apreterski. Absolventov je bilo to leto 32 (od tega 9 de­klet). Solsko leto 1947/48 je bilo zadnje leto dveletne tekstilne sole. Z zakljuckom tega leta odhajajo v industrijo zadnji absolventi dveletne sole (ki pa je po stopnji uradno izenacena s poznejso tri in stiriletno solo — gl. Uradni list FLRJ st. 18/52-195). V tern solskem letu je zakljucni izpit napravilo 20 predilcev, 29 tkalcev (od tega 6 deklet) in 9 apreterjev (od tega 2 dekleti). V solskem letu 1948/49 ni bilo absolventov, ker je sola presla iz dveletne v triletni Tekstilni tehnikum. V tern solskem letu je bila v Kranju ustanovljena tudi triletna tekstilna industrijska sola, ki pa je bila ze prihodnje solsko leto premescena v Maribor. Z zakljuckom solskega leta 1949/50 in 1950/51 so izsli zadnji absolventi triletnega Tekstilnega tehnikuma (pre­dilcev 22, tkalcev 71, pletilcev 14 in apreterjev 14). 
Zaradi reorganizacije triletnega tehnikuma v stiriletno srednjo tehnisko tekstilno solo na koncu solskega leta 1951/52 ni bilo absolventov. Na zakljucku solskega leta 1952/53 so izsli iz sole prvi absolventi specializirane stiri­letne srednje tehniske tekstilne sole. Poslej se ustroj sole bistveno ni vec spreminjal. Le besedica »srednja« je bila pri imenu sole opuscena. Tehniska tekstilna sola priprav-Ija tekstilne tehnike predilske, tkalske, tekstilnokemijske, pletilske in konfekcijske specializacije. 
Vecerni tecaji 
Posebna odlika kranjske tekstilne sole je bila njena pripravljenost, da v okviru celoletnih vecernih tecajev daje delavcem iz tekstilnih tovarn tisto temeljno strokovno iz­obrazbo, ki jo bodo potrebovali kot nizji tehnicni kader v predilskih in tkalskih obratih. 
Tuji, tako imenovani nenadomestljivi strokovnjaki, so vedno teze dobivali dovoljenja za bivanje in sluzbovanje v Jugoslaviji. Tako so bili tovarnarji kar nekako prisiljeni zaupati nekatere nizje tehnicne polozaje (preddelavci, vla­galci, podmojstri) sposobnejsim domacinom. Toda ti mladi ljudje pri vsej svoji dobri volji niso in niso mogli napredo­vati — manjkalo jim je osnovno strokovno teoreticno zna­nje. In ze so si zlohotni tujci (vecinoma so bili to sudetski Nemci) meli roke, ces da jih nihce ne bo mogel nado­mestiti v tovarnah pri strojih. Resitev je bila za nase ljudi ena sama: ze 16. oktobra 1930 so se v kranjski tekstilni soli priceli vecerni tecaji. Takoj se je priglasilo vanje 56 delavcev, kandidatov za podmojstrska in mojstrska mesta v tekstilnih tovarnah. Pouk je trajal vse solsko leto, vsak vecer po dve uri — torej 12 ur tedensko! Predavanja so obsegala nauk o tekstilnem materialu, kemijsko tehnolo­gijo, predilstvo, strojeslovje, tkalstvo, vezave, dekompozi­cijo in strokovno racunstvo. Poucevali so redni predavatelji tekstilne sole. Do prihoda okupatorja v nase kraje se je v vecernih tecajih izobrazilo kar 658 delavcev kranjskih tekstilnih tovarn. Mnogi od njih so zlahka napredovali na svojih delovnih mestih, kajti imeli so ucinkovito orozje: znanje! 
Po osvoboditvi je bila potreba po domacih strokovnja­kih vseh kvalifikacijskih stopenj se vecja, saj so tujci morali iti tja, od koder so prisli. Kako nujna je bila po koncani vojni potreba po nizjem tehnicnem kadru, prica dejstvo, da so se tecaji za izobrazevanje delavstva priceli se prej kot redna srednja tekstilna sola. Zaceli so se sredi julija, sredi vrocine — a prav na zacetku obnove! Z raz­liko od predvojnih vecernih tecajev za tekstilno delavstvo, ki so bili splosni — za tkalce, predilce in oplemenitilce skupaj — so se povojni vecerni tecaji specializirali v stirih smere: predilski, tkalski, oplemenitilski in pletilski. Po letu 1945 je te tecaje absolviralo 390 tovarisev in tovarisic iz proizvodnje. 
Skupno je vecerne tecaje obiskovalo in jih uspesno zakljucilo 1048 delavcev. — Vsekakor so ti tecaji, tako predvojni kot povojni, pripomogli mladim delavcem do boljsega kruha — tekstilni industriji pa, predvsem v prvih povojnih letih, do uspesnega obratovanja. 
V poznejsem obdobju, od I. 1950 dalje, se je ta dejav­nost — pomoc delavstvu do osnovne strokovne izobrazbe 
— preusmerila v posebne enoletne in vecletne tecaje (npr. za trgovce — manufakturiste), v skrajsani studij za ude­lezence NOB, v posebne tecaje po tovarnah (Derventa, Kocevje, Polzela, Metlika idr.), ki jih je prav tako organi­zirala kranjska tekstilna sola in v katerih so poucevali redni predavatelji sole. 
Vsekakor pa so vsi ti tecaji bili hkrati tudi vez sole s proizvodnjo, kar daje vsej tej dejavnosti se poseben pomen in vrednost. 
Solske stavbe 
Sprva kranjska tekstilna sola sploh ni imela svojih ucnih prostorov. Od 17. septembra 1930, ko je pricela z rednim poukom, do 20. oktobra 1930 je gostovala v ucil­nicah kranjske gimnazije. Nato je dobila zacasno prostore v pritlicju Narodnega (sedaj Delavskega) doma, od koder se je izselila Puskarska sola, ki je bila prav takrat pre­mescena v Uzice. Spomladi I. 1931 je bilo v Tomsicevi ulici dograjeno dvonadstropno poslopje, ki ga je tedanji obcinski odbor dodelil soli v trajno lastnistvo. Stavba je za potrebe prvih let popolnoma ustrezala. Imela je dve vecji ucilnici, kemijski laboratory, preizkusevalisce tekstilij, tkalniske prostore, mehanicno delavnico, vec kabinetov, zbornico in pisarniske prostore. Potrebe po razsiritvi kranjske tekstilne sole, posebno pa potrebe po solskih delavnicah (predilnici, tkalnici, barvarni, belilnici, opleme­nitilnici idr.), so postale tako perece, da je ze I. 1939 takratna uprava Dravske banovine sklenila postaviti novo, moderno solo, zdruzeno s prostornimi delavnicami. 
V takratnem dnevnem casopisju (april 1940) je bila objavljena naslednja utemeljitev za novo gradnjo: 
»Nobena industrija ni v zadnjem desetletju dosegla takega razvoja kakor tekstilna industrija, ki postaja glede na veliko stevilo zaposlenih delavcev ena najpomembnej­sih industrij Slovenije. Da dobi ta industrija tudi strokovno izvezbano in primerno solano osebje, ki bo sposobno prevzemati odgovornejsa mesta v tekstilnih obratih, je bila ustanovljena Tekstilna sola v Kranju. Z njo je izpopolnje­na velika vrzel v nasem strokovnem solstvu; saj je znano, kako veliko stevilo tujcev — strokovnjakov je zaposlovala pri nas prav tekstilna industrija. Z novo solo je bil ustvar­jen pogoj, da omogocimo Slovencem, da ne sluzijo le strojem, ampak da zasedejo tudi vsa druga mesta, pri katerih so bili doslej nujno potrebni tujci. Tekstilna sola v Kranju ze vec let z uspehom deluje, bori pa se z velikim pomanjkanjem primernih prostorov in naprav. Da odpo-more tej stiski, je sklenila banovinska uprava, da bo zgra­
dila za kranjsko tekstilno solo novo in moderno poslopje.« 
In res: ze so bili odobreni krediti v znesku 5,383.822 dinarjev in v zgodnji spomladi I. 1941 so priceli s prvimi deli. Nacrte za novo poslopje je izdelal znani strokovnjak za solska poslopja inz. arh. Emil Navinsek. 
Okupatorjev vdor pa je zaceto delo prekinil. Za lepo zamisljeno stavbo so bili narejeni le betonski temelji. Na njih stoje danes provizoriji gumarske industrijske sole. 
Po osvoboditvi, ko je kranjska tekstilna sola zacela delo z novim elanom, so postale potrebe po ucnih pro-storih se vecje. Na novo poslopje sprico drugih, nujnejsih potreb v dezeli ni bilo misliti. Situacija se je resevala tako, da je bil na dvoriscu stavbe v Tomsicevi ulici zgrajen vecji prizidek, na Primskovem, tik nad levim bregom Kokre, pa je sola postavila delavniski provizorij. S tern so prido­bili v starem solskem poslopju kar tri nove ucilnice. 
Zasilno — za nekaj let — je bilo tako vprasanje ucnih prostorov reseno. Sprico potreb po kadrih, hkrati pa tudi kot ocitno priznanje soli za dotedanje uspehe, je ministr­stvo za industrijo in rudarstvo LRS ze I. 1947 planiralo za novo solsko poslopje 30 milijonov dinarjev, o cemer go-vori dopis z dne 8. decembra 1947: 
»Za I. 1948 je planirana delna izgradnja novega sol-skega poslopja in je predviden kredit v znesku 8,000.000 din. Da bi bilo mogoce priceti z gradnjo takoj ob pricetku gradbene sezone v I. 1948, morate izvrsiti vse priprave za izdelavo nacrtov in stopite tozadevno v stik s Projek­tivem zavodom v Ljubljani. Izdelajo naj se okvirni nacrti za celokupno zazidavo, ki je planirana za 30,000.000 din in detajlni nacrti za Objekte, ki bodo zgrajeni naslednje leto.« 
Zal pa so znane gospodarske tezave v I. 1948 zavrle znova ozivljeno upanje na novo zgradbo in tako je bila ze prva vsota (8,000.000) blokirana in dana za najnujnejse investicije. Ponovno je vzniknila misel o gradnji novega poslopja za tekstilno solo jeseni I. 1952. Pripravljen je bil zadosti utemeljen predlog in Ljudski odbor mestne obcine Kranj je sprejel novo gradnjo v svoj investicijski program za I. 1953. Za prva pripravljalna dela in nacrte je obcina takoj dala 5,000.000 din dotacije. Nato je bilo na plenar­nem sestanku (6. maja 1953) zastopnikov slovenske tek­stilne industrije sklenjeno, da bodo tovarne prispevale h gradnji sorazmerno s stevilom svojega delavstva: po 2000 dinarjev letno na zaposleno osebo. Tako bi znesel prosto­voljni letni prispevek tekstilne industrije 40 milijonov di­narjev. Zaradi nove investicijske politike pa se tudi ta financni nacrt ni posrecil. Kljub temu je upravni odbor 

Zdruzenja slovenske tekstilne industrije na obcnem zboru 
6. januarja I. 1952 znova predlagal: 
»Srednja tehniska tekstilna sola v Kranju dela v ne­mogocih in tesnih prostorih. Zaradi tega ne more uspesno opravljati svoje naloge in dajati industriji zadostnega ste­vila dobrega strokovnega kadra tehnikov. Vse akcije glede gradnje novega poslopja so zaradi novih ekonomskih po­gojev zastale; zato je potrebno, da industrija sama zbere toliko materialnih sredstev, da bi bilo mogoce solsko po­slopje v surovem stanju zgraditi do strehe. Nadaljnja sred­stva za dograditev bo mogoce dobiti od Zvezne industrij­ske zbornice na racun sklada za gospodarske kadre. Ta fond pa se nacelno ne more uporabljati za gradnje, pac pa se lahko uporablja za dograditve, adaptacije in opre-mo sol.« 
Tudi Sindikat delavcev in namescencev tekstilne in oblacilne stroke za Slovenijo je na svojem obcnem zboru 
25. in 26. aprila 1952 sprejel resolucijo, ki vneto podpira teznje sole po pridobitvi novega poslopja: 
»Sindikat tekstilnih delavcev Slovenije meni, da je po­trebno zgraditi v Kranju novo poslopje za to naso edino srednjo strokovno solo v republiki. — To zahtevo uteme-Ijujemo z dejstvom, da je tekstilna industrija po stevilu delavstva ena najmocnejsih industrij na Slovenskem in da prispeva znatne vsote k skupnosti z uspehi svoje proiz­vodnje ter ima zato vso moralno pravico, da pride njene sola do primernega, sodobnega in modernega poslopja v Kranju, kjer obstaja ta sola ze vec kot dvajset let. — V letih svojega obstoja je sola vzgojila vrsto dobrih stro­kovnih generacij, ki so s svojim delom in znanjem uspes­no nadomestile tuje strokovnjake, ki so bili prav v nasi industriji glavna opora kapitalizma in njegovi priganjaci. 
Med osvobodilno borbo so se absolventje in dijaki kranjske tekstilne sole castno izkazali. Tudi to je ena od moralnih obvez, ki jih imamo do te sole. — Danes dela sola v tesnih, neprimernih prostorih; medtem pa tehnika napreduje. — Zelimo, da bi se sinovi in hcere delavskega razreda, posebno pa otroci nasega tekstilnega delavstva, ki jih v prvi vrsti usmerjamo v ta nas ucni zavod, solali v sodobnih prostorih in v ugodnih pogojih. Da bi postali res mojstri tehnike in nas nekoc na delovnih mestih uspesno zamenjali.« 
Sedaj, ko sta tekstilna industrija in republiska sindikal­na organizacija tako krepko podprli teznje sole po novi stavbi, je bil led prebit: dne 1. novembra 1955 se je pri­celo z gradnjo danasnjega poslopja. Potrebna sredstva za gradnjo je dal v glavnem zvezni sklad za gospodarske kadre, ostalo pa republiski in okrajni sklad za gospodar­ske kadre. Proracunska vsota za gradnjo je bila dolocena na 194,119.562 dinarjev. 
Novo solsko poslopje je bilo izroceno svojemu namenu v okviru obcinskih praznovanj 2. avgusta I. 1958. Sloves­nost je bila zdruzena z odkritjem spomenika pred solo, posvecenega znameniti tekstilni stavki. V obelisk iz pohor­skega granita so na eni strani vklesane lakonicne besede gesla starih revolucionarjev: 
DELU CAST IN OBLAST 

na drugi strani pa je vklesano posvetilo: 
SPOMINU NA STAVKO TEKSTILCEV, KI SO SE UPRLI NASILJU TER POSTALI GLASNIKI BLI2AJOCEGA SE OSVOBODILNEGA BOJA IN VZOR MLADIM DELAVSKIM RODOVOM 

V novi solski stavbi, ki ima 16 svetlih ucilnic, vrsto laboratorijev in kabinetov, moderno telovadnico in tri ve-like avle, so dobile poleg Tehniske tekstilne sole dovolj prostora tudi druge sole (Poklicna tekstilna sola, Tehniska cevljarska sola, Visja sola za organizacijo dela). 
Tudi za to solsko stavbo je napravil vse potrebne na­crte inz. arh. Emil Navinsek. V staro stavbo v Tomsicevi ulici pa se je po odselitvi tekstilne sole vselila Ekonom-ska srednja sola. 
Kako so se ucni prostori z dozidavami in gradnjo mno­zili, je razvidno iz naslednje razpredelnice: 
Leto USnih mest USilnice m' 
1945/46 48 134,74 1946/47 78 187,97 1955/56 114 370,50 1959/60 396 736,44 
Solske delavnice in laboratory! 

V stari Jugoslaviji je imela sola le dva delavniska pro­stora, in sicer kar v stavbi, kjer je potekal tudi teoreticni pouk — kar seveda zaradi ropota tkalskih strojev ni bilo prav nie primerno. Zato je sola takoj po osvoboditvi pri­cela z akcijo za gradnjo delavnic, in sicer blizu prostora, kjer je bila predvidena gradnja novega solskega poslopja. 
In tako je sola z lastnimi sredstvi zgradila I. 1947 manjsi, a prostoren provizorij na Primskovem (Grajzarjev travnik). Vanj sta bili preseljeni tkalnica in mehanicna delavnica iz solske stavbe v Tomsicevi ulici. Leta 1952 je bil del delavniskega provizorija dvignjen za eno nadstropje; pred fasado proti Jezerski cesti pa je bilo zgrajeno dvonad­stropno upravno poslopje s skladisci, garderobami in sa­nitarijami. V tako povecane delavniske prostore sta se mogli vseliti tudi volnarska predilnica in pletilnica. Raz-pored solskih delavniskih prostorov v treh gradbenih fa-zah najbolje ilustrirajo statisticni podatki: 
1.
 pred vojno in tik po njej so zavzemale ucne delav-nice 258,30 m2, 

2.
 v solskem letu 1946/47 so imele ze 460,30 m2, 

3.
 v solskem letu 1955/56 so imele 982,30 m2, 

4.
 v solskem letu 1959/60 pa kar 1123,70 m2. V primerih, ko solske delavnice niso imele dovolj ka­pacitet (ucnih mest), so dijaki nekaterih odsekov (ople­menitilskega, predilskega in pletilskega) odhajali v tovar­ne in tarn opravili svoje ure prakticnega pouka. Bistvena izpopolnitev teoreticnega znanja pa predstav-Ija enomesecna vsakoletna pocitniska praksa, obvezna v tekstiini tovarni ustrezne usmeritve. Med prakso se dijaki ne le izpopolnijo v svojem strokovnem znanju, pac pa spoznajo tudi tempo proizvodnje in delovno disciplino. Hkrati pa se tudi vzive v okolje, ki jih bo pozneje sprem-Ijalo v zivljenju. V predvojni soli je obvezna pocitniska praksa trajala poldrug mesec; sedaj pa je ta praksa le enomesecna. Leta 1933 je bilo v soli osnovano »Banovinsko preiz­kusevalisce za tekstilno industrijo«, ki je kot uradno pri­znana arbitrazna ustanova delovala vse do ustanovitve Tekstilnega instituta v Mariboru. Vecino strojev in naprav nekdanjega preizkusevalisca je prevzela sola za svoj fizi­kalni laboratorij. Kemijski laboratorij je kranjska tekstilna sola imela od vsega zacetka. Zdaj je seveda mocno povecan in izpopol­njen. Da bi se bodoci tekstiini kadri vzgajali po enotnejsih vidikih, da bi bil tudi prakticni pouk cimbolj urejen in temeljit pa tudi racionalnejsi, je Tekstiini solski center, ki je po I. 1961 zdruzeval vse stopnje in oblike izobrazeva­nja tekstilnih strokovnjakov na Slovenskem, zgradil po­sebno moderno zasnovano predilnico in tkalnico tik ob 


novi soli. S tern se je stevilo ucnih mest v solskih delav­nicah znatno zvisalo, saj so le-te pridobile kar 1721 m2 novih povrsin. 
Dodati je treba se 122,5 m2, ki so bili pridobljeni za pletilsko ucno delavnico, tako da se je iz teh prostorov izselil nekdanji Tekstiini muzej. Tako zavzemajo danasnje solske delavnica 2967,2 m2 skupne povrsine. Vsekakor pa je treba pripomniti, da se za prakticni pouk barvarjev, oplemenitilcev in tiskarjev sola posluzuje delavniskih pro­storov in laboratorijev nekdanje tekstilne tovarne »Zvez­da«, ki je tudi sicer pridruzena Tekstilnemu centru. 
Dijasko zivljenje 
V kranjski tekstiini soli je mladina ze prvo leto obstoja sole ustanovila svojo organizacijo »Dijasko podporno dru­stvo na drzavni tekstiini soli v Kranju«. Drustvena pravila je banska uprava odobrila dne 22. oktobra 1930. Ustanovni obcni zbor pa je bil dne 2. februarja 1931. 
Namen drustva je razviden iz naslednjega clena pravil: 
»Drustveni namen je, nuditi podporo revnim marljivim dijakom, ki bi si ne mogli preskrbeti ucnih pripomockov iz svojih sredstev in bi se ne mogli udelezevati poucnih ekskurzij doma in v tujezemstvo; podpirati tekstilno dija­stvo pri nadaljnjem specialnem izobrazevanju; vzbujati to-varisko vzajemnost in stanovsko zavest; v prostem casu, zlasti v pocitnicah, prirejati izlete, na katerih bi udelezenci zbirali narodno ornamentiko, uporabno za tekstilno vzor­cenje; na teh izletih bi se udelezenci spoznavali s pode­zelskimi tkalci, jih navajali na racionalnejse delo in jih seznanjali s pridobitvami nove dobe; zbirati sredstva za ustanovitev visje tekstilne sole.« 
Po osvoboditvi so dijaki kranjske tekstilne sole usta­novili svoje Kulturno-umetnisko drustvo »Viktor Srecnik«, ki se je zivo udejstvovalo na kulturnem in na sportnem podrocju. 
Organizacija Ljudske mladine Slovenije je bila vsa leta po osvoboditvi vodilna politicna usmerjevalka med dijastvom. V njej so bili povezani ucenci vseh letnikov in vseh odsekov. 
Pravo bratstvo in enotnost med tekstilno mladino raz­nih jugoslovanskih narodov pa se je razvijalo od I. 1955 dalje, ko je tekmovalo dijastvo vseh jugoslovanskih teh­niskih tekstilnih sol na tako imenovanih »tekstiliadah«, ki so se zvrstile v mestih, kjer obstoje sole te stopnje: v Leskovcu, Zagrebu, Odzacih, Stipu in v Kranju. Veckratna zmagovalka na teh »tekstiliadah« je bila tudi kranjska tekstilna sola. 

S kakim navdusenjem so se dijaki kranjske tekstilne sole udelezevali prostovoljnih akcij v okviru mladinskih delovnih brigad, prica ze samo to dejstvo, da so 1. julija 1946 odsli prav vsi absolventi II. letnika na progo Brcko— Banovici. Seveda so se tudi naslednje generacije z veliko vnemo odzivale pozivom na mladinske delovne akcije v Sloveniji in zunaj nje. 
Stevilni dijaki kranjske tekstilne sole so se med studi­jem aktivno udelezevali dela pri gledaliscu, v sportnih drustvih in v vodstvenih forumih druzbenih in politicnih organizacij. 
Socialna skrb za dijastvo, ki je prihajalo v Kranj iz naj­razlicnejsih krajev Jugoslavije, je bila za vodstvo sole ena 
BEITRAG ZUR GESCHICHTE DES TEXTILSCHULWESENS IN KRANJ 
In diesem Aufsatz erläutert uns der Autor die Entwicklung des Textilschulwesens in Kranj, welche mit dem Aufbau der modernen Textilindustrie im Gebiet von Gorenjsko eng verbun­den ist. Gelegentlich des 40-jährigen Jubiläums der Grdung der ersten Textilschule in Kranj, ist es angebracht, wenn wir uns den Entwicklungsgang des Instituts in Erinnnerung bringen, den weiten Weg von der ersten bescheidenen zweiklassigen Schule im Jahre 1930 bis zum heutigen Tekstilni solski center (Textil-Zentrallehranstalt), welches mehrere Fachabteilungen der 
najtezjih nalog. V letih pred vojno v Kranju ni bilo stano­vanjske stiske. Cenene dijaske sobice so se zlahka do-bile. Za hrano tudi ni bilo tezko, ker je delovala dijaska kuhinja, ki je dajala zadostne obroke za majhne denarje. Po vojni, ko se je mesto napolnilo z doseljenci s pode­zelja, si je sola tako pomagala, da je najemala vecje prostore, jih opremila in tako dajala skupna prenosca najpotrebnejsim. S pridobitvijo dijaskega doma na Zlatem polju I. 1949 pa so bila vsa ta vprasanja resena. Cetudi se je dijaski dorn ze I. 1953 upravno osamosvojil, so dijaki tekstilne sole se vedno v njem tvorili vecino, tako da bi smeli ta internat imenovati kar tekstilni dijaski dorn. Pred leti so dijaski dorn na Zlatem polju tako povecali, da lah­ko sprejme dijake vseh sol na podrocju Kranja. 
verschiedenen Ausbildungsstufen umfasst. Der Autor betont den großen Blutzoll dieser Schule im Nationalbefreiungskampf. In diesem Kampf fielen 42 Absolventen, d. h., daß jeder sechste der ehemaligen Absolventen sein Leben opferte. Auch der Anteil der Schule am Wiederaufbau nach dem Kriege ist sehr bemerkens­wert. An die Stelle der fremden Fachleute, die das Land verließen, traten einheimische Experten, Absolventen der Krainer Textil­schule, welche noch heute in den meisten Fällen mit der Leitung der slowenischen Textilindustrie betraut sind. 
ELEKTRIFIKACIJA KRANJSKEGA OBMOCJA (1892—1940) 
JANEZ KOS 
Prava preskrba z elektricno energijo se pricne v Evropi uveljavljati kot posebna gospodarska panoga v letih 1880 do 1890. Vso prejsnjo dejavnost na tern podrocju moremo imeti le za poskus.1 Slovenija je z razvojem elektrifikacije v splosnem sledila korakom evropskega razvoja. V sko-raj petdesetletnem razvoju je elektrifikacija kranjskega obmocja dosegla nivo, ki je bil zelo blizu razvitim evrop-skim drzavam. Pomembni okoliscini v razvoju elektrarn in elektrifikacije na kranjskem obmocju sta bili dovoljsna kolicina lahko izrabljive vodne sile ter stalno rastoce ste­vilo potrosnikov in potrosnje, pri cemer je imela najvaz­nejse mesto rast industrializacije tega podrocja; elektri­fikacija in industrializacija sta tudi tod hodili z roko v roki. Pomembna okoliscina pri elektrifikaciji je bila tudi do-vzetnost takratnih gospodarskih krogov za veliko nova-torijo. Brez zilave zavzetosti, tveganja in precejsnjih vla­ganj vsekakor ne bi moglo iti. 
Graditev elektricnih central in elektrifikacije kranjskega podrocja sta tekli po treh tirih in iz dveh smeri ter z raz­nimi nameni. Prvi tir pomenijo elektrarne, veckrat prav majhnih zmogljivosti, ki jih je bil domaci kapital edino zmozen graditi. Te elektrarne so le pocasi in z naporom prerascale cisto krajevne okvirje in se vkljucevale v elek­trifikacijo sirsih predelov. Elektricno energijo so proizva­jale predvsem za prodajo in so zato potrebovale dobre odjemaice, ce so hotele eksistirati in rasti. 
Najstarejsa elektricna centrala na kranjskem obmocju je bila ELEKTRARNA VINKA MAJDICA v Kranju, lastnika velikega mlina ob Savi. 2e 1892 je v svojem mlinu imel elektramico, ki je dajala elektricni tok za razsvetljavo. Takrat si je Majdic pridobil tudi koncesijo za napravo elektricne centrale ter razvodno in distribucijsko omrezje. Ze takoj v zacetku je mestni obcini ponudil svoj elektricni tok za razsvetljavo mesta. Mestna obcina, ki je imela glede elektrifikacije Kranja svoje nacrte, ponudbe ni spre­jela. Tako je bogati Majdic zal misliti na razsiritev svoje elektrarne sele po prvi svetovni vojni, ko je zaradi drzav­nih in politicnih sprememb v Evropi izgubil vecji del svojih velikih odjemalcev mlevskih izdelkov. Leta 1923 si je pri­dobil ob svojem mlinu vodne sile, ki jih je tarn imelo mesto. Prve naprave in stroje je dal postaviti leta 1924. To leto moremo steti za zacetno leto velike elektrarne. Generatorje so poganjale stare mlinske turbine, katerih moc se je cenila na 300 KS. 
Majdiceva hidroelektrarna vse do leta 1927, ko je ho-tela v Kranju razsiriti svoje omrezje za razsvetljavo in pogon drobne industrije, ni silila v mestno jedro. Zaradi nasprotovanja Mayrjeve elektrarne, ki si je pridobila prvenstvo pri elektrifikaciji mesta, in tudi zaradi nasproto­vanja pokrajinskih in beograjskih oblasti je tako namero morala opustiti. Ta poraz pa je samo zaznamoval zacetek njene velike ekspanzije. Majdic se je lotil razsirjanja elek­tricne centrale in zacel nadaljevati elektricno omrezje v okolico, kar je vse kazalo na trdnost njegovih gospodar­skih temeljev in na dobre moznosti za uspeh. Ze dotedaj si je znal prikljuciti na svoje omrezje nekaj industrijskih podjetij in odjemaice zunaj mestnega jedra na Gasteju, v Straziscu in v Kokrskem predmestju. Razsiritev in pre­ureditev elektricne centrale sta bili opravljeni poleti 1928. V stari strojnici sta stala dva sinhronska generatorja za vrtilni tok po 350 kVA in 75 kVA. Gonile so ju mlinske tur­bine. V novem prizidku so postavili dve dvojni francisovi turbini. Prva je z mocjo 455 KS (gnalo jo je 7000 I vode na sek. pri padcu 6 m) prek jermenja vrtela sinhronski generator za vrtilni tok z ucinkom 460 kVA, druga turbina z mocjo 935 KS (poganjalo jo je 14.5001 vode na sek. pri padcu 6 m) pa je prek zobatega podlezja gnala sinhronski generator ucinka 900 kVA. Prva turbina naj bi predvido-ma poganjala se sinhronski generator za vrtilni tok ucinka 40 kVA. Za pozneje so predvideli se montazo asinhron­skega motornega generatorja, ki naj bi napajal 120 clenov akumulatorske baterije s tokom 9 A, ki bi sluzil kot re-zerva za razsvetljavo. Turbine so imeli avtomaticne hidrav­licne regulatorje. Hidroelektrarna je proizvajala tok 50 Hz. Po preureditvi je bila Majdiceva elektrama med najmo­dernejsimi elektrarnami pri nas. Med preurejanjem so za potrebe elektrarne montirali na Gorjancevi parni zagi ge­nerator 75 kVA. 

Naslednja povecava Majdiceve elektrarne je bila oprav-Ijena v letu 1937. Takrat so postavili se dva cilindrska mo-torja po 500 KS za pogon novega generatorja z ucinkom 480 kVA, ki je proizvajal tok 3000 V napetosti. Naslednje leto so zaprosili za odobritev nacrtov za dvig jezu na Savi, s cimer naj bi se ob nizki vodi povecal ucinek od E bruto 970 KS na E bruto 1240 KS. Leta 1938 je elektrar­na razpolagala s 3000 KS, s kaloricno rezervo 1000 KS, njeni generatorji pa s skupnim ucinkom 3000 kVA. Leta 1933 so imele njene turbine tisoc KS manj, generatorji pa le 1760 kVA skupnega ucinka. 
Starejsi podatki o proizvodnji in porabi elektricne energije za Majdicevo elektrarno niso znani, mlajse pa prikazuje naslednja tabela: 
kWh  1934  1936  1938  1939  
proizvedeno  3,800.000  4,858.400  8,110.550  7,500.000  
prejeto  233.312  74.760  
oddano  519.010  1,353.415  
porabljeno  3,300.000  3,752.702  6,070.850  3,819.224  

Zgornji prikaz pokaze hitro rast proizvodnje po letih gospodarske krize. 
Marca leta 1927 je Majdic dobil dovoljenje za graditev daljnovoda za napetost 35.000 V iz Kranja do Medvod, pri katerem je smel prvic pri nas uporabiti »amerisko« meto-do impregniranja kostanjevih drogov, kajti kovinske no-silce je pri tem daljnovodu postavil samo na vaznejsih mestih. Ob gradnji tega daljnovoda je moral postaviti tudi novo transformatorsko postajo pri elektrarni, ki je trans-formirala tok s 3000 V na 35.000 V. Iz transformatorske po­staje na koncu tega daljnovoda je kasneje razpeljal raz­delilne vode in krajevna omrezja za Medvode, Presko, Vase, Svetje (1931), za Mejo in tovarno Medic-Zankl (1940) in druga naselja, med katerimi so bile tudi Pirnice. Leta 1927 je Majdic napeljal daljnovod do Circle in zaprosil za njegovo podaljsanje do Hrastja, Prebacevega, Voglja in Voklega. Istega leta in pozneje je na svoje omrezje pri­kljucil vec industrijskih podjetij v Kranju (Irrteks, Vulkan, Puskama, tiskarna Sava, Standardt, Jugobruna, Tekstil­indus) ter naselja Zabukovje, Psevo, Javornik, Cepule, Strazisce, Bitnje, Drulovko, Gastej in Labore. Leta 1938 je imela Majdiceva elektrarna 37 km krajevnih omrezij, 52 km daljnovodov, 1 transformatorsko postajo 1000 kVA, 35.000/ 
3.000V, 4 transformatorske postaje 480 kVA 35.000/400/231 voltov, 1 transformatorsko postajo 50 kVA 5000/3000 V ter se tri po 60 kVA 3000/400/231 V. Iz podatkov o transfor­matorskih postajah moremo videti tudi napetosti elektric­nega toka v Majdicevem razvodnem in distribucijskem omrezju. Elektrarna je dajala svojo elektricno energijo 36 krajem, in to naslednjim: Cepulam, Circicam, Dolu, Dru-lovki, Dragi, Goricanam, Javorniku, Kranju, Ladji, Medvo-dam, Orehku, Spodnjim in Zgornjim Pirnicam, Psevemu, Preski, Rakovniku, Rakovici, Sori, Spodnji in Zgornji Se-nici, Spodnjim, Srednjim in Zgornjim Bitnjam, Stari Loki, Skofji Loki, Straziscu, Svetju, Sv. Jostu, Smarjetni gori, Vasam, Verjam, Vikercam, Zavrhu, Zabukovju, Zbiljam in Zejam. 
Pomemben dogodek v razvoju Majdiceve elektrarne je bila njena prikljucitev na omrezje Kranjskih dezelnih elektrarn, in sicer po pogodbi o medsebojni pomoci, skle­njeni po dolgih pogajanjih leta 1937. V ta namen so leta 1937 zaceli graditi okrog 4 km dolg zvezni vod za napetost 
20.000V od elektrarne do zvezne transformatorske postaje Kranjskih dezelnih elektrarn v Naklem. Prek tega voda je Majdiceva elektrarna v naslednjih letih dobivala in od­dajala elektricno energijo (leta 1938 je prejela 233.312 kWh in oddala 61.333 kWh, leta 1939 je prejela 67.930 kWh in oddala 22.310 kWh). 2e pred tem pa se je povezala z elektrarno Skofja Loka in okolica, ki je bila po svoji strani povezana se z nekaterimi drugimi elektrarnami. Zveza med obema je tekla po daljnovodu Kranj—Bitnje in Skofja Loka—Bitnje, ki sta ga elektrarni leta 1939 preuredili za obratno napetost 10.000 V. Po tem vodu je elektrarna pre­jela leta 1939 6830 kWh in oddala 817.710 kWh, kar ni bilo malo.2 
Leta 1899 je v tesni Kokre v blizini zeleznega mostu v Kranju zgradil svojo hidroelektramo Ad. Kreuzberger. V njej je razpolagal s 65 KS in proizvajal enosmerni tok z napetostjo 220 V. Interes za elektricni tok je moral biti sprva v Kranju precej majhen; celo mestna obeina je leta 1901 odklonila elektrifikacijo mesta iz te elektrarne, ki je bila deset let po ustanovitvi ze na drazbi. Kupila jo je Marija Mayr. Poslej je nosila ime ELEKTRARNA MAYR (pozneje Mayr in drug in nazadnje, ko je prisla v posest Kranjskih dezelnih elektrarn, ELEKTRARNA KRANJ). Moc elektrarne so leta 1921 zelo povecali, tako da je imela potem moc 260 KS. Dve leti kasneje je presla na trofazni tok z napetostjo 380 V in 220 V. Leta 1927 je imela dvojno vodno francisovo turbino s 185 KS, Dieslov motor s 85 KS, generator za trofazni tok 140 kVA in dinamo z ucinkom 56 kVA. Mestna obeina je takrat menila, da so proizvodne zmogljivosti elektrame zadostne za ekonomske potrebe Kranja in da jih bodo zadovoljevale se vrsto let. Srednja obremenitev elektrame je takrat namrec znasala le 50 KS, maksimalna pa 110 KS, njene moznosti pa so bile dosti vecje. Mogli so jih tudi vsak cas se povecati. Konec leta 1939 je imela elektrarna dve francisovi turbini s 75 KS in 115 KS ter dizlov motor z 80 KS, generator 140 kVA, 5500 V in generator 100 kVA 400/231 V. Oba generatorja sia proizvajala vrtilni tok 50 period. Leta 1940 so turbini izboljsali in zamenjali generator z novim, tako da je ja­kost elektrame znesla 180 kW. 
Iz elektrame Kranj so bili napeljani vodi v mesto in vod visoke napetosti, ki so ga postavili leta 1934 po po­godbi s Kranjskimi dezelnimi elektrarnami. Po njem je tekel elektricni tok do transformatorske postaje 5000/ 
20.000V in prek nje po vodu do Rupe, kjer je bil naprav-Ijen spoj z daljnovodom Kranjskih dezelnih elektrarn Na-klo—Crnuce. S to povezavo je elektrarna bila sele prav izkorisna. Naenkrat se je njen potrosniski krog neznan­sko povecal, zato je tudi proizvodnja elektricne energije rasla. V petih letih (1935—1940) se je povecala stirikrat. Leta 1939 je mnozina kWh, ki jih je oddajala v omrezje Kranjskih dezelnih elektrarn, ze presegla za 62.770 kWh celotno proizvodnjo leta 1935. Skoraj trideset let je bila elektrarna navezana samo na potrosnike v Kranju, a tudi 
kWh  1934  1935  
proizvedeno prejetooddano  . .  . .  9.079  264.830 23.230  

porabljeno . razsvetljava pogon . . 
skupaj . . 
Elektrarno Mayr in drug so v zacetku leta 1938 kupile za 5,003.000 dinarjev Kranjske dezelne elektrame. Mayrjev solastnik je bil dr. France Semrov.3 
Sredi prvega desetletja nasega stoletja je nastala hi-droelektrarna ELEKTRARNA GOZDNEGA URADA DR. BORNA na Pristavi pri Krizah. Leta 1929 je dobil lastnik dovoljenje za postavitev lokomobile in novega generatorja z ucinkom 375 kVA. Leta 1935 je imela elektrarna ucinek 200 kW, imela je tri generatorje po 120 kVA, 300 kVA in 120 kVA, 3000 V, 50 period. Generatorje so poganjali dve mesta ni mogla v celoti prepresti s svojim omrezjem, saj se je leta 1927 Majdicu se zdelo vredno potegovati se za dovoljenje za elektrifikacijo predela okoli Rozenvenske cerkve in Kokrskega predmestja. Takrat se je Mayr ko­maj ubranil konkurence. Sele 1928 je segel z napeljavo elektricnega toka tudi zunaj mestnega jedra. Napeljal je omrezje na Klanec, Huje in Primskovo (dovoljenje za to napravo je dobil ze leta 1922) in obenem zaprosil za odo­britev nacrtov za elektrifikacijo Kokrskega predmestja. Pri tern omrezju je tudi ostalo. Mayrjevo razvodno in razde­lilno omrezje je imelo leta 1939 le 2 km daljnovodov in 12 km krajevnega omrezja in naslednje transformatorske postaje: eno 200 kVA 5230/5000 V, stiri po 325 kVA 5230/ 400/231 V in se dve po 135 kVA 5230/400/231 V. Omrezje je bilo v mestu do leta 1922 tako slabo, nesistematicno razpeljano in malomarno ter nestrokovno izvedeno, da je morala mestna oblast ultimativno zahtevati izboljsanje na­prav ali pa odklop potrosnikov. 
Sestava potrosnikov elektricne energije iz Mayrjeve elektrame do casa prvih uradnih Statistik ni mogoce do-gnati. Leta 1938 je elektrarna dala za javno razsvetljavo Kranja 34.225 kVh, za zasebno pa 165.634 kWh. Precej vec je dala za pogon motorjev, 245.379 kWh. Potrosnja na njenem maticnem obmocju je pocasi rasla. Qibanje pro-izvodnje in porabe kaze naslednja razpredelnica: 

1936  1937  1938  1939  1940  
49.950 1.860  58.120 2.830  686.181 64.490 112.780  890.109 136.310 327.600  1,063.217  

199.859 224.039 245.379 275.424 

353.664 443.238 499.463 
turbini po 160 KS in lokomobila s 480 KS. Elektrarna je sele leta 1927 segla z delom omrezja tudi na kranjsko obmocje. Takrat so napeljali dajnovod Pristava—Krize— Sebenje—Ziganja vas—Zadraga—Zgornje in Spodnje Dup-Ije in odcep od Sebenj v Senicno in na Golnik. Ob tern daljnovodu so postavili osem transformatorskih postaj za krajevna omrezja v Krizah, Sebenju, Senicnem, Zadragi, Ziganji vasi, Letencah, Goricah, Srednji vasi, Zalogu in Golniku. Elektrarna je dajala elektricni tok tudi za druge kraje (Trzic, Bistrico, Retnje, Breg, Pristavo). Leta 1939 je imela 15,6 km daljnovodov, 14 km krajevnega omrezja, sti­rinajst transformatorskih postaj po 490 kVA, 3000/380 V, sest postaj po 300 kVA, 3000/220 V, 50 period. Leta 1938 je elektrarna proizvedla 982.000 kWh, leta 1939 pa 1,021.030 kWh. Potrosnja se je od 524.390 kWh v letu 1935 zvisala do leta 1939 na 980,707 kWh.4 

ELEKTRARNO ZABRET & COMP, je postavil Josip Za­bret, tovarnar lanenega olja in firnezev v Britofu pri Kra­nju, leta 1923. Za gradbeno dovoljenje je prosil ze leta 1922. Dobil ga je naslednje leto hkrati s koncesijo za izrabo vodne sile, napravo elektrarne in prodajo elektricne energije; koncesija je veljala za dobo 50 let. Hidroelek­trarno je postavil na Kokri za 24,7 m dolgim in 3,5 m visokim jezom. Zajezena voda (maksimalna mnozina 3000 l/sek, minimalna 1000 l/sek s padcem 9,37 m) je gnala fiancisovo turbino 200 KS. Ta je poganjala generator 90 kVA, ki je dajal tok 380/220 V. Mozna je bila obreme­nitev 70 kW. Leta 1938 je imela elektrarna dve turbini po 112 KS in 61 KS ter dva generatorja po 90 kVA in 65 kVA, ki sta proizvajala vrtilni tok 400/231 V, 50 period. Ceprav je imel Zabret koncesijo za prodajanje elektricne energije in njeno prenasanje, je njegova hidroelektrarna dajala tok samo njegovemu industrijskemu obratu, naselju Britof, vse drugo proizvodnjo pa je oddajala v omrezje Kranjskih de­zelnih elektrarn, ki so napeljale tja svoje vode ze leta 1931. Zabretov industrijski obrat je imel 120 zarnic in pet elektricnih motorjev. Ob ustanovitvi so mislili, da bo elek­trarna napajala s tokom tudi naselji Orehovlje in Predoslje. Kranjskim dezelnim elektrarnam je prodajala naslednje mnozine kWh: 
1934 1935 1936 1937 1938 1939 134.778 80.778 92.590 73.615 18.948 96.946 
Leta 1938 je elektrarna ustvarila 184.236 kWh, leta 1939 pa 190.817 kWh. Njena vloga v proizvodnji elektricne ener­gije na kranjskem obmocju ter pri njegovi elektrifikaciji je bila majhna.5 
Se manjso vlogo v produkciji elektricnega toka je imela ELEKTRARNA FERDINANDA ClZMARJA, ameriskega Slo­venca v Cerkljah. Cizmar je dobil gradbeno dovoljenje leta 1922 oziroma 1924. Hidrocentralo je postavil leta 1924. Z jezu na potoku Reka je tekla voda po lesenih ceveh (250 l/sek.) na francisovo turbino. Njena moc je bila 125 KS. Gnala je generator 100 kVA, 380/220 V, 50 period. Maksimalna obremenitev je leta 1936 znesla 50 kVA. Takrat torej ni bila polno izkoriscena. Ze pri ob-ravnavi projekta za hidroelektrarno so strokovnjaki menili, da podjetnik ne more pricakovati rentabilnosti naprave in mu svetovali, naj si poisce industrijsko podjetje, najbolje v Kranju, ki bi mu odvzelo vsaj 100 KS. Podjetnik pa je ostal pri svojih nacrtih: postavil je hidroelektrarno in 30 kilometrov omrezja ter 7 transformatorskih postaj. Elektri­ficiral je del obcine Sencur in del obcine Cerklje, to je vasi: Cerklje, Dvorje, Brnik, Grad, Cesnjevek, Psenicno polico, Spodnji in Zgornji Brnik, Srednjo vas, Sencur, Ve­lesovo, Vosce. Na tern podrocju je leta 1932 gorelo 2600 zarnic in teklo 31 motorjev, ki so skupaj porabili 38.135 kWh, kar je preseglo vsa pricakovanja strokovnjakov. Leta 1938 je elektrarna ustvarila 64.520 kWh (od tega je bilo porabljenih 51.616 kWh), naslednje leto je proizvedla 
50.743kWh (porabljenih je bilo prav toliko kWh).6 
ELEKTRARNA FRANCA DOLENCA v Preddvoru je na­pajala z elektricnim tokom Preddvor, Novo vas, Turn, Tu-palice, Hotemaze in Gmajno. Imela je vodno turbino z 90 KS in dinamo za istosmerni tok jakosti 60 kW in na­petost 230 V. Imela je 6 km omrezja. Potrosnja je leta 1936 znesla 9153 kWh, dve leti kasneje se je kljub povecani proizvodnji (10.783 kWh) znizala na 3330 kWh. Leto 1.939 so odjemalci porabili vso produkcijo (11.700 kWh); za po­gon motorjev so porabili 7668 kWh.7 
Se veliko manjsih zmogljivosti kot Dolenceva elek­trarna je bila ELEKTRARNA JANEZA KOTNIKA, ki je na­stala v desetletju 1925—1935 na potoku Reka v Dvorjah. Imela je turbino 7 KS in generator 6,5 kVA. Proizvajala je istosmerni tok 220 V, s katerim je napajala le vas Dvorje. V letih 1938 in 1939 je ustvarila 1060 kWh in 587 kWh. Potrosnja se je gibala od 481 kWh leta 1936 do 587 kWh leta 1939. Vso energijo iz te elektrarne so porabljali za razsvetljavo.8 
Tudi ELEKTRARNA IVANA OFFNERJA, veleposestnika na Jezerskem, je imela samo krajevni znacaj. Hidroelek­trarno je Offner postavil leta 1931. Imela je turbino s 32 KS in generator 32 kVA, 380/220 V, 50 period. Iz elek­trarne je bilo napeljano samo pol kilometra omrezja. Leta 1938 je ustvarila 4684 kWh (od tega so porabili za razsvet­ljavo 2198 kWh, za pogon motorjev 1603 kWh). Naslednje leto je elektrarna ustvarila 5773 kWh (porabljeno pa je bilo samo 2675 kWh).9 
Omeniti moramo se dve elektrami, ki sta bili tako kot Bornova na Pristavi ob robu kranjskega obmocja. Prva je ELEKTRARNA SKOFJA LOKA IN OKOLICA D. D. 
Dovoljenje za njeno gradnjo je bilo izdano ze leta 1919. Leta 1922 so v »Skalcah« na Sori pri Guzljevi zagi sezi­dali betonski jez, s katerim so pridobili 220—250 KS. Po-zneje so pogonske sile povecali. Turbini s 170 KS so dodali dizlov motor z 230 KS in parni stroj s 700 KS, nazadnje pa so montirali se dve turbini. Leta 1939 so imele turbine skupaj s parnim strojem in motorjem moc 1163 KS pet generatorjev (dva so postavili po letu 1934) pa je imelo ucinek 935 kVA (leta 1934 le 750 kVA). Gene­rator s 180 kVA je bil v rezervi. Elektrarna je ze pred letom 1934 elektrificirala poleg Skofje Loke, Pustala, Stare Loke se Vester, Virlog, Birkelj, Trnje, Suho, Hosto, Trato, Stari dvor, Godesic, Ratece, Gorenjo vas, Frame, Grenc, Vir­mase, Sv. Duh, Dorfarje, Zabnico, Bitnje, Senico, po tern letu pa se Sutno, Pungart in se nekatere vasi v Selski dolini. Od leta 1934 do leta 1939, ko je imela 33 km dalj­novodov visoke napetosti in 45,5 km krajevnih omrezij ter transformatorskih postaj s skupnim ucinkom 1878 kW, je naprave podvojila. Gibanje produkcije in porabe njene elektricne energije je bilo naslednje: 
kWh  1932  1936  1937  1938  
proizvedeno  542.480  1,304.320  1,481.470  968.030  1,920.150  
prejeto  1,256.010  817.710  
oddano  11.660  11.100  
porabljeno  390.500  1,038.791  1,269.617  1,961.631  2,457.085  

Po letu 1929 se je elektrarna prek Bitenj povezala z Majdicevo elektramo, leta 1934 se je povezala s Hein­riherjevo elektrarno na Trati (ta pride leta 1938 v njeno posest), leta 1939 je pridobila elektrarno Kemperle v Ces­njicah in nazadnje se je povezala se z elektrarno v Rud­nem in elektrarno sodarske zadruge v Cesnjicah.10 
Druga elektrarna na robu kranjskega obmocja je bila ELEKTRARNA CESENJ v Tacnu, ki je obratovala ze leta 1908. Imela je vse svoje omrezje speljano na jug, v Ljub-Ijano, in je vso svojo produkcijo elektricne energije pro-dajala MESTNI ELEKTRARNI LJUBLJANA." Elektrarna Cesenj torej ni sodelovala pri elektrifikaciji kranjskega obmocja pa tudi omrezje Mestne elektrarne Ljubljana ni segalo prek Mednega in Gamelj.12 
Medtem ko sta graditev elektrarn in elektrifikacija, ki smo ju postavili na prvi tir, tekli z vlaganjem domacega privatnega kapitala in iz energetskih virov na domacih tleh, je prihajala elektrifikacija, ki jo stavljamo na drugi tir, iz elektrarn in drugih obmocij in z vlaganjem drzav­nega kapitala. Edini dejavnik na tern tiru so bile KRANJ­SKE DEZELNE ELEKTRARNE, ki so imele najprej samo izravnalno elektrarno na Zavrsnici (dograjena je bila 1915), nato pa so si z nakupom pridobile se druge elektrarne (Ziri, Zagradec, Mayr v Kranju, Kocevje in druge) ter se povezovale z zasebnimi, javnimi in industrijskimi elek­trarnami (Mestna elektrarna Ljubljana, KC drzavnega rud­nika Velenje, KC Trboveljske premogokopne druzbe, HC Fala, Crnomelj, KC Sentjanz na Dol., Peklenica, Ozalj in druge). V cetrt stoletja so se razvile v orjaski elektro­energetski sistem. Na koncu leta 1939 so imele elektrarne s skupnim ucinkom 3650 kVA, 990 km daljnovodov visoke napetosti, 1061 km krajevnih omrezij, 260 transformator­skih postaj s skupnim ucinkom 28.074 kVA, to se pravi, da so imele polovico vseh elektricnih naprav na danas­njem slovenskem ozemlju. Edino elektrarno na kranjskem obmocju so si pridobile z nakupom Mayrjeve elektrarne 
leta 1938. 
Kranjske dezelne elektrarne, podprte s podporami iz banovinskih proracunov, pri najemanju kreditov pa z zi­ranstvom banske uprave, so bile pri elektrifikaciji kranj­skega obmocja najekspanzivnejse, dasi so nanj prodrle razmeroma pozno. Elektricno energijo so na kranjskem obmocje dovajale s severa iz HC Zavrsnica in z juga iz KC drzavnega rudnika Velenje in drugih elektrarn. Zasle­dovale so pri tern tri smotre. Prvi, vedno zelo poudarjani, je bil: zagotoviti elektricno energijo slovenskemu pode­zelju in ga tako spodbuditi k boljsemu gospodarjenju. Zato so razpredale krajevna omrezja tudi po krajih, ki so bili za druge elektrarne skoraj nezanimivi. Drugi namen je bil pridobiti si velike potrosnike, industrijo in urbana naselja ter si tako zagotoviti ekspanzivno eksistenco. Zad­nji cilj pa je bil povezati kar najvecje stevilo elektrarn vseh vrst v enoten energetski sistem, kajti slovenske po­krajinske oblasti so zelele dobiti najpomembnejso vlogo pri proizvodnji in distribuciji elektricne energije, ker so se zavedale, »da more tisti, ki ima v svojih rokah vire elek­tricne energije, odlocilno vplivati na razvoj splosnega na­rodnega gospodarstva« in si zagotoviti tudi dokajsnjo neodvisnost narodnega gospodarstva. 
Kranjske dezelne elektrarne se prvo desetletje niso razsirjale, ostale so pri omrezju, razpletalo se je do Jese­nic, Bleda in Brezij, ki so ga postavile ze ob zgraditvi elektrarne Zavrsnica. Sele leta 1926 so dogradile daljno­vod iz Podnarta v Naklo in dalje do Kranja ter krajevna omrezja v Taboru, Britofu, Srednji vasi, Bistrici, Zejah, Strahinju, Naklem, Pivki in Gorenji Savi. Dovoljenje za te naprave so dobile ze leta 1924. Za elektrifikacijo Okro­

glega in Struzevega so prosile leta 1929; daljnovod za ti dve omrezji so pozneje podaljsale do Besnice. Leta 1930 so elektrificirale Dobro polje in Zalose in do konca tega leta so koncale tudi daljnovod za napetost 20.000 V od Naklega do Hotemaz, Bobovka in Kokrice in od njega odcepili krajevna omrezja za Rupo, Primskovo, Gorenje, Kokrico, Mlako, llovko, Bobovk, Srakovlje, Tatinec, Britof, Predoslje, Orehovlje, Suho, Mile, Visoko, Visevk in Hote-maze. Za potrebe teh omrezij so postavili sedem trans-formatorskih postaj. Naslednje leto so elektrificirale Hra­se ter zacele graditi daljnovod za napetost 20.000 V od Crnuc, Trzina do Komende, Most, Lahovc, Vodic in Hrastja ter ga leta 1932 podaljsale od Zaloga prek Cerkelj, Sen-curja in Visokega do Tupalic, kjer so ga zvezali z obsto­jecim daljnovodom iz Naklega. Z njim je bila prek veznih transformatorskih postaj Naklo in Crnuce, ki so ju gradili hkrati, ustvarjena povezava med HC ZavrSnico in KC Ve­lenje ter omogocena racionalnejsa izraba oben energet­skih virov. Od novega daljnovoda so odcepili stevilna krajevna omrezja, in to za obcine in kraje: Trzin, Depala vas, Loka, Menges, Moste, Suhadole, Podgorje, Kriz, Kap-Ija vas, Mlaka, Klanc, Nasovce (vasi Nasovce, Breg), La-hovce, Zalog, Vodice, Smlednik (vasi Smlednik, Valburga, Hrase, Zapoge, Torovo, Dornice, Trboje, Zerjavka, Mose, Dragojcana), Mavcice (vasi Mavcice, Prase, Breg, Pod-reca, Jama), Hrastje (vasi Hrastje, Prebacevo) in Voglje (vasi Voglje, Voklo, Ticar). Med Kranjem in Trzinom so Kranjske elektrarne zgradile 45 km daljnovodov visoke na­petosti, po vaseh pa 87 km krajevnih omrezij ter vetransformatorskih postaj. Stroski za te vode so znasali 6 milijonov dinarjev (od tega so 2 milijona prispevali inte­resentje). 
V letu 1936 so Kranjske dezelne elektrarne zgradile poleg starega nov 24 km dolg daljnovod od Zavrsnice do Naklega, kjer so tamkajsnjo transformatorsko postajo pre­uredili z 10.000 V na 20.000 V. Leto prej so dobile gradbeno dovoljenje za daljnovod Naklo—2iri. Takrat so elektrifici­rale vasi Breg, Jama, Prase, Podreca. Leta 1938 so elek­trificirale Adergas in Praprotno polico. 
Kranjske dezelne elektrarne so si prizadevale priklju­citi na svoje omrezje cimvec industrijskih podjetij. Tako so dajale tok Jugoceski, Tekstilindusu, Zabretu in dru­gim. 
Za elektrifikacijo Gorenjske (skupaj s prikljuäki Ijub-Ijanskih postaj, a brez investicij za elektrarne) so Kranj­ske dezelne elektrarne investirale do leta 1938 18,152.000 dinarjev, kar pomeni, da so zanjo vlozile dobro tretjino vseh svojih investicij. Mnogo so za elektrifikacijo prispe-vale tudi posamezne obcine in posamezniki.13 
Na tretji tir postavljamo elektrarne raznih industrijskih podjetij in posestnikov, ki so proizvajale elektricni tok le za potrebe svojih lastnikov: za razsvetljavo in pogon motorjev. 
Tudi na kranjskem obmocju je stevilo elektrarn, ki so proizvajale elektricni tok za potrebe svojih lastnikov, raslo. Leta 1925 je bilo namrec v kranjskem davcnem uradu le 5 elektrarn (leta 1927 sta bili le dve vecji od 150 KM),1,1 leta 1939 jih je bilo v kranjskem srezu ze 77 (od tega jih je 5 produciralo vec kot milijon kWh na leto.15 Vecina elektrarn te kategorije je nastala v desetletju 1925—1935. Le izjemoma so imele vec moci kot 50 KM. V veliki ve­cini so ustvarjale istosmerni elektricni tok. Tabela elek­trarn za leto 1939 nam pokaze, da je najvec teh elektrarn proizvajalo elektricni tok le za razsvetljavo. Predalec bi zasli, ce bi hoteli popisati vse elektrarne po vrsti. Zado­voljimo se s statisticnim prikazom za leto 1939. 
Posebej omenimo elektrarno Jugoceske v Kranju, ki je do leta 1929 dobivala vso elektricno energijo iz omrez­ja Kranjskih dezelnih elektrarn. Tistega leta pa so v to-varni postavili Skodov motor s 1150 KS, ki je poganjal generator, ker ji dezelne elektrarne niso mogle zagotav-Ijati dovolj energije za nemoten proizvodni proces. Jugo­ceska pa je se naprej ostala povezana z omrezjem Kranj­skih dezelnih elektrarn.16 Vecjo elektrarno je imela tudi tekstilna tovarna Jugobruna. Leta 1939 je imela turbo­generator s 1625 kVA.17 Med starejse industrijske elek­trarne moramo steti Pollakovo v Kranju, ki je bila postav-Ijena na Kokri leta 1918; njena moc je znasala 200 KM.18 Najstarejsa industrijska elektrarna, ki pa je kmalu dajala elektricni tok tudi zasebnikom, je bila postavljena v teks­tilni tovarni Alojza Krennerja v Skofji Loki.19 
Preden preidemo k nekaterim splosnim ugotovitvam in k zakljucnemu poglavju, naj omenimo se nekatere na­crte za elektrarne na kranjskem obmocju, ki niso bili uresniceni. Zlasti kranjski dezelni odbor, ki se je zelo zgodaj zavzel za elektrifikacijo dezele, je bil z nacrtova­njem elektrarn velikopotezen, hotec si pridobiti vodilno mesto v tej gospodarski panogi in zato izrabiti ugoden cas. Pripraviti je dal nacrte za HC Moste, HC Lancovo, HC Globoko, HC Smlednik, HC Tacen in se druge HC na Savi ter KC Verje pri Medvodah, porabil zanje velike denarje, a imel cas izpeljati samo nacrt za HC Zavrsnico. Prva svetovna vojna je prekinila njegova prizadevanja. Vekot desetletje po zgraditvi Zavr§nice slovenske oblasti 
PREGLED ELEKTRARN NA KRANJSKEM OBMOCJU, Kl SO LETA 1939 PROIZVAJALE ELEKTRlCNI TOK ZA LASTNO PORABO 
Elektrarna  lenlrala  Proizvedeno  Prejeto  Oddano  za  razsvetljavc  Porabljeno pogon  skupaj  
Ana  Indihar,  Rakovica  V  192  192  192  
Anton  Papier, Zgornja  Besnica  V  198  198  198  
Janez  Presar,  Cerklje  V  122  122  122  
Helena  Jenko,  Dvorje  V  156  156  156  
Franc  Groselj,  Grad  V  108  108  108  
Janez  Koprivnik,  Grad  V  72  72  72  
Franc Martinjak, Grad Drago Öeferin, Sangrad  V V  72 3.078  72 264  2.814  72 3.078  
Franc  Kepic, Zgornji  Brnik  V  72  72  72  
2upna nadarbina, Jezersko  V  1.569  1.269  300  1.569  
Venceslav  Grabnar,  Jezersko  V  570  438  132  570  
Ivan Hoja, Jezersko  V  793  745  48  793  
Ivan Muri, Jezersko Ursula Muri, Jezersko Josip Virnik, Jezersko Matija Senk, Jezersko Ivan Anko, Jezersko Jugoceska, Kranj  V V V V V p KDE  336 162 2.020 365 351 2,179.989  166.376  308  336 162 1.672 365 265 95.439  348 86 2,084.242 166.376  336 162 2.020 365 351 2,179.681 166.376  
Jugobruna, Kranj  P  5,333.700  158.733  3,743.659 725.530  4,627.922  
Standart, Kranj Adolf Prah, Kranj Ivana Sorli, Rupa  Majdic vp Majdip V  106.930 68.718 120  158.557 11.051  3.060 4.921 120  158.557 82.484 11.051 63.797  158.557 85.544 11.051 68.718 120  
Franc  Gorjanc,  Rupa  V  2.607  2.607  2.607  
Marija  Bremsak,  Podreca  V  80  80  80  
Franc  Aljancic,  Bistrica  V  66  66  66  
Anton Teran,  Bistrica  V  156  156  156  
Peter  Mandeljc,  Podtabor  V  60  60  60  
Ciril  Markelj,  Podtabor  V  66  66  66  
Josip Kern, Zgornja  Bela  V  87  87  87  
Peter Marki, Zgornja  Bela  V  54  54  54  
Josip Weiseisen, Zgornja Bela Franc Heinrihar, Zgornja Kokra Janez Stular, Zgornja Kokra Helena Povsnar, Kokra Jezersko dzoz, Kokra Franc Dolenc, Kokra Ivan Zabret, Bobovk  V V V V V V P  120 55 198 186 796 182 164.347  120 55 198 186 592 182 936  204 163.316 95  120 55 198 186 796 182 164.347  
Ivan  KoSiäa,  llovka  V  54  54  54  
Franc  Dolhar,  Predoslje  V  84  84  84  
Franc  Gasperlin, Predoslje  V  131  131  131  
Jernej  Boliinc,  Smlednik  V  75  75  75,  
Pavel  Porenta, Breg  V  120  120  120  
Josip Rozman, Valburga  V  80  80  80  
Franc Macek, Adergas  V  90  90  90  
Marija  Bakovnik,  Hotemaze  V  72  72  72  
Marija Kozelj,  Hotemaze  V  42  42  42  
Peter  Novak,  Prebavo  V  116  116  116  
Franc  Struznik,  Visoko  V  90  90  90  
Franska  Podjed,  Visoko  V  96  96  96  

niso kazale nikakrsnega zanimanja za velike nacrte nek­danjega kranjskega dezelnega odbora, ne kaksne nove iniciative na podrocju elektrifikacije. Bila je celo nevar­nost, da bodo se edino »drzavno« elektrarno spustile v roke privatnega kapitala. Sele v dvajsetih letih je bilo opaziti premik, ki je v naslednjih petnajstih letih pustil pozitivne rezultate v elektrifikaciji Slovenije, katerih del smo si ogledali tudi na tern mestu. Nacrti za nove HC, zlasti pa za HC Moste in HC Medvode so postajali zopet zanimivi v letih pred drugo svetovno vojno, ko je ob stalni rasti elektrifikacije in potrosnje elektricne energije vse bolj kazalo, da utegne lepega dne zmanjkovati elek­tricnega toka, zlasti ce bi se pojavile nove industrije. Kranjske dezelne elektrarne so imele pripravljene nacrte za obe HC, za HC Moste so si pridobile tudi koncesijo, za HC Medvode pa so koncale vodopravne obravnave.21 
Tudi kranjska mestna obcina je dalj casa mislila na lastno elektrarno. Ko je leta 1896 Tomo Pavslar sprozil vprasanje vodovoda in elektrifikacije Kranja in predlagal, naj bi obcina napravila pri svoji vodni crpalki na Savi turbino s 35 KM, ki bi 12 ur na dan gnala vodno crpalko, 12 ur pa generator, ki naj bi dajal elektricni tok za okrog 450 zarnic, je obcinski odbor izvolil vodovodni in elek­tricni odsek. Odsek je sicer izpeljal zgraditev vodovoda, glede elektrifikacije pa dolgo ni prisel prek pripravljalnih razgovorov. Sele septembra leta 1911 se je obcinska upra­va na predlog ing. Krivanca odlocila izkoristiti svojo vodno silo na Savi pri Majdicevem mlinu in zaprosila za dovo-Ijenje za postavitev vodne turbine. Toda ostalo je zopet samo pri nacrtih. Ko pa je dezelni odbor zacel razpravo 
o dezelni elektrarni, so v Kranju pohiteli z vodopravno obravnavo. Zaprosili so dezelni odbor za vecje posojilo. Ta ga jim je leta 1914 odklonil, ces da so njene vodne sile premajhne in da nima dovolj denarja. Predlagal je, hotel je seveda speljati vodo na svoj mlin, naj se mesto Kranj prikljuci na omrezje dezelne elektrarne, ki da bo v kratkem potegnila svoj daljnovod do Kranja. Stvar z mestno elektrarno je torej pädia v vodo. Leta 1923 je obcinska uprava prepustila svoje vodne sile na Savi, ce­nili so jih na okrog 40 KS, Majdicu.22 
Velike nacrte ob prelomu stoletja je imel tudi Kranjcan Tomo Pavslar mlajsi. Hotel je graditi HC na Savi pri Dru-lovki, a so bili njegovi nacrti zaradi nasprotovanja mestne obcine in Vinka Majdica zavrnjeni. Pavslar je nato nacrte veckrat spreminjal in dopolnjeval. Na Majdicevo pobudo sta se pojavila s konkurencnimi nacrti za gradnjo HC na Savi Josip Lenarcic z Vrhnike in Peter Majdic iz Celja. 
Po dolgih bojih je leta 1909 Pavslarju le uspelo dobiti koncesijo za izkoriscanje vodnih sil Save pri vasi Jama. Denarja ni imel, zato je iskal kredite pri Glavni posojilnici v Ljubljani, ki pa je kmalu propadla in z njo tudi uresni­citev Pavslarjevih nacrtov. Kljub temu pa je Pavslar ves cas krcevito branil svoje pravice na Savi, tudi potem, ko so zaceli graditi HC Zavrsnico.23 
Proces elektrifikacije kranjskega obmocja je tekel sko-raj petdeset let. Znacilno je zanj kakor tudi za druga slovenska podrocja, da so najprej elektrarne prav majhnih kapacitet dajale elektricni tok skoraj izkljucno za razsvet-Ijavo vecjih naselij, da so potem, nekako po letu 1920, zaradi rastocega interesa po elektricni energiji zacele siriti svoja omrezja, prikljucevati industrijska podjetja in obrtne delavnice, zacele vecati obstojece zmogljivosti, na­stajale pa so tudi nove javne elektrarne in stevilne male privatne elektrarnice, in da so se v tridesetih letih, ko je bila elektrifikacija v najvecjem razmahu, zacele elektrarne zaradi vzporednega delovanja in za kritje konic (pa tudi zaradi ze omenjene ambicije Kranjskih dezelnih elektrarn) medsebojno povezovati. Velika gospodarska kriza elektri­fikacije kranjskega obmocja ni resneje ogrozila. Ugodnej­se gospodarske razmere po njej pa so znale elektrarne takoj dobro izkoristiti. Elektrarne, ki so prodajale elektricni tok zasebnikom, so zaradi dragih napeljav nastajale v blizini potrosnikov, kjer so kmalu izrabile vse mozne vod­ne sile. Najlazja pot do povecanih kapacitet je bila po­stavitev plinskega motorja ali parnega stroja. Tako so povecale svoje zmogljivosti Majdiceva, Mayrjeva, Bornova elektrarna ter elektrarna Skofja Loka in okolica. 
Slovenija se je v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno z 265 kWh na prebivalca priblizala razvitejsim dr­zavam (npr. Danska 273, CSR 229, Francija 387 kWh na prebivalca);24 tedanji kranjski srez, ki je zajemal tudi pod-rocje danasnje trziske obcine, pa je leta 1939 ta nivo presegel, saj so na prebivalca pridobili letno nekaj vec kot 591 kWh.25 Kranjski okraj je takrat po stopnji elektri­fikacije spadal med najbolj razvite v banovini. Bil je prvi za mesti in radovlji§kem okrajem. Ljubljana, Maribor, Ce-Ije in Ptuj so bili okrog 100% elektrificirani, v radovljiskem okraju je zivelo 95,87% ljudi v elektrificiranih krajih, v kranjskem pa 89,30%, sledil je kamniski okraj s 84,13%, skofjeloski okraj pa je dosegel le 56,30 %.2<1 Najvec elek­tricne energije je porabilo mesto Kranj s svojo industrijo. Leta 1936 je mesto porabilo pri 1378 konsumentih 397.000 kWh in se tako, ceprav ni vsteta poraba toka v industrijskih podjetjih, uvrstilo med najvecje porabnike elektricne ener­gije v banovini. Mnogo kWh pa je porabila industrija, tako sta jih Jugoceska in Jugobruna, ki sta bili po porabi elek­tricne energije na desetem in enajstem mestu v banovini, leta 1939 porabili skoraj 7 milijonov.27 Navedimo bolj za ilustracijo kot zato, da bi navedli natancno stevilo, da se je v letih 1938 in 1939 v industriji na kranjskem pod­rocju vrtelo vec kot 1316 elektricnih motorjev z vec kot 71.986KS.28 Za pogon elektricnih motorjev na podrocju kranjskega sreza je bilo porabljenih leta 1939 13,074.388 kWh, pri tern pa niso vstete kWh, ki so bile za ta namen porabljene iz omrezja Kranjskih dezelnih elektrarn. 
Elektrifikacija vasi se po izkusnjah tudi na kranjskem obmocju ni mogla samostojno razvijati; morala je zaradi relativno slabe izrabe iskati oporisca v elektrifikaciji mest in industrije. Za omrezja so bili potrebni veliki denarji, ki pa se niso rentirali niti toliko, kot se je denar v hra­nilnicah. Zato je jasno, zakaj so imele elektrarne razme­roma malo omrezja, a se ta, ki so jih imele, so najraje potegnile do velikih porabnikov. Kadar pa so jih postav-Ijale do vasi, so morali tamkajsnji interesenti prispevati z ozirom na krajevne gospodarske razmere nekako 49 % vseh potrebnih sredstev. Pri sofinanciranju naprav so se na Gorenjskem razvile tri poglavitne oblike. Prispevek je placala obcina iz izrednega obcinskega proracuna in po­tem pobirala deleze pri davkoplacevalcih s posebno elek­trifikacijsko doklado ali s posebno doklado na porabljeni tok. Vcasih so obcine najemale tudi kredite, ki so jih amortizirale na omenjeni nacin. Drugi nacin sofinancira­nja je bil naslednji: na kakem podrocju so se interesenti zbrali v elektrifikacijski zadrugi, ki je zbirala in razde-Ijevala prispevke, potem pa tudi skrbela za naprave in prodajo toka. Takih zadrug je bilo na kranjskem obmocju vec, tako so okoli leta 1935 delovale v Britofu, Dolenji vasi, Hrasah, Kokrici, Okroglem, Lahovcah, Primskovem, Sebenju, Skarucni, Smledniku, Spodnji Besnici, Strahinju, Struzevem, Trbojah, Visokem, Visevku in Zgornji Besnici. Razen sebenjske zadruge, ki je dobivala elektricni tok iz Bornove elektrarne, so vse druge bile navezane na omrez­je Kranjskih dezelnih elektrarn. Tretji nacin sofinanciranja krajevnih omrezij pa je bil ta, da je elektrarna na svoje stroske dogradila omrezje, ob prikljucitvi pa je vsak in-teresent placal vnaprej dogovorjeni znesek, ki se je ravnal po stevilu prikljucnih mest (za zarnico ali vticno dozo od 150—100—60 ali se manj dinarjev, za 1 KM elektricnega motorja 250—150 ali se manj dinarjev). Potrebe gorenj­skega podezelja po elektricni energiji so bile minimalne. Racunalo se je, da so zarnice gorele najvec 300 ur na 
leto, motorji pa so tekli najvec 25 ur na leto. Vse to je seveda navajalo elektrarne k skrajni varcnosti pri gradnji instalacij in pri obratovanju. Kmetu je zadoscal za vsa dela motor z jakostjo 3,5 KM. Kmee strojne zadruge, ki so skrbele za nabavo in obratovanje kmetijskih strojev, so nabavljale prevozne motorje z jakostjo okrog 7,5 KM. Elektricne motorje so kmetje rabili za pogon mlatilnic, rezalnic in zag.29 ce bi smeli razsiriti poprecje elektricnih zarnic in motorjev na kmeckega prebivalca, ki ga moremo izracunati za podrocje Cizmarjeve elektrarne, na vse kranjsko podezelsko podrocje, potem sta prisli na prebi­valca skoraj dve zarnici in 1 motor na 17,6 prebivalcev.30 
Tarife za 1 kWh so bile razmeroma visoke, zlasti iz elektrarn malih kapacitet. Na Gorenjskem so bile z mali-mi izjemami naslednje: 
1 kWh za zasebno razsvetljavo 3,25 din, 
za javno razsvetljavo 1,625 din, 
za pogon motorjev za prvih 30 kWh 2 din, 
za nadaljnjih 70 kWh 1,75 din, 
za nadaljnjih 100kWh 1,40 din, 
za vse nadaljnje kWh 1 din. 
Pavsalno se je placevalo od prikljucene vrednosti (Maj­dic 10—100 W 3,15—72 din mesecno, KDE 10—75 W 3,75 do 14 din mesecno); pri pavsalu za kmecke motorje se je racunalo letno 31 din od 1 ha obdelovalne zemlje.30a 
Ceno za 1 kWh pa so mocno zvisale razne trosarine. Leta 1932 so uvedli trosarino, ki je znasala 0,75 din za 1 kWh, porabljeno za razsvetljavo, in 0,10 din za 1 kWh, porabljeno za pogon. Poleg te pa je bilo treba placati se banovinsko in ponekod se obcinsko trosarino. Prav cene in pa trosarine so bile nedvomno velik jez za vecanje porabe.31 
Pri investicijah za graditev javnih elektricnih central in njihovega omrezja je sodeloval le domaci kapital, drzavni in privatni; tuji kapital je bil udelezen samo pri gradnji industrijskih elektrarn (Jugoceska, Jugobruna). Potrebne so bile razmeroma precejsnje investicije. Domaci kapital se zato ni mogel kosati z veliko elektrarno v Fali, ki jo je postavil svicarski kapital. Zaradi velikih vlaganj se tudi pri elektrarnah pojavijo delniske druzbe, tako sta bili na pri­mer elektrarna Mayr (Mayr in Semrov) in elektrarna Skofja Loka in okolica d. d. (Heinriharji, Dolenc in Hafner) last delnigkih druzb. Razpolagamo samo z nekaj podatki o vrednosti investicij in ze ti so dovolj zgovorni: 
Vrednost investicij v dinarjih3: 
v elektriCni ,, „„„i „ Skupaj 
 v omrei'u 
central!

Skofja Loka 1939 . . . 1,700.000 1,500.000 3,200.000 Mayr 1938 5,003.000 Cizmar 1936 577.000 658.000 1,235.000 KDE (za Gorenjsko) 1938 18,152.000 18,152.000 Born, Pristava 1939 . . . 8,000.000 1,600.000 9,600.000 
Vrednost investicij pa se je z novimi vlaganji stalno visala. Tako je bila npr. zacetna glavnica skofjeloske elek­trarne 750.000 din, leta 1928 pa ze 1,250.000 din.33 A to so 
OPOMBE 
Kratice: 

AS = Arhiv Slovenije, Ljubljana 
BAN = Banska uprava Dravske banovine TOI = Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ETV = Elektrotehniski vestnik, glasilo zdruzenja elektrotehniskih 
obrti za Dravsko banovino v Ljubljani KDE = Kranjske dezelne elektrarne EC = Elektricne centrale 
1 Slavko Zajec, Razvoj preskrbe z elektricno energijo, ETV 1939, st. 5, str. 112 — Jugoslovanska enciklopedija, knjiga 3, Zagreb 1958, str. 223. 
2 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1927, spis 3544 — fasc. EC 1928, spisi 1930, 5802, 6004, 6309, 6785, 7807, 8590 — fasc. KDE, ma-pa II, spisa 17, 772, mapi Statistika elektriih central 1936, 1938, 1939 — fasc. EC 1929—1930, mapa 1929, spis 4753 — fasc. EC 1931—1934, mapa 1931, spis 727, mapa 1932, spis 3144 — fasc. EC 1935—1938, mapa 1937, spis 2582, 5026, 7899, 8280, mapa 1938, spis 1167, mapa 1936, spis 675 — fasc. EC 1939—1945, mapa 1939, spisa 6174, 7496, mapa 1940, spisi 2223, 3143, 6331, 7789, 7790 — TOI, fasc. 165/2 Seznam jndustrijskih podjetij — fasc. 309/2 — Josip 2ontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 330, 333, 365, 341 — Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 650 — 
A.J. Kuhar, Elektrifikacija dezele, ETV 1933, st. 7-9, str. 125, 137 — Proizvodnja in poraba elektricne energije v Dravski bano­vini leta 1934, ETV 1935, §t. 7, str. 133 — Proizvodnja in poraba elektricne energije v dravski banovini v 1936, ETV 1937, §t. 7, str. 138 — Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije dravske banovine, ETV 1939, st. 7-8, Str. 147, 149, 161, 162. 
3 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1925, mapa XI-1 Spisek elektrarn na motorni in parni pogon — fasc. EC 1927, mapa XI-2, spis 7841 — fasc. EC 1928, spis 5924 — fasc. EC 1929—1930, mapa 1929, spis 3067 — fasc. EC 1931—1934, mapa XI-2 — TOI, fasc. 309/2, 309/5, 312/1 — BAN V/XI, fasc. KDE, mapi Statistika EC 1936, 1938, 1939, spisi 17, 170, 372, 6276, mapi Pogodbe o oddaji elektridnega toka, Porola odseka V/19 — J. 2ontar, Zgodovi­
le investicije za manjse elektrarne; za vecje, kot naj bi bile HC Moste (z ucinkom 6,000 kW) in HC Medvode (z ucinkom 6,500 kW), pa se je racunalo, da bi bile potrebne investicije 35 milijonov dinarjev za prvo in 12 milijonov dinarjev za drugo.34 
Zgodnja in tako intenzivna elektrifikacija kranjskega obmocja je v mnogocem vplivala na socialne, zdravstvene, kulturne in gospodarske razmere. Bila je tudi vazna osno­va za nadaljnjo gospodarsko napredovanje. Tudi z njo si je obmocje pridobilo prednost, ki jo je mogoce se v da­nasnjem casu razlocno videti. 
na... str. 350, 355, 361, 370 — L. Levstik, Razvoj... str. 162 — A J. Kuhar, Elektrifikacija... str. 137. 
4 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1927, mapa XI-2, spis 3266 — fasc. EC 1929—1930, mapa 1929, spis 44 — fasc. EC 1931—1934, mapa XI-2, spis 3660 — TOI, fasc. 309/2, popisnice za leta 1935, 1936, 1937, 1939 — BAN V/XI, fasc. KDE, mapi Statistika EC 1936, 1938, 1939 — A. J. Kuhar, Elektrifikacija... str. 153 — L. Levstik, Razvoj... str. 171. 
5 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1918—1924, mapa 1923, spis 2877 

— fasc. KDE, spisi 17, 772, 6276, mapa Poslovna porofiila od­seka V/19, Statistika EC 1936, 1938, 1939 — TOI fasc. 165/2, mapa Seznam industrijskih podjetij v Dravski banovini — fasc. 309/13 — L. Levstik, Razvoj... str. 156. 
6 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1924—1925, mapa XI-1, spis 1937, mapa XI-2, spis 8658 — fasc. KDE, mapi Statistika EC 1936, 1938, 1939 — TOI, fasc. 241/1 — A. J. Kuhar, Elektrifikacija... str. 131 — L. Levstik, Razvoj... str. 158. 
7 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1926, spis 6688 — fasc. KDE, mapi Statistika EC 1936, 1938, 1939 — A. J. Kuhar, Elektrifikaci­ja.. . str. 170 — L. Levstik, Razvoj... str. 145. 
8 AS, BAN V/XI, fasc. KDE, mapi Statistika EC 1936, 1938, 1939 — L. Levstik, Razvoj... str. 158. 9 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1931—1934, mapa XI-2, spis 3138 
—
 fasc. KDE, mapi Statistika EC 1936, 1938, 1939 — L. Levstik, Razvoj... str. 161. 

10 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1918—1924, mapa 1922, spis 2421 


—
 fasc. EC 1929—1930, mapa 1929, spis 351 — fasc. EC 1931 do 1934, mapa XI-2, spis 2735, mapa XI-2 1934, spisa 2675, 2787 — fasc. KDE, mapi Statistika EC 1936, 1938, 1939 — TOI, fasc. 309/2, popisnice za 1934, 1937, 1939 — Proizvodnja elektricne energije v Dravski banovini v letu 1938, ETV 1939, §t. 1, str. 19 

—
 A. J. Kuhar, Elektrifikacija... str. 151, 152 — L. Levstik, Raz­


voj... str. 149, 177. 
11 AS, TOI, fasc. 309/2, popisnice za 1932, 1935, 1937. 
12 AS, TOI, fasc. 309/7, popisnica 1938. 

13 AS, BAN V/XI, fasc. EC 1929—1930, mapa Daljnovodi KDE, spisi 1320. 3428, 3958, 6790 — fasc. EC 1931—1934, mapa XI-2 1932, spisi 1504, 3144, 3145, mapa XI-2 1933, spisa 405, 5298 
—
 fasc. EC 1935—1938, mapa 1935, spis 3942 — fasc. EC 1939 do 1945, mapa 1940, spis 5622, mapa 1941, spis 366 — fasc. KDE. spisi 17, 170, 372, 772, 6276 — Franc Rueh, Elektrifikacija drav­ske banovine, Spominski zbornik... str. 432, 435, 437, 442 — 

L.
Levstik, Razvoj... str. 147, 163, 164 — Elektrifikacija Dravske banovine (porocilo Fr. Rueha), ETV 1935, st. 1, str. 2 — Peter Falatov, Soske elektrarne in Primorska, Goriska srecanja, III., st. 15-16, str. 43. 


14 Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije, uredil 
Fran Windischer, Ljubljana, str. 48, 60. 15 AS, BAN V/XI, fasc. KDE, mapa Statistika EC 1939. 16 AS, TOI, fasc. 165/2, mapa Seznam industrijskih podjetij 
1936 — BAN V/XI, fasc. KDE, spis 6276 — A. J. Kuhar, Elektri­
fikacija... str. 137 — L. Levstik, Razvoj... str. 149. 17 AS, TOI, fasc. 309/4, popisnica 1939. 18 J. Zontar, Zgodovina ... str. 367. " Jugoslovanska enciklopedija, knjiga 3, Zagreb 1958, str. 
223 — S. Zajec, Razvoj preskrbe ... str. 112. 20 AS, BAN V/XI, fasc. KDE, mapa Statistika EC 1939. 21 AS, BAN V/XI, fasc. KDE, spisa 17, 772 — Fr. Rueh, Elek­
trifikacija ... Spominski zbornik ... str. 432, 437 — Milan Vidmar, Osnovni elektrifikacijski problemi Jugoslavije, Elektrotehniski zbornik, izdala uprava ETV, Ljubljana 1946, str. 11, 12 — Elektri­fikacija v programu javnih del Dravske banovine, ETV 1937, st. 4, str. 77, 78, st. 5, str. 84 — Elektrifikacija Kraljevine Jugoslavije v obsegu javnih del, ETV 1937, st. 9, str. 164. 
22 J. Zontar, Zgodovina... str. 341, 350, 357, 365. 23 J. Zontar, Zgodovina... str. 355 — Klerikalci in Glavna, Slovenski narod XLVI, st. 292, str. 1, 2. 24 L. Levstik, Razvoj... str. 150. 
25 V elektrarnah na kranjskem obmocju je bilo leta 1939 proizvedeno vec kot 19,5 milijona kWh, porabljeno pa nad 15,3 milijona kWh, pri tern pa niso vstete kWh, ki so nanj prihajale po omrezju KDE. 
26 L. Levstik, Razvoj... str. 151. 27 Proizvodnja elektrie energije v letu 1936, ETV 1937, st. 1, str. 18, st. 3, str. 56, st. 7, str. 138. 
28 Stevilo motorjev in KS je hudo nepopolno, dobljeno pa je na osnovi popisnic industrije in obrti za leti 1938 in 1939, TOI, fasc. 309/2, 309/3, 309/4, 309/5, 309/6, 309/7, 309/8, 309/10, 309/11, 309/13. 
29 Ozbald Gross, Elektrifikacija gorenjske vasi, ETV 1939, st. 10, str. 226, 228, 230, 238 — A. J. Kuhar, Razvoj... str. 123 do 155. 
30 AS, TOI, fasc. 241/1. 
30a O. Gross, Elektrifikacija ... str. 235 — Cene elektricnega toka za leto 1936 glej: AS, BAN V/XI, fasc. KDE, mapa Statistika EC 1936, 1938 — L. Levstik, Razvoj . .. str. 149, 152, 156, 158, 161, 162, 163, 164, 170, 171, 177. 
31 A. J. Kuhar, Elektrifikacija... str. 123 — L. Levstik, Raz­voj... str. 152. 32 AS, TOI, fasc. 309/2 (popisnica EC Skofja Loka in okolica 
d. d.) — BAN V/XI, fasc. KDE, spis 170 (Mayr) — TOI, fasc. 241/1 (Cizmar) — BAN V/XI, fasc. KDE, mapa Porola odseka V/19 (KDE) — TOI, fasc. 309/2 (Born). 
33 Fran Windischer, Prispevki h gospodarski statistiki Slo­venije, Ljubljana, str. 68. 34 Elektrifikacija Kraljevine Jugoslavije v obsegu javnih del, ETV 1937, st. 9, str. 164. 

KAZALO 
SLAVKO ZALOKAR  Uvodna beseda  7  
IVAN KRI2NAR  Kranjske partizanske enote v letu  
1941  9  
MARIJA OBLAK-CARNI  Okrozje Kranj v NOB. Rekonstruk­ 
cija in kratek pregled dejavnosti  
OK KPS in 0 0 OF  24  
ANA BENEDETIC  Partizanske tehnike in tiskarne  
na Gorenjskem  32  
FRANC BENEDIK  Partizanska saniteta na Gorenj­ 
skem  42  
FRANC PUHAR  Spomini na osvoboditev Kranja  56  
PAVLE ZUPANClC  Kranjska komuna od leta 1960 do  
1970  64  
IVAN REPINC  Pravosodje v kranjski obcini po  
osvoboditvi  75  
MARIJAN ROPRET  O razvoju kranjskega gospodar­ 
stva v letih 1959 do 1960 .. .  92  
ANA KRAKER  Razvoj zdravstvene sluzbe na Go­ 
renjskem v zadnjih desetih letih  104  
STANKO SlMENC  Kranj in slovenska beseda. Lite- 
rarnozgodovinska kronika skozi  
stoletja  121  
DUSAN BAVDEK  Razvoj solstva v letih 1960—1970  
v obcini Kranj  136  
Kulturna dejavnost v obcini Kranj  
po osvoboditvi  154  
STEFAN OSlNA  Sport v povojnem obdobju . .  171  
ANDREJ VALIC  Arheoloske najdbe v Kranju in  
okolici od leta 1960 do 1970 . .  185  
MAJDA 20NTAR  Gradovi na obmocju Kranja . .  192  
EMILIJAN CEVC  Poznogotski kip sv. Ane Samo­ 
tretje iz okolice Kranja ... .  199  
KSENIJA ROZMAN  Freske 16. stoletja v Kranju in  
okolici  207  

ANKA NOVAK 
CENE AVGUSTIN 
STANE BERNIK 
IVAN SEDEJ 
PETER FISTER 
MAJDA FISTER 
JOZE 20NTAR 
FRANCE OSTANEK FRANCE BERNIK 
BORIS PATERNU VASILIJ MELIK JOSIP 20NTAR 
OLGA JANSA 
FRANCE KRESAL 
CRTOMIR ZOREC 
JANEZ KOS O starejsi zgodovini plansarstva med dolino Trziske Bistrice in do-lino Kokre 223 
Oris razvoja mescanske arhitektu-re v Kranju od srednjega veka do zacetka 20. stoletja 227 
Oris sodobne akhitekture v Kra­nju 245 
Ljudske prvine v arhitekturi mesta Kranja 262 (Teoreticna skica) 
Naselbinske oblike od Jezerskega do Bitenj 268 
Socialna struktura Sencurja v 19. in 20. stoletju in njen odraz v ma-terialni kulturi 288 
Kranj in njegova sirsa okolica v prvi polovici 19. stoletja. Prispe­vek h gospodarski in druzbeni zgodovini 298 
O ustanavljanju glavne sole v Kranju v letih 1786 do 1789 . . 315 
Simon Jenko in gorenjska pokra­jina 321 
Jenkova filozofska lirika .. . 324 
Volitve v Kranju 1861—1929 . . 355 
Pomembni kranjski zdravniki pre­teklosti 343 
Zgodovina gimnazije v Kranju . . 349 
Tekstilno delavstvo v Kranju med obema vojnama 362 
Prispevek k zgodovini tekstilnega solstva v Kranju 372 
Elektrifikacija kranjskega obmocja (1892—1940) 379 UredniSki odbor, redakcija prispevkov 

FRANC PUHAR CENE AVGUSTIN 
FRANCE JAMNIK JANEZ SUSNIK JOZE ZONTAR ML. 
PAVLE ZUPANClC 
Jezikovni lektor 
STANKO SlMENC 
Prevodi v anglescino 
ALJOÖA PALOVÖNIK 
Prevodi v nemscino 
LADO PRAH 
Graficna oprema, tehnicni urednik PETER FISTER, DIPL. IN2. ARH. 
Naklada 1500 izvodov Tiskala tiskarna »Toneta Tomäica« v Ljubljani