ISSN 0351-6407 Pretežno 035 6400 imi Murska Sobota, 5. april 2001, leto LIH, št. 14, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča »Cerkev ni padla z nebes, njeno poslanstvo ni samo, da bi duše spravljala v nebesa ali da bi bila podaljšana roka pogrebnih zavodov, pač pa je zato, da pomaga živemu človeku.« str. 8 1 A Veletrgovina Potrošnik vam je na SEJMU MEGRA od 10. 04. do 14. 04. 2001 d. d., Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota ' Pričakujemo vas tudi t na sejmišču v Gornji Radgoni. I Kultura bivanja Ali kako zgradimo hišo in iz hiše naredimo dom Konoplja pod neonskimi lučmi - osumljenca uživalca in gojitelja v Gornji Radgoni pripravila ugoden nakup: ■ raznih gradbenih materialov ■ hidroizolacijskih materialov ■termoizolacijskih materialov ■ kopalniške opreme ' brusilnih materialov ' različnih kritin - fasad ' Peči oz. grelnih teles ■ Premaznih sredstev za les ■ In drugega ... . Po sejemskih cenah. Blago, ki je v prodaji po s®1® ® ih cenah, lahko kupite v vseh maloprodajni Veletrgovine Potrošnik 7 oradbeno-tehničnim g iz česar sreča raste Celjski sejem, 1O.-13. april 2001 24.sejem SfT. OTROKA in družino str. 20 - 30 d«7 ^et v spremstvu staršev imajo brezplačen vstop. Je j n izobraževanja Celjski sejem,!0.-13,april 2001 Ustvarjalnost, inovativnost - nova kakovost Kriminalisti UKP in PU so že dalj časa ugotavljali, da uživalci prepovedane droge (konoplje) le-to tudi sami gojijo. NAROČNIK------------------ 2 AKTUALNO OKOLI NAS 5. april 2001 rm Beograjsko pismo Sloba kot jetnik iz celice Hayat Slobodan Miloševič je od prvoaprilske nedelje v centralnem beograjskem zaporu - Zakaj je glavni junak predstave srbski premier Zoran Dindič? H nedeljo dopoldne je kazal velemestni Beograd, tudi v svojem središču, kjer so si ljudje ob vsaki uri dobesedno napoti, nenavadno ppdobo. Med sprehodom okoli stavbe jugoslovanske skupščine sem naletel na štiri ostarele in utrujene sprehajalce. Beograjčani so namreč polnih 36 ur spremljali tako imenovano aretacijo nekdanjega srbskega vodje in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, v katero se je vključil jugoslovanski predsednik Vojislav Ko-štunica šele proti koncu, da bi po lastni izjavi preprečil nepotrebno prelivanje krvi, ki se je napovedovalo na začetku dolgega jugoslovanskega oziroma srbskega konca tedna, ko je v petek zvečer na Dedinje zapeljalo osem policijskih džipov, v njih pa so bili uradno le policisti, ki naj bi zamenjali Miloše-vičevo stražo. Dve noči na Dedinju pa sta v bistvu razkrili pred očmi svetovne javnosti glavne slabosti Milo-ševičeve politike, predvsem pa politike njegovih naslednikov, ki se v pol leta, odkar so na volitvah porazili Miloševiča in njegove, niti niso resneje poskušali soočiti z resnico, da namreč Slobodan Miloševič in njegovi niso le največji krivci za korupcijo, zaradi katere so ga (jih) priprli, temveč za krvavi razpad nekdanje jugoslovanske države, ki je za sabo pustila pol milijona mrtvih, približno toliko pohabljenih, štirikrat več razseljenih, petkrat več na smrt sprtih ljudi... Prav gotovo dedinjska predstava, ki je bila po ugotovitvah televizijske hiše Brače Karič zunaj Srbije prek satelita najbolj gledana v naši republiki, ne bi potekala tako nerodno, tragikomično, če v srbskem javnem mnenju ne bi prevladovalo prepričanje, da Srbija ni bila neposredno vmešana v vojne na nekdanjem ozemlju SFRJ, torej da navadni smrtniki, razen da so v določenem trenutku na volitvah glasovali za Miloševiča, niso bili neposredno vpleteni v vojne. Jugoslovanski predsednik Koštunica je šele drugi dan po koncu de-dinjskega cirkusa ustanovil po sebno komisijo za resnico, ki naj bi seznanjala ljudi z vsem, kar se je v resnici dogajalo po 23. septembru 1987, ko se je začel na razvpiti 8. seji srbskega »cekaja« bliskoviti vzpon Slobodana Miloševiča, a to je že druga zgodba. Če se poskušamo iz nemirnih, umazanih političnih vod prebiti na področje prava, ki ima od nedelje zjutraj posel s »primerom Miloševič«, je treba zapisati, da je neposredni krivec za Slobov pripor njegov glavni razbijalec nekdanje Avtonomne pokrajine Vojvodine Mihajl Kertes, »največji Srb med vojvodinskimi Madžari«, kot se je sam predstavljal ob*kon-cu osemdesetih let, med tako imenovano jogurtno revolucijo. Kertes je bil do zadnjih političnih sprememb direktor jugoslovanske carinske uprave, na tem položaju je delil denar, avtomobile in drugo ukradeno blago »šakom i kapom«, kot pravijo Srbi, svojega vodjo pa je »potunkal« z izjavo, da je med letoma 1994 in 2000 (do 5. oktobra) njemu, finančnemu ministru Zebiču in podpredsedniku jugoslovanske vlade Čainoviču ukazal, da 200 milijonov nemških mark in 1,8 milijarde dinarjev preusmerijo 'pamesto v državni proračun v druge dejavnosti. Kakšne, pa je pravzaprav v pritožbi na odreditev pripora pojasnil sam Slobodan Miloševič, ko je zapisal, da so bili srbski oziroma jugoslovanski izdatki za orožje, strelivo in druge potrebe nekdanje Srbske republike Krajine in Republike srbske državna skrivnost. Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte, ki se že nekaj časa muči, kako razširiti obtožnico zoper Miloševiča na zločine v BiH in na Hrvaškem, si boljšega darila zares ni mogla zamisliti; a to je za zdaj že nadaljevanje dedinjske zgodbe, ki ji v tem trenutku ni mogoče napovedati pravega konca. Dejstvo je, da se je v okolici Zapleti med Kitajsko in ZDA Prva resna mednarodna preizkušnja za Georga Busha N ova ameriška administracija pod vodstvom predsednika Georga Busha mlajšega ima od vsega začetka težave z vojaškimi letali, ki jim padajo kot hruške od Škotske do Japonske in vmes. Za vsako najmanjšo okvaro je seveda kriv Bill Clinton, ki kot skrivač pred vojno v Vietnamu za republikance ni bil nikoli primeren za vrhovnega poveljnika, zato jim zdrava strankarska pamet pravi, da je med zvito »peša-dijsko žlico« in Clintonom enačaj. Debate po ameriških televizijskih kanalih kažejo, da so repu- vile Mir, v Užički 11, med 33-ur-nim obleganjem Miloševičeve rezidence tudi streljalo in da je v paniki streljala proti glavnemu pogajalcu za predajo Slobodana Miloševiča 36-letna Miloševičeva hči Marija, predvsem pa, da so med preiskavo, ki je stekla po Miloševičevem odhodu v pripor, v njegovi rezidenci našli velike količine orožja, streliva in tudi dva transporterja. Sledi kazenska prijava zaradi nezakonitega la-stnoštva orožja, militarizacije Miloševičeve stranke, ki je po njegovi aretaciji začela razpadati, morda celo za poskus oborožene vstaje. A vse to je kaplja v morje za grehe, ki jih je v resnici storil Miloševičev režim. Vprašanje je tudi, ali bi do dedinjskih dogodkov sploh prišlo brez groženj ameriškega kongresa, ki je po 31. marcu napovedoval ukinitev pomoči Beogradu, če se Miloševič ne bo znašel v zaporu. To pa je bila hkrati priložnost, da srbski premier Zoran Dindič, ki je Zahodu neprimerljivo bolj naklonjen kot jugoslovanski predsednik Koštunica, pridobi moč in še bolj osami Miloševičevega naslednika, ki tako rekoč poveljuje samo še vojski. Ta tudi ni odstranil Miloševičevega načelnika generalštaba, generalpolkovnika Nebojšo Pavkoviča, poveljnika etničnega čiščenja Kosova, kot pravijo v Natu, zato analitiki zadnje dogodke primerjajo z dogajanji z uvodoma omenjeno 8. sejo srbskega »cekaja«, le da sedaj nastopa v tedanji vlogi Slobodana Miloševiča Zoran Dindič. Bitka za oblast se v Beogradu nadaljuje, tako kot se bo razpletala Miloševičeva zgodba. Je pa postal od nedelje veliki Sloba navadni jetnik v osrednji beograjski jetnišnici, v celici, ki so jo poimenovali po hotelu Hayat, v primerjavi z drugimi pa je v njej postavljena le kabina za prho - in nič več. Tak je šele začetek pranja najbolj umazanega perila 13-letne vladavine Slobodana Miloševiča - pravzaprav začetek uvoda v katarzo srbskega ljudstva. Peter Potočnik, dopisnik iz Beograda ■ VESTKIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjelje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Batažic-Peček. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslev uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60. 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Ura-j dni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW Javna tribuna socialdemokratov Pukšič premagal pomurske poslance 0 telefoniji in Pomurju a javni tribuni, ki jo je pripravila v petek v soboški galeriji Pomur ska regija SDS, sta govorila gosta Janez Janša, predsednik SDS, in Mirko Zamernik, poslanec iz vrst SDS, in predvsem odgovarjala na vprašanja o gospodarski situaciji v Pomurju in vračilu vložkov v telefonijo. Kar se tiče aktualne teme o telefoniji, sta gosta povedala, da je minister Gantar končno uvidel, da bo prej ali slej zaradi raznih gibanj za povračilo stroškov, vloženih v telefonijo, treba sprejeti neki zakon. Toda več kot tega, da se bo ta zakon sprejel šele po Zakonu o telekomunikacijah, očitno tudi opozicija ni mogla narediti. Oba gosta sta ob tem obljubila, da se bo SDS zavzema- Z leve proti desni sedijo: predsednik regijskega odbora SDS Štefan Prša; predsednik stranke SDS Janez Janša in poslanec SDS Mirko Zamernik. Foto: J. Z. mivo pa bo, sta dodala, kako se bodo takrat odločili pomurski poslanci, ki se bodo verjetno morali obnašati koalicijsko. Vprašanja obiskovalcev o tej temi pa so bila največkrat usmerjena v to, kako bodo oškodovanci dokazali svoje stroške, če bo zakon zahteval, da se dostavijo računi. Kot pravi Zamernik, naj bi podatki o vseh območjih obstajali na Telekomu. Toda, kot je podvomil lekom lahko te dokumente uniči. Kar se tiče vprašanj o gospodarski situaciji v Pomurju, so bili ljudje zaskrbljeni predvsem nad veliko brezposelnostjo pri nas in spraševali gosta, ali se pomurski poslanci v DZ sploh kdaj oglasijo in razpravljajo o tem. Kot je slikovito opisal Janša, naj bi se včasih res oglasili, toda vseh šest skupaj se ni oglasilo niti tolikokrat kot poslanec SDS Pukšič za svojo ob- blikanci prepričani, da je menda prav Clinton kriv za to, da sta trčila nekje med mednarodnim morjem in kitajskimi teritorialnimi vodami ameriško vohunsko letalo in kitajski vojaški lovec. Clinton naj bi bil pač preveč popustljiv do Kitajske, ki si zaradi tega zdaj celo upa preblizu pogledati, kaj neki počnejo ameriška vohunska letala v neposredni bližini njihovega ozemlja. Ker pa so Kitajci sploh tako zadaj za Američani in jim morajo krasti jedrske in druge skrivnosti, seveda nihče od novorojenih bojevnikov hladne vojne niti ne more pomisliti, da bi bili za nedeljsko trčenje lahko krivi tudi njihovi tehnološko superiorni vojaki. Kitajska bi seveda morala omogočiti odhod 24 članov posadke vohunskega letala, ki je v nedeljo z dvema polomljenima propelerjema in razbitim nosom zasilno pristalo na vojaškem letališču kitajskega otoka Hainan, saj državi nista v vojni. Ameriški kongres je v torek zaradi zapleta sprejel posebno resolucijo, v kateri je Kitajsko obtožil kršenja človekovih pravic, ker zadržuje njihove vojake, zavlačevanje pri izpustitvi pa ogroža tudi že gospodarske odnose, pri čemer je že sleocu iasno. kdo bo ooteenil sko opremo, pa je seveda druga pesem. Prav zanimivo bi bilo poslušati pesem ameriških jastrebov v primeru, da bi bil položaj obraten, namreč da bi kitajsko vohunsko letalo zasilno pristalo na ameriškem ozemlju. Vojakov zanesljivo ne bi zadrževali na ozemlju ZDA, ker se že tako ali tako otepajo emigrantov. Glede na tQ, da naj bi imeli glavno besedo pri urejanju tega zapleta podpredsednik Dick Che-ney, obrambni minister Donald Rumsfeld in George Bush, ki v zunanji politiki niso ravno zgled iskanja kompromisov, so dokaj umirjeni toni iz Washingtona presenečenje. Če bi verjeli lastnim besedam, da so za dogodek nad mednarodnimi vodami krivi Kitajci, bi morali glede na lasten ugled zdaj že grmeti s sankcijami, prekinitvijo odnosov ali čim hujšim. Zadržanost je morda res posledica skrbi za zajete vojake, morda pa tudi posledica česa drugega, kot je slaba vest. Ob »vsesplošni ljubezni«, ki jo po svetu vzbuja nova ameriška zunanja politika, s poudarjanjem znanega - ZDA so velesila, ki lahko počne, kar se ji zljubi -, bo razreševanje sedanjega zapleta pomemben kazalec, kam vodi tak odnos. Robi Poredoš. CTr 5. april 2001 AKTUALNO DOMA 3 Kakšna naj bi bila vizija turizma v Lendavi? »LTO kot politična organizacija« Sonja Kreslin odhaja z mesta vodje LTO, začasno jo je zamenjala direktorica razvojnega centra Helena Kramar Komentar Še ne tako dolgo nazaj je bilo starševstvo tako samoumevno in tako utirjeno v poznane tirnice, danes pa je to najtežja vloga, ki jo moramo odigrati v življenju. Nič več ni tako preprosto, tako jasno in tako samoumevno. Vzorci se spreminjajo hitreje, kot jim more človek slediti in jih doumeti. Stari se sesuvajo do temeljev, novih, ki bi se jih mogli z gotovostjo oprijeti, Majda Horvat ■ pa ni. Kako ravnati, da bo prav, postaja prava mora, kajti breme odgovornega starševstva je veliko. Strahovi starševstva Lendavi so Lokalno turistično organizacijo (LTO) ustanovili znotraj tamkajšnjega razvojnega centra, ki so ga ustanovile kot javni zavod občine Upravne enote Lendava (razen Velike Polane), LTO pa je tako organizacijska enota centra. Začetek delovanja LTO je bil v juliju lanskega leta, vodja Sonja Kreslin pa je začela z delovnim razmerjem v začetku oktobra. Sprva je kazalo, da je delo v LTO odlično steklo, pred kratkim pa je presenetila informacija o prekinitvi zaposlitvene pogodbe s Kreslinovo. Direktorica razvojnega centra Helena Kramar nam je pojasnila razloge sicer sporazumno prekinjene pogodbe, čeprav po njenem mnenju celotna stvar ni vredna tolikšne pozornosti. Pogodbo s Kreslinovo so prekinili, ker so pričakovali konkretnejše rezultate, ugotavljali so namreč, da v tem času zadeve niso šle v pravo smer in da Kreslinova ni izpolnila njihovih pričakovanj. Program dela, ki si ga je zastavila, v tem času ni bil realiziran, to pa velja še posebej za finančni plan, prav tako vodja LTO ni načrtovala kakršnih koli aktivnosti, ki bi jih zdaj že morali začeti izvajati. Kramarjeva priznava, da je Kreslinova precej naredila za promocijo, vendar bi bilo treba vzpostaviti še informacijski in agencijski sistem, kjer bi prišlo v ospredje trženje produktov. Vsa nesoglasja so skušali reševati znotraj centra, vbndar pa, ko se je na obeh straneh pokazalo, da nimajo enakih zamisli, kako naj bi LTO deloval, so sporazumno prekinili pogodbo o delovnem razmerju Kreslinove. Kramarjeva zdaj opravlja sanacijo LTO, kajti po njenih navedbah je finančna situacija katastrofalna, za kar naj bi bila odgovorna Kreslinova, ki bi morala poskrbeti za realizacijo projektov. Sonja Kreslin, prejšnja vodja LTO Različne vizije LTO Sonjo Kreslin je predlagal na delovno mesto vodje LTO razvojni center, zaposlena pa je bila za polovični delovni čas, ob če-1 mer so se nekateri spraševali, ali je to za takšen obseg dela sploh dovolj. Ker so LTO novost na področju organiziranosti turizma in se je po besedah Kreslinove loteva vsak po svoje, je prišlo do kratkega stika med njenim videnjem, kaj pomeni LTO v nekem okolju, in kaj pomeni po mnenju direktorice razvojnega 'centra. Po njenem mnenju bi moral LTO delovati kot samostojni zavod (kot je to v Ljutomeru), za katerega bi občine zagotovile vsaj zagonska sredstva, če pa je že znotraj centra, pa ne sme biti v podrejenem položaju, saj obstoj LTO ne more biti odvisen od tega, ali ima razvojni center trenutno dobro likvidnostno situacijo. Tako naj bi bila Kreslinova priča očitkom, da je LTO le balast centra, saj je opravila določene promocijske aktivnosti, ki so povezane s stroški, vendar pa bi bilo le-teh vedno manj in nato bi se začela osebna prodaja. »Ker že dolgo delujem v turizmu, sem videla stvari prej kot drugi, in ko sem začela odkrito govoriti o problemih, se je vse začelo. Vedno bolj so mi dajali vedeti, da na centru nisem zaželena,« pravi Kreslinova, ki šele zdaj ugotavlja, da bi morala delovati predvsem kot prodajni referent, čeprav naj bi LTO deloval v smislu razvojne, marketinške in informacijske funkcije. Med drugim so ji očitali, da blati imidž razvojnega centra, saj je npr. predsedniku upravnega odbora centra napisala pismo, kjer je ugotavljala, da obstajajo dvojna merila v vrednotenju dela med delavci centra in LTO, saj naj bi menda v LTO določena dela opravljali zastonj, LTO pa bi moral že v prvem letu delovanja pridobiti finančna sredstva, ki bi se stekala na skupni račun s centrom, nato pa bi bilo treba za realizacijo kakšne od aktivnosti ponovno prositi vodstvo centra Helena Kramar, direktorica razvojnega centra za odobritev sredstev. Kreslinova ne razume, zakaj ni dovolj dobra za delo v LTO, medtem ko jo vabijo k sodelovanju pri mednarodnih in nacionalnih turističnih projektih. Opaža pa, da se LTO v Sloveniji spreminjajo bolj v politične organizacije kot strokovne institucije, ki naj bi pomagale pri razvoju, in ker ne more biti sestavni del tega, je pogodbo o zaposlitvi sporazumno prekinila. Vodstvo LTO je začasno prevzela direktorica centra, ki zaenkrat še ne vidi primernega človeka za opravljanje tega dela. D. Tibaot Foto: J. Zauneker ■ Starši so že ob rojstvu otroka razpeti med tistim, kar je bilo nekdaj in kar jim kot preizkušeno ponujajo njihovi starši, ter med nasveti, ki jih danes razlagajo v raznih posvetovalnicah. Kaj izbrati, preizkušeno ali novodobno? Vprašanje cepljenja otrok je starševstvo zamajalo do korenin. Komu verjeti, zdravnikom ali poznavalcem, ki dokazujejo, da cepljenje sploh ni tako nedolžna reč. Slednji so se poveza- j li v društvo, ki se bo borilo za možnost svobodne odločitve staršev, zdravstveni minister dr. Dušan Keber pa je že najavil, da zdravniki odslej ne bodo več eksekutorji, izvrševalci sodbe. Starši pa ostajajo sami, s svojo razpetostjo, negotovostjo in strahom. Vedo le to, da bo vse breme odločitve z vsemi posledicami njihova stvar. In predmet odločanja je otrok, jim najvrednejše na svetu. Negotovost rodi strah, da bodo s svojimi odločitvami otroku lahko tudi škodili, strah pa maliči um, da izgublja pravo smer in pravo mero in pozablja na naravnost, ki je samosvoja tudi človeški vrsti. Breme odločitev, ki se nalaga na ramena staršev, oblači nebo novodobnega starševstva in spoznanje, da tudi strokovnjakom ne kaže povsem verjeti, da tudi tisto, kar ponujajo, ni zlato za vse čase, je šokantno. ......« .•.... /........._ ..............„„......... V Kobilju sprejet proračun Letos v ospredju novo vodno zajetje a zadnji seji so sprejeli tudi proračun za leto 2001, ki je vreden 126 milijonov tolarjev. Od tega bo šlo za investicijske odhodke 48,5 milijona tolarjev, in sicer za novogradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo. Nekaj obveznosti imajo še do vrtca in osnovne šole, v teh dneh končujejo gradnjo čistilne naprave in kanalizacije. Nova glavna naloga, ki bo v ospredju letos in tudi v prihodnjem letu, pa je pri investicijah namenjena novemu vodnemu zajetju, hidrantom in obnovi vodnega omrežja. Za vzdrževanje objektov, lokalnih in občinskih cest ter gozdnih poti pa bodo namenili 6 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi zaključni račun za prejšnje leto, pri čemer ni bilo večjih pripomb. Marjan Domonkoš, predsednik Nadzornega odbora, je celo omenil, da je občina lansko leto finančno uspešno sklenila in da večjih odstopanj ni bilo. Ugotavljali so, da je kar nekaj dolžnikov za kanalizacijo v skupni vrednosti 2 milijona tolarjev ter da nimajo vsi vodomerov. Pavel Horvat, podžupan, je povedal, da bodo občanom, ki nimajo vodomera, zaračunali slovensko povprečje, ki pa je enkrat višje od povprečja Kobi-Ijčanov. Na kanalizacijo pa se bodo priključili šele takrat, ko bodo poravnali dolg. A.N.R.R. I N »Še vedno o istih problemih« Bomo šli pri zakonu o telekomunikacijah žejni čez vodo? ■ petek se je mudil v Murski Sobott prvak Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, še preden je nastopil na javni tribuni, to pa je bd tudi razlog njegovega obiska pri nas, smo z njim opravili kratek pogovor in mu postavili nekatera bolj ali manj aktualna vprašanja. Aktualno v Državnem zboru Kavno včeraj (četrtek) ste v DZ glasovali o dopolnilu k Zakonu o telekomunikacijah, ki določa, da se šest mesecev po sprejetju tega zakona sprejme poseben zakon o vračanju vložkov. Temu dopolnilu vaša stranka V začetku ni bila naklonjena, saj ste zapustili sejo, potem pa ste zanj vseeno glasovali!? »Mi nismo zapustili glasova-nja, ampak je šlo za zmedo v DZ, ker so poslanci mislili, da gre za odmor za posvetovanje o proceduralnih zadevah. Torej ni šlo za obstrukcijo. Res pa je, da smo predlagali, da že ta zakon uredi vračanja. Toda vladna koalicija je vztrajala, da sebnim zakononrčez šest mesecev, to pa je bilo tudi sprejeto. Če bo to realizirano, potem ni bistvene razlike s tistim, kar smo mi zahtevali, vendar imamo slabe izkušnje s tem, ko se v neki zakon napiše, da se bo nekaj uredilo šele z naslednjim zakonom. Upam, da koalicija ne misli, da je s tem koga prepeljala žejnega čez vodo, kajti če tega ne namerava narediti, bomo poslanci sami zbrali potrebnih trideset podpisov za referendum, ki so ga pobudniki ravno danes (petek) umaknili.« Nov zakon o medijih ni ravno v prid lokalnim radijskim in TV-postajam. Kakšno je vaše stališče o tem zakonu in kako boste o njem glasovali? »Mi smo dali k temu zakonu veliko pripomb in dopolnil, ki jih je vladna koalicija zavrnila. Podprli pa smo predlog lokalnih RTV-postaj o participaciji pri naročnini RTV Slovenija. Naše mnenje je, da zakon ne bi smel s previsokimi zahtevami otežiti funkcioniranja lokalnih postaj in da bi se moral vsaj za en del vsebine programa teh postaj zagotoviti neki vir, ravno to pa je sedaj s to participacijo ponujeno. Ker pa še ne vemo natančno, kakšen bo zakon na koncu, še ne vem, kako bomo glasovali.« Vrnimo se nazaj Po Jesenskih volitvah še ni- smo imeli možnosti spregovoriti z nobenim veljakom opozicijske stranke o rezultatih, ki so bili v Pomurju še dodatno na strani LDS. Kaj menite o tem? »LDS je dobila v vsej državi relativno večino, ko pa gre za Pomurje, je že vse od leta 1996 tako, da je edini glas, ki pride v parlament iz tega konca, glas poslancev LDS. Očitno so bili volivci z njihovim delom tako zadovoljni, da so jim dali leta 2000 še več glasov kot leta 1996, pri tem pa ne vidim nobenih racionalnih povezav glede na to, da se v teh štirih letih ni nič premaknilo, saj sem bil po volitvah že dvakrat v vaših krajih, pa ljudje še vedno tožijo o istih problemih.« Pomurski poslanec Ciril Pucko je pred dvema tednoma na pogovoru za Vestnikovo okroglo mizo dejal, da so jeseni, torej za časa, ko je bila tudi vaša stranka v koaliciji, podpisane pogodbe za določene odseke avtocest, ki niso bili v prvotnem planu. S tem seje preobremenil proračun na tem področju za najmanj dve leti, to pa verjetno postavlja pod vprašaj tudi določene odseke v Pomurju!? »To, da so bile te predpogodbe podpisane, me ni presenetilo, to se dela, odkar se je v Sloveniji začela gradnja avtocest. Tudi mi smo se s tem soočili junija lani, ko smo prevzeli vlado in je bila vreča prazna, veliko pogodb pa nodnisanih Vsebina drži, da je veliko pogodb nastalo predvsem jeseni, toda prometno ministrstvo je bilo takrat v rokah ministra Antona Bergauerja, ki pa pripada isti stranki kot sedanji minister Jakob Presečnik, in ta je v koaliciji.« Stranka v naprej V maju boste imeli kongres v Celju. Kaj boste počeli na njem? »Na kongresu bomo sprejemali nov statut, z določenimi resolucijami bomo dopolnili program in izvedli volitve v vse organe stranke. Ta kongres je potreben tudi zaradi tega, ker se je politični prostor po volitvah precej spremenil, saj je SLS + SKD je prestopila na tranzicijsko levico. V ustavi je trajno oziroma vsaj za določen čas zapisan deformiran proporcionalni sistem, ki omogoča različne manipulacije. To postavlja vse stranke v drugačen položaj in kako ravnati v tem položaju, bo prav tako vsebina kongresa. Programa stranke ne bomo spreminjali, saj je anketa med članstvom pokazala, da ni navdušenja nad kakršnimi koli spremembami.« Ciril Kosednar, 4 LOKALNA SCENA 5. april 2001 IBM Cankovski zaključni račun | Razprava ljutomerskih svetnikov ni bila v celoti zabeležena Kdo drži fige v žepu Ni še goričkega dogovora o vodi FpJ er je nadzorni odbor pravočasno pripravil poročilo o I zaključnem računu občinskega proračuna za leto 2000, r Ti so ga svetniki sprejeli brez posebne razprave, in to kljub temu, da ni manjkalo pripomb klanskemu zaključnemu računu, posebno zato, ker znaša proračunski primanjkljaj skoraj 12,3 milijona tolarjev. Tolikšna je namreč razlika med prihodki (blizu 222,3 milijona SIT) in odhodki (nekaj več kot 210 milijonov SIT). Vse to je posledica nekaterih odstopanj od načrtovanih zneskov. Tako je bilo veliko manj denarja namenjenega za socialno varstvo in zdravstvo (skupno za 4 milijone SIT), pa tudi ambiciozni program kapitalskih investicij, za katere so namenili dobrih 75 milijonov tolarjev, zlasti v cestno infrastrukturo, je bil dokaj osiromašen. Po drugi strani pa si manejo roke v kmetijstvu, saj so pridobili na račun Na seji so potrdili dodatni prispevek občine za osem otrok s cankovskega območja, ki obiskujejo soboški vrtec, letno bodo zagotovili okrog milijon tolarjev. Prispevek staršev se bo dvignil za 11.000 tolarjev. suše kar za 17,6 milijona tolarjev dodatnih sredstev. Zaradi 40-od-stotne podražitve energije pa so v komunalnem gospodarstvu porabili za 1.1 milijona tolarjev več, kot so sprva načrtovali. Ostaja pa grenak priokus ob enem najbolj perečih problemov cankovske občine, to je oskrbi s pitno vodo. Kot je opozoril župan Viktor Vor-šič, se ne morejo dogovoriti za skupni projekt oskrbe celotnega Goričkega z življenjsko pomembno tekočino. »Kdo drži fige v žepu?« se je upravičeno vprašal, saj imajo že sedaj velike težave zaradi zdravstvenega nadzora vode, zato bodo skušali čimprej uresničiti projekt oskrbe z vodo in čiščenja odpadnih voda. Čakajo jih tudi obsežne hidrološke raziskave in vzpostavitev vodno-varstvenih pasov. Od kod denar za vse to, pa je že druga zgodba. Milan Jerše ■ Občina Ljutomer plačuje več kot je treba? Mencanje okrog čistilne naprave v Ljutomeru vetnik Gošnjak je najprej protestiral glede drugačnega načina pisanja zapisnikov, ker po novem menda ni več imensko zapisano, kdo kaj reče (v gradivu medijem zapisnik ni bil predložen), pač pa je le omenjeno, da se je nekdo vključil v razpravo. Sledila je obrazložitev, da je zapisnik zapisan v skladu s poslovnikom, vendar bo o tem pripravila mnenje še občinska komisija za poslovnik. Daljša razprava je potekala pri vprašanju sofinanciranja programov na podlagi sporazuma o premoženjsko-delitveni bilanci v občini Ljutomer. Iz predstavljenih posameznih programov je razvidno, da preostale tri občine ne poravnavajo dovolj svojih obveznosti, občina Ljutomer pa je ponekod celo plačevala več, kot je bilo treba (zaradi nemotenega poteka programa). Po besedah svetnice Odarjeve se tako preostale občine sploh ne bodo čutile dolžne, da bi začele pokrivati obveznosti, če jih bo pokrila že občina Ljutomer. Svetnik Pavličič je poudaril, da so občine pra- Ob zaključnem računu Občine Crenšovci Pohvale in pripombe Svetniki so bili tokrat zadovoljni s pojasnili koraj vedno doslej, ko so svetniki črenšovskega občinskega sveta obravnavali zaključne račune za minula leta, je bilo Običajno precej vroče. Imeli so namreč takšne in drugačne pripombe oziroma so bili nezadovoljni z določenimi postavkami. Tokrat jih je županova obrazložitev zaključnega računa za leto 2000 prepričala, tako da niso imeli niti ene bistvene pripombe. Tega pa ne bi mogli reči za nadzorni odbor, ki je izrekel poleg pohval tudi več kritik in predlogov. Med drugim je ugotovil, da je bila Občina Crenšovci uspešna pri kandidiranju na javnih razpisih za gradnjo objektov komunalne infrastrukture ter pri finančni izravnavi za leto 1999. Prav tako je povzel, da je imela črenšovska občina s krajevnima skupnostima Bistrica in Crenšovci v minulem letu 501,4 milijona tolarjev skupnih prihodkov, skupni odhodki pa so znašali 437,7 milijona tolarjev. Imeli so torej dobiček (beri presežek) v višini 66,6 milijona tolarjev, ki so jih prenesli v proračun za letos in na- menili za gradnjo kanalizacije v KS Bistrica in Crenšovci. Gledano v celoti je NO dokaj ugodno ocenil »poslovanje« občine v lanskem letu. »Obregnil« pa se je ob nekatere materialne stroške, pri katerih je indeks občutno večji, kot je bilo sprejeto z občin-. skim proračunom (reprezentanca za 50 %, posebni materiali in storitve za 49 %, stroški za informiranje občanov za 33 % itd.). Kar nekaj kritik pa je namenjenih Svetu KS Crenšovci, ki je brez ustreznega sklepa namenila 1.190.000 tolarjev za ureditev gozdne poti v Črenšovskem jošju, ker niso bili podpisani predloženi računi (s strani naročnika), ki jih je izstavil samostojni podjetnik L R. v višini 1.199.520 tolarjev, in ker v izvajalski pogodbi ni bilo razvidno, katera dela bo opravil in kje; podobno velja za račune, ki se nanašajo na pluženje snega. Svet KS tudi ni dosledno upošteval zakonodaje pri odkupu zemljišča v Jagodišču, saj sta lastnika pare, številke 565 dva, pogodba pa je sklenjena samo z enim od njiju. Nadzorni odbor je posebej omenil uidi visok izdatek za računovodske storitve obeh krajevnih skupnosti (opravljajo jih pogodbeno), ki je znašal lani 1,8 milijona tolarjev. Zaradi tega in ažur-nejšega zagotavljanja podatkov nadzorni svet ponovno predlaga, da občinski svet prouči možnost prenosa vodenja finančnega poslovanja KS Bistrica in KS Črenšo vci na občinsko upravo z ločenima stroškovnima mestoma. Kot kaže, bodo torej le morali zagristi v to kislo jabolko. • J. G. ■ Gornjeradgonski svetniki nadaljevali prekinjeno sejo vzaprav samo prenosniki sredstev, ki jih morajo po zakonu nakazati za nemoteno delovanje javnih zavodov, vsaka nenamenska poraba pa je kazniva. Kot je bilo še naprej razumeti iz razglabljanj svetnikov, naj bi šlo v preostalih občinah vsekakor za nenamensko porabo, saj menda tudi ljudje opažajo, kako hitreje se razvijajo druge občine v primerjavi z ljutomersko. Ker pa želijo v Ljutomeru ohraniti dobre sosedske odnose, bodo na predlog svetnika Štrakla kmalu sklicali sestanek, na katerem bodo preostale župane vendarle skušali spodbuditi k sofinanci- Na kratko Orehovci Občnega zbora PGD Orehovci se je udeležil tudi devetdesetletni Franc Žnidarič, starosta orehovskih gasilcev. Za delo se je gasilcem zahvalil poveljnik občinske gasilske zveze Gornja Radgona Štefan Fartek. Potem so sprejeli program letošnjih aktivnosti in se zadržali ob prigrizku. Orehovski gasilci se vneto pripravljajo na 120-let-nico, ki jo bodo slavili prihodnje leto. (F. KI.) Stogovci Ob materinskem dnevu je bil v Stogovcih zelo bogat program, saj so sodelovali: kvartet Vinčec, najmlajši iz WO, enota Stogovci; otroški pevski zbor OŠ Stogovci, harmonikar Sandi Pukšič, klavia-turist Danijel Sobočan, flavtistka Jasmina Štinglll, duet Slavko Semen in Ivan Petek s kitaro in harmoniko ter Nataši Zemljič, ki je igrala na klavirju. Več kot uro dolg program je navdušil številne obiskovalce, zlasti obiskovalke. Je dokaz, da vedro, kulturno in zabavno življenje na vasi še zdaleč ni izumrlo. (B. Ma.) * »Knjižnica je regijski interes« Končno sprejeli tudi proračun eprav so se pričakovali določeni zapleti, ker se je seja začela z odločanjem o letošnjem proračunu, torej tam, kjer jo je župan Miha Vodenik decembra lani prekinil, pa teh ni bilo. Župan je najprej povedal nekaj o tem, kako je imel po določenih členih poslovnika pravico sejo prekiniti, nato so glasovali še o enem amandmaju, ki so ga zavrnili, in takoj za tem sprejeli letošnji proračun. Proračun v višini nekaj več kot 1,4 milijarde tolarjev predvideva za skoraj 1,7 milijarde tolarjev odhodkov, s čimer bo znašal proračunski primanjkljaj 272 milijona tolarjev. Če na kratko preletimo proračun, naj bi letos bistveno zmanjšali predvsem po- in sicer investicijska sredstva za lokalne in krajevne ceste, ki so se od lanske realizacije zmanjšala skoraj za tretjino. Manjše so tudi postavke pri varstvu okolja, stanovanjski dejavnosti in prostorskem razvoju ter zdravstvu. Zelo pa so se glede na lani po- vnosti ter izobraževanje, kjer bistveno povečanje seveda tiči v sredstvih za obnovo osnovne šole v Apačih, za to naj bi letos namenili več kot 270 milijonov tolarjev. Na tej seji so se morali odločati tudi o tem, ali bodo sofinancirali gradnjo pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, kjer znaša njihov delež plačila, določen po številu občanov, 32 milijonov tolarjev, ki naj bi jih prispevali v treh letih. Predlagan sklep je bil, da občina Gornja Radgona ne more pristopiti k sofinanciranju, ker ima sama na področju družbenih dejavnosti preveč svojih obveznosti in pre- nekaj let. Tukaj je v razpravi nastopilo kar nekaj svetnikov, ki so bili vsi večinoma za to, da bi se nekaj denarja kljub vsemu lahko našlo v proračunu za knjižnico, če ne letos pa drugo leto, saj gre tukaj za celotni regijski interes, kot sta povedala svetnika Horvat in Nekrep. Toda vsa besedičenja so bila zaman, saj so na koncu, med drugimi tudi nekateri tisti, ki so prej nastopili proti, glasovali za sklep, da občina ne bo sofinancirala gradnje knjižnice. Tako je občina Gornja Radgona poleg občine Hodoš edina, ki je do sedaj dokončno odstopila od sofinanciranja. ranju, v nasprotnem primeru pa bodo zadevo prepustili v presojo in ukrepanje pristojnim državnim organom. Razpravama je trajala skoraj v nedogled in se hipoma sprevrgla že v mencanje okoli centralne čistilne naprave v Ljutomeru. V tej fazi gre za pripravo lokacijskega načrta za čistilno napravo, ki pa ne vključuje sortirnice in kom-postarne (pri gradnji teh objektov v Ljutomeru vztrajajo, čeprav vključuje fazo obdelave odpadkov tudi center v Puconcih, kamor se je občina priključila). Večkratni poskusi svetnikov, ki so iskali rešitve, da potekajo postopki za pridobivanje potrebnih dokumentov istočasno, so prinesli le kup nejasnosti, vendar je kljub očitni zmedi svetnik Mlinarič le odkrito priznal, da mu nič več ni jasno, in zato predlagal, da na naslednji seji čez en mesec predložijo konkretne predloge. Za njim pa se je oglasil svetnik Pavličič, ki je dokaj smiselno dodal, da mu je končno le jasno, zakaj Ljutomer tako dolgo nima čistilne naprave, medtem ko v precej manjših občinah že obratujejo. Tako bodo vendarle - večkratno opozarjanje podžupanje o časovni stiski ni bilo uslišano - do naslednjič pripravili program, ki bo zajemal vse objekte, pripravile pa naj bi ga strokovne službe občinske uprave in ne skupina svetnikov, pri čemer je vztrajala podžupanja. Svetniki so še potrdili povišanje cene za tekoči naftni plin in distribucijo zemeljskega plina, dokaj tesno pa so izglasovali dvig marže koncesionarjem, ob čemer je bil največji nasprotnik svetnik Mlinarič, ki je menil, da vedno zadostijo le koncesionarjem, ne da bi se ozirali na socialno problematiko svojih občanov. Darja Tibaot ■ V spomin na Vildovo laninsko društvo Mura Murska Sobota je v sodelovanju z drugimi planinskimi društvi v Pomurju minulo soboto organiziralo 2. pohod v spomin na Marijo Lah - Vild, ki je bila med najaktivnejšimi planinci v našem okolju in tudi ustanoviteljica PD Mura pred 27 leti. Pohod se je začel pri Bukovniškem jezeru, kjer je blizu 70 udeležencev nagovoril predsednik društva Franc Donša, pot pa je potekala med Strehovskimi in Filovskimi goricami, skozi Bogojino, Vučjo Gomilo in po Jelovškovem bregu do Moravskih Toplic. JG.i Volilna konferenca vojnih invalidov Zoper klestenje invalidskih pravic Predsednik vnovič Leopold Červek S er je upravnemu odboru Območnega društva vojnih invalidov Pomurja potekel štiriletni mandat, so v soboto v polni dvorani Mestne občine Murska Sobota opravili volilno konferenco. Izvolili so nov 11-članski upravni odbor, predsednik pa bo še dalje Leopold Červek. Med gosti je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk. Navzoči so bili tudi predstavniki sorodnih invalidskih društev iz Maribora in Ptuja ter Zveze borcev iz Pomurja. Iz poročila starega in novega predsednika Leopolda Červeka izhaja, da so v minulem obdobju opravili vse zadane naloge. Kot prostovoljna in humanitarna organizacija posebnega družbenega pomena, ki združuje 225 članov, je največ pozornosti namenila zagotavljanju so-cialno-varstvenih pravic. »Vedno manj nas je, država pa klesti naše pravice!« je opozoril eden od razpravljalcev. Kljub okrnjenim gmotnim sredstvom se lahko pohvalijo z uspešnimi akcijami pri uresničevanju programa socialne pomoči in rehabilitacije vojnih invalidov. Ti živijo kar v 24 od 26 pomurskih občin (izjemi sta občini Veržej in Velika Polana), pri čemer se vključuje v njihove vrste poleg še živečih 50 vojnih invalidov tudi 72 vojnih mirnodobnih invalidov, 18 žrtev vojnega materiala in 85 družinskih upravičencev. Vsi skupaj skrbijo za stike s socialnimi, zdravstvenimi in skrbstvenimi ustanovami. Na konferenci sp pohvalili tudi dober odnos nekaterih pomurskih občin do vojnih invalidov. Tudi njihovo sodelovanje z društvoma v Mariboru in Ptuju je vzorno. Za svoje člane so pripravili v preteklih štirih letih tudi več izletov po Sloveniji. Lani so se udeležili vseslovenskega srečanja invalidov v Kranju. Ob tej priložnosti so za dolgoletne zasluge v društvu za častnega člana razglasili Antonija Iliča. Sicer pa so imeli v razpravi največ pripomb na dvotirnost organiziranja vojnih in civilnih invalidov na republiški ravni, zato si bodo prizadevali za združitev. Kritični pa so bili tudi do nekaterih pojavov v družbi, ko skušajo določeni politični krogi razvrednotiti pomen osvobodilne vojne, v kateri so postali invalidi. VESTNIK 5. april 2001 LOKALNA SCENA 5 Junija odprta Španova domačija? Župan do nadaljnjega ustavil vsa plačila! Svetniki želijo videti finančni presek, gradbeni dnevnik in projektanta V adnjič smo zapisali, da je bilo pri ureditvi Španove domačije v Moščancih v okviru projekta CRPOV Moja -tvoja - naša vas marsikaj postorjenega, no, zdaj pa se je izkazalo, da še več ni bilo narejenega. Takšna je bila vsaj ugotovitev večine svetnikov in župana na zadnji seji pucon-ske občine, ki niso zadovoljni s potekom del in obveščanjem svetnikov. Naj spomnimo: obnove se je lotilo prek Prekmurke podjetje Gradbeništvo Smej iz Odranec s svojimi kooperanti, projektant in nadzorni ureditve pa je Daniel Srnec. Dovolj zgovoren je podatek, da je odbor za gospodarstvo na zadnjem sestanku o tej temi razpravljal kar pet ur. Njegov predsednik Jože Ficko je na seji navedel tudi razloge: »Na odbor smo sicer dobili poročilo, vendar z njim nismo bili zadovoljni. Hoteli smo videti finanč ni presek in razloge za povečanje vrednosti prvotnega projekta. Tega nismo dobili. V tem vidim ignorantski odnos projektanta do občinskega sveta. Občinski svet noče ugotoviti nepravilnosti. Hvala bogu, če so zadčve pravilne, da imamo čisto vest pred svojimi občani. Če pa zadeve ne dobimo razložene, to ni tisto, kar hočemo « Ficko je dodal, da je pobrskal po dokumentih iz začetka gradnje projekta. »Po prvotnih načrtih naj bi stala obnova domačije 13 milijonov 700 tisoč tolarjev. Nato so se številke iz leta v leto dodajale, še 20 milijonov, še 12 milijonov, in sedaj to primerjajmo z današnjimi 76 milijoni.« V letošnjem proračunu je za Španovo domačijo namenjenih 46 milijonov, vendar bodo za zdaj ta plačila Obnavljanje beltinskega gradu Vroč kostanj v roki! Bodo dediči podrli načrte? “ I redi nekdanjega grajskega parka v Beltincih _____I stoji baročni dvorec. Enonadstropna stavba z okroglimi ogelnimi stolpi je lep primer veleposestniške stanovanjske arhitekture. Nekoč je graščino upravljala grofica in veleposestnica Maria Zichy, ki se je rodila v Budimpešti. Živela je na Madžarskem, v Avstriji in nekaj časa tudi v Beltincih. Umrla je leta 1977 v'Avstriji, pokopali pa so jo v družinski grobnici v beltinski cerkvi. Njeni dediči, ki živijo v Avstriji, si močno prizadevajo, da bi dokazali njeno slovensko državljanstvo. Če bi jim namreč uspelo dokazati, da je i a grofica leta 1945, ko so ji zaplenili vse premoženje, državljanka takratne SFRJ in s tem tudi slovenska državljanka, bi morali v soboški upravni enoti uvesti postopek za vračanje njenega premoženja dedičem. Za celovito ureditev gradu Ždaj skuša beltinska občina, vključno z javnimi deli (zaposlena sta dva javna delavca), Prin^r"° vzdrževati grajsko poslopje in okoliški park. Lako so že pred leti zamenjali strešno kritino. C cina Beltinci c kulturnega ministr- ustavljena, dokler projektant svoje zadeve ne uredi. Župan Ludvik Novak je bil v svoji odločitvi neomajen: »Jaz sem odgovoren za proračun in zato še enkrat ponavljam, da bodo vse finančne transakcije za Španovo domačijo ustavljene, za zdaj do 10. aprila, dokler je rok za projektantovo oddajo poročil. V občinski upravi imamo gradbenika, ki lahko preveri zadeve. Bolje, da se dela nadaljujejo malo kasneje, pa točno, kot pa prej, pa napačno. Sicer pa je skoraj petdeset odstotkov državnih sredstev, pridobljenih z razpisom, ki jih drugače ne bi dobili, tako da ni toliko našega denarja.« Svetniki so tako tudi v drugem branju sprejeli proračun z omenjenim dodatkom o trenutni ustavitvi plačila, proti sprejemu pa je glasoval Leopold Crnkovič. »Rad bi, da se v medijih ne piše, da so bili vsi svetniki za projekt Španove domačije, ker nas je bilo nekaj proti že zadnjič. Mislim, da so določene zahteve brezplodne. Razpravljamo, na koncu pa odločimo, da bo zadeva ,šla skozi’. Zahteva je bila, da dobimo finančni presek in se potem odločimo. Če proračun sprejmemo, je to dokončno. Vsak mora imeti toliko svojega jaza in ne sme biti glasoval- Klavrna podoba beltinskega gradu nikomur ni v ponos. stva in z denarjem iz Pharovega programa v dogovoru z Regionalno razvojno agencijo Mura postopno celovito Urediti grad v Beltincih, ki ga uvrščajo med pomembne spomenike zgodovinskega, umetnostnega in arhitekturnega pomena. Računajo, da bo obnova gradu potekala v treh fazah. V prvi, ki se je pravkar začela, naj bi v pritličju odprli gostinski lokal in turistično pisarno. V prvem nadstropju načrtujejo ureditev štirih prostorov za protokolarne namene, razstave in prireditve ter poročno dvorano. V drugi in tretji fazi pa predvidevajo celovito preureditev in posodobitev spomeniško zaščitenega objekta, ki ima bogato in zanimivo zgodovino. Milan Jeršei ni stroj. Celoten pristop k temu projektu je bil zgrešen, ker ni bilo niti vsebine, čemu bo ta Španova domačija namenjena. Verjetno je bilo treba hiteti zaradi razpisa. To, da gre tudi za državni denar, je slab argument. Gre tudi za naš denar, tega pa ne gre zapravljati. Zakaj je bilo treba hiteti? Raje bi počakali, ker je na to vezan proračun. Pri tej španoviji nisem sodeloval ne prvič ne drugič in nočem niti tretjič iti na led.« Proti sprejemu Načrta razvojnih programov, ki se je predhodno vezal na proračun, je bil poleg Crnkoviča tudi Boris Vlaj s svojimi argumenti: »Ljudje o tej temi dosti govorijo in sprašujejo. Zame je to zgrešena investicija. Na tej poti je šest gostiln in s tem projektom bi njim odvzemali kruh. Ljudje iz tamkajšnje bli- zine mi govorijo o neustreznem delu. Če je kriv nadzorni, naj popravi škodo. Tudi člani občinskega sveta bi morali videti gradbeni dnevnik in vedeti, kako se je delalo. In kaj nimamo kakega domačega izvajalca?« Svoje pomisleke so izrazili še Evgen Sapač, Vijola Bertalanič, Jože Turki in drugi, odločili pa so se, da se dela morajo končati, tudi če bo otvoritev pomaknjena za dva ali tri mesece, ker - kot je rekel Stanko Am-bruž - »smo se že prej odločili, da dela peljemo naprej, kajti če jih sedaj ustavimo, bomo še večji -da tako rečem - osli«. Nekakšen dodatek h končnemu sklepu so bile besede Jožeta Ficka: »Nekateri o projektu Španove domačije tudi sanjamo. Tudi takrat, ko bo povedano, da imamo vse prav, bo treba zadeve še preveriti. Povedali smo že, da projektant mora priti na naslednjo sejo, da bo lahko odgovarjal na vprašanja.« Prav tako naj se pripravi rokovnik del od začetka investicije do danes. Današnja predvidena skupna vrednost objekta z vso opremo je 76 milijonov, skoraj 63 milijonov več kot po prvotnem načrtu. Tomo Koles ■ Razkriški proračun pod drobnogledom Niso ugotovili večjih nepravilnosti Skoraj 30 odstotkov sredstev za naložbe - Zapleta pa se pri CATV a prvi letošnji redni seji je občinski svet razkriške občine obravnaval tudi zaključni račun proračuna za lani, ob tem pa še poročilo nadzornega odbora, ki je pregle- dal finančno poslovanje. Ker so okrog 9 milijonov tolarjev prejeli iz državne blagajne še po novem letu, so se skupni prihodki povečali na 106,7 milijona tolarjev, odhodki pa so znašali 104,8 milijona tolarjev. Župan je ob tem še posebej poudaril, da so skoraj 30 odstotkov proračunskih sredstev namenili za investicije, največ za posodabljanje cest in urejanje vaškega jedra (občinska stavba idr.). Finančno ministrstvo je pričakovalo, da bodo zbrali blizu 4 milijone tolarjev lastnih sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, vendar so jih dejansko zbrali samo 1,1 milijona tolarjev. Če pa bi uspeli izterjati čisto vse lastnike stavbnih zemljišč, bi lahko ta znesek znašal kvečjemu 1,9 milijona tolarjev. Letos bodo pri tem vsekakor doslednejši. Nadzorni odbor, ki ga vodi Slavko Modlic, je pri pregledovanju lanskega proračuna ugotovil, da ni bilo nepravilnosti in da Iz občine Odranci Županu »neprijetna« vprašanja Izid se je končal z rezultatom »obojestransko zadovoljstvo« občini Odranci so pričakovali, da jim bodo namenili za finančno izravnavo 82,8 milijona. Kot je pokazal zaključni račun, ki so ga obravnavali na zadnji seji, pa so dejansko prejeli iz Ljubljane na svoj račun 75,2 milijona tolarjev. S tem seveda niso bili zadovoljni, toda tako se je pač izšlo glede na sprejete kriterije. Njih sta prizadela predvsem dva, in to dolžina cest ter nadomestilo za stavbna zemljišča. Spodbudnejši pa je podatek, ki se nanaša na prihodke iz naslova »dohodnina«, saj so bili prihodki v primerjavi z letom poprej višji za okrog štiri milijone tolarjev. Ali se je torej povečalo število zaposlenih oz. zavezancev ali pa so višje plače? Sicer pa so znašali v letu 1999 skupni prihodki 164,3, skupni odhodki pa 167,2 milijona tolarjev. Razlika je torej negativna, vendar to še ne pomeni, da so zašli v »rdeče številke«, ampak so v letošnji proračun lahko prenesli celo presežek v višini okrog 15 milijonov tolarjev, in sicer gre za prejeta vračila od kreditov za plemenske telice, prenos prihodkov iz splošnega sklada v prejšnjem letu in najem kredita (v višini 10 milijonov SIT) za čistilno napravo. Preden so svetniki potrdili zaključni račun, je moral župan Ivan Markoja odgovarjati na nekatera »neprijetna« vprašanja, ki jih je postavil v imenu članov nadzornega odbora njegov predsednik Franc Balantič, na primer: Zakaj je občina plačala račun za vrtec v bolnici v M. Soboti? Na kakšni osnovi je bilo izvedeno in plačano svetovanje firmi Feting? Zakaj šo določena dela opravili in plačali prek študentskega servisa? Zakaj prekoračena sretlstva za praznovanje obletnice otroškega vrtca? Župana, ki je vse to pojasnil že na seji nadzornega odbora, je najbolj »vznemirilo« vprašanje v zvezi s stroški za svetovanje. Poudaril je, da se na vse pač ne spozna in da je bil izdatek za ta namen 150.000 tolarjev, po drugi strani pa so uspeli uveljaviti 800.000 tolarjev nižje plačilo za gradnjo tribun ob nogometnem igrišču. »Nikakor pa ni to, da bi župan dajal komu kakšen denar,« je še dejal. Sicer pa se je strinjal, da je prav, če se o takšnih zadevah odkrito pogovorijo. Z njegovimi pojasnili so bili zadovoljni tako predsednik NO kot vsi člani občinskega sveta. Tako se je izid končal v obojestransko zadovoljstvo. • Jože Graji je občina uskladila svoje akte z veljavno zakonodajo. Nekoliko pa se zapletajo finančni tokovi pri kabelski televiziji. Tako je sedem naročnikov vložilo pritožbo, ker se ne strinjajo s plačevanjem prispevkov (po novem 1.900 tolarjev za tri mesece). Tržna inšpekcija, ki je medtem že pregledala delovanje kabelskega sistema, pa ni ugotovila nepravilnosti. Po mnenju župana želijo nekateri to vprašanje spolitizirati. Sicer pa so delovanje kabelske televizije vključili v občinski režijski obrat. Še trši oreh pa je bil za člane občinskega sveta predlog povišanja cene za otroški vrtec, in sicer za okrog 18 odstotkov. Nekateri so menili, da je to prevelik skok, saj je bila inflacija za polovico nižja. Nazadnje so s pičlo večino glasov predlog potrdili, tako da znaša nova ekonomska cena 51.990 tolarjev za mesec dni bivanja in varstva v vrtcu. Seveda na hndn tnb« „_s starši dobili položnice z nižjimi zneski, odvisno pač, v kateri plačilni razred so uvrščeni. Tako bo na primer delež enajstih staršev znašal samo 10 odstotkov od ekonomske cene. Razkriški svetniki so ob tem menili, da sistem sofinanciranja otroških vrtcev ni pravičen in da bi morala država financirati plače vzgojiteljev in vzgojiteljic podobno, kot je to v primeru učiteljev in učiteljic. Ob koncu so sprejeli tudi stališče, da ne soglašajo s preusmeritvijo dela tranzitnega prometa v smeri Ljutomer-Razkrižje-Sre-dnja Bistrica-Črenšovci in v obratni smeri, kot naj bi se to zgodilo med obnovo mostu čez Muro pri Petanjcih. Nov most čez rokav stare Mure med Razkrižjem in Bistrico, ki ga pravkar gradijo, namreč ni dovolj za varen promet, ampak bi morali rekonstruirati tudi cesto skozi Veščico in Razkrižje. Podporo za to svoje stališče bodo skušali dobiti tudi v KS Bistrica. Jože Graj I 6 FINANCE/GOSPODARSTVO 5. april 2001 VESTNIK Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 27.3.2001 do 3.04.2001 VREDNOSTNI ENOTNI TEEAJI PAPIR 273.2001 3.4.2001 razlika v odstotkih delnice na trga A V Blagovno trgovinski center 14.720,30 14.518,73 -1,37 Gorenje Velenje 2.014,88 2.012,89 -0,10 Intereuropa Koper 2.605,07 2.600,00 -0,19 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.966,03 25.363,17 -2,32 Lek. razred A 40.841,41 39.980,19 -2,11 Luka Koper 2.793,99 2.750,20 -1,57 Mercator, poslovni center 13.600,25 13.857,99 1,90 Petrol Ljubljana 18.729,68 18.839,51 0,59 Pivo vama Laško 3.880,74 3.881,55 0,02 Pivovarna Union 39.796,52 40.032,23 0,59 Radenska 1.202,46 ' 1.200,00 -0,20 Sava 14.952,53 14.889,45 -0,42 Zdravilišče Moravske Toplice 1.279,00 1.241,46 -2,94 delnice aa OTC Fructal Ajdo vš eina 1.647,48 1.501,00 -8,89 i Helios Domžale 36.584,13 36.700,00 0,32 Kmeeka Družba Holding 6.832,48 7.054,28 3,25 Kerna Puconci 2.950,00 3.200,00 8,47 Murales 1.350,00 1.200,00 -11,11 Tovarna sladkoija Ormož 2.695,77 2.655,00 -1,51 obveznice na prostem trgu SLOdškodninski sklad 2.izdaja 67,03 67,91 1,31 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 103,94 106,88 2,83 NFD 1 96,36 99,19 2,94 ZVON 1 69,86 73,20 4,78 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 102,98 111,68 8,45 ZLATA MONETA 1 79,87 79,29 -0,73 POKOJNINSKI BON 45,10 45,81 1,57 ATENA 1 38,14 37,91 -0,60 INFONDZLAT 49,95 50,04 0,18 ID KMEEKA DRUŽBA 58,46 59,26 1,37 POMURSKA INV. DRUŽBA 2 35,86 35,46 -1,12 INDEKSI Slovenski borzni indeks SBI20 1.741,54 1.732,84 -0,50 Borzni indeks obveznic BIO 108,66 108,70 0,04 Indeks delnic PID-ov PIX 1.434,87 1.450,63 1,10 Delitvena bilanca občine Razkrižje Kaj je/ni sporno? bčinski sveti občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej so sprejeli v letu 1999 Sporazum o premoženjsko delitveni bilanci, ki določa osnove za delitev premoženja novonastalim občinam. Sporazum torej obstaja in ni sporen, med drugim ugotavlja župan razkriške občine Stanko Ivanušič. O Še vedno pa so na vrsti usklajevanja o posameznih vprašanjih. Tako je na primer razkriški občinski svet sprejel sklep, da se je treba dogovoriti z vsako posebej od skupnih ustanov, kakšen obseg del bo določena ustanova opravljala zanje, koliko je ta program finančno vreden in ali so programi usklajeni s potrebami posameznih občin ter njihovimi možnostmi financiranja le-teh. Za razkriško občino je med drugim posebej »sporna« tudi terjatev ljutomerske občine v višini 3,9 milijona tolarjev za stroške skupne uprave v Ljutomeru. Prepričani so namreč, da bi bilo glede na obseg opravljenega dela dovolj, če bi poravnali le enomesečno plačo delavca z univerzitetno izobrazbo. Občina Razkrižje se prav tako ne čuti dolžna plačati zahtevanega zneska za sofinanciranje doma starejših v Ljutomeru, saj so podpisali aneks k sporazumu, s katerim je bil določen manjši delež in s tem tudi zagotovljeno manjše število postelj za njihovo občino. In vse dosedanje obveznosti so že poravnali. Glede ustanovitve lokalne turistične organizacije za občini Ljutomer in Razkrižje pa ni bil upoštevan njihov pogoj, da se delovno mesto v. d. direktorja LTO-ja izbere na podla- Kanalizacija v Banovcih 1 V sofinanciranje gradnje kanalizacije v Banovcih se bo vključila država v višini tretjine sredstev, enako tudi občina, preostalo tretjino pa naj bi prispevali vaščani Banovec (približno 3.720 DEM na gospodinjstvo). Na zadnji seji občinskega sveta v Veržeju so dobili svetniki na vpogled osnutek pogodbe, ki bi jo začeli podpisovati z vaščani. Svetniki so pobudo za gradnjo kanalizacije ocenili kot pozitivno in sprejeli sklep, da se investicija vključi v dolgoročni plan občine Veržej. Prvi zbor občanov v Banovcih je že bil, sledil pa bo še drugi zbor, ko jih bodo pobliže seznanili z načini plačevanja in po-• tekom gradnje, ki bo upravičena le, če bo k pogodbi pristopilo * . - zir/Acrt/NrlinictPV DTI I gi javnega razpisa, zato so odstopili od ustanoviteljstva. Trenutno zelo dobro sodelujejo z LTO Lendava, uradno pa razkriška občina še ni članica nobene LTO in se je pripravljena o tem pogovarjati z vsemi sosednjimi občinami. Prav tako so na Razkrižju mnenja, da je nujno sodelovanje med občinami, ki so nastale na območju prejšnje skupne občine Ljutomer. Potreben pa je sproten in živ stik županov. »Več bo teh stikov ob vsakokratnem odprtem vprašanju, manj bo problemov in medsebojnih očitkov,« je ob koncu svojega pojasnila dodal Stanko Ivanušič. J. G. ■ Kako razvijati podeželje? S CRPOV-om niso zadovoljni Kos,: »Razvojne združbe niso prinesle ničesar« a sestanku predsednikov turističnih društev in turističnih zanese njakov iz naše regije z naslovom Kako razvijati podeželje je sodeloval tudi predstavnik kmetijskega ministrstva, g. Bogdan. Glavna tema pogovora so bili projekti CRPOV, za katere pa večina navzočih ni našla veliko pozitivnih besed. Predstavnica iz Banovec je povedala, da je od nekdanjega predsednika turističnega društva prevzela vodenje programa CRPOV, pa še do danes niso uspeli urediti pločnikov in razsvetljave. »Od Crpova nismo pridobili nič,« so bile njene besede. Podobne izkušnje je imela predsednica turističnega društva iz Globoke pri Ljutomeru: »Prijavili smo se na razpis, pa nismo dobili ničesar. Zanima nas, kdo je sploh dobil? Imam občutek, da dobi severovzhodna Slovenija zelo malo teh sredstev. Npr. v občini Ljutomer nihče ni dobil sredstev iz projekta CRPOV.« Potrebna revizija za delitveno bilanco? »S starimi podatki zavajajo javnost« Ljutomer dolguje Veržeju a očitke z zadnje seje občinskega sveta Ljutomer glede delitvene bilance, da občina Ljutomer pokriva še nekatere obveznosti za preostale občine, se je oglasil župan občine Veržej Drago Legen in na tiskovni konferenci pojasnil nesoglasja v zvezi z delitveno bilanco štirih novih občin, ki so nastale iz nekdanje občine Ljutomer. Predstavil nam je stališča svoje občine ter pojasnil, zakaj občina Ljutomer s svojimi podatki zavaja javnost. N Kar se tiče javnih zavodov in drugih skupnih ustanov, jim občina Veržej mesečno sproti poravnava vse obveznosti v skladu z izhodišči delitvene bilance, zato župan Legen kategorično zatrjuje, da občina Ljutomer nikoli ni plačevala tekočih obveznosti za občino Veržej za skupne ustanove. »Verjamem, da so želje v nekaterih zavodih večje, da so nastali večji stroški zaradi dodatne zaposlitve ali kaj podobnega, vendar pa bi moral k temu občinski svet dati soglasje,« je prepričan veržejski župan. Po njegovih besedah je Veržej do sedaj tudi plačal vse obveznosti v skladu s pogodbo o sofinanciranju tako za sanacijo odlagališča kot za dom starejših, za katerega so poravnali tudi letošnji delež (nekaj več kot tri milijone), milijon tolarjev pa so nakazali še dodatno, brez kakršnega koli zahtevka iz občine Ljutomer. Vsa plačila so opravili še pred zadnjo sejo v Ljutomeru, kjer naj bi tako posredovali zavajajoče informacije oz. stare podatke, ki so veljali do 31. 12. 2000. V Veržeju jim ni jasno, kako so lahko v Ljutomeru tako neodgovorni, da posredujejo podatke izpred treh mesecev, še posebej, ker so jim iz Veržeja poslali ob- Anton Kos ni navdušen nad programom SAPART: »Videl sem ga in menim, da iz tega kakšne koristi za razvoj podeželja ne bo, ker ni prirejen za male ljudi. Za ta program je treba imeti veliko denarja, mi nosilci pa ga nimamo.« Foto: T. K. »Območjem vinsko-turistič-nih cest ne pripadajo sredstva CRPOV-a«, je razlagal Bogdan, ki pa ni povedal veliko spodbudnih besed. »Letos se lahko prijavite v program SAPART, vendar se še ne ve dokončno, kdaj bo objavljen razpis. Projekti CRPOV so se začeli pred desetimi leti z načelom, da šteno, da bi na seji to tudi povedali. V Veržeju tako v tem trenutku nimajo nobenih obveznosti ne do javnih zavodov ne do drugih skupnih zavodov, dopuščajo pa možnost, da je prišlo do razhajanja v številkah, če so stroški zavodov rasli hitreje kot veržejski proračun. V Veržeju namreč delujejo tako, da povišajo razne prispevke v sorazmerju s povišanjem proračuna, dodajajo pa še, da bi dolg poravnali že lansko leto, vendar so to lahko storili šele, ko jim je država nakazala denar. »Edina odprta stvar je v skupnih službah, vendar z razlogom, kajti tukaj je treba upoštevati tudi terjatve do občine Ljutomer. Gre za plačilo ene odpravnine, ki smo jo mi v celoti plačali, prav tako pa Ljutomer ni plačal vrtca za otroke iz občine Ljutomer, ki obiskujejo vrtec v Veržeju, to pa znaša več kot milijon. Tako čakamo, da bodo tudi naše obveznosti poravnane ali pa da se izvede poračun, saj gre za približno enake terjatve ene občine do druge, vendar pa nam občina Ljutomer dolguje še za premično premoženje, tako da ostane še vedno nekaj dolga občine Ljutomer do Veržeja,« pojasnjuje župan, ki pa z ogorčenjem zavrača vse namige o nepravil- naj ljudje sami pristopajo k njim v svoji okolici. Napaka pa je bila v dejstvu, da sami nismo finančno sposobni izpeljati projektov. V desetih letih jih je bilo kar 230, to pa pomeni ogromno sredstev. Naš sektor je bil zelo prizadet. Ostali smo pri znesku izpred nekaj let. Ministrstvo ima 7 da se razvijajo na račun namenskih sredstev, saj gre pri njihovem razvoju izključno za lastna sredstva ali pa jih pridobijo iz razhih. razpisov. Ob vseh nesoglasjih, ki se pojavljajo že ves čas od nastanka novih občin, tako verjetno ne bi bilo odveč, če bi delitveno bilanco podrobno pregledala vladna služba za lokalno samoupravo, kot to razmišlja tudi veržejski župan. D. Tibaot ■ Pomurske lekarne Ponovno jih vodi Ivan Zajc vet Pomurskih lekarn je za direktorja zavoda za dobo štirih let imenoval dosedanjega direktorja Ivana Zajca, mag. farm. Soglasje k imenovanju mora dati še Mestna občina Murska Sobota, saj tako določa, v dogovoru s preostalimi občinami ustanoviteljicami, statut zavoda. Svet zavoda Pomurskih lekarn vodi Majda Mlinarič, mag. farm., sestavlja pa ga osemnajst zunanjih članov, od tega sedemnajst s strani občin ustanoviteljic in predstavnik zavarovancev ter šest notranjih iz vrst zaposlenih. Svetniki so odločali o edinem prijavljenem kandidatu po njegovi predstavitvi koncepta nadaljnjega razvoja in dela zavoda. M. H.l milijard neplačanih računov, naš sektor milijon 300 tisoč. Bo pa imel naš sektor letos več kot la ni.« Gospoda Bogdana so opom nili na lanske neustrezne pogo je, saj so bili odgovori na projek te CRPOV negativni, program: SAPART pa še ni bilo. Najbol kritično in analitično pa je svoje razmišljanje strnil Anton Kos, la stnik turistične kmetije Pri Fe rencovih v Kraščih: »Imam og romno izkušenj, lahko bi naredi že doktorat. To zadevo moram« razširiti tudi na druga ministt stva. Pojavila se je konkurenca o< zgoraj, od države. Ustanovile s« se profesionalne združbe, raj vojne družbe, ki se napajajo i državnega proračuna. To je kot kurenca, usmerjena proti tistir malim ljudem, ki zastonj delaj za turizem. Te razvojne združb pa po mojih izkušnjah niso nar« dile ničesar, naj me kdo negir: če ima drugačne izkušnje. In š nekaj: prišli smo tako daleč, d ne vem, ali je dobil predsedni Pomurske turistične zveze plač izpred dveh mesecev. Denar, I bi moral iti garačem, se porazg blja tam, kjer ničesar ne da in neprofitabilen. Na posameznih sestankih i zbira le nekaj ljudi, ker so izg bili voljo. Pravega recepta : razvoj podeželja ni. Je več zan sli, vsak posameznik pa ima sv načrt, ki je prirejen okolju, ki; pozna. In on bo ta načrt izp Ijal, zato ga je treba konkrett podpreti. Takšen razvoj bo tu za državo najhitrejši in naje nejši.« Tomo Koles f BIH 5. april 2001 GOSPODARSTVO Pomurska banka je za petino povečala bilančno vsoto Utrjena pred tveganimi naložbami Deseta med bankami Slovenije omurska banka je tradicionalno uspešna,« je poudaril na tiskovni konferenci o lanskem poslovnem letu predsednik uprave Viktor Šbul. Bilančna vsota je namreč znašala 74 milijard tolarjev in je porasla za 19,6 odstotka, to pa je občutno več od rasti cen. To Pomursko banko uvršča na deseto mesto med bankami v Sloveniji. Sredstva občanov so se povečala za 29 odstotkov, tako da predstavljajo v strukturi bilančne vsote 57 odstotkov, z namenskim stanovanjskim varčevanjem v okviru nacionalne stanovanjske sheme pa so že zbrali 810 milijonov tolarjev. Po dobičku prva v regiji Pomurska banka je z 866 milijoni ustvarjenega bruto dobička najuspešnejša gospodarska družba v regiji. Po plačilu davka na dobiček in davka na bilančno vsoto bo ostalo 433 milijonov tolarjev neto dobička, ki ga bodo namenili 71 odstotkov delničarjem za izplačilo dividend ali 1144 tolarjev za delnico (deset odstotkov več kot lani), 5,5 odstotka si bodo razdelili uprava in člani nadzornega sveta, 23 odstotkov dobička ali 100 milijonov tolarjev dobička pa bo ostalo nerazporejenega. Knjigovodska vrednost delnice znaša 28 973 tolarjev, del- nice Pomurske banke pa ima v lasti 92 delničarjev. Prvih sedem že dosega 75 odstotkov lastništva banke ali deset največjih 81 odstotkov. Največji delničar s 45-od-stotnim deležem je Nova ljubljanska banka, Mura ima 7, prav toliko Radenska, Potrošnik 3,8, hčerinska družba NLB Propria 4,5 in Gomar dobra dva odstotka. Očiščena tveganih posojil in s pripombo na trajanje stečajev Pomurska banka si je v lanskem letu zagotovila tudi popravke vrednosti in rezervacije za tvegana posojila v višini 487 milijonov. Obseg rezervacij tako znaša 2,8 milijarde tolarjev. V bilanci posojil je 95 odstotkov razvrščenih v bonitetni razred A in B, za preostale pa ima banka za- gotovljene popravke v višini 88 odstotkov. Tvegana posojila pa so si tudi zavarovali z realnim premoženjem, kajti pot izterjave prek sodišča je zelo dolga. »Ne zdi se nam prav, da so šla nekatera podjetja v stečaj pred petimi leti, pa ti še danes niso končani,« je povedal prvi mož Pomurske banke. In še: »Na neki način se bomo morali odzvati, da bomo to pospešili.« Na sodišču imajo več kot trideset primerov izterjav v vrednosti 1 milijarde in 140 milijonov tolarjev. Dogovori o kapitalskem povezovanju z NLB se bodo nadaljevali Pomurska banka je odobrila i lanskem letu občanom 1685 kra tkoročnih posojil v višini 46; milijonov tolarjev in 5550 dolgo ročnih posojil v višini 5 milijart tolarjev. Še vedno pa je premah naloženih možnosti v gospodar stvu. Eden večjih projektov je bi v Zdravilišču Moravske Toplice kjer je Pomurska banka sodelo vala skupaj z največjim lastni kom NLB, saj je šlo za tak kredi! ni zalogaj, ki ga sama Pomursk; banka ne bi zmogla. »To je de poslovne strategije, zato smo’ večjem bančnem sistemu, da ob vladujemo vsakega komitenta, je povedal Šbul in napovedal, d: se bodo dogovori o kapitalsken povezovanju med NLB in Pc mursko banko po zastoju ob me njavi vlad v lanskem letu kmah nadaljevali. Kdaj naj bi prišlo di poroke, sedaj še ni mogoče na povedati, bo pa odvisna od dc govorjenega menjalnega razme rja za delnico. V bolnišnici nastaja ogromno odpadkov Obremenjujoči za okolje in zaradi kužnosti nevarni za zdravje Bolnišnični odpadki zahtevajo posebno ravnanje bolnišnicah imajo vpeljan poseben režim ravnanja z odpadki ki ga določajo tako splošna zakonodaja o rav-____nanju z odpadki kot posebni predpisi za kužne odpadke, ki nastajajo v zdravstvu, njihovo izvajanje pa kontrolira inšpekcija za varovanje okolja. Podrobnejše ravnanje z odpadki določajo tudi interni pravilniki. Ima ga tudi murskosoboška bolnišnica, saj, kot je povedal Jože Heric, vodja službe za energetiko in vzdrževanje v bolnišnici, je teh odpadkov vedno vec. Komunalnih odpadkov je za štiri zabojnike na dan Murskosoboška bolnišnica ima urejeno zbirališče za vseh odpadke pri kotlovnici. Običajne komunalne odpadke zbirajo v zabojnikih, dnevno pa se jih nabere za štiri zabojnike po pet kubičnih metrov prostornine. Razen ob nedeljah jih dnevno prazni podjetje Saubermacher Komunala. •Obstaja možnost, da bi običajne komunalne odpadke stisnili, tudi na petino njihove prejšnje prostornine. V nekaterih bolnišnicah to že počno,« je povedal sogovornik in napovedal, da se bodo morali o nakupu potrebnega stroja kmalu odločiti tudi pri njih. Poleg teh odpadkov zbirajo na bolnišnični deponiji posebej še vrsto drugih odnadkov. steklo in papir, kovinske odpadke, le sne odpadke ter plastenke, v katerih jim dobavljajo razne raztopine. Slednje odkupuje in vsaka dva meseca odvaža podjetje iz Ljubljane, vsake tri mesece pa napolnijo tudi zabojnik z odpadnimi neonskimi žarnicami. Ločene zabojnike imajo še za kemične odpadke in baterije, s tem da rentgenske filme in kemikalije, ki jih uporabljajo za razvijanje filmov, zbirajo na oddelku za rent-genologijo, odvaža pa jih sam dobavitelj. Kužne odpadke razkužujejo s paro v zdravstvu pa velja posebna skrb ravnanju in odstranjevanju kužnih odpadkov, saj je pristojno ministrstvo v zvezi s tem izdalo posebno odredbo. Med kužne odpadke spadajo injekcije, obvezilni materiali, ostanki materialov po operacijah, posebni cevni sistemi in filtri za čiščenje krvi, ki jih uporabljajo pri dializah, in drugo. Kužne odpadke zbirajo po posebnem režimu v posebnem prostoru v namenskih manjših zabojnikih, na mesec pa napolnijo deset takih zabojnikov s kubičnim metrom prostornine. Njihovo razkuževanje je zaupala država s koncesijo družbi Mol-lier iz Celja. Vsake toliko časa na kamionu pripeljejo posebno napravo, s katero zbrani material zmeljejo, stisnejo na osmino prejšnjega volumna in razkužijo s paro, ogreto na sto štirideset stopinj. Po takšni obdelavi potem te odpadke vržejo med običajne komunalne odpadke, podjetje Mollier pa izda o dezinfekciji kužnih odpadkov tudi posebni dokument. Kri, ki ostaja po transfuzijah in preiskavah v laboratorijih, zbirajo na oddelku za patologijo, kjer imajo nevtralizacijski bazen za odplake. Specifični odpadki v bolnišnicah pa so tudi deli človeškega telesa ob operacijah. V dvojnih zaščitnih vrečkah jih shranjujejo v posebnih hladilnikih, potem pa jih pogodbeno podjetje vozi na sežig v Ljubljano. Pri bolnišnici je delovala do pred nekaj leti posebna peč za sežiganje tovrstnih odpadkov, ki pa so jo odstranili. Po meritvah o dovoljenem onesnaževanju zraka bi namreč morali namestiti posebne filtre, to pa bi bila neracionalna investicija. Pomije so problem Ta čas pa je največji problem v bolnišnici odstranjevanje ostankov hrane. Kmetje, ki so jih doslej odvažali za krmljenje živali, so prejeli od pristojnih inšpektorjev sklep, da si morajo takoj zagotoviti termično obdelavo odpadkov hrane s prekuhavanjem, to pa mora beležiti poseben aparat za termografijo. Ker kmetje tega nimajo, pomije sedaj ostajajo v bolnišnici. Posebnih navodil, kako naj z njimi Bliža se sejem MEGRA a Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bo od 10. do 14. aprila potekal 14. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Sejem MEGRA -prva letošnja sejemska prireditev v Gornji Radgoni - je edina tovrstna specializirana sejemska prireditve v Sloveniji in bližnjem mednarodnem okolju. Ta izziv je dodobra pritegnil tako domačo kot tujo gradbeno operativo, ponudnike najrazličnejših materialov in opreme ter gradbene mehanizacije. Na 9-500 m2 notranjih razstavnih površin in 10.500 zunanjih razstavnih površin se bo predstavilo 510 razstavljavcev iz 22 držav. Po besedah direktorja Pomurskega sejma Janez Erjavca je gradbeništvo ena od pomembnejših panog slovenskega gospodarstva, saj ustvarja med petimi in šestimi odstotki vrednosti bruto domačega proizvoda, z njim se ukvarja 13.200 podjetij, zaposluje pa 50.000 ljudi. V primerjavi z minulimi leti, ko je osnovni poudarek veljal gradnji cest, bo letos na MEGR1 pozornost bolj namenjena gradnji in sanaciji poslovnih in stanovanjskih objektov, zato je v razstavnem programu letos obširnejša ponudba na področju osnovnega gradbenega materia- la, stavbnega pohištva, izolacij in sanacij, kritin in ogrevalnih sistemov. Bogata je tudi ponudba kleparskih izdelkov, talnih oblog, kamnin, barv in lakov. Na sejmišču si bo moč ogledati celovito ponudbo gradbene mehanizacije, orodij, opreme in merilne tehnike. Ponudbo bodo predstavili vodilni domači proizvajalci, pa tudi uglednih tuji ponudnik, neposredno ali s po-mdčjo zastopnikov. Letošnji sejem MEGRA bo še posebej namenjen prodornim obrtnikom in podjetnikom s področja storitvene dejavnosti v gradbeništvu. Le-ti bodo lahko spoznali številne novosti, tako pri materialih in izvedbenih postopkih kot tudi izkušnje. Slovenske železnice bodo v okviru svojega dneva na sejmu organizirale ogled obnovljene in posodobljene železniške proge proti Madžarski. Sicer pa bodo na skupno 14 strokovnih posvetih predstavil 42 različnih tem. Posebno pozornost bodo namenili gradbenemu izobraževanju, saj bodo organizirali tudi tekmovanje srednjih gradbenih šol v gradnji. Na gradbenem sejmu bodo podelili tudi »znak kakovosti v gradbeništvu« in nagrade za urejenost razstavnega prostora. Sil va Edry ■ 0d cest k stanovanjem ravnajo, ni, zato tekočino odlijejo, gosti del pa zavežejo v posebne vreče, ki jih vržejo med običajne komunalne odpadke. »Vemo, da ni dopustno, toda nihče nam ne pove, kako naj jih odstranimo, tudi inšpektorji ne, ki so kmetom izdajali odločbe,« je povedal Jože Heric. Rešitev jim sicer že obljublja komunalno podjetje, ki ločeno zbira in kompostira tudi biološke odpadke. Milijoni za odpadke Odstranjevanje odpadkov pa je za bolnišnico tudi velik strošek. Strošek odvoza običajnih komunalnih odpadkov je milijon in dvesto tisoč, tristo tisoč jih stane razkuževanje infekcijskih odpadkov in sto tisoč preostalo, to pa znaša mesečno milijon šeststo tisoč tolarjev. M. H., foto J. Z.i Elektronsko poslovanje za skoraj vse podjetnike Storitve elektronskega banč ništva Pomurske banke upora blja že 440 samostojnih podjet nikov, poslovanje prek računal nika pa je prevzelo že tudi 45 ge spodarskih družb, ki so posle vanje že prenesle z Agencije z plačilni promet. Klikanje z do mačega fotelja pa se je dobri prijelo tudi pri fizičnih osebah saj so prodali lani v Pomursk banki 984 povezav. Pri bankomatih opravijo la stniki kartic v povprečju na mc sec 150 tisoč transakcij ali dv gnejo 1,5 milijarde tolarjev. B? kartico ima v žepu že 60 tiso Pomurcev in več kot 46 tiso< tudi drugih kreditnih kartic, njimi pa lahko kupujejo v 400 ti govinah, ki so povezane z ban čno bazo podatkov. Negotovin sko plačevanje s plačilnimi karti cami znaša mesečno blizu mi lijarde tolarjev. Poslovanje pomurskih pod jetij s tujino pa se pozna tudi pr poslovanju banke s tujino. Prel Pomurske banke je bilo lani t tujino nakazanih za 423 nem škim mark plačil, prilivov pa jc bilo za 564 milijon mark ali kai za 200 milijonov mark več kol leto prej. M. H. I 8 PRED VELIKO NOČJO 5- april 2001 f HH 0 okviru komisije Pravičnost in mir je katoliška cerkev zavzela stališče do zaščite delavcev pred globalizacijo in diktatom kapitala. Posledično se ta ne kaže samo v vedno večji presiji in brezposelnosti, ampak tudi revščini. Kako ta dva problema zaznavajo znotraj evangeličanske in katoliške cerkve, smo se pogovarjali z duhovnikoma Vilijem Kerčmarjem in Jožetom Vinkovičem ter predstavnico župnijske Karitas Anico Gregor v Murski Soboti in mobilne diakonije Jožetom Ritoperjem. Pomurje je najbolj zaostalo na državni ravni, to kažejo ekonomski kazalniki, ti pa posledično vplivajo na vse druge. Zadnje poročilo o človeških virih pa kaže, da smo Pomurci najbolj zadovoljni z danim. Kako to zaznavate in se odzivate. Pri evangeličanih je posameznik doktrinarno v ospredju pa tudi katoliška Cerkev daje v zadnjem času posamezniku bistveno večji poudarek, kot je to počela v preteklosti, saj vedno bolj izpostavlja personalizem kot usmeritev. Jože Vinkovič: Skrb za človeka kot posameznika je pravzaprav v Cerkvi ču- govoriva, pa pravim, da moram iti k nekomu drugemu, ki je tudi osamljen. Ali ne bi bilo lepše, če bi soseda prišla skupaj in si delala družbo. Tistega odnosa ali tiste ljubezni pa ni, ki bi potem mlade duhovno bolj bogatila, da ne bi bili usmerjeni samo v materialne vrednote. Služba ni več od 6. do 14. ali od 7. do 15., ampak delajo cele dneve, tudi popoldne imajo obveznosti. Težko sije najti čas za svoje družine, zato ne najdejo časa, da bi še kam hodili. Vili Kerčmar: To je problem ožjih družin in vprašanje delavnika ob nedeljah. i Revščina, ki je v veliki meri posledica globalnega finančnega kapitalizma, postavlja človeka v nič, njegovo socialno in duhovno dobrino pa v podrejeni položaj. Jože Vinkovič: Država bi morala poskrbeti za svobodo in možnost vrednot, ki jih ne more dati. Lahko da možnost. V zgodovini je bila vsaka država odgovorna, da najde pravo mero, koliko svobode da ljudem, po drugi strani pa z regula- Zadovoljstvo posledica služabništva titi ves čas, saj če pogledamo v preteklost, recimo vprašanje Kopernika, helio-centrični sistem, ni bilo vprašanje znanosti, ne svetega pisma, ampak je filozofsko vprašanje, kjer je v ospredju človek; in v tistem trenutku, ko so tudi v Cerkvi sprejeli prepričanje, ki prav gotovo temelji na znanstveni osnovi, da Zemlja ni središče vsega, se je pravzaprav porušil sistem, ki je gradil evropsko misel na tem, da je človek v središču vsega dogajanja. In zdaj, ko postane Sonce središče vsega, je zanimiv premik, ko Človek stopi v ozadje. Sploh ni šlo za vprašanje, da je bila Cerkev reakcionarna, ampak je šlo za vprašanje Človeka. Če pa zdaj preskočimo v naš čas, potem se mi zdi, da je bolj kot socialna kriza in pa ekonomska kriza pri nas duhovna kriza, kajti materialno stanje je v primerjavi s preteklostjo v povprečju na visoki ravni. Bolj vprašljivo je stanje duha. Če gledam našega človeka v porečju Ledave, od koder prihajam, niti ni toliko materialnih problemov zaradi zaposlitve v Avstriji, ampak je zares problem duha in sreče ob tistem, kar imaš. Navsezadnje tudi mamila in druge negativne stvari ne prihajajo v prvi vrsti iz revščine, ampak je vzrok v človeku samem. V tem smislu bi torej dal večji poudarek skrbi za duhovno plat človeka, ob tem pa tudi materialni, saj sta povezani. Vili Kerčmar: Jaz se z g. Jožetom strinjam glede duhovne krize, vendar je brez osnovnih dobrin težko shajati. Ugotovitev, da so Prekmurci in Pomurci najbolj zadovoljni, je prej posledica, da smo bili ves čas nekomu služabniki, da ne rečem sluge. Opažam, da je zadovoljstvo posledica ali reakcija na nemoč. Posledica je duhovna kriza, ki vodi v razne krize, kot sta, žal, alkoholizem in mamila, najhujša pa je v staranju. Bolj ko si prizadevajo, da bi bili zadovoljni, bolj je to zadovoljstvo odsev nemoči. Jože Vinkovič: Ampak do te krize je pravzaprav moralo priti. To se vidi tudi v preseljevanju, ko prehajajo tudi čez naše ozemlje ilegalci in se selijo naprej v države blaginje. V preteklosti so se naši predniki preseljevali in šli s trebuhom za kruhom. Vprašanje je, ali se selijo samo zaradi materialnih razlogov ali pa je to posledica osebnih kriz, ker če bi imeli radi svoj rojstni kraj, potem bi bili tudi pripravljeni (zaradi nekih duhovnih vrednot, npr. mirnega življenja) živeti doma in bi bili morda srečnejši. Vprašanje je, ali nismo vsi mi nekako odgovorni tudi zato, da nismo ljudem, ki odhajajo, vlili več ljubezni do domačega kraja, več veselja, ki ne temelji na denarju. Če bi šli delat analizo med izseljence, bi nedvomno ugotovili, da izražajo Prekmurci, ne glede na vero-ndivišio stopnjo domoljub- »Cerkev ni padla z nebes, njeno poslanstvo ni samo, da bi duše spravljala v nebesa ali da bi bila podaljšana roka pogrebnih zavodov, pač pa je zato, da pomaga živemu človeku.« Vili Kerčmar: To drži, vendar je bila preteklost podrejena gospodarskemu razvoju. Statistike, ki prikazujejo materialno stanje, so tako v ospredju, da so druge nepomembne. Se vama zdi, da imamo dovolj civilnega potenciala za krepitev duhovnih vrednot, ali pa je to zgolj zadeva vašega skrbništva? Vili Kerčmar: Ne gre le za materializem, ampak tudi vprašanje vzgoje v šolah in tudi v cerkvi je bilo marsikaj zamujenega. Živeli smo v razmerah, kjer so bile duhovne vrednote potiskane v ozadje. Trend po materialnih potrebah je tudi v našem človeku vzpostavil željo, da bi imel nekaj od tega. Preveč idilično in naivno bi bilo, da bi mladi vztrajali na stopnji izpred tridesetih let, vprašanje pa je, kako te vrednote in materialne dobrine znamo uporabljati. Večkrat gledam goričkega kmeta, kako rad ima to zemljo. Ne vem, ali bi kje tako garal, in to z ljubeznijo, za golo preživetje. Mnogi so v to tudi prisiljeni. Po drugi strani so nam v šoli vtepali v glavo, češ učite se, da vam ne bo treba delati. In ne pravilno: učite se, da boste lažje delali. •Jože Vinkovič: Tu je prišlo do kratkega stika, ker se je odnos do duhovnih vrednot, do narave in vsega nekako porušil in ga mlad človek nima več. Tudi ko se mlad človek preseli v mesto, nima več tistih duhovnih vrednot. Stara zgodba pravi: Ko je prišel Prekmurec v Ljubljano, je imel v enem kovčku obleko, v drugem pa duhovne vrednote, tudi svojo vero, in obleko je odnesel v stanovanje, drugi kovček pa je pustil v garderobi. Vili Kerčmar: Duhovne vrednote je čutiti in marsikomu so pomagale k preživetju. Toda brez materialnih reči tudi ne gre. Vzemimo za zgled obubožano babico z Goričkega, ki pri osemdesetih vztraja na zemlji. Njena vera ji pomaga toliko, da se mogoče ne obesi. Kljub temu smo v nekoliko drugačnih razmerah, kot smo bili v preteklosti, saj porabi družina s kmetov z dvema otrokoma in enim zaposlenim za davščine in stroške šolanja povprečno delavsko plačo, zato si česa posebnega ne morejo privoščiti in zato so najbrž tudi določene krize, zaradi katerih mora najbrž tudi cerkev vlagati večje napore v reševanje kriz, kot jih je morda v preteklosti. Anica Gregor: V Murski Soboti imamo župnijsko Karitas deveto leto. Ustanovili smo jo zaradi potreb beguncev. Če Sedaj vedno več pomagamo tudi našim ljudem, To je posledica brezposelnosti, ne pa družin z veliko otroki. Kolikor je v naši moči, pomagamo. Shajamo s prostovoljnimi prispevki, s tistim, kar nam ljudje pač dajo (obleke, živila...). Po svojih močeh se trudimo in vztrajamo. Zdaj imamo akcijo za Jožico s Pušče, ki živi v zelo slabih razmerah. Ne samo, da pomagamo, ampak obiskujemo tudi zapornike. Tako da tudi duhovno nekako pomagamo in z veseljem nas sprejemajo. V začetku, ko smo začeli člani Karitas zahajati v soboške zapore, je bilo okrog 15 zapornikov, zdaj pa jih je že okrog 50. Ne vem, kaj je krivo, da se zapori tako polnijo, predvsem z domačimi ljudmi. Kriminal je kazalec krize. Kaj narediti na tem področju? Manjkajo duhovne vrednote! Vili Kerčmar: Tudi v naši Cerkvi je prvo dušno pastirstvo. Toda brez skrbi za človekov socialni položaj ne gre. V Evangeličanski cerkvi smo uvedli mobilno diakonijo, ki je začela z delom pred kratkim. Ugotavljam pa, da državna politika, kar zadeva socialo, ni najbolj posrečena: vsi govorijo samo o pokojninah ... Lani sem obiskal češko in poljsko Cerkev. Tam ne skrbijo toliko za pokojnine, ampak imajo skoraj v vsaki vasi, vsekakor pa v vsaki župniji majhne domove za ostarele. Vodijo jih Cerkve. To podpira država. Ljudje na ta način niso iztrgani iz domačega okolja. Kaj takega bi lahko uredili tudi pri nas. Znebiti se je treba miselnosti, češ država in Cerkev sta ločeni, vendar bi na teh področjih vsekakor morali sodelovati, druga drugo dopolnjevati. Cerkev ni padla z nebes, njeno poslanstvo ni samo, da bi duše spravljala v nebesa ali da bi bila podaljšana roka pogrebnih zavodov, pač pa smo zato, da pomagamo živemu človeku. Anica Gregor: Smo v tem proštom. Vili Kerčmar: Da, v tem prostoru. Mene boli, ker država do nas nima pravilnega odnosa. Tudi zdaj, ko imamo večstrankarski sistem, demokracijo...? Anica Gregor, Vili Kerčmar: Tudi zdaj, ko imamo demokracijo. Spremenila se je ureditev, miselnost pa je ostala še ista. Primitivna do skrajnosti. Jože Rituper: V Evangeličanski humanitarni organizaciji oziroma Podpornici opravljam od januarja službo v mobilni digkoniji. Imamo avto in obiskujemo vse starejše in osamljene. Prek odbornikov po vaseh smo zbrali podatke o takih ljudeh. V Šodoncih jih imamo de-“'r nnmaniievcih štiri, na Hodošu trovcih sedem. Vsi so starejši ljudje, osamljeni, kajti nasledniki so odšli z doma. Tem ljudem v stiski pomagamo pri raznih potrebah, kot so: prevoz v bolnico, k zdravniku in pri drugih potrebah. Organizirali smo skladišče v Moravskih Toplicah, kjer imamo določene materialne dobrine. Tam je tudi pet postelj za težke bolnike in vse so trenutno zasedene. Medicinska pomoč je urejena prek patronažne službe. Povezani smo s socialno službo in z gospo Zverovo izredno dobro sodelujeva. Seveda pa se, kar zadeva prevoze, ne omejujem samo na evangeličane, ampak vse pomoči potrebne. So pa nekateri v tako hudih razmerah, da si tega človek, ki tega ni videl, niti ne more predstavljati. So se pa nekateri sprijaznili s svojim življenjem, vendar bi jih morali kdaj pa kdaj obiskati tudi župani, saj mnogi ne vedo, v kakšnem stanju so nekateri njihovi ljudje, ker so pač področje sociale prenesli na socialno službo, ki pa je daleč od problemov, zato nemalokrat nimajo pravega pregleda nad dejanskim stanjem. Problemi pa niso samo na Goričkem, saj so čedalje pogostejši tudi na ravninskem območju Prekmurja in Pomurja, in to kljub tesnejši medgeneracijski povezanosti. Vili Kerčmar: S strani države je najlažje, da da denar za pokojnine. Tu pa potem pridejo v ospredje duhovne vrednote, kako se to zna ceniti, in tudi to, kako človek to pokojnino ali drugo pomoč uporabi. Jože Rituper: Navezava na dom ostane. Dejstvo je, da je problem, starejše ljudi spraviti v dom. Razmisliti je treba, da bi z občinami ustanovili skupne domove, saj so ljudje navezani na določen predel. Mnogi raje živijo v siromaštvu, kot da bi zapustili svoj kraj in šli drugam. Strinjam se z vprašanjem duhovnih vrednot. Koliko pa se tega zaveda lokalna oblast in prosi za nasvete, ali pa vaju potrebuje le ob potrjevanju njihovih zunanjih materialnih rezultatov - posvetitvah cest in avtomobilov. Ali jima pomagata pri nujnem približevanju človeku? Jože Vinkovič: Na območju občine se lotevamo problemov s skupnim angažiranjem. Probleme poznamo, vsak s svoje strani nekako naredi, kar je v naši moči. Država je dolžna poskrbeti za domove in tovrstno problematiko razreševati. Določen odstotek ljudi bi bil rad doma, na svojem, pa nam manjka duhovna plat, da bi ti ljudje imeli vsaj družbo. Kot cijami onemogoči tiste, ki naj bi bili kapitalistično izkoriščevalski. Vzemimo temni srednji vek, redki so zgodovinarji, ki pravijo, da je bil srednji vek še bolj temen, kot je bilo 20. stoletje. Takrat je cerkev vse do Marije Terezije strmela k temu, da je v državah, kolikor je imela vpliva, določila čim več praznikov med tednom, da bi ljudi obvarovala pred izkoriščanjem tlačanstva in drugih stvari. 70 praznikov je bilo med tednom, razen v času žetve in po mali maši ob jesenskih spravilih. Grofje in velikaši tega niso bili veseli, toda to je bila zaščita malih ljudi pred nenormalnim izkoriščanjem. Tudi Bogu se pripisuje, kot da bi šest dni delal, sedmi dan pa počival. Vili Kerčmar: Skrb za mladega človeka in družine je daleč premajhna. Poleg socialne varnosti pridejo do izraza tudi duhovne vrednote. Ne morem se sprijazniti z zunajzakonskimi skupnostmi. To je neke vrste izogibanje obveznostim in odgovornosti, kjer najkrajšo potegnejo otroci. Tudi sam si želim, da bi en dan v tednu posvetili sebi, družini, To človeka duhovno bogati in sprošča. Ko prihaja do revščine, se družine bolj posvečajo duhovnim vrednotam in več hodijo v cerkev ali posvečajo več pozornosti temu, kako priti do materialnih stvari? V reviji Poti k bogu, kjer Je govora o komisiji za pravičnost, so delavke Mure spraševali o stiskah pri delu? Povedale so, da ne upajo nič reči in da imajo slabe plače. Anica Gregor: To drži. Vili Kerčmar. Tudi mi imamo take izkušnje. Ob pritiskih na delavce so vprašljive duhovne vrednote, morala in etika vodstvenih ljudi. Jože Vinkovič: Nekoč se bo to dr žavi maščevalo. Mi moramo pripravit ali usposobiti izkoriščenega delavca človeka, ki živi v krizni družini in druž bi, za duhovno preventivo, da bo sposo ben te stresne situacije prestati, da m bo zapadel v obup. Vili Kerčmar: Mene ne preseneč kriza mladih. Kako pa je ne bi bilo, č so večino časa sami in če se oče in ma pogovarjata samo o stiskah. Anica Gregor: Mislim da, če je ve otrok, so te družine duhovno bogatejš otroci so duhovno bogatejši. Saj ste rekli, da ni možnosti. Anica Gregor: Nečemu se je tret odpovedati. V našem časopisu je pisal da ima družina osem otrok in kako ču ovito si znajo razporediti vse delo. Vili Kerčmar: Mladi starši se m rajo odločiti, ali bodo imeli bogate srečne otroke. Jože Vinkovič: Imamo družino, k se je rodil enajsti otrok. Vajeni so b potrpežljivi, vajeni so, da čakajo. Tani red. Ta mama ne dela enajstkrat več 1 tista, ki ima samo enega. Vsi želimo Vašim bralcem in naš ”-----.,«l;tonr>čne nrazni VESTNIK 5. april 2001 KULTURA 9 Pihalni orkester KD Ivana Kaučiča Ljutomer Uresničila se jim je dolgoletna želja Izdali zgoščenko - Želijo si svoje prostore z ačetki delovanja Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer segajo v davno leto 1922, ko je glasbeno društvo ustanovilo godbo na pihala. Prvi dirigent oz. ka- pelnik je bil Franc Zacherl, ki je godbo vodil do leta 1940. Kljub nekaterim virom, da je delovanje med vojno zamrlo, pa so s svojim delom vendarle nadaljevali, takrat jih je vodil Av- gust Pevec. Po vojni je vodstvo prevzel izšolani vojaški kapelnik in ravnatelj glasbene šole Avgust Lopar-nik in pod njegovim vodstvom so dosegali na tekmovanjih najvišje uspehe. Leta 1952 so se podali z instrumenti na vrh Triglava in tako so bili prvi orkester v Sloveniji, ki je zabeležil tovrsten dosežek. Dirigentska mesta so si nato od leta 1973 izmenjavali Janko Škrajnar, Darko Vizjak, nato spet Škrajnar, leta 1993 pa ga je prevzel zdajšnji dirigent glasbeni učitelj Ignac Karba. Pred štirimi leti je prejel orkester pod njegovim vodstvom Miklošičevo nagrado kot najvišje priznanje na področju ljubiteljske kulture. V vseh letih so se po- vezovali z orkestri doma in v tujini (Kapfenberg, Friedberg, Ful-nek ...), udeleževali so se raznih revij in tekmovanj pihalnih orkestrov ter opravili številne nastope v domači občini. Veliki načrti za kakovostno delo Trenutno si v orkestru zelo prizadevajo, da bi jim uspelo izpeljati gostovanje na Švedsko, kamor jih je povabilo Slovensko društvo Franceta Prešerna. Tam bo konec aprila srečanje Slovencev, ki bo vrhunec gostovanja, igrali pa naj bi tudi v tamkajšnjem največjem zabaviščnem parku in v trgovskem centru, orke- Sestava pihalnega orkestra Ljutomer, ki bo prihodnje leto praznoval osemdeset let delovanja. ster pa je kot goste s sabo povabil še tamburaško skupino Drot-mantraši iz Radenec. Udeležba na gostovanju je povezana z visokimi stroški za pot, ki pa jih sami ne morejo poravnati. Minimalna sredstva jim je zagotovila Joszef Varga - Kapitan lendavskega gradu občina, LTO pa jih je zavrnil, ker menda niso v programu, čeprav je lahko vsem jasno, kako učinkovito bi se to gostovanje povezalo s promocijo prleške turistične ponudbe. V orkestru zato iščejo pokrovitelje, ki bi jim omo- gočili odhod na Švedsko. V prihodnje načrtujejo kar nekaj nastopov, njihova velika želja pa je tudi, da bi naslednje leto ob osemdesetletnici delovanja orkestra pridobili svoje prostore, prizidek h kulturnemu domu, ki bi jim omogočali kakovostnejše delo, vendar pa za zdaj za takšen podvig z občine, ki orkester fi- dni v lanskem letu, preostalo' začetku letošnjega marca, sne manje pa je potekalo v Domt kulture Ljutomer pod vodstvon založbe Zlati zvoki Igorja Pod pečana. Pri izdaji so jim finančno ve liko pomagali občina Ljutome in številna podjetja, zgoščenk; pa vsebuje dvanajst skladb naj Kapitan lendavskega gradu nancira, še zdaleč ne dobijo dovolj sredstev. Kot sami ocenjujejo, je današnji orkester, ki šteje 48 članov, sožitje neugnane mladosti in ljubiteljskih hotenj starejše genera- različnejših zvrsti, od filmski glasbe do klasične ter moderni! zvrsti (priredbe). Ob tej priložnosti bodo izpel jali promocijski koncert, ki bo i četrtek, 5. aprila, ob 19.30 v lju Predstavitev nove knjige za mladino b mednarodnem dnevu knjig za otroke sta pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti in kulturno društvo Barati kor predstavitev madžarskega mladinskega romana Kapitan lendavskega gradu Jozsefa Varge. O Navzoče je pozdravil dr. Ja-nos Palancsai, predsednik madžarskega društva, pisatelja pa sta predstavila direktor knjižnice Jože Vugrinec in hungarist Joszef Papp. Jozsef Varga, ki je lani praznoval sedemdesetletnico, je bil učitelj, profesor, pedagoški svetovalec, ravnatelj in do pred kratkim predstojnik katedre za madžarski jezik v Mariboru. Poleg vsega tega je seveda še avtor različnih knjig: pesniških zbirk, zgodb za odrasle in predvsem za mladino, pa še pisec 1 SO strokovnih člankov z različnih področij. Še vedno je zelo us- tvarjaleri in po besedah Jozsefa Pappa je svoje življenje posvetil madžarskemu narodu in njegovi kulturi. Nastanek svojega novega dela, zgodovinskega romana za mladino, je pisatelj pojasnil s svojo že davno, željo, osvetliti preteklost vseh nas, ki smo živeli v pokrajini ob Muri: Slovencev, Hrvatov in Madžarov. Te preteklosti ne smemo pozabiti, zlasti zato ne, ker so naši predniki živeli v sožitju in v skupni nevarnosti podpirali drug drugega. Ljubezen do domovine, ki jo moramo privzgojiti mladim ljudem, mora rasti tudi iz tradicije. Snov cije, to pa jih je pripeljalo do ene od njihovih največjih želja, izdaje lastne zgoščenke. Skladbe za zgoščenko so snemali nekaj Tri predstave Območna srečanja krojila marec lutonlS^»M ~ M ***-*3T — «— m mandolmskih skupin m orkestrov biove>»i . h r » območno srečanje otroških gledaliških skup , . .. k . F jk |a dvorani v Murski Soboti. Tu je sodelovalo sedem iz enote Gozdiček ori VVZ M Sobota z igro 0 goski, ki se je učna peti Jutro z OS i M CK P n marelal Eko-eko-azarak z OS Grad z igro Mala 51» i t'9r° f°hti zlobna Mladi gledališčniki z OŠ Fokovci z igro Mala čarovnica, ki m mogla biti zlobna, y Črno in belo OŠ Sveti Jurii iz Rogašovec z igro Figole fagole, OS Tišina z igro Žogica nogic. in OŠ Bakovci z igro Matilda. Srečanja so bila namenjena letnemu nronioa n . BaK0V y Hnntpniu dela skupin s posameznih področij mu pregledu m strokovnemu ovrednotenju uma h y crečania vse tla ustvarjanja. Najboljše imajo možnost uvrščanja na nadaljnja srečanja tja do državneoa r™. našem posnetku J. I: tS» »'■ ISS T” ItSke skupine z osnovno emu Sv Juhi Iz Rogašovec. - Tekst m loto T K tomerskem Domu kulture, kje bodo igrali kot gostje člani ome njene tamburaške skupine. Darja Tibaot I je vzel iz otroških spominov, iz pripovedi, ki jih je slišal ob skupnem delu na vasi, iz knjig, zgodb o Mihaelu Hadiku, k vsemu je dodal še domišljijo in pisateljski dar, o katerem pa bo, kot je rekel, sodila prihodnost. llona Szekeres je iz romana v madžarščini in slovenščini prebrala odlomek, ki pripoveduje o tragični ljubezni med bogatim kmečkim fantom in revnim dek- letom, pisateljev sin Jozsef Varga mlajši pa je zapel staro ljudsko pesem ob spremljavi citer. Jozsef Varga, avtor novega zgodovinskega, pustolovskega in ljubezenskega romana, pa je na koncu še enkrat opozoril, kako pomembno je poznavanje preteklosti, ki se je nikakor ni treba sramovati, to pa je treba povedati predvsem mladim ljudem. Bea Baboš Logar, foto: J. Z. ■ Razstava študentke Eve Zula V gornjeradgonskem kulturnem domu je bila prejšnji teden otvoritev likovne in fotografske razstave študentke oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru Eve Žula iz Gornje Radgone. Kot pravi, ji je bilo likovno izražanje poleg glasbe vedno najljubši način izpovedovanja svojih čustev. Poleg tega jo veseli tudi fotografija, pri kateri poskuša ujeti v objektiv primeren trenutek. Samostojno je svoja dela razstavljala že v avli gimnazije v Ljutomeru ter v galeriji Štuk v Mariboru. Sodelovala je tudi na treh likovnih natečajih, kjer je osvojila eno prvo in dve drugi nagradi. Likovna in fotografska dela, ki jih razstavlja, naj bi tokrat izražala globino in igrivost umetniške duše, ki išče v svetlobi in senci estetskih doživljanj. Razstava bo odprta do 12. aprila. - C. K., foto: J. Z. Na območnem srečanju gledaliških skupin v Gornji Radgoni om kulture v Gornji Radgoni je gostil prejšnji teden t organizaciji območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturo od petka do nedelje tri ljubiteljske gledališke skupine. Nastopili so: KUD Sveti Jurij ob Ščavnici z Linharto vo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Gledališka sku pina ARS Altera PARS iz Gornje Radgone z igro sodobnega ameriškega dramatika Israela Horowitza Vrsta in izvajalec Roman Marič z monokomedijo Pepek z brega. Ta, po številu predstav sicer skromna, po številu gledalcev pa kar dobra bera, je bila seveda zelo različna, a vsaka predstava po svoje zanimiva. Jurjevski Matiček, ki ga je režiral Boris Kovačič, je bil simpatičen tudi v tej izvedbi. Nastopili so Milan Šijanec kot Matiček, Melita Muhič kot Nežka, Slavko Štuhec kot baron Naletel, Marija Kocuvan kot baronica, Simona Tibaut kot Jerica, Franc Čuš kot Tonček, Jože Lančič kot Žužek, Ivo Matjašič kot Gašper, Branko Gerlica kot lakaj, Boris Kovačič kot Budalo in Franc Lančič kot Zmešnjava. Za druge potrebne stvari so skrbeli še Edi Sedmak - inspicient, Moni Košar - šepetalka, Suzana Šijanec - maskerka. Vedno zabavno Linhartovo besedilo je tokrat zazvenelo tudi v prleščini - tako so namreč v igri govorili služabniki, utrpelo je tudi kakšno spremembo ali okrajšavo, a težava govorjenega jezika, zlasti v amaterskih skupinah, je bila vendarle ustrezno rešena. Vsi igralci, nekateri pa še prav posebej (jezični Matiček), so svoje vloge dobro odigrali in poskrbeli za zabaven večer. Čisto drugače pa je bila ubrana mlada radgonska skupina, ki je v režiji Jasmine Molnar Urbanič odigrala znano predstavo Israela Ho-rowitza, ki jo izvajajo v različnih svetovnih gledaliških središčih. Režiserka in profesionalna igralka je s svojim videnjem gledališča potegnila za Sabo tudi svojo skupino mladih igralcev Danijelo Potrč. Josipa Rotarja, Manjo Ficko in Mojco Košar, s tem da je v igri nastopila tudi sama kot imenitna Fanika. Za drugo so poskrbeli: Majda Cimerman - kostumi, Alfi Potočnik - glasba, Tina Potrč - maska, Seba stijan Urbanič - luči, Damijan Sovec - plakat in tako prispevali k uspehu dobre predstave, ki nas zgrozi in navduši hkrati. V nedeljo pa smo videli čisto drugačen svet. Predstavil nam ga jt Roman Marič kot preprost, pa vendar prebrisan človek iz ljudstva Pepek z brega. S predstavo, ki jo je napisal, režiral in odigral sam. j< požel smeh, strinjanje in odobravanje občinstva, ko je resnico < življenju, kot ga že poznamo, zavil v prijetne šale. Izbrane predstave z vseh območij: ljutomerskega, radgonskega soboškega in mogoče še lendavskega, ki si jih bo ogledala še selel torka Duša Škof, bodo ponovno na ogled v Gornji Radgoni na me dobčinskem srečanju. Ren T nourl 10 (IZ)BRANO 5. april 2001 VESTNIK Aktivnosti tabornikov Učitelji iz vse Slovenije na beltinski OŠ Gospodinjski pouk in... abOrniki roda Veseli veter iz Murske Sobote so zelo aktivni, saj prirejajo ali se udeležujejo poleg rednih tedenskih srečanj šestih vodov akcije po vsej Sloveniji. Mariborski taborniki so organizirali 26. in 27. januarja zimsko orientacijsko tekmovanje v Zgornji Koreni pri Mariboru, ki sta se ga udeležili dve ekipi iz Murske Sobote. Za starejše tabornike so organizirali 10. februarja Igre v Fazaneriji, pri katerih so se jim pridružili tudi ljutomerski taborniki. Osnovna šola v Fokovcih je gostila lendavske, bistriške in murskosoboške tabornike od 21. do 23. februarja na zimovanju, ki se ga je udeležilo 58 tabornikov, od tega 48 mlajših tabornikov in 12 članov vodstva. Nekaj članov kluba se je udeležilo Packe, ki je potekala od 2. do 4. marca v Veličanah v Prlekiji. Šlo je za kreativne delavnice, ki so se jih udeležili starejši taborniki vseh enot v Pomurju. Mlajši taborniki, ki so se rodu priključili minulo jesen, so opravili v začetku letošnjega leta pripravništvo in sledila je prisega. Za medvedke in čebelice (od 1. do 4. razreda) so ga pripravili v soboškem parku 3. marca in udeležili so se ga tudi starši tabornikov. Pred prisego so opravili lažjo preizkušnjo in se spomnili mamic ob dnevu žena. Za gozdovnike in gozdovnice (od 5. do 8. razreda) pa so jo pripravili 10. marca v Fazaneriji. Taborniki so morali s pomočjo skice Fazanerije poiskati dvanajst kontrolnih točk, kjer so se preizkusili v taborniških spretnostih. Dvanajst kontrolnih točk ni naključnih, saj imajo taborniki dvanajst taborniških zakonov, in vsaka točka je bila posvečena enemu od njih. Najpomembnejši cilj taborniške organizacije je namreč vzgoja. Vsi taborniki so po dani prisegi prejeli taborniške rutice in s tem postali člani taborniškega roda Veseli veter. Ljubljanski taborniki so organizirali nočno orientacijsko tekmovanje za vse slovenske tabornike, ki sta se ga udeležili dve ekipi soboških tabornikov. Tekmovanje je bilo v Preddvoru pri Kranju v noči s 24. na 25. marec. Tudi mesec april bo poln akcij, saj praznujejo taborniki v Sloveniji 22. aprila 50 let delovanja. Konec meseca pa pripravljajo Ljutomerčani akcijo Še več prijateljev in območni mnogoboj. A. C.i Strokovno druženje, zanimiva razstava in nastop učencev eprav niso imeli pouka, je bilo minulo soboto na OŠ Beltinci precej delovno in živahno. Tam se je namreč odvijal 6. profesionalni forum Združenja za ekono- miko gospodinjstva Slovenije. Poleg občnega zbora tega združenja so pripravili tudi zanimivo razstavo o izpeljanih učnih urah, naravoslovnih dnevih, projektih in raziskovalnih nalogah na temo zdrava prehrana, s poudar Udeleženci(-ke) so si z zanimanjem ogledovali razstavo. (Foto: J. G.) kom na šolski prehrani in gospodinjskem pouku, o čemer je imela strokovno predavanje višja svetovalka Zavoda R Slovenije za šolstvo Irena Dominič (»Gospodinjstvo in šolska prehrana«). Prav tako so si udeleženci lah- ko ogledali učne delavnice, v katerih so prikazali izdelovanje izdelkov iz slame ter cvetja iz »krep« papirja. Pri organizaciji foruma se je izkazala učiteljica beltinske šole Majda Gjerek, ki je tudi vodja aktiva za gospodinjski pouk, prav tako pa se izkazali glasbeniki in humoristi OŠ Beltinci s svojim nastopom za udeležencev srečanja učiteljev gospodinjstva in nekaterih drugih gostov iz vse Slovenije. »Novost pri pouka gospodinjstva je predvsem ta, da je ta predmet prenesen v peti in šesti razred, torej v drugo triado in da se ocenjuje numerično, s številkami od 1 do 5. Ponujena sta še dva izbirna predmeta v 7., 8. in 9. razredu, ki sta vezana na prehrano, načine prehranjevanja in sodobno pripravo hrane. Gospodinjstvu je namenjenih 87,5 ure v petem in šestem razredu in dvakrat po 35 ur izbirnih vsebin. V skupnem seštevku je to mnogo več, kot je bilo namenjeno gospodinjstvu v 8-letnem izobraževanju. Menim, da je srečanje v Beltincih zelo dobro uspelo, za kar gre predvsem zahvala učiteljici Majdi Gjerek,« nam je ob tej priložnosti povedala Irena Dominič. Jože Graj Oživljanje starih običajev in ljudskega izročila v Otovcih Svetovni dan zdravja - 7. april »Kak je inda fajn bilou« anašnji človek, zasičen z raznovrstnimi mediji, računalniki in telekomunikacijo, si težko predstavlja, kako so nekoč brez vsega tega živeli naši predniki. Toda verjemite, bilo jim je lepo, poznali so vesela druženja, polna pravih, pristnih in toplih medčloveških odnosov. Nato so na mizo prinesli še Smodiševe dobrote iz shrambe ter kleti in prijetno večerno druženje se je končalo v zgodnjih jutranjih urah. Prireditev bo postala tradicionalna. Metoda Perger in Marija Tratnjek I Dobro zdravje pomeni tudi dobro duševno zdravje vetovna zdravstvena organizacija poziva v svoji poslanici vse ljudi in vse vlade sveta, da ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja več pozornosti Živeli so z naravo, ki jih je vsako leto bogato nagradila s svojimi plodovi. In človek je znal ceniti vsak dar narave. Delček te idilične preteklosti so poskušali oživeti v petek, 16. marca, na Vinotoču Smodiš v Otovcih. Večer je bil namenjen obujanju običajev, spominov in ljudskega izročila. Gostitelj Vlado Smodiš je povabil mojstre, ki so prikazali različne domače obrti. Številni gostje pa so zvečer posedli za mize in ob »lupanju tikvinoga semena« prisluhnili kulturnemu programu, ki sta ga vodili profesorici Srednje kmetijske šole Rakičan Marija Tratnjek in Metoda Perger. Sodelovali so dijaki SKŠ Rakičan, ki so brali odlomke iz literarnih del Miška Kranjca ter bajke in pripovedke iz prekmurske- ga prostora, članice Turističnega društva Vrtanek iz Gornjih Pe-trovec. Med ostalim so zapele pesem Snočkaj san na bakti biu, Gizela Pucko iz Gornjih Petrovec, ki je pripovedovala o starem običaju >gda so po bakti odili«, Turistično društvo Vrtnica iz Beznovec s skečem Na hotelskem hodniku, Puconski duet s pesmimi Mejsec svejti, Dežela rajsko mila in San se šetati ter domačinka Silva Kolar, ki je na koncu ob spremljavi harmonike zapela pesmi Ge bregovi Mujre rejžejo brigej in Nede mi več rasla travica zelejna. Zbrane je nagovoril tudi ravnatelj Srednje kmetijske šole Rakičan Štefan Smodiš, ki je bila soorganizatorica prireditve, in začrtal pomen tega in bodočih druženj na Smodiševem vino- Oživljanje običajev z besedo ob mizi namenijo skrbi za duševno zdravje ljudi. Ugotavljajo, da skorajda ni družine, ki se ne bi kdaj srečala s problemom duševne motnje svojega člana. Toda s tem bremenom velikokrat ostajajo same, tudi zato, ker so duševne motnje ali duševne bolezni še vedno družbeno zaznamovane, prizadeti pa potisnjeni na obrobje, izključe- ni. Letošnji svetovni dan zdravja naj bo dan z dolžnostjo - prenehajmo izključevati in si drznimo skrbeti. Ni opravičila, da bi ljudi z duševno boleznijo ali motnjo izključili iz družbe, in ni podlage, da bi bile službe za duševno zdravje izključene iz splošnega sistema zdravstvenega varstva. Enakost med telesnim in duševnim zdravjem je življenjskega pomena. Skrb naj bo dolžnost tudi za posameznike, družine, skupnosti, zdravstvene strokovnjake, vlade in snovalce zdravstvenega zavarovanja, razna združenja in organizacija, poziva Svetovna zdravstvena organizacija. Za ohranjanje duševnega zdravja smo dolžni ustvarjati zdravo in mirno življenjsko okolje, takšno, kjer je strpnost splošna vrednota, kjer imajo ljudje možnost polnega življenja ne glede na zmožnosti, sposobnosti, in da ohranjajo človeško dostojanstvo. M. H. I k_______________________________________________________—Z Okras iz domačih rok 9 aloga Lokalne turistične organizacije Lendava I je spodbujanje domače obrti kot dopolnilne I dejavnosti na kmetijah ali samostojnega podjetništva ter predstavljanje njihovih izdelkov kot dela turistične ponudbe kraja. Lokalna turistična organizacija, ki deluje kot organizacijska enota Razvojnega centra Lendava, želi razviti ob strokovni pomoči izvirne turistične spominke in lokalna društva spodbuditi k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine, zato so postavili v prodajni galeriji domače in umetne obrti v Kranjčevi ulici v Lendavi na ogled izdelke spretnih rok, ki imajo tudi uporabno vrednost in so primerna tudi za poslovna darila, prispevali pa so jih izdelovalci iz občin Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Kobilje in Razkrižje. Razstavljeni so prtički in prti z bogato vezenino, izdelki iz ličja, keramike, lesa in drugih naravnih materialov. Razstava bo odprta do 23. aprila. M. H., foto J. Z.i VESTNIK 5. april 2001 (IZ)BRANO 11 Projekt Art centra zašel v stransko ulico Zanemarjena okolica, nezavarovano gradbišče nadzorni odše Aleksander Abraham, tudi član zavoda, in takšen je bil tudi končni sklep. Tako bi bila lahko ot- Anketa (Ne)prijaznost izza okenc unija letos naj bi začela veljati nova uredba notranjega ministrstva, ki določa upravnim enotam poleg povečanega števila uradnih ur tudi to, kako Obnova šole v Domanjševcih za likovne kolonije? Takšna je bila še pred nekaj tedni okolica prihodnjega Art centra v Središču. Foto: T. K tvari pri projektu Art center se zapletajo oziroma postaja vsa zadeva podobna zgodbi o tem, kaj je bilo prej: kokoš ali jajce, saj ima vsak svojo razlago. Najprej bistveno: projekt bi moral biti končan že lani pred poletjem, tako je določala pogodba, datumsko vezana od 17. aprila do 19. junija 2000. Okolica pa je bila še donedavna podobna gradbišču. Tako so izrazili člani sveta zavoda Ari center na zadnji seji nezadovoljstvo z delom podjetja Dolinka, medtem pa je funkcijo nadzornega že zapustil Stojan Habjanič, ki ni bil zadovoljen z večkratnim spreminjanjem načrtov in menda nerednim izplačevanjem. Tako je bila okolica Art centra še prejšnji teden neurejena. »Okrog tega je cela revolucija. Gradbišče je nezavarovano, jaški odprti, okolica zanemarjena,« je opozorila tajnica občine Nada Lutarič. Prejšnji nadzorni je sicer pregledal in podpisal-situacije, svet zavoda pa bo sedaj prosil svetovalca župana Milana Šadla, ali bi prevzel nadzor, od treh ponudnikov pa so že zbrane ponudbe za dokončanje dela (najcenejša je Rodema iz Bogojine, druga dva sta bila Pompe - Jakopin in Mertuk iz Beltinec), to pa pomeni dokončanje stražnice in livarne, priklop elektrike in vodovoda, ureditev notranje opreme, nekaj zidarskih in tesarskih kakšno drugo dejavnostjo, skrbijo za privlačno okolje, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškem življenju in sploh živijo s krajem in krajani. Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju nekoga, ki bi ga želeli izpostaviti in s tem svoj kraj. Izpolnite | prijavnico in jo pošljite do 30, aprila 2001 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. i—u. .. ..................... 2, Si Po vašem odzivu sodimo, da ste veseli našega kviza, saj prejemamo iz tedna v teden vedno več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanje. Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Vestnik, končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto Fiat seicento, 24. aprila pa bomo izžrebali in objavili v naslednji številki dobitnike aprilskega mesečnega žrebanja: računalnika in vrednostna bona za 20.000 in 40.000 tolarjev. Imamo pa tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice. Naravna opečna strešna kritina ONDACH. Ime je sestavljeno iz dveh besed TON-DACH. V nemščini pomeni beseda TON glina in beseda DACH streha. Končni izdelek iz gline pa je opeka. Tako govorimo o naravni opečni strešni kritini in tako tudi o opečni strehi, ki ima tisočletno tradicijo tudi v Sloveniji. Slogan, ki nas spremlja v večini naših reklamnih sporočil, je »V VAŠIH ROKAH JE, DA POSKRBITE ZA NARAVNO OPEČNO KRITINO«. Oče, ki v rokah drži otroka, bo zanj najbolje poskrbel, če mu bo zagotovil varno, zdravo, lepo in trajno »streho nad glavo«. Naravna opečna kritina TONDACH to nedvoumno je. To dejstvo potrjuje resnica, da je večina slovenskih mestnih jeder, gradov, cerkva ter stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov pokrita z opečno kritino. Sestavljena je iz štirih naravnih elementov ZRAK, ZEMLJA, VODA in OGENJ. Na kratko Ljutomer Slaščičarna Škrajnar v Ljutomeru je poslovala kar sedeminosemde set let. V letih 1947-51 je bila nacionalizirana in namenjena mlečni restavraciji. Mojster Janko Škrajnar je moral za nadaljevanje obrti odkupiti svoj inventar v lastni hiši in je potem opravljal slaščičarske dejavnost do svoje nenadne smrti 1975. leta. Po njem je obrt prevzela hčerka Vera, ki je vodila skupaj s sopro gom Georgom Peischlom obratovalnico četrt stoletja; ob koncu prej šnjega leta pa se je upokojila, s čimer se je tudi uradno končal;; družinska slaščičarska tradicija. »Sladka dejavnost« pa le ne bo pov sem zamrla, kajti Vera izdeluje lectarske izdelke. (N. Š.) DQ1WOQ Induatrljaka la, Murska Sobota tal.i 02/ S 30-48-80 www.flamln-ms.sl Testne vožnje z «11 5 april 2001 KRONIKA 15 Pota in stranpota - konoplja pod neonskimi lučmi Osumljenca uživalca in gojitelja Bukovnica, idilična vasica, v kateri naj bi razvijali ekološko kmetovanje, se je v teh dneh pojavila v medijih kot kraj, kjer so »laboratorijsko« pridelovali prepovedano konopljo cannabis sativa L. Zasežene sadike konoplje in »laboratorijska« oprema, ki je D. M. in T. R. omogočala gojenje kono- Hišica na Bukovnici, ki je last nekega Mariborčana, v kateri sta osumljenca »laboratorijsko« gojila konoplje v zaprtem prostoru. - Foto: J. Z. pljo. Ko bi eksperimentirala s kakimi vrtninami (solata, korenček ...) bi ju pohvalili, tako pa... - Foto: Š. S. Mub prizadevanjem nekaterih podjetnežev, da bi v Slo-I veniji dovolili industrijsko pridelavo konoplje, ostaja LiTi^ ta rastlina še naprej na seznamu prepovedanih poljščin. Samostojna Slovenija je namreč z aktom o ratifikaciji nasledstva glede konvencij OZN sprejela konvencije, ki jih je podpisala nekdanja Jugoslavija, med katerimi pa so tudi: konvencija o mamilih iz 1961. leta, konvencija o psihotropnih su- bstancah, sprejeta 1971. leta, in konvencija zoper nezakonit promet z mamili in psihopatnimi snovmi, sprejeta 1988. V veljavi pa je tudi Zakon o proizvodnji in prometu z mamili, sprejet 1978. leta, ki določa, da je kanabis oziroma konoplja mamilo, in sicer tako rastlina, smola kanabisa, ekstrakti in tinkture kanabisa. Zakon določa, da se sme konopljo oziroma kanabis pridelovati le v skladu s pogoji za proizvodnjo prepovedanih drog in na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega organa. V šestem členu je določilo, da se smejo mamila proizvajati le v medicinske, veterinarske, učne in znanstvene namene. Zakon torej ne dovoljuje industrijske pridelave konoplje. Tudi v predlogu novega slovenskega zakona o proizvodnji in prometu z mamili, ki pa čaka še parlamentarno obravnavo, ostaja konoplja zapisana kot mamilo, nepooblaščena pridelava pa kaznivo dejanje. Konoplja, marihuana, hašiš ... Konoplja oziroma kanabis torej že nekaj let nima več tretma-na industrijske rastline, ampak jo štejemo med »mamilaške« rastline. Substanca, ki se nahaja v konoplji in ima psihoaktivne učinke, se imenuje tetrahidroka-nabinol (THC). Odstotek vsebnosti substance v konoplji je različen in je odvisen od spola rastline in časa, ko jo požanjejo. Ugotovili so, da »ženske« rastline vsebujejo več THC. Pod pojmom marihuana (trava, gandža...) razumemo osušeno in zdrobljeno cvetje ter listje konoplje, ki vsebuje določeno količino psihoaktivne snovi. Odvisniki kadijo to zmes pomešano s tobakom v ročno zvito cigareto, tako imenovani džoint. Učinki se pojavijo čez nekaj minut po vdihavanju dima, svoj vrh pa do-sežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju. Konoplja, ki vsebuje več kot 1,5 odstotka THC, velja med uživalci kot odlične kakovosti. Iz konoplje proizvajajo hašiš in hašiševo olje, ki sta dosti bolj nevarni drogi, ker vsebujeta večji koncentraciji THC. Hašiš vsebuje do štirinajst odstotkov THC, hašiševo olje pa celo do petdeset odstotkov THC. Hašiš je olivno ze len ali rjavo črn smolnat izloček iz konoplje. Hašiševo olje je koncentrirana oblika hašiša in je zeleno črne ali rdeče rjave barve. Podjetnost, tokrat v negativnem smislu, ne pozna meja. Ker je nepooblaščeno gojenje konoplje prepovedano, so se domislili, da bi jo gojili v zaprtih prostorih, četudi to ni dovoljeno. Ker pa tako gojenje ni vsem na očeh, ga je težje odkriti. Tako gojena konoplja ima močnejše substance THC, pridelava ni odvisna od vremena, kajti rastline se razvijajo v umetnih klimatskih razmerah, zato je letno ne le ena, ampak več žetev. Tovrstno pridelavo konoplje oziroma njenih substanc imenujejo Skunk marihuana (tudi Nederweed ali Dutch weed). Vsebuje od devet do dvaindvajset odstotkov THC, v obliki praška iz vršičkov pa lahko doseže celo štirideset odstotkov THC. Njeni učinki so podobni halucinogenim učinkom LSD. Največ marihuane pridelajo na ta način na Nizozemskem. Kot pa boste lahko prebrali v nadaljevanju, se je pridelava konoplje na »laboratorijski« način razširila že v naše Pomurje. Ko bi kaka druga tehnologija tako prišla v naše kraje, potem ne bi mogli reči, da tehnološko zaostajamo. »Laboratorijska« konoplja na Bukovnici O pridelavi »skunka« v naši idilični Bukovnici sta na četrtkovi tiskovni konferenci na Policijski upravi (PU) Murska Soboti poročala Zoran Kosi, pooblaščenec za stike z javnostmi, in načelnik Urada kriminalistične policije (UKP) Drago Ribaš. »Kriminalisti UKP in PU so že dalj časa ugotavljali, da uživalci prepovedane droge (konoplje) le-to tudi sami gojijo. In to ne le v poletnih mesecih, ampak tudi v jesenskem in zimskem času. Prišli so do podatkov, da prepovedano drogo konopljo cannabis sativa L gojijo v posebnih prostorih pod neonskimi lučmi in da se tako pridelana droga pojSvlja v prodaji na območju Pomurja,« je povedal šef soboških kriminalistov, nato je bil konkretnejši: »Na podlagi pridobljene odredbe so kriminalisti opravili hišne preiskave v najeti hiši in na domovih 3Lletnega D. M. in 21-letnega T. R., oba pa stanujeta na območju Upravne enote Lendava.« Neuradno smo zvedeli, da je prvi osumljenec iz Velike Polane, drugi iz Kobilja, najeta hišica pa je na Bukovnici. Prejšnji teden, ko smo jo obiskali, tam ni bilo žive duše. Bližnja soseda sta povedala, da so se tam zadrževali neznanci, ki pa s sosedi niso govorili. Osumljenca sta v najeti hiši uredila poseben' prostor v velikosti 2,5 krat 2 metra, ki je bil opremljen za gojenje konoplje pod neonskimi lučmi. Vsa notranjost je bila oblepljena z aluminijsko folijo, poskrbela pa sta tudi za gretje in prezračevanje. V prostoru sta bili nameščeni dve neonski svetilki ter električni časovni regulatorji, ki so uravnavali prezračevanje, čas osvetljevanja ter toploto. V prostoru sta imela tudi gnojila in pospeševalce rasti ter dva merilca za merjenje kislosti (PH vrednosti) zemlje. Vhod v ta prostor je bil urejen skozi odprtino v steni v velikosti 100 krat 60 centimetrov ter prikrit s .kombinacijo’ keramičnih ploščic in ogledal, so ugotovili preiskovalci. Kriminalistična policija pa je seveda pogledala tudi v druge prostore, tudi na podstrešje, kjer so našli 67 sadik konoplje, pridelane pod neonskimi lučmi, namenjene pa so bile za nadaljnjo prodajo in za gojenje na prostem. Občni zbor Gasilske zveze Gornja Radgona Poudarek na strokovnem usposabljanju rejšnji teden je imela v dvorani gasilskega doma v Gornji Radgoni občni zbor Gasilska zveza Gornja Radgona. Udeležba delegatov je bila zelo velika, tako da so lahko skupno pregledali delovanje zveze v preteklem letu in obravnavali program dela za leto 2001. Kot je povedal predsednik zveze Peter Fridau, so lansko leto delovali po zastavljenem programu. Tako so med drugim kupili pri vlaganju v gasilsko opremo nova vozila za PGD Spodnja Ščavnica in PGD Orehovci, poskrbeli za zaščitne obleke za nekatera društva in kupili tudi radijske postaje. Uredili pa so Oba gojitelja, sicer pa menda tudi uživalca in preprodajalca drog, sta zelo dobro skrbela za sadike in jih skrbno zalivala. Na njunih domovih pa so našli manjšo količino prepovedane konoplje in natančno tehtnico. Preiskovalci so zasegli tudi strokovno literaturo v nemškem jeziku o »laboratorijskem« pridelovanju konoplje. Tak način gojenja omogoča hitro rast in letno večkratno pobiranje »plodov«, zato policija ocenjuje, da bi s svojim »vrtičarstvom« zaslužila do 300.000 mark. Še dobro, da so ju odkrili še kar zgodaj in tako onemogočili nadaljnjo pridelavo. Odpeljali so ju k preiskovalnemu sodniku, ki ju je zaslišal, potem pa spustil na prostost, seveda dotlej, dokler zadnje besede ne bo reklo sodišče (pravnomočnost obsodbe). Za konec pa še o učinkih marihuane. Iz strokovnega zapisa povzemamo: Psihoaktivna snov v marihuani (THC) je v maščobi topljiva zmes, ki se nabira v maščobnih tkivih telesa in se v obdobju petih do osmih dni sprošča v krvni obtok. Na tak način se učinki THC podaljšajo. Enkrat- ali dvakrattedensko kajenje marihuane že zagotovi trajen vir THC v telesu. Študije kažejo, da uživanje marihuane ne povzroča telesne odvisnosti, zato pa lahko povzroči zelo močno duševno odvisnost, ki se kaže v stalni potrebi po ponovnem uživanju. Uživalec se dejansko ne more več sprostiti, zabavati in delovati brez njenega uživanja. Za doseganje učinka, kakršnega je dosegel ob predhodnem jemanju, potrebuje vedno večjo količino marihuane. Tako pogosto uživanje marihuane in drugih tudi gasilske domove v Negovi in Spodnji Ščavnici. Intervencije, ki so jih opravili v letu 2000, so bile najpogostejše zaradi požarov, bilo jih je kar sedemnajst. Dvakrat so posredovali v nesre čah z nevarnimi snovmi, desetkrat v prometnih nesrečah, štirikrat pri reševanju iz vode in nekajkrat tudi pri drugih nesre produktov konoplje posredno vpliva tudi na prehod k nevarnejšim drogam. Kam lahko pripelje uživanje mamil, smo opisali v prejšnji številki. V smrt. Štefan Sobočan ■ Zgodilo se je... Rakičan: Trčenje na kolesarski stezi 28. marca ob 12.35 se je zgodila zunaj Rakičana huda prometna nesreča. K. K., voznica osebnega avtomobila yugo, je zapeljala na kolesarsko stezo med Rakičanom in Mursko Soboto, ko je pripeljal po njej voznik kolesa z motorjem B. K., ki je nato trčil v prednji del avta in se hudo poškodoval. Brž so ga odpeljali v bližnjo bolnišnico. Murska Sobota: Madžar je prehiteval 2. aprila ob osmi uri je madžarski tovornjakar L. N. na glavni cesti zunaj Murske Sobote nepravilno prehiteval avtobus, čeprav mu je peljal naproti avtomobist V. G. Na žalost je prišlo do trčenja, nato pa je osebni avto zaneslo na nasprotno stran vozišča, kjer je trčil vanj osebni avto, ki ga je vozil D. Z. Avtomobilist V. G. se je hudo poškodoval, gmotna škoda na vozilih pa znaša dva milijona tolarjev. Odranci: Ponesrečenec umrl V mariborski bolnišnici je umrl 28. marca 53-letni Venčeslav O. iz Odranec, ki se je hudo poškodoval 16. marca, ko sta s sodelavcem opravljala steklarska dela v prizidku proizvodne hale TKO v Tišinski ulici. Stala sta na dveh foslinih, ki sta bila na 410 centimetrov visokem delovnem odru, ki ga je zadel med vzvratno vožnjo z viličarjem delavec TKO. Cerkvenjak: Ravs Pri Antonu Pred gostiščem Pri Antonu v Cerkvenjaku je prišlo v soboto, 31. marca, do spora in nato do pretepa med več ljudmi. Med pretepom je 20-letni S. K. iz Lenarta izvlekel plinsko pištolo, ki se je med prerivanjem s 30-letnim J. O. iz Gornje Radgone sprožila, da je dobil le-ta manjšo odrgnino na notranji strani nadlahtnice leve roke. Med pretepom so bila poškodovana tudi vhodna vrata v lokal, saj so fantje (27-letni B. Z., 20-letni B. P. in že omenjeni J. O.) hoteli na silo vstopiti, nakar se jim je pridružil še 31-letni M. P. iz okolice Gornje Radgone. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je imel ves čas spora in pretepa pri sebi plinsko pištolo tudi B. Z. Z vsemi kršitelji so policisti opravili pogovore, zoper ravsarje pa bodo podali kazenske ovadbe in še k sodniku za prekrške bodo morali. Š. S. ■ čah, kot so na primer poplave. Uspešno pa so izvedli tudi občinska gasilska tekmovanja v Žepovcih za člane in v Meleh za mladince. Letos pa mislijo dati več poudarka strokovnemu usposabljanju operativnega kadra. V minulih treh mesecih so že imeli tečaj za gasilce, ki ga je uspešno opravilo 46 novih članov. Pozneje pa bodo na vrsti tudi tečaji za specialne enote za delo z dihalnimi napravami in intervencijo pri prometnih nesrečah. Občinska Vlomi, tatvine in še nekaj RADENCI - V garderobi telovadnice gostinske šole je nekdo ukradel dvema dijakinjama 13-000 tolarjev’. - Neznanec je vlomil v avto in ukradel avtoradio Kenwood, vreden 30.000 tolarjev. BELTINCI - V gostišču Zvezda je izginila denarnica s 85.000 tolarji. MURSKA SOBOTA - S parkirnega prostora je izginil neznano kam bel BMW 520, registrska številka MS K2 773, letnik 1989.-V neznano je nočni tat odpeljal ford escort karavan sive kovinske barve, registrska številka MS E3 254. NEMČAVCI - Varnostnik v BTC-ju je zalotil neko žensko, ki je hotela odnesti, ne da bi plačala, kozmetične izdelke. - Te dni pa so v trgovini Spar prijeli moškega, ki je pozabil plačati blago v vrednosti 1.900 tolarjev. CEZANJEVCI - Iz nenaseljene hiše so izginili: mešalec za beton, radio, harmonika in telefonski odzivnik. O višini škode niso sporočili. PUŽEVCI - Lastnik znanega gostišča je našel med dnevnim izkupičkom ponarejen bankovec za tisoč slovenskih tolarjev. Š. S.i tekmovanja bodo pripravili letos junija za člane v Stavešincih, kjer gasilci praznujejo osemdesetletnico, in julija za mladince v Zbi-govcih. Sodelovali pa bodo tudi na regijskih in mednarodnih tekmovanjih. Kar se tiče vlaganj v novo gasilsko opremo, so ta letos namenjena za gasilsko vozilo GD Gornja Radgona in PGD Negova, ki bo stalo čez dvajset milijonov tolarjev. Letos pa bodo praznovali tudi petindvajsetletnico potapljaške enote. C. K. ■ 16 IZ NAŠIH KRAJEV 5. april 2001 VESINIK Gramoznica v Petišovcih in Ledava pri Lendavi sta priljubljeni zatočišči snežno belih labodov, ki že vrsto let obiskujejo ti območji. Ker se to dogaja tako rekoč sredi mesta, je idila morda toliko lepša in nenavadna. Labodi so seveda tudi v veliko veselje otrok, ki jim prinašajo hrano. So tudi znanilci pomladi ^prebujajoče se narave. - Foto: F. Bobovec Obnova regionalne ceste Radenci-Ljutomer na odseku v radenski občini naj bi bila gotova do konca letošnjega maja. Precejšen del tega cestnega odseka je namreč že asfaltiran, čakata jih še gradnja mostu čez Boračevski potok in dokončna ureditev krožišča pri hotelu Radin v Radencih (na sliki). Foto: M. Jerše Zgodba Zofije in Alojza Preloga z Grab Veliko let se je nabralo Nekoč uspešen krojač kljubuje letom edel je, da ga bom obiskal, zato je kar začel pripovedovati, kako je bilo nekoč, ko je bil mlajši in je bil uspešen obrtnik. »Krojaško obrt sem imel triinštirideset let. Za tisti čas mi je šlo dobro. Stalno sem imel po dva vajenca in dva pomočnika. Vsega skupaj se je pri meni izučilo petindvajset vajencev, poznejših pomočnikov, od katerih so nekateri postali samostojni mojstri. Šivali smo tako moške kot ženske obleke. Stranke so prihajale od blizu in daleč.« Alojz Prelog z Grab pri Ceza-njevcih nosi dvaindevetdeset let. »Veliko se jih je nabralo,« je dejal. Potem sem mu zastavil prvo vprašanje, a nanj ni odgovoril. »Zelo slabo sliši,« je pojasnila šestinosemdesetletna žena Zofija, nato pa šla poiskat slušni aparat. Vstavil si ga je, a ni pomagalo, ker je bila baterija zanič. Da sva se lahko vsaj za silo pogovorila, sem moral zastavljati vprašanja zelo glasno. »Imate morda še kak šivalni stroj?« »Kaj pravite?« »Ali imate še kak šivalni stroj?« »Dva sta v krojaški delavnici, eden pa tam nekje na dvorišču.« Alojz je sedel za stari Singer, nad katerim je visela električna luč, katere višina se da nastavljati, in se za hip povsem vživel v nekdanjo obrt. »Tale stroj je star toliko kot jaz, SI.MOBIL dd, Smartlnska 134b, l«X> Ljubljana SIEMENS S35i wap 20.000 SIT ponudba ne velja za sveženj SENIOR NOKIA 3310 15.000 SIT NOKIA 5110 l.OOOSIT 968 pa še vedno se da nanj šivati.« »Ste imeli samo stroje na nožni pogon?« »Kaj pravite?« Ponovil sem vprašanje. »Samo take sem imel. Oh, nekoč mi je dobro šlo!« Res mu je moralo dobro iti, saj je sezidal hišo, nakupil veliko zemlje in vinograde, zdaj pa mu je vse to v breme, o čemer je nekaj več povedala Zofija: »Vse sva dala v najem. Najemnina je majhna in sama morava plačevati davke. Na vsake tri mesece po sedem tisoč.« »Zakaj pa vsega ne prodate?« »Mar bi to prodajala, kar sva prigarala?« je odgovorila s protiv-prašanjem. Prelogova, ki sta se učakala visoke starosti, sta zelo uboga: dajejo ju leta in bolezni. Živiti sama, saj je sin, ki si je doma zgradil hišo, umrl; hčerka pa živi v drugem kraju in tudi ni več mlada. Starostnika razumeta, da ne more priti velikokrat k njima. Pohvalila sta zeta, ki obdeluje vinograd in jima prinese pijačo. »Taka ne moreta dolgo ostati tukaj, ali ne bi hotela v dom starejših?« »V Lukavce nikakor ne bi šla, doma v Ljutomeru pa še niso odprli. Le kdo pa bi plačeval oskrb- Hčerka se je poročila v mesto (pa niti mlada ni več), sin je umrl, zato sta Avgust in Zofija ostala sama. Šla bi v dom, a ne vesta, kako bi bilo s plačevanjem oskrbnine. Obisk socialne službe bi jima utegnil biti koristen, saj bi uradno zvedela, kako se da rešiti njun problem. - Foto: Š. S. nino, saj ima mož le petdeset tisoč tolarjev pokojnine?« »Obstoji tudi možnost, da bi • zemljo prodala ali da bi stroške plačevala občina in s tem obremenjevala vajino posest,« sem predlagal. »Le kdo pa bo kupil zemljo, ko pa je zasebniki ne kupujejo, državni sklad pa plača tako malo,« je menila Zofija, ki menda ni upravičena do državne pokojnine, ker ima zemljo, ne pa tudi koristi od nje. Prav gotovo bi se v pogoVOr spet vključil tudi Alojz, toda kaj, ko je bil slušni aparat zanič, ušesa pa brez njega ne slišijo. »Veliko let se je nabralo,« je zamrmral. Prišla je pomlad. To je dobro, saj sta zdaj Prelogova več zunaj na svoji klopi. Včasih se oglasi pri njiju sovaščan in jima prinese iz trgovine osnovne življenjske potrebščine. Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo. Oh, ta leta! Nekoga je strah, da se jih bo učakal malo, komu drugemu, na primer Prelogovima, pa so leta v breme. š. S. ■ Iz naših krajev Cankova Na Cankovi opozarjajo na zavlačevanje pri projektiranju gradnje in obnove osnovne šole. Tako namreč sklepajo po nekaterih nelogičnih spremembah, ki imajo malo skupnega s projektiranjem. Le dvajset kvadratnih metrov velika garderoba za vsakega otroka, manjša telovadnica od načrtovane, pri čemer bi odpadla gradnja zunanjega nogometnega igrišča, in preselitev nekaterih zdajšnjih prostorov drugam ne vzdržijo strokovnih argumentov. V soboto bodo v cankovski občini izvedli akcijo Velika metla, s katero nameravajo očistiti okolje. Ker bo akcija potekala usklajeno v vseh krajih, pričakujejo, da bodo rezultati povečane skrbi za prijetno okolico vidni čimprej. M. J. Krašči V letošnja javna dela je vključenih tudi šest delavcev, ki bodo poskrbeli za ureditev okolice Ledavskega jezera. Poleg tega so štirje delavci odgovorni za komunalna dela. Tako so se odločili po izboru med dvaindvajsetimi kandidati za opravljanje javnih del. M. I. MII 5. april 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 17 Iz življenja naših zelo oddaljenih bralcev Uspeh Štefana Horvata v Ameriki Gasilska slovesnost v Ratkovcih Hvaležen bratu Frenkiju ralce Vestnika imamo po vsem svetu, tako tudi v Ameriki, tej obljubljeni deželi, kamor so se naši ljudje izseljevali, da so si ustvarili boljše življenje, kot so ga imeli v času Avstro-Ogrske in poznejše Jugoslavije. Vsak, kdor je delal in imel tudi malo sreče, je uspel. V svet so ljudje odhajali legalno, nekaj let po drugi svetovni vojni pa (ker so bile meje zaprte) ilegalno. Tako pot so morali izbrati zlasti tisti, ki se niso strinjali z novim jugoslovanskim režimom. Štefan Horvat iz Slaptinec se je rodil v bogatejši družini. Take pa so bile novim oblastnikom trn v peti, zato so jim ponavadi premoženje podržavili. Sploh pa, če šo bili politično sumljivi. Taki pa so bili očitno Horvatovi. Prizaneseno tudi ni bilo Štefanu, ki se je 1948. leta na lepem znašel v mariborskih zaporih. »Kot zapornika so me postavili za redarja in videl sem, kako so pazniki pretepali zapornike. V spominu mi je ostal tudi dan, ko so pripeljali okrog trideset zapornikov iz Ljubljane. Vsi so mov skušal čimprej zbežati čez jugoslovansko-avstrijo mejo, da bi potem nadaljeval pot v Ameriko, kamor se je že uspelo prebiti njegovemu bratu Frenkiju. »Z ženo se nama je uspelo petega decembra 1953. leta prebiti čez mejo pri Gederovcih. V Avstriji sva bila v lagerju Asten pri Lienzu, aprila 1954. leta pa je ' končno napočil dan, ko sva lahko odpotovala v francosko pristanišče Le-Havre, od tam pa z ladjo United States do New Torka. Ta ladje je bila za tisti čas zelo moderna in ohranil sem njeno fotografijo. Vozili smo se štiri dni in osem ur. Iz New Torka v Kalifornijo pa sva se peljala z ženo z letalom. Dom sva si ustvarila v Manhattan Beachu.« Štefan je hvaležen svojemu bratu Frenkiju, ki je njemu in Štefan Horvat z ženo, fotografirana v tovarni ob prejemu odličja za dolgoletno dobro delo v tovarni Max Factor. GD Ratkovci je praznovalo šestdesetletnico. Slavnostni govornik je bil predsednik GZS Ernest Edry. Iz kronike je bilo razbrati, da je bilo društvo kljub stalnemu pomanjkanju denarja vseskozi dejavno in je opravičilo svoje poslanstvo. Bogat kulturni program so izvedli učenci OŠ Fokovci. Na praznovanju so podelili zaslužnim članom gasilska odlikovanja, priznanja in značke. GZS je podelila odlikovanje za posebne zasluge Eriku Deutschu, gasilsko odlikovanje III. stopnje pa Gezi Oz-vatiču starejšemu, Ludviku Kerčmarju in Gezi Hujsu; gasilsko plamenico I. stopnje pa je prejel Janez Časar. Gasilsko društvo v Ratko-vcih ima petindvajset članov in je opremljeno z najnujnej- šo gasilno opremo. Prizadevni člani pod vodstvom Franca Deutscha so si na letošnjem občnem zboru zadali zelo zahteven program dela. Med drugim bodo skušali kupiti gasilsko avtocisterno, to pa je prednostnega pomena ne le za samo društvo, temveč tudi za‘severni del mora-vskotopliške občine, zato upravičeno računajo tudi na denar iz občinskega proračuna. Slavko Kovač ■ 1 ,.. < Ladja United States s katero sta prispela Horvatova 1954. leta v New York, od koder sta potem pot nadaljevala z letalom v Kalifornijo. bili visoko šolani, profesorji, odvetniki, sodniki, precej pa je bilo tudi duhovnikov. Inteligenca pač. Delati so morali v najvišjem nadstropju kaznilnice. Tam so bila okna zabita z deskami, da štiri mesece niso videli sonca. Šele potem so jih prvič spustili na sprehod, seveda znotraj zaporniškega obzidja. Videti so bili kot živi mrliči. Bili so tudi kosmati, bledi kot stene in komaj so se »gor držali«. Pazniki so jih udarjali s ključi. Kakšna je bila njihova poznejša usoda, ne vem, kajti mene so poslali v Beograd gradit - zapor, kjer sem bil do 2. junija 1952. leta.« Štefan Horvat, tedaj star petindvajset let, je po vrnitvi do- ženi veliko pomagal, ko sta prišla v Ameriko. »Hitro sva dobila delo v kozmetični tovarni Max Factor v Hollywoodu. Tam sem se izučil za kemika, pozneje pa sem postal supervisor in bil sem predstojnik petindvajsetim delavcem. Delal sem do 1982. leta, nato sera se pri starosti šestinpetdeset let upokojil. Z ženo sva prihranke skrbno nalagala in v letih 1969, 1976 in 1977 sem jih vložil v nakup treh hiš. Tedaj te nepremičnine niso bile pretirano drage. Zdaj so se cene hiš zelo povečale. Eno hišo sem pred nekaj leti dobro prodal, ostali pa sta še dve, ki sta pri morju, vredni pa sta milijon dolarjev. V eni živiva z ženo, drugo pa dajem v najem.« Pa potomstvo? »Imava sina Draga in hčerko Viktorijo. Oba sta si ustvarila družini, tako da imam skupaj šest vnučkov.« Štefan Horvat je bil nazadnje na obisku v rojstnem kraju 1984. leta. Pozneje je večkrat načrtoval nov obisk, a je spet in spet prišlo kaj vmes in je moral odložiti potovanje. Zdaj, ko pa je bil tik pred zdajci, da gre končno spet pogledat svoje Slaptince, druge kraje, samostojno Slovenijo, je prišla bolezen, pa spet ne more zaradi nje. Upa seveda, da bo okreval in skušal priti. Želimo mu seveda, da uresniči to potovanje. Je pa dobro, da bere Vestnik in je tako na tekočem, kaj se dogaja v krajih, ki jih pozna, četudi je že šestinštirideset let v Ameriki. Na svidenje torej - v Sloveniji, ki letos praznuje deset let samostojnosti. Štefan Sobočan ■ Popravek prejšnji številki Vestnika smo pri članku Zdravljenje z masažo, re-fleksoterapijo, reiki-jem in na daljavo pozabili napisati, da ima Zdravilni dotik svoje prostore v Černelav-cih. Za to se opravičujemo! Uredništvo ■ Brezovici v Občini Velika Polana ni prizaneseno s sušo Zaznamovani s tram im izseljevanjem Nekoč znani po izdelavi prediva rezovica je prikupna dolinska vas v občini Velika Polana. Leži na osrednjem prodnem pasu, kar škoduje kmetijstvu v sušnem obdobju. Naselje je razvlečeno ob asfaltirani cesti. Veliko je novih ali obnovljenih domov. Vas varujejo pred vetrovi in ji dajejo slikovitost gozdne zaplate. V Presiki začeli kopati premog leta Zanimivo je, da je v Sloveniji 30 Brezovic, vasi s podobnimi imeni pa kar 130. V Brezovici, ki leži v polanski občini, je živelo leta 1869 331 prebivalcev. Največ jih je štela vas leta 1910, in sicer 416. Pred drugo svetovno vojno jih je živelo v 70 hišah 357. Tukajšnje območje je že več kot sto let zaznamovano s trajnim izseljevanjem. Sprva so se številni fantje in dekleta odpravljali na sezonsko delo na veleposestva širom po Panoniji in drugam, potem pa so si poiskali stalnejše delo po Evropi in svetu in število prebivalcev se v Brezovici po drugi svetovni vojni zmanjšuje. Vmes pa so obdobja, ko se nekako ustali. Na kmetovanje, ki je v naselju najpomembnejše, vpliva tukajšnje prehodno podnebje med Alpami in Panonsko ni- Spokoj na polju med Brezovico in Malo Polano. Foto: F. Š. žino, ki ima subpanonske značilnosti. Od leta 1926 do 1965 so izmerili na meteorološki postaji v Lendavi, da znaša na tem prostoru povprečna julijska temperatura 20,2 stopinje Celzija, januarja pa 1,3 stopinje. Ekstremne temperature pa se gibljejo med plus 38 in minus 28,4 stopinjami Celzija. Dež je tukaj premalo radodaren, saj ga pade najmanj v Sloveniji. Sreča pa je v Prlek Franc Ivanuša bil rudar in zidar Kleni mož si na starost zida nov dom Tl rdoživi so Prleki, sem uvidel oni dan, ko sem srečal v ( oboki 76 letnega upokojenca Franca Ivanuso. Na-Globoki 76-Ictncga ip dobrohotno PHeškt™ rcT življenju je trdo kopal globoko pod zemljo in Pozneje zidal. Vdihaval črni premogov prah, med zidanjem kljuboval mrazu in poletni pripeki... Franc je kopal premog v Murskem Središču, Robadju in še kje na Hrvaškem, a nazadnje v Presiki v Prlekiji. Tukaj so našli domačini premog leta 1886 v obcestnem jarku. In potem so kopali tamkajšnji zelo kakovostni rjavi premog do prve svetovne vojne. S kopanjem so nadaljevali leta • 921 in prenehali med drugo svetovno vojno. Leta 1953 so ustanovili na pobudo Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer rudarsko nodietie. Dve leti pozneje so se zagnano lotili premogovništva z desetimi delavci. Nekaj pozneje je kopalo nekdanje »črno zlato« sto rudarjev in leta 1969 polovica manj. Sloji premoga so bili debeli le 40 do 50 cm. Tukajšnji rudar je dnevno izkopal povprečno do 450 kilogramov premoga. Trboveljski mu je bil velika konkurenca. Zaradi debelejših premogovnih plasti je dnevno izgrebel iz zemeljske notranjosti od 2000 do 2500 kilogramov. Nekdanji rudar in zidar Franc Ivanuša iz Globoke pred svojim častitljivo starim domom. V bližini si zida novo hiško, a bi bilo staro škoda podreti. Foto: F. Š. Rudnik je skrbno gospodaril, a so rudarji kljub temu slabo zaslužili in sloji premoga so bili leta 1969 skoraj izčrpani. Če bi kopali v nižjih plasteh, bi bili stroški še višji in rudarjenje v Presiki je tako kmalu presahnilo. Takratna oblast je poiskala rudarjem nova delovna mesta. Precej se jih je zaposlilo v Splošnem gradbenem podjetju Ljutomer. Med temi je bil tudi Franc Ivanuša. Danes je zadovoljen upokojenec. Kljub sorazmerno visokim letom se je lotil gradnje nove hiške. Njegov stari dom ima na grbi okoli 300 let, mi je povedal. Leta 1907 jo je njegova družina kupila in obnovila ostrešje. A se staro poslopje še trdno drži. Grajeno je iz dobro oh-ranjenih kostanjevih brun in ometano z ilovico. Premore prednjo »hiško«, »črno kuhinjo« in mali »priklet«. Sestavni del poslopja je še gospodarski del in nekoliko vstran stojijo še »šta-linke« oziroma svinjski hlev. Škoda bi bilo podreti Ivanuševo hiško v Globoki št. 15. Dobro bi bilo, da bi Krajevna skupnost Stročja vas, v katero to območje spada, našla drugačno rešitev. Lahko bi jo preuredili v krajevni muzej... Franček Štefanec ■ tem, da okoli 61 odstotkov padavin namoči pokrajino v vegetacijski dobi oziroma v topli polovici leta. Sicer pa ta osrednji del Dolinskega vse pogosteje prizadenejo sušna obdobja in je zato območje srednje rodovitno. Poudarek je dan živinoreji. Pokrajino krasijo in prebivalstvu dajejo les predvsem jelševi gaji. Včasih je bilo med tukajšnjim marljivim prebivalstvom precej izdelovalcev prediva. A časi se spreminjajo. Potrebe prebivalstva so drugačne. Poleg dela na kmetijah jih je še vedno precej zaposlenih v Lendavi, Turnišču... Brezovica leži 167 metrov nad morjem. Lepe ceste jo povezujejo z Malo in Veliko Polano in z druge strani s Turniščem, Gomilico... Na polja vodijo kolovozi, ki spominjajo na nekdanje čase. In na polju med Malo Polano ter Brezovico stoji lepo obnovljeno nabožno znamenje, ki mu dela senco staro drevo. Ob poletni sončni pripeki je prijetno pribežališče za utrujenega kmeta ali popotnika. Posestniki Brezovice se lahko pohvalijo tudi s svojimi goricami. Okoli 50 jih ima vinograde v Lendavskih, nekaj v Dolgovaških goricah, v Čentibi in še kje. F. Š.i VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje m inlormmje d d, arh Novaka 13. M, Sobota 18 REPORTAŽA 5. april 2001 KSTBS Prleški študentski klub sledi tradiciji Ubijalski brucomor Prleški bruci slovesno prisegli Brucomor kot nagrada ali kazen. Vrhunec brucovega leta je brucovanje, ki ga pripravijo študenti višjih letnikov. Tradiciji sledijo tudi v Prleškem študen- tskem klubu, ki je konec tedna v ljutomerskem hotelu z raznimi preizkušnjami sprejel medse bruce. No ja, čisto sprejel še ne, H« Stare bajte učijo bruce, kako nekoga dobro pretipati. Diploma za tiste, ki so brucovanje preživeli. o dijak postane študent prvega letnika, prevzame ve-I odgovornost, postane namreč bruc. Če pri tem od- " * , mislimo najpomembnejše - študijske obveznosti -, je takoj na drugem mestu skrb za stare bajte (študente višjih letnikov), do katerih se morajo bruci vesti skrajno spoštljivo in ustrežljivo, saj se lahko od njih veliko naučijo. Seveda k temu spada tudi zdrava mera zbadanja, kajti le tako lahko stare bajte ugotovijo, iz kakšnega testa so novi študenti in kako so pripravljeni na študentsko življenje. Čeprav imajo bruci pri tem občutek, da so v manjvrednem položaju, pa vendarle daje prav to študentskemu življenju posebni čar, ki popestri z učenjem natrpane dneve. In ko te pozneje spomini popeljejo nazaj v preteklost, se spomniš prav prvega leta ».. za uspešno preživeto brucovaje | v hoteiii Jeruzalem Ljutomer f 31. irarca »eta cosrxxloveaa 2001 o’.'”-! nestrpno čakali - ožigosani z zeleno črko B na obrazu. Komisija je najprej izbrala natakarico za stare bajte, kar je menda najhuj-ša kazen, ki lahko doleti bruce. Izbrani brucki so na nogo privezali posebno utež in tako je med mor. Pri tretji igri so pred bruca in brucko, oba sta z zavezanimi očmi, postavili dva bruca, ki sta ju morala slepa bruca tako dobro pretipati, da sta ju imensko spoznala. Da bi bila celotna zadeva še bolj zanimiva, je bila po- S slovesno prisego so bruci obljubili zvestobo starejšim študentom. kajti do konca študijskega leta je še nekaj mesecev in v tem času morajo bruci pridno študirati, če se seveda želijo tudi sami pridružiti vrstam starih bajt. Ob začetku brucovanja je v prostor najprej slovesno prikorakala komisija, ki je s sabo nosila posebni napitek, imenovan brucomor - strah in trepet vseh brucov. Brucomor je skrbno pripravljena pijača, ki vsebuje najrazličnejše substance. Le-te dajo napitku najbolj obupno zeleno barvo, kar jo je mogoče videti, seveda je temu primeren tudi okus, in kot je poudaril vodja komisije, so v brucomor vključili tudi protistrupe za slinavko, parkljevko in BSE. Bruci so že celotnim programom članom komisije pridno natakala prave prleške špricarje. Sledil je kviz, kjer naj bi bruci pokazali vse svoje znanje. Prvo vprašanje -kakšen je pravi prleški špricar! Bruci so staknili glave, razmišljali, natresli nekaj odgovorov, vendar so bili vsi nepravilni. Kazen -pobliže se seznaniti z brucomo-rom. Pravilen odgovor - pravi prleški špricer vsebuje dva deci vina in malo slatine mimo. V kvizu nato še dve podobni vprašanji, tokrat o poznavanju Prlekije, nato pa druga igra, kjer so morali bruci uporabiti svojo iznajdljivost, saj so po parih plesali z zavezanimi nogami. Čeprav smo bili priča čudnemu poskakovanju in nič kaj prijetnim padcem, se je stvar dobro iztekla. Nagrada - bruci pijejo Druco- stavitev drugačna, kot so bila navodila ... Kazen ali nagrada, kakor se pač vzame - kozarec brucomora. Ob koncu so morali bruci kleče še slovesno priseči, če so seveda želeli, da jih prleški študenti sprejmejo medse, to pa so potrdili še s podelitvijo diplom. Vsebina prisege pa je bruce še zadnjič opomnila, kako pomembni so starejši študenti in kako pomembno je spoštovati svoje korenine:... dovlen častno prleško besedo, ka bon spoštuva pa rad meja Prlekijo... oblilblan, ka bon činbojši študent, zato ka takse Prlekija niica ... spoštuva pa cenja bon vse starše študentke in študente, boga jih bon in spreguča po našo: don za rundo!... D. Tibaot ■ Na Cvenu nadaljujejo pevsko tradicijo_ Združuje jih ljubezen do petja M ešani pevski zbor (MePZ) kulturnega društva Cven,ki združuje pevce in pevke krajevne skupnosti Cven, AVTOTEHNA Vis, Ljubljana, tel 01 581 85 31 do 34 • AVTOTEHNA VIS podružnica Jesenice, tel. 04 586 12 40 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC Oomzal« tel. 01 721 60 92 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC Sava pri Litiji. tel. 01 897 48 88»AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN. Grosuplje, tel. 01 786 09 14 • AVTOTEHNA VIS IN PINTAR. Kranj, tel 04 202 46 21 • AVTOTEHNA VIS IN PISEK Škofja Loka, tel. 04 502 40 11 • AVTOTEHNA VIS IN SEVER Vrhmka. tel 01 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS Rakek, tel 01 705 17 25 • Opel servis A. TROBEC. Ljubljana, tel. 01 423 25 35 ♦ AVTOHIŠA ZALAR Velike Lašče, lei. 01 788 19 99 • AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co„ Maribor, tel. 02 450 29 50 • Avtohiša KOLMANIČ & Co„ podružnica KRAUTBERGER, RafiSje ob Dravi, tel 02 888 04 40 • Avtohiša KOLMANIČ & Co., podružnica AVTO MAROVT, Poljčane, tel. 02 802 50 78 • Avtohiša HVALEC Kidričevo tel 02 796 33 41 • Avtohisa HVALEC M W 02 778 34 51 . Avtohiša KOLMANIČ & DOKL. Murska ScOOta tel. 02 530 46 50 • Avtohiša HORSER Lendava, tel 02 577 63 52 • AVTOCENTER CELEIA Celje, tel 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, tel 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec Rogatec, tel 03 810 71 00 ♦ ISTRA AVTO Koper, tel 05 668 23 00 • ISTRA AVTO IN ARTUS TPC Lucija tel 05 877 19 83 • AVTOCENTER TAVČAR. Sežana, tel. 05 734 16 20 • KRUNO. Brežice, tel 07 499 23 00 tol 07 393 03 62 - SAWAL. Nova Gorica, tel 05 330 63 33 se je razvil iz moškega pevskega zbora, ki ima začetke delovanja v letu 1962. Zaradi starosti pevcev in nezanimanja mladih za vključevanje v zbor je leta 1994 prenehal delovati. Ljubezen do petja pa je bila vendarle dovolj močna, da so nadaljevali s pevsko tradicijo, saj so še istega leta ustanovili MePZ, sestavljen tudi iz pevcev prejšnjega moškega zbora. Šestindvajset pevcev in pevk različnih starosti je začelo prepevati pod vodstvom zborovodkinje Janje Verbančič, ki je pred tem več let uspešno vodila moški zbor, čigar ustanovitelj in prvi vodja je bil Mirko Prelog. Dve leti po ustanovitvi MePZ je zbor prevzela Felicita Heric. Ves ta čas so skrbno zapisovali vse dogajanje v zboru v zvezi z nastopi, člani in morebitnimi težavami in nastala je zajetna kronika delovanja zbora, opremljena s fotografijami, tako da njihovi dolgoletni pevski napori ne bodo šli v pozabo. Po nekajletnem trudu so si zdaj tudi priskrbeli obleke za nastop, pri čemer so jim najbolj pomagali krajevna skupnost ter nekatera podjetja in podjetniki. V zboru bi želeli k sodelovanju privabiti še več mladih, predvsem moških, kajti le tako bodo lahko poskrbeli za nadaljevanje tradicije, ob številčno močnejši zasedbi pa se bodo lahko lotili tudi zahtevnejšega repertoarja. Pevske vaje imajo dvakrat tedensko, z nastopi pa se udeležujejo raznih prireditev v domačem kraju, po ljutomerski občini in drugod, sodelujejo pa tudi na pevskih revijah. Zdaj se pripravljajo na letni koncert, ki bo v soboto, 7. aprila, ob 19 30 v prostorih zadružnega doma Cven, kjer se bodo predstavili z narodnimi in ljudskimi napevi, prav tako pa tudi z modernimi zvrstmi glasbe. Kot gost večera bit Sodeloval Ljutomerski oktet. D. Tibaot■ f Sil 5. april 2001 MULARIJA/NA SCENI 19 želimo si dom. Dom pa je luksuz. Posebna Vestnikova priloga Kultura bivanja ali kako zgradimo hišo in iz hiše naredimo dom je namenjena vsem tistim, ki gradijo hišo, kupujejo stanovanje ali so se odločili za prenovo. Prijetno in lepo stanovanje je pogoj, da se lahko v njem dobro počutimo. Namenjena pa je tudi tistim, katerih želja je, da bi iz hiše in zidov ustvarili prijeten in topel dom. Čeprav so to ponavadi intimna de-ianja dovolili prispevati k vašemu udobnemu razpoloženju, da bi živeli v takem stanovanju, kamor bi se radi vračali in bi že ob stiku z njim začutili: tukaj sem doma. Sami veste, da že po prvem stiku z nekim prostorom za- čutite, ali se v njem počutite dobro in prijetno ali pa vam daje prostor občutek hladu in neprijaznosti. V prilogi bomo skupaj odkrivali pomembne malenkosti, ki so več kot samo zidovi in drage slike zvenečih slikarjev na njih. www.pomurski-sejem.si • * 510 razstavljavcev iz 22 držav delovni čas od 9. do 18. ure Gornja Radgona 14. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov planiranje in projektiranje • informatika • visoke gradnje • inženirske gradnje • pbrtniška dela • obnove, sanacije in posodobitve • montažna gradnja • gradbena kemija in zaščita objektov • inštalacije in energetika varstvo okolja in javne službe • gradbeni materiali • stavbno pohištvo notranja oprema • gradbena mehanizacija • orodja in oprema • slovensko gradbeno šolstvo • strokovna predavanja in posvetovanja Dom naredijo predmeti, ki imajo samo za nas neprecenljivo vrednost. Z nami so, odkar pomnimo, morda smo jih dobili od koga posebnega ali smo jih romantično pobirali na kakšni obali. Morda sploh niso lepi, v nas pa prebujajo najintimnejše trenutke in spomine. Ljudje imamo precej različne potrebe, vse pa druži skupna lastnost, da ima prav vsak neki kotiček, kjer se še najbolj počuti doma in naj- SEJEM MEGRA bolj varnega. Pa naj si bo to bogataš, ki si lahko privošči drage hotele, in gradi luksuzne hiše, ali pa brezdomec, ki sicer nima doma, kljub temu pa ga dan za dnem srečujemo na istem mestu. V nas ljudeh je, da si poiščemo svoj dom in svoj kotiček, svoj prostor pod soncem. Da bo prostor sprejel vas in vi njega, pa mora biti tudi funkcionalno in smiselno opremljen. Stanovanja si ne opremljate za leto, dve, zato naj vam ni žal kakšnega tolarja več, da bi vzpostavili ravnovesje oblik, materialov, barv, privlačnosti... Pri oblikovanju svojega prostora se zavedajte, da harmonija opreme, naših predmetov, ljudi in odnosov naredi dom. Nekoč mi je pisatelj Evald Flisar, ki se je rodil v Gerlinch, živel pa po vsem svetu, na vprašanje, kje je doma, dejal, da je doma tam, kjer so ljudje, ki jih ima rad. Hišo si lahko zgradijo vsi, ki imajo denar, topel in prijazen dom pa le tisti, ki imajo drugačen kapital. Ustvarite si prostor, ki vam bo dal vse tisto, česar ne boste našli nikjer na svetu. In naučite se uživati v njem. A. Nana Rituper Rodež ■ 22 KULTURA BIVANJA 5- apni 2001 f O.I Nered in neorganiziranost zavirata ustvarjalnost. Tudi ko stvari ne potrebujem več, jo je potrebno odložiti tja, kamor spada. Biti brez nereda je eno najmočnejših orodij, da pokažete, kakšno življenje si želite. Okrog čevljev je zbrana najslabša energija, zato jih ne puščajte kjer koli. bljenih kotičkih in špranjah ter prenatrpanih prostorih. Rabljeni predmeti lahko nosijo energijske sledi osebe, ki jih je imela v lasti pred vami tudi stoletja. Nered je energija, kije zastala Zdrava energija je energija, ki se giblje. Če se nered nabira, energija miruje. Nered je vse tisto, kar je zastarelo, neuporabno, pokvarjeno, polomljeno, nekoristno in nam je v napoto. Nered in neorganiziranost zavirata ustvarjalnost. Tudi ko stvari ne potrebujem več, jo je treba odložiti tja, kamor Spada. Iz tega si lahko razložimo, zakaj so kulture z malo materialnimi dobrinami pogosto duhovno bolj razvite, in obratno, zakaj kulture z veliko materialnimi dobrinami izgubijo duhovno osredotočenost. Biti brez nereda je eno najmočnejših orodij, da pokažete, kakšno življenje si želite. Ko se rešimo nav- mu ne zaupate, da bi bilo sposobno priskrbeti nove stvari za vas. Vedno se boste počutili ranljive in negotove glede prihodnosti. Brez slabe vesti se znebite nezaželenih daril, ki jih imate zaradi občutka dolžnosti, saj še posebej ob pogledu nanje energijska raven pade. Tudi zbiranje starih revij, časopisov, razno raznih papirjev se odsvetuje, zato v koš z njimi. Tudi stvari, ki jih je treba popraviti, so poškodovane ali kakor koli neuporabne, jemljejo energijo. Spomladansko čiščenje vašega doma Stanovanje ne sme biti prenatrpano in razmetano, še posebno je treba paziti na središče stanovanja in tudi vsakega prostora, ki naj bo vedno pospravljeno. Za čiščenje prostora se lahko odločimo, ko začutimo, da smo obtičali v kakšni težavi ali se nam neprestano pojavljajo iste težave. Pren- čitek, delovni prostor pa za uspešno opravljanje nalog in projektov. Če imate prenatlačeno klet, je natlačen podzavestni um in imate nerešene težave, nered na podstrešju pa omejuje pričakovanja in priložnosti. Pomembno je očistiti skrite predele v stanovanju, nemudoma je treba odstraniti gnijočo hrano v hladilniku in maščobo na štedilniku. Tudi koše za smeti redno praznite. Vhod v dom Vse, kar vidite, ko stopate skozi svoja vhodna vrata, predstavlja vaš odnos do samega sebe, in vse, kar vidite, ko odhajate, predstavlja vaš odnos do zunanjega sveta. Naj bo pot čim bolj čista, ne da se prebijate skozi vejevje, tako se boste tudi v življenju prebijali skozi ovire, zato nered naj ne bo prva stvar, ki jo vidite. Vrata, ki se ne odpirajo do konca, zavirajo pretok energije. Tudi če morate iskati pravo lego ključa v Feng šui ali zakaj se moramo rešiti navlake Ustvarite harmonijo v svojem domu či nas, da lahko z uravnovešanjem energije znotraj svojega doma učinkovito vplivamo na tok našega življenja. Vse, kar nas obdaja, vpliva na uresničevanje naših ciljev in želja ali Metoda feng šui izvira iz Kitajske in jo prevajamo kot veter in voda. Je umetnost in znanost, ki nas uči, kako lahko z upoštevanjem zakonov narave ustvarimo harmonijo v našem domu ali katerem drugem prostoru, da bi se s tem ustvarila harmonija v življenju. ključavnici, je vaše življenje polno majhnih neprijetnosti. Okna so oči doma, zato zamazana okna zamegljujejo pogled na življenje. Tudi ogledala morajo biti počiščena, počena in zlomljena je treba takoj zamenjati. jih ovira. Veliko se govori o tej štiri tisoč let stari metodi, s katero spoznavate, kako arhitektura vpliva na nas, kako mora biti postavljeno pohištvo, da je ugodno za bivanje, kakšne barve naj je posamezen prostor, iz kakšnih materialov naj so predmeti, kako pomembne so strani neba. Vse to pa vpliva na družinsko in poslovno življenje, srečo, bogastvo in zdravje. Tokrat bi se osredotočili predvsem na bistvo tega, kar lahko verjamejo še največji skeptiki. Feng šui temelji na načelu, da preden začnemo z velikimi posegi, se moramo najprej rešiti nereda, navlake in stare šare. Vsak predmet je povezan z nami Vse. kar imamo okoli sebe in v stanovanju, je živo ter napolnjeno z duhom in razumom, z nami je povezano z energijskimi nitmi. Vse, kar se je v zgradbi kadarkoli zgodilo, se shranjuje v stene, tla, predmete ... Vsi predmeti vpijajo energijo dogodkov, ki so se zgodili okoli njih. Ostanki teh energij se najbolj nabirajo ob robovih sobe in še posebej v kotih, vlažnih, temnih ali poza- Ce so vhodna vrata, obrnjena v neugodno smer, upočasnite či z vjugasto potko, obraščeno z grmičastim rastlinjem. Vsrkalo bo nekoristno či in jo razpršilo, preden bo dosegla vrata. naj Ml Trgovina, turizem, d. o. o. PE Murska Sobota Plese 9, 9000 M. Sobota Tel., faks: 02 530 20 1 8 - laminatne talne obloge - parketi in plute - stenske obloge -masivne, dekorativne, PVC ... - itisoni in topli podi - predpražniki - zaključne letve - dek. kamni in opeke - pripomočki za montažo Pravilna razporeditev pohištva ter notranje opreme po načelih feng šuia prinaša srečo in udobje, pospešuje tudi uresničevanje življenjskih ciljev. Vogali, ki štrlijo v prostor, porajajo ostro či in moteče delujejo na vsakogar, ki sedi ali spi blizu njih. Ostro, vrtinčasto či, je potrebno pomiriti. Lahko tudi z rožami. lake in stare šare, naredimo prostor, da se zgodijo nove stvari, nove ideje in nove priložnosti. Spravljati stvari za vsak primer S »stvarmi za vsak primer« narekujete svoji podzavesti, naj se pripravi za situacijo pomanjkanja v prihodnosti. Če imate veliko stvari, ki se jih oklepate, po- atlačenost v določenem delu našega doma vpliva na določeno področje našega življenja. Območja nereda Nered lahko negativno vpliva na osnovne dejavnosti v posameznih prostorih, v kuhinji se pripravlja hrana in v jedilnici prehranjuje, dnevna soba je namenjena sproščanju in spreje- Stvari na tleh Nered ne sme ležati na tleh. Ljudje, ki trpijo za depresijami, imajo na tleh ogromno nereda. Ta njihovo energijo vedno vleče navzdol. Če moraš stopati prek stvari v stanovanju, sam sebi ustvarjaš ovire. Krama pod posteljo vpliva na kakovost spanca. Idealno bi bilo, da je v spalnici samo postelja. Omare Nered na omarah je, kot bi nad vami visele težave, s katerimi se boste morali spopasti. Zamegljujejo sposobnost, da bi jasno in sveže razmišljali. Še posebno napačno je, če je to prva stvar, ki jo zjutraj zagledate. Pomembno je tudi, da so omare in predali pospravljeni. Če nečesa niste oblekli v zadnjem letu, zlasti v zadnjih dveh, treh letih, potem se tega znebite. Tudi starih čevljev se morate čim prej znebiti, saj vlečejo energijo navzdol, namesto da bi jo dvigovali. Torbice in žepi Počistite jih! Proč z zmečkanimi računi in papirčki, olupki od bonbonov in porabljenimi robčki, v njih naj so samo stvari, ki jih nujno potrebujete. A. N. R. R., foto: Jure Zauneker. kniina Simon fBill 5_apri£2001 KULTURA BIVANJA 23 IZOLACIJE V BBfflLDBtlBIItTVN STIROPOR KOMBI plošč® razffčnlh gostot 11 Jf OBIŠČITE NAS NA SEJMU MEGRA V GORNJI RADGONI KONTROLA KAKOVOSTI: Zavod ta gradbeniitva Slomlj« Nova vas 56 1385 Nova vas na Blokah Tel: 01/7050 300; Fax: 7050 330 E-mail: novolit@novolit.si Web: http:Zwww.novolit.si novolit podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov d.^. industrijska oprema, gradbena oprema, gospodarska in osebna vozila in še veliko več ... Credttanstait-SKB Lessing d.o.o. Slovenska cesta 54, Ljubljana M: 01 300 5000,01 430 3500 Faks: 01 433 6181 E-pošta: info@ca-skb.si NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. Končno £ Priključna taksa Mesečna naročnina 0 1.050 SIT Minuta Dogovora v Mobitelovih omrežjih 5.00 - 24.00 18 SIT_ 24.00 - 5.00 5 SIT Št. družinskih bonusov Popust 1 100 SIT 2 200 SIT 3 300 SIT 4 400 SIT HIPOTEKARNI KREDIT Hipotekarni kredit je zanimiva ponudba iz vrste stanovanjskih posojil, katerega značilnost je, da je zavarovan z zastavo realne vrednosti, kot so hiše, zemljišča ali poslovne nepremičnine, s katero posojilojemalec že razpolaga ali jo s sredstvi posojila kupuje. Takšno posojilo prinaša več prednosti. Lahko je prilagodljivejše, ustrezno Vašim možnostim in potrebam, zanj pa veljajo tudi posebno ugodne obrestne mere. Posojilo lahko najamete brez predhodnega varčevanja in brez vezave deharnih sredstev, in sicer za naslednje namene: • nakup, gradnjo ali obnovo stanovanjskih ali počitniških nepremičnin, • nakup zemljišč, • izplačilo dednih deležev, • refinanciranje stanovanjskih kreditov, • pridobivanje soglašij za gradnjo ali prenovo nepremičnin, • komunalno opremljanje zemljišč in • za druge namene, povezane z nakupom, gradnjo ali prenovo nepremičnin. Višina posojila je odvisna od dobe odplačevanja, obrestne mere, višine Vaših rednih mesečnih prejemkov in izdatkov, načina zavarovanja posojila ter metode odplačevanja in vrednosti Vaše investicije, vsekakor pa tudi od vrednosti zastavljene nepremičnine. Zastavite lahko katerokoli nepremičnino na območju Republike Slovenije, ne le tisto, ki jo s posojilom kupujete. Za mlade do 35 let, ki bodo izpolnjevali določene kriterije banke, bodo posojilni pogoji še ugodnejši, tako glede odplačilne dobe posojila kot višine obrestne mere. Verjamemo, da je zavarovanje posojila z zastavo nepremičnine način, pri katerem bosta Vaš trud in vztrajnost najbolje poplačana. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v Vaši najbližji poslovalnici Pomurske banke. pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 24 KULTURA BIVANJA 5 april 2001 f MU amisel o ureditvi vrta in okolice je treba imeti, še preden se hiša začne zidati. Sami ali s pomočjo strokovnjakov si moramo ustvariti načrt, kakšna naj bo okolica, kje bo dostopna pot, otroško igrišče, zelenjavni vrt, kje terasa... Vse skupaj je odvisno še od obstoječih razmer. Vrt je lahko še posebno zanimiv, če ni v enem nivoju, in tudi terasa se lahko dvigne. »Zavedati se je treba, da z najdražjimi materiali ne prispevamo vedno k najodličnejšemu vrtu, privlačna okolica se naredi z dobrimi idejami in človeškim delom,« je v pogovoru med drugim povedal dr. agronomskih znanosti in velik poznavalec okrasnih rastlin Aleksander Šiftar. Skrbna pozornost zemlji Osnova za vsak dober vrt je kakovostna zemlja, zato zemlje, kjer se izkopljejo temelji za hišo, ne smemo odvažati ali je uničiti. Za urejanje okolja je najboljša zemlja s parcele, zato teh prvih 20 centimetrov zemlje ali živice shranimo. Iz nje naredimo kup, če je ilovica, je lahko raztegnjen in visok 80 no« cvetje in enoletnice razbijejo trato. Sajenje rož naj se primerja s šminko na obrazu. Tako kot s šminko, se tudi z rastlinami in cvetjem nikakor ne sme pretiravati in tudi z njihovimi močnimi barvami ne. Običajno zadostuje malo dreves, kjer je priporočljivo, da se kupi kakšno večje drevo, ki je tudi nekoliko dražje in boljše kakovosti. Rastline pa naj niso razmetane po parceli, trajnice sadimo bolj na rob. Ne sme se pretiravati tudi s sezonskim cvetjem in enoletnicami. Število rož in količina cvetja nista merilo za estetsko oblikovan vrt. Treba je tudi paziti, katere rastline in katere barve kombiniramo. Dodatni materiali Slikovitost vrta lahko poleg rož in grmov dopolnimo in kombiniramo z dodatnimi materiali, ki jih pri nas premalo uporabljamo - delci lesa, kamna. Pomagamo si lahko s prodom, od tistega najbolj drobnega do mačjih glav. Medtem ko lomljenec s Pohorja ne sodi najbolj v naše okolje, je zelo primeren kamen iz solinskega kamnoloma. A. N. R. R., foto: fotodoku mentacija dr. Šiftarja ■ Dr. Aleksander Šiftar svetuje Z vrtom se stanovanje razširi Vrt je del stanovanja, ki se ob lepem vremenu razširi, zato mora biti praktičen in prijeten. Vrt je tudi prvi stik s hišo in njenimi ljudmi, in ker nam okolica veliko pove o ljudeh, ki tam živijo, je vredno, da ji posvetimo posebno pozornost. ■V? Manj je več. Z rožami je kot s šminko na obrazu. Ne sme se pretiravati ne s količino ne z barvami. Drevesa Ograja se naj zliva s podobo naše pokrajine. Ima varovalno funkcijo, prepogosto pa s plotovi dokazujemo svoje zaplotništvo. Nekoč so imele ograje hiše v strjenih naseljih, hiše po Goričkem pa v glavnem ne. Namesto za ciprese ali kakšne eksotične rastline, se raje odločajte za pušpan, gaber... Najboljša je zemlja, ki smo jo našli na sami parceli, teh 20 centimetrov živice, nam ne more nadomestiti nobeno gnojenje, šota ali zemlia od druood. Ko je vse to urejeno in pripravljeno, se lahko začnejo saditi druge rastline. Trata mora biti čista, kar tako »napika- v v ; centimetrov, peščena zemlja pa je lahko visoko tudi 1,5 metra. Na zemlji tega kupa lahko naredimo začasen zelenjavni vrt ali posejemo travniško travo, lahko tudi najcenejšo, ali deteljo. Pomembno je, da je ne prerase plevel. Plevel ima vzdržljivo in trdovratno seme, ki ostane v zemlji tudi do 30. 40 let, na taki trati imamo potem vedno probleme s plevelom. Tudi zemlja, ki jo pripeljemo z njive, ni dobra, saj z njo poleg plevela pripeljemo tudi herbicide. Pri gradnji moramo paziti, da se po parceli ne zlivajo pleskarske barve, nafta in druge kemikalije, kajti na tistem mestu potem več let ne bo nič raslo, četudi se zemlja pripelje od drugod. Pred urejanjem okolice je treba najprej odstraniti vse odpadke. Dovozne poti Pot mora biti utrjena, za izvedbo po parceli imamo na voljo veliko materialov, ki naj bodo prilagojeni okolju. Asfalt ni dober, kajti če se po njem ne vozijo neprestano avtomobili, začne rasti trava in hitreje propada. Primeren je beton v različnih izvedbah, paziti pa je treba, da ni preveč kičasto. Poti ne smejo biti vkopane, ampak rahlo dvignjene, za dva, tri centimetre. Če je pot nekoliko dvignjena, jo dež lahko spere, robnikov pa ne delamo, saj poleg estetskega videza trato tako lažje Gaber za višje, pušpan za nižje ograje Ograja ima varovalno funkcijo, prepogosto pa s plotovi dokazujemo svoje zaplotništvo. Nekoč so imele ograje hiše v strjenih naseljih, hiše po Goričkem pa v glavnem ne. V mestih na primer ograje zastirajo promet, plotovi hiš na samem in zunaj naselij pa preprečujejo dostop divjadi. Ograja je lahko živa, sicer pa je najbolj priporočljivo posaditi gaber za višje ograje in pušpan za nizke. Pri nas se žal za plotove pogosto sadijo eksotične rastline, ki ostanejo lepe le nekaj let. Tudi monolitna ograja iz cipres je tujek v našem okolju. Ograja mora biti taka, da ne izstopa, ampak se zliva s podobo naše pokrajine. Sajenje rastlin kot šminka na obrazu Pravilo je, da sadimo od največjih do najmanjših dreves in rastlin. Določiti pa je treba tudi funkcijo dreves - ali naj zastirajo pogled, zavarujejo pred vetrom... Že pri nakupu je treba povprašati, kako visoko bo zraslo drevo. Drevo je preveliko, ko hišo prerase za enkrat. K majhnim hišam ne sadimo velikih dreves. Stara drevesa, ki so tam že desetletja, pa se dajo lepo vključiti v okolje, paziti je le treba, da se drevo pri gradnji ne poškoduje. Pod večja drevesa se običajno sadijo trajnice, nižji grmi ali se IMK 5. april 2001 KULIUKA BIVANJA Zb Spalni prostor: Skozi garderobni prostor se po treh stopničkah podamo na podest s širokim ležiščem - tu je spalni del. Dvignjeno ležišče je na obeh straneh izkoriščeno za predalnike. Ko se spustimo po treh stopnicah navzdol, pridemo do pisalne mize, ki je oblikovana tako, da lahko za njo delata dva, ki po želji ali potrebi komunicirata, lahko pa opravljata vsak svoje delo, ne da bi se pri tem motila. Arhitektka Lena Meden Stanovanje, ki razvaja ž e nekaj časa opravljam delo arhitekte svetovalke in načrtovalke interierjev, to pa pomeni, da pomagam ljudem pri opremljanju njihovih domov, poslovnih in javnih, notranjih in zunanjih prostorov. Pri tem se srečujem z ljudmi raz ličnih profilov, starosti in statusnih položajev. Ugotavljam, da si vsi želijo eno -urediti in dati, poleg funkcionalnih rešitev in stroke, še nekaj tistega, kar jih bo pri bivanju v predvidenem prostoru omehčalo, med seboj povezovalo, jim dalo občutek njim lastnega, kar jih bo notranje razvajalo... Vsako dejanje je plod pretoka energij, tako tudi enostavni nakup in namestitev vsakega predmeta v okolje, kjer bivamo. Naš izbor in Dnevni prostor: Udobna sedežna garnitura, ki nas počaka po napornem dnevu in nam omogoči prijetne trenutke. Vidimo tudi knjižne police, nad njimi pa so predalniki. Prostoru dajo poseben čar številne drobne lučke. Predprostor in pogled proti garderobnim prostorom: Drsna vrata ločijo dnevni prostor od predprostora z vhodnimi vrati, v nadaljevanju je garderobni prostor, kjer so na obeh straneh garderobne omare, pod njimi pa predalniki, prostora pa je dovolj tudi za likanje, na primer. definiranje fizičnega v prostoru je odsev naše naravnanosti in znanja, ki da vsemu osebni pečat. Kot svetovalka ali načrtovalka interie-rja želim nadgraditi želje in potrebe naročnika. Osnova je, da mu prisluhnem. V obdobju zasnov, nastajanja idej in rešitev se vzpostavi pozitiven medčloveški odnos, ko je interes obeh strani, narediti in dobiti najboljše. Tudi ta pretok energij je vtkan v končni rezultat, ki ga tako široko imenujemo kakovost bivanja. Dobra zasnova, ideja sta osnovi za realizacijo in tudi obratno, dobra ideja in zasnova se brez kakovostnih izvedb kot končna A. N. R. R., foto: Nataša Juhnov, Lena Meden ■ 0 vsesplošno veljavni kakovosti bivanja danes ne moremo govoriti, ker je vsako posploševanje nesmiselno. Nekaj pa je lastno vsem ljudem, gre namreč za zadostitev primarnih življenjskih funkcij. Nivo kakovosti bivanja v nekem prostoru si človek določi sam, na osnovi svoje ozaveščenosti, hotenja in na koncu glede svojih zmožnosti seveda. podoba lahko izničita. Zato je resnično pomembno, kakšne izvajalce si izberemo za uresničitev svojih zamisli. Stanovanje, ki razvaja Predstavljamo pristop in način oblikovanja stanovanja, delno mansardnega tipa, v večstanovanjski zgradbi v Murski Soboti. Površina prikazanega stanovanja je 70 kvadratnih metrov, prostor pa je bil definiran z obodnimi zidovi in centralno postavljenim sanitarnim vozlom - kopalnico z WC-jem. Želja investitorja je bila, ustvariti maksimalne prostorske razsežnosti za zadostitev vsem osnovnim funkcijam v dani gaba-ritni omejenosti. Vse bivalne funkcije si sledijo krožno. Prostore, ki bi lahko bili ločeni s klasično postavljenimi stenami, med seboj ločujejo drsna vrata, ki se zamikajo v steno. Poleg tega da se s takimi vrati prostorsko veliko pridobi, omogočajo, da lahko stanovanjske enote delujejo samostojno ali so v sklopu celote. Vsi prostori in kotički so v stanovanju popolnoma izkoriščeni in namensko upo rabljeni, kljub temu pa stanovanje ne deluje natrpano. Arhitektka Lena Meden je povedala, da se v tem stanovanju prepletajo karakteristike: drugačnost, domačnost in prestižnost kot kakovosti bivanja. »Drugačnost je rezultat osebne naravnanosti in pristopa, lahko je izziv v oblikovanju ter funkcionalnih razsežnostih prostora in izdelkov. Pojem domačnosti povezujemo s toplino razpoloženja, ki samo je, ali pa je ni. Osebno menim, da je pri doseganju Mladlnska soba: Sledimo poti gibanja v kabinet oziroma mladinsko sobo. Linije postelje, mize in pohištva so nekoliko zamaknjene, saj se na tak način vzpostavi komunikacija s prostorom. rogieo iz kuhinje: Skozi dvokrilno zasnovana vrata se v tem krožnem toku stanovanja zopet vrnemo v vozlišče jedilnice, kuhinje in dnevnega prostora, ki ima tudi izhod na balkon. Steklena predelna stena: Kuhinjski sklop z jedilno raztegljivo mizo se prek krožnega gabarita kot steklene predelne stene že vključuje v dnevno-bi-valni del. Na steklene police lahko postavimo okrasne predmete. Spodaj desno je klubska mizica, ki jo lahko premikamo. tega cilja poleg uporabe ustreznih materialov, barvnih kombinacij in oblikovnih pristopov pomembna ravno notranja naravnanost oblikovalca, torej poziti ven energijski potencial. Prestižnost pa pojmujem kot razpoznavnost v nenavadnih oblikovnih rešitvah z uporabo materialov, ki so že sami po sebi unikatni.« Primer prikazuje eno od možnih rešitev ter drugačnost zasnove, izrabe in oblikovanja prostora. ZG KULIUKA BIVANJA 5- april 2001 fiHR tLi godilo se mi je dvakrat in tega si ne želim nikoli več. Prvič me je ne- ke zimske noči zbudilo žubo- renje vode. Ker ne živim ob potočku, pač pa v osmem nadstropju stolpnice, je bil ta zvok sredi noči tako neobičajen, da me je kar vrglo iz postelje ... Že v predsobi sem stopila naravnost v lužo. Fuj! Umazano črna voda, pa še vroča povrhu, tega sredi noči v stanovanju res ne prenesem. V paniki sem budila hčerko, naj mi da plastelin, da zamašim razpoko v radiatorju v kopalnici. Ha, ha, ha, sveta preproščina! Plastelin se je kar razlezel in takoj mi je bilo jasno, da to ni material, s katerim bi lahko reševali takšen problem. Nočna ura gor ali dol, zadeva je resna, namesto klica v sili sem poslala hčerko k sosedom po pomoč, saj lahko voda poplavi naše in še sosednja stanovanja. Sosed je nato v hipu »ukrotil« sikajoči radiator, zaprl je vodo tam, kjer je bilo potrebno. Tudi naslednjič me je »rešil« isti sosed. Voda je sto na uro sikala iz sto in ene majhne luknjice na prepereli cevi za dotok vode v pralni stroj, pipa pa se je vrtela v prazno, tako da vode nisem mogla zapreti. Bilo je podnevi in spet se je vse srečno izteklo. Tokrat tudi nisem bila več tako panična, saj sem že vedela, da rešitev ni problem, če premoreš znanje, pravo orodje in koga, ki oboje s pridom uporabi.« Vsaka podobnost z resničnim dogodkom je zgolj naključna. Ko ste soočeni s poplavo, ni več časa za nakup potrebnega materiala, zato je dobro, da je v hiši vedno pri roki dvokomponentni kit epoksi, s katerim lahko zadelate kakršnokoli razpoko, uporaben pa je še pri mnogih drugih popravilih v hiši. Tudi dvostranski Teče voda? Brez panike! Praktične izkušnje kažejo, da ni treba za vsak primer klicati dežurne službe lepilni trak je zelo koristen pripomoček, posebno pri zatesni-tvi razpok. Dobro pa je imeti vedno v zalogi tudi nekaj tesnil in rezervnih delov za pipe. Precej neprijetnih situacij pa je že rešil čisto navaden krompir, ki ga kot prvo pomoč zatlačite v pipo, iz katere teče voda, pa je ne morete drugače ustaviti. Če se zgodi, da nekaj v vašem stanovanju pušča vodo, ne dovolite, da se vas poloti panika! Zaprite dovod vode z najbližjim zapornim ventilom! Če ga ne najdete ali morda ne morete do njega (ni dostopen), zaprite glavni vodovodni zaporni ventil. Izključite centralno kurjavo, grelec ali katerokoli drugo napravo za gret je vode. Če je poplava v bližini električnih vtičnic ali priključkov, odvijte varovalko ali izključite glavno električno stikalo. Odprite vse pipe, da bo pritisk na poškodovani del manjši, in izpustite vso preostalo vodo iz sistema. Zakaj vam vse to pišemo? Zato, da boste najprej sami skušali odpraviti napako, preden pokličete mojstra, ki bo popravil bodisi gretje bodisi pokvarjen termostat ali kaj drugega. In če se vam zgodi kaj od naštetega I morebiti ravno v nepravem času, to pa je običajno v nedeljo, imate še vedno možnost, poklicati dežurno službo. Ta je povečini organizirana vseh 24 ur. Kam klicati v nedeljo? V Murski Soboti bo vaš klic v sili sprejel dežurni v podjetju Komunala. Telefonska številka Centrale je 521 37 00, v tem času pa je dosegljiva tudi t. i. čuvajnica, in sicer na številko: 521 37 29. To je pravi naslov za odpravo napak na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju ter ogrevalnih napravah. Že v nekaj minutah bodo na kraju dogodka, v bolj oddaljenih naseljih pa to traja seveda nekoliko več časa. Tudi v lendavski Komunali so nam zatrdili podobno. V ta namen imajo organizirano 24-uro dežurno službo, ki jo lahko dobite po mobitelu 041 652 724. To velja seveda predvsem za lastnike tistih stanovanj, ki jih upravlja Komunala, ob večjih okvarah pa priskočijo na pomoč tudi drugje. V ta namen so si priskrbeli številne kooperante, kot so vodovodarji, elektrikarji, steklarji in drugi, ki ob nedeljah opravljajo nujna dela. Če pa stanujete na širšem ljutomerskem območju, lahko pokličete dežurnega vodovodarja Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer na številko mobitela 041 647 685. Ob nedeljah je v pripravljenosti tudi dežurni delovodja, ki vas nemudoma poveže z dežurno službo. V Gornji Radgoni so se že pred časom odločili za pogodbenega partnerja, to je podjetje Blisk-Montaža iz Murske Sobote. Poklicati je treba na telefonsko številko (02) 530 19 14 ali po mobitelu 041 647 169. Pri nujnih vzdrževalnih delih pa je angažiran režijski obrat za komunalne dejavnosti gornjerad-gonske občine, ki si je omislil koristno novost, saj so na drugem delu položnic izpisane omenjene številke. Tako je občanom omogočeno, da lahko takoj pokličejo dežurno službo, če je to seveda zares potrebno. Milan Jerše, foto: J. Z. I /AI-LSFK ZIMSKI VRTOVI d. o. o. Lendavska 29, 9000 M. Sobota, tel.: 02 535 15 50, faks: 02 523 13 87 Tvoj pogled na svet Okna Finstral Atrium, Novi interieri v Noršincih pri Ljutomeru Pohištvo na nogah odjetje Ahsa iz Murske Sobote je zastopnik za okna, vrata in zimske vrtove Finstral. Prav okna so tista, ki dajejo obliko in značaj vsaki hiši, poslovni stavbi in drugim prostorom ter prispevajo k ustvarjanju prijetnega razpoloženja v bivalnem prostoru ter s tem h kakovosti bivanja. Dobra in kakovostna okna omogočajo visoko stopnjo zvočne in toplotne izolacije, prispevajo k varčevanju z energijo, zagotavljati pa morajo tudi varnost. Vse to ponujajo prav Finstralova okna. Finstralova okna odlikujejo odlični materiali, kakovostne površine in profili, visoko razviti sistemi in obrtniško izdelani detajli, prvovrstni dodatki in še kaj. S takimi okni si boste zagotovili toplotno izolacijo in cenejše ogrevanje - z njihovo zvočno izolacijo se lahko zaščitimo pred zunanjimi vplivi, prometom, hrupom - ter tudi večjo varnost, saj lagotavljajo tri nivoje protivlomne varnosti. Po-nemben dejavnik za izbiro oken pri novogradnji n obnovi starih je tudi razmerje med kakovostjo in ceno. Pri njihovih oknih že najosnovnejša varianta ponuja vrednost, ki jo lahko imenujemo »več«. Njihova prava vrednost pa se pokaže tudi, ko so okna izpostavljena času in vremenskim vplivom, in Finstralova okna so pri tem vedno zmagovalec. Finstralova okna omogočajo različne izvedbe, ki dajejo oknu osebni videz, ujemajo pa se z vsakršnim pohištvenim stilom. Kombinacija različnih površin (gladka, strukturna, lakirana), barv in oblik vam ponuja nešteto možnosti, ki se lahko uskladijo z vašimi osebnimi zahtevami in potrebami. Prav izbrana okna pripomorejo k ustvarjanju intimnega občutka v bivalnem prostoru. S Finstralovimi okni ne izberete samo videza, funkcionalnosti, trajnosti in varnosti, prispevate tudi k varovanju okolja. Poleg kakovosti in gospodarnosti okna zagotavljajo udobje in dovoljujejo ohranjanje starih zgradb, to pa daje okolju novo vrednost in ohranja njegovo lepoto. Plačano sporočilo ■ N akup pohištva postaja vedno bolj načrtovan, premišljen in počasnejši,« je o tem, da se način kupovanja pohištva zelo spreminja, povedal direktor Atriuma Božo Knehtl. Kupci postavljajo v ospredje racionalno izkoriščenost prostora in funkcionalnost opreme, s sobami le za shranjevanje garderobe pa se je pri opremljanju notranjih prostorov sploh začelo novo obdobje. Dnevna soba kot osrednji bivanjski prostor se je s tem sprostila in sploh je v stanovanju več zraka, kosi pohištva pa so zato toliko bolj izbrani. »Izbira pohištva je zelo povezana s stilom življenja, na drugi strani pa tudi z življenjskim standardom in seveda prostorskimi možnostmi,« je povedal sogovornik. Spreminjajočim nakupovalnim navadam in drugačnim pogledom na opremljanje bivanjskega prostora pa mora slediti tudi proizvajalec pohištva. Pohištvo po meri kupca spreminja način proizvodnje »To povzroča zelo velike spremembe, saj smo morali proizvodni program zelo spremeniti. Pred tremi leti smo še delali nekaj serijskih programov otroških in mladinskih sob in jih prodajali po vsej Sloveniji, sedaj pa se vedno bolj omejujemo na pomurski prostor, saj imamo tu dela več kot dovolj, s tem pa, da delamo zahtevnejše interiere,« je povedal sobesednik. Stranka se želi s proizvajalcem posvetovati že o izbiri materiala, pričakuje, da ji predstavi, katere vrste lesa so v trendu, katere po zgledu zahoda šele bodo in kakšne so oblikovalske možnosti. Izdelovanje pohištva, upoštevajoč osebno noto kupca, postaja čedalje pomembnejša do-ločilnica snovalcev in izdelovalcev pohištva. In čeprav je v bivanjskih prostorih vedno manj pohištva, sta zato toliko pomembnejša njegovo oblikovanje in izdelovanje. V mizarskih delavnicah Atriuma uporabljajo čedalje zahtevnejše in različne materiale. Velik poudarek dajejo izdelavi ročajev, kakovosti vodil za predale, nogicam. Sedaj je zelo v trendu, da pohištvo postavljajo na nogice. Kot dodatek uporabljajo kovino, aluminij, spreminja se izbira stekla, saj so zelo moderna jedkana, bela stekla. Če bi bili zagledani v pohištvo kot v avtomobile, bi bila lesarska industrija na konju In koliko smo ljudje pripravljeni vlagati v opremo stanovanja? »Če bi bili tretjino toliko navdušeni uporabniki pohištva kot na primer vozil, bi bila slika lesne industrije pri nas bistveno drugačna. Pri mladih parih pa opažam, morda res pri tistih z nadpovprečnim standardom, da se lotijo, ko pridejo do stanovanja, opremljanja stanovanja v enem sklopu in takrat ima oprema stanovanja rdečo nit. In če smo realni, če gre za povprečno veliko stanovanje, stane oprema toliko kot polovica avtomobila srednjega razreda,« je prepričan sobesednik. Ti, ki so ostali, plavajo Lesna industrija je že bila na najnižji točki in podjetja, ki so ostala, se v smislu poslovne uspešnosti počasi dvigujejo. Še vedno pa smo Slovenci pri nakupu pohištva veliko skromnejši kot pri nakupu drugih potrošniških dobrin, predvsem tistih, ki se vidijo navzven. V Atriumu so lani obdržali obseg prodaje na ravni zadnjih treh, štirih let, toda v to enako prodajo je vloženega veliko več dela in dodatnih storitev. »Lahko rečem, da smo lani dobro delali in ustvarili dobiček. Načrtovanega nismo dosegli pri količini prodanega, smo pa zato zelo presegli načrtovani obseg dodane vrednosti. Pri naši proizvodnji in prodaji namreč vključujemo čedalje več storitev,« je povedal Božo Knehtl, ki pričakuje, da bodo enako uspešno delali tudi v prihodnje - če jim le država in lokalne oblasti ne bodo metali preveč polen pod noge. V ljutomerskem gospodarstvu je sedaj zelo aktualno drastično povišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po nekaterih izračunih naj bi podjetja plačevala osemindvajsetkrat več kot gospodinjstva. In to gotovo ne vpliva dobro na gospodarski razvoj v občini pa tudi pokrajini. M. H. ■ HSHIK 5. april 2001 KULTURA BIVANJA 27 www.ba-ca.si Kredit za več kvadratov. Za osebni dogovor pokličite 02 52 21 801. BankVVustria Creditanstalt KUPON za nagrado KA-EL PUCONCI 22 poslovalnica Murska Sobota Markišavska 2, tel.: 02 536 16 30 NAJVEČJA IZBIRA ELEKTROMATERIALA V POMURJU PO ZELO UGODNIH CENAH V APRILU OB GOTOVINSKEM PLAČILU 1096 POPUSTA! BLED, Ljubljanska 27; LJUBLJANA, BTC hala A; KRANJ, Primskovo, Mirka Vadnova 14; Lesnina, Maros, Mercator, IPH MURSKA SOBOTA, Trgovski center Šavel, Cvetkova ulica 2; KROMBERK, Bratov Hvalič 3; in v prodajalnah z Lipovim pohištvom; CERKNICA, Papigal, Podskrajnik 19 sejem Megra, hala E ARCONT Z občutkom in kvaliteto za vaše udobje PODJETJE ZA PROIZVODNJO, STORITVE IN TRGOVINO »M B| BOB n E H Bi M ATRIUM novi Interierl LJUTOMER, d. o. o., 9240 Ljutomer-SLO, Noršinci 11. p. p. 61 W B MB K IVI Salon pohištva, Norfilncl 11, Ljutomer, tel.:(386) 02 584 90 90, 584 90 91 M R B 11* Salon pohištva, Murska ul. 27, Krog, tel,/faks: (386)02 535 14 60, 535 14 61 "....................... POHIŠTVO ZA VAS brez pologa in obresti (10 obrokov) da boste gotovo popustili pred neprekosljivimi okni, vrati in zimskimi vrtovi Na sejmu MEGRA od 10. do 14. aprila VESTNIK NA INTERNETU: www.p4nf.si hrdifilje za inlmmii anjc. (J. ti.. UL 0. Novaka 13. Murska Sobota OKNA IN VRATA ARCONT - nekaj posebnega za vaš pogled in korak v svet IZBIRA JE VELIKA - IZBIRA JE VAŠA . bogata ponudba kakovostnega pohištva . izdelava kuhinjskega in garderobnega pohištva po naročilu oprema poslovnih in turističnih objektov . visoki gotovinski popusti . možnost dostave in montaže (z garancijo) Denarna nagrada za vse kupce •m kimonom boste prejeli ob nakupu v času do 1 2. aprila z denarno nagrado (ne glede na način plačila), na- 2001 X "Todeležni vseh popustov in ugodnosti, ki so v ponudbi: grajeni kupci so d*^n 3 nakup nad 100-^’ 6.000,-sit 20°mo: 9.000,-sit 300 ° ’ 12.000,- sit 400.000,- Slovek že stoletja gradi stavbe za zaščito pred zunanjim okoljem, lastno varnost, bivalno in delovno ugodje, pri tem pa na neki način vedno ohranja stik z okolico. Okna in vrata dajejo pečat arhitekturi, zato morajo zadostiti mnogim potrebam: omogočati morajo vsakršno konstrukcijo, ki jo je mogoče lahko vzdrževati, biti morajo tehnično dovršena, zagotavljati morajo dobro zvočno in toplotno izolacijo, ne smejo propadati, biti morajo cenovno ugodna in seveda okolju prijazna. Z okni in vrati ARCONT boste vse to dobili. Z izkušnjami pri izdelavi tisočev oken vam zagotavljamo kakovost, ki ustreza najzahtevnejšim evropskim normam ih standardu ISO 9001. Profilni sistem oken in vrat ARCONT je bil razvit z izkušnjami strokovnjakov z različnih področij izdelovanja oken. Poleg klasičnega triko-mornega profila vam predstavlja ARCONT na letošnjem sejmu MEGRA tudi 70 mm profil. V kompaktnem 70 mm profilu v petkomorni izvedbi se zrcalijo zahteve trga: izboljšana toplotna zaščita, povečana varnost, večja zvočna izolacija, moderni dizajn, ekonomična predelava in optimalna montaža. In v čem se kažejo prednosti novega profila za vas? • Boljša toplotna izolacija profila (k=l,25W/m2K) vam bo omogočila večji prihranek pri stroških ogrevanja. • Večjo varnost vam lahko zagotovijo okna, opremljena s specialnim varnostnim okovjem, ki omogoča maksimalno zaščito pred vlomom. • Na hrup s ceste lahko kar pozabite, saj doseže koeficient zvočne izolacije oken vrednosti tudi do 44 dB. • Širina profila omogoča optimalno zamenjavo starih lesenih oken. • Atraktivni dizajn oken smo dosegli z zaobljenimi robovi in vogali, ki dajejo oknu optično mehke poteze. • Ugodne cene, da boste z novimi okni in vrati ARCONT tudi vi dosegli popolnost vašega doma ter da boste v njem radi in prijetno živeli. Okna vam bomo izdelali po vaših željah, v različnih oblikah in velikostih. Tudi barve lahko izbirate po svojem okusu. V široki ponudbi lesnih dekorjev in barvnih odtenkov boste zagotovo našli takega, ki bo skladen z vašo fasado ali notranjo opremo. Vaše individualne želje skoraj niso omejene. Za svoje delo jamčimo s petletno garancijo. Največje priznanje za nas in kakovost naših izdelkov pa sta zadovoljstvo in zaupanje naših kupcev. Pridružite se jim. Obiščite nas na sejmu MEGRA - na zunanjem razstavnem prostoru pred halo Al. ARCONT IP, d. o. o. Marta LORENČIČ, univ. dipl. oec. ■ Gradbene izolacije HACK Hack Janos, s. p. HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO 28 KULTURA BIVANJA 5. apni 2001 VESTNIK Privoščite si vsak dan nekaj trenutkov zase. Naj vam dom spere vso utrujenost in skrbi, ki so se nabrale čez dan. Dopustite, da v vsak kotiček vašega telesa in uma pridejo pozitivne misli. Preživite najdragocenejše trenutke z ljudmi, s katerimi se dopolnjujete in se imate radi. Kaj iz hiše naredi dom? Dom je tam, kamor se vedno znova vračaš Vsi imamo nekje dom. Kamor koli gremo in kjer koli smo, čutimo, da se bomo tja zagotovo vrnili, pa naj bo to iz službe, potovanja, potepanja ... Vleče nas domov, ker je tam nekaj tistega, kar občutimo kot del sebe, kot celoto. rez doma mi nismo mi. Dom je hiša ali stanovanje, ki so ga predmeti, ljudje, spomini in čustva naredili za naš dom in nas je tudi sprejel. Z njim smo povezani z nevidnimi nitmi. Takoj, ko vanj vstopimo, vemo, da smo tukaj doma, ker se tu dobro počutimo. Tu nas sprejmejo takšne, kot smo, tu smo lahko takšni, kot smo, ni nam treba težiti k temu, da bi bili takšni, kot bi nas drugi želeli videti. Kaj je torej tisto, kar nam daje občutek doma, in kaj je tisto, kar iz zidov naredi dom. Je to pohištvo, predmeti, so to ljudje ali kaj drugega? Marija Slavič, tajnica na Osnovni šoli v Radencih: Dom je zame skupno bivališče družine. Velika razkošna hiša še ne pomeni toplega doma. Zidovi niso dom, če ni v njihovem okrilju ljudi ali življenja. V okrilju zidov hiše pa se dogajajo majhne in velike skrivnosti. Najlepše je, če je v hiši doma ljubezen. Le-ta kdaj pa kdaj presahne, toda če jo nadomesti spoštovanje do človeka, se zopet povrne. Veliko poti je v življenju in včasih se znajdemo tudi na stranpoti, toda razumen človek vendarle najde glavno pot, ki vodi do doma. Seveda je zadovoljstvo večje, če imamo materialna sredstva, da si dom zgradimo in opremimo po svoji zamisli in okusu. Tudi samo okolji nas privlači, da se po kon čanem delu ali potovanju radi vračamo domov. Če pa imamo poleg hiške še kakšno zaplato cvetličnega in zelenjavnega vrta, tudi to vpliva na naše ugodje. Doma se po napornem dnevu sprostim in nabiram moči za nove podvige in vzpone. Ko sem čisto na dnu, mi okolje in družina vlijeta samozaupanje. Ustvarila sem si povprečno slovensko družino, poleg moža imam še dva otroka, ki sta oba polnoletna in si služita kruh. Rada sta odrasla, vendar nobeden noče iz domačega gnezda. Ker Slovensko okno prihodnosti Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica -v-, Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax : (021 656-1611 sem si dom uspela ustvariti po lastni zamisli, sem v njem srečna in ga imam rada.« Rudi Ringbauer, pravnik, aforist: »Dom je tam, kjer smo ali še preživljamo svoje otroštvo, pa čeprav v veliki revščini, v kateri živimo skupaj s starši ali ljubljeno osebo. Dom je tam, kjer vlada mir, je tam, kamor se zatečemo v stiski, da bi našli uteho, je tam, kjer se počutimo varne, kjer se lahko bolj ali manj »svobodno« obnašamo, in navsezadnje - dom je lahko v hiši, v kateri se dobro počutimo, ali, povedano nekoliko drugače, dom je v hiši, ki nas je sprejela. Sem Prekmurec, ampak že 35 let živim na Ptuju, kjer sem dobil pripravniško službo. Leta ’65 sem diplomiral na pravni fakulteti, zaradi »zloglasnega Bruca« iz leta ’63 pa me nikjer v Prekmurju niso hoteli vzeti v službo. Ker sem začel kot mlad pravnik trdo delati, nisem imel kakšne večje krize in nisem pretirano pogrešal Sobote. Mesto Ptuj me je kar vsrkalo vase. Tu sem našel svoje prijatelje, svoj krog ljudi, s katerimi se družim. Čeprav imam Soboto zelo rad, sem se vedno in se še danes skoraj vsak teden vračam v Prekmurje k sestri, z veseljem pa prihajam na kakšne kulturne prireditve. Moram pa priznati, da je pol mojega srca na Ptuju, pol pa v Murski Soboti.« Enis Avdičauševič, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru: »Rodil sem se v Zvor-niku v Bosni, zaradi vojne pa me je maja ’92. usoda pripeljala v Mursko Soboto. Takrat sem bil star 16 let. Kako bi bilo, če bi bilo drugače, ne razmišljam preveč rad. Preprosto sem to raje odmislil. Lažje je tako. Naučil sem se, da moram vzeti stvari takšne, kot. so. Glavni krivec je moj oče, ki nas je vrgel v novo življenje in me takoj vpisal na soboško gimnazijo. Okolje me je sprejelo in mi pomagalo, da sem se spoprijel z novimi razmerami. Tako kot sošolci sem se moral učiti in se pač znajti. Takrat to ni bila povsem zavestno odločitev. V teh letih sem se naučil tudi prekmurščine, pri čemer so mi veliko pomagali tudi žena Tanja in njeni starši. Z maternim jezikom pa je tako, ne da bi ga pozabil, ampak situacija je taka, da nimam priložnosti, da bi ga nnpntfn imnrahliul V Bosno in Zvornik se danes niti ne morem niti se ne bi mogel tako zlahka vrniti. Dejstvo je, da tam nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Ljudi, s katerimi sem živel, tam ni več, zato se tam ne počutim več doma. So pa stvari, ki me spominjajo na preteklost. Glasba je prav gotovo ena od takih, ki me odpelje v nekdanje čase. V trikotniku Zvornik, Maribor, Prekmurje sem najbolj doma v Prekmurju, kjer živijo moji starši, sestra in kjer imam največ prijateljev. Ampak nekaj pa bo vedno govorilo, da tu nisem povsem doma.« Katica Mladenovič, profesorica pedagogike in socialne psihologije: »Iz hiše nastane dom, ki je domače razpoloženje v najširšem pomenu besede. Misel na dom je povezana z mnogimi asociacijami in naj jih omenim le nekaj. Je tam, kjer so družina, navezanost, razumevanje, neka stalnost in neprestana navzočnost. V domu so topli odnosi med člani družine, ljubeznivost, strpnost, potrpežljivost, intimnost. Dom je tam, kjer si lahko z nekom blizu. V svojem domu si lahko tudi tečen, če imaš slab dan, in so trenutki, ko se tudi prepiraš. Tu si lahko dovoliš stvari, ki si jih nikjer drugje ne moreš. Dom ti daje občutek neobremenjenosti in prostosti, tudi občutek sproščenosti. Lahko si privoščiš brezskrbno posedanje, počivanje in lenarjenje. Dom je tam, kjer je gostoljubnost, kjer sprejemaš in se srečuješ s svojimi gosti in dolgoletnimi prijatelji. Dom si opremiš po lastni želji, s svojimi predmeti, pohištvom, preprogami, rožami. Obstajajo pa tudi nekateri predmeti, ki jih imaš vedno v stanovanju, pa četudi se kdaj preseliš-In konec koncev je dom tam, kamor se vedno znova rad vračaš. VESTNIK 5. april 2001 KULTURA BIVANJA 29 aveličani iskanja in v želji, da bi si čim prej uredili svoj prostor pod soncem, bi ga radi čimprej kupili. Ob tem pa radi spregledamo, da je kaj narobe, zato smo zapisali nekaj osnovnih nasvetov, na kaj morate biti pozorni. Nakup stanovanja je velika in trajnejša investicija, zato morate biti še posebno pozorni, da ne boste imeli kasneje več nevšečnosti kot veselja ali pa na koncu ugotovili, da se v njem ne počutite dobro ali da stanovanje sploh ni vaše. Je res lastnik ta, ki prodaja? Stanovanje, hišo ali katero drugo nepremičnino lahko kupimo od lastnika, ki predložiti dokazilo o lastništvo. Da gre res za njegovo last, nam mora predložiti potrdilo, kako je do njega prišel. Če gre za hišo, se prepričamo tako, da nam pokaže izpisek iz zemljiške knjige, ki ne sme biti starejši od 30 dni. Pri stanovanjih v večstanovanjskih hišafi to preverjamo s kupoprodajno pogodbo, ki mora biti overjena. Dodatno preverjamo lastnino prodajalca, da nam pokaže račune od elektrike in drugih stroškov stanovanja, ki morajo prihajati na ime lastnika. Od prodajalca moramo dobiti tudi zagotovilo, da na hišo, stanovanje ali nepremičnino ni vezano nobeno breme ali hipoteka. Če gre za hišo, zaprosimo na Zemljiški knjigi za C-list, v večstanovanjskih stavbah, za katere še niso urejene zem- V naše stanovanje naj vsak dan vsaj nekaj časa sije sonce. V prostorih brez naravne svetlobe lahko nastopijo težave, kot so okvara vida, stres, nevroza, prehlad, astma, bronhitis, alergije, pomanjkanje vitaminov. prašati, kakšne so vaše potrebe, kakšen je vaš način in slog življenja. Ali bo stanovanje samo začasno bivališče in spalno naselje ali prostor, kjer boste prebili veliko svojega časa. Poglejte! kje je stanovanje ali hiša locirana, ali je v večjem blokovskem naselju, ob prometnici, v hrupnejšem območju, ali je v mirnem in tihem okolju. Prav gotovo bo nekoč za vas pomembno, kako daleč je do mesta, do prve trgovine, parka, otroškega igrišča, morda tudi šole ali vrtca, ali so v bližini lokali, ki lahko povzročajo hrup. Vsak dan naj sije sonce Kakšen je razpored bivalnih prostorov, ali je kvadratura primerno izkoriščena ali pa je veliko kotičkov, kamor ne moreš spraviti nič. Preverite, ali so mere stanovanja standardne in boste vanj lahko umestili serijsko opremo ali boste morali pohištvo naročiti po meri. Pohištvo po meri je veliko dražje. Kakšni so prostori, so temačni ali svetli in kdaj čez dan sije vanje sonce. Vsaj en prostor naj je usmerjen na jug, vzhod ali zahod. Preverite, ali ima dvigalo, centralno kurjavo, kam gleda balkon? Pomemben je tudi razgled iz stanovanja. In verjetno ne bo odveč, da povprašate, kdo bodo vaši sosedje. Zavedajte se, da je dober sosed pogosto vreden več kot cel avtobus sorodnikov. Hrupni sosedje pa lahko prav neprijetno vplivajo na kakovost vašega življenja. Na kaj moraš biti pozoren, ko kupuješ stanovanje? Kupuj z razumom, ne s čustvi Ko kupujete stanovanje ali hišo, kaj kmalu ugotovite, da ponudba ni ravno taka, kot ste sprva predvideli. Takih stanovanj, hiš ali drugih nepremičnin, o katerih ste sanjali, ni ravno v izobilju. Omejeni pa smo tudi prostorsko in finančno. Ko najdemo stanovanje, ki se približa tem našim sanjam, se preveč hitro radi zagrejemo. Ijiške knjige, pa je bremena težje preverjati. Ponavadi imajo te papirje notarji. Kupujte z merilnim trakom Ne zaupajte napisanim številkam. Sami preverite, kako veliko je stanovanje, kaj vse spada zraven, kako je s kletjo in balkonom ter po kakšni ceni so ju zaračunali. Pozanimajte se, kako je s parkirnim prostorom in kako s kletjo. Tlorisne dimenzije je treba še posebno skrbno preveriti, če so prostori nepravilnih ali zaobljenih oblik, na primer: podstrešna stanovanja, zaobljeni zidovi... Izmerite jih in jih primerjajte s podatki v kupoprodajni pogodbi. V kakšnem stanju je stanovanje? To je pogosto bistvenega m ga pomena pri vlažni, in urejanju. Poglejte, al o d ali kje zamaka? Za tapetam • vajo vlažni madeži. Ah so P‘Pe u.. :e v prte.lnutaobloS^ staro stanovanje, se dbenika alj assa-** Preverite ugotovljene P0” ‘ ' 0 |e.teh. in roke, ki so določen za o p boste Na| vezanima, koliko morali vložiti v obnovo, ■ isu|j. po-novanje takšno, kot ste si za . o|jko tem primerjajte z novimi ai boste dražjim stanovanje, za L za odpra-namenili manj nujnega vi vo pomanjkljivosti. Kakšen je vaš slog življenja Lokacija stanovanja jc^'sebe pov-hiena Natnrei morate sam Pravilo »Za prvo silo bo v repu« naj pri opremljanju stanovanja ne velja. Bodite pozorni na opremo stanovanja ter na malenkosti, ki jih preradi pustimo za pozneje, ko se vselimo v novo stanovanje. Žarnica nam še leta gola visi izpod stropa, pohištvo ni do konca zmontirano Materiali in zdravo okolje Pozanimajte se, iz kakšnih materialov je zgrajen objekt, naj bo brez azbesta, škodljivih izolirnih pen in podobnega. Škodljivi in nezdravi vplivi, ki izvirajo iz objektov, so vzrok za zastrupljeno in s kisikom revno ozračje, vsebnost CO2, naelektreno ozračje, elektro-smog, prah, hrup, smrad in druge nevšečnosti. Naj bo stanovanje zgrajeno in opremljeno iz naravnih in zdravih materialov. Zadnji nasvet Zavedajte se, da si stanovanje ne urejate za eno leto, ampak boste v njem preživeli kar nekaj let, zato naj vam ni vseeno, kako si ga boste opremili. Posvetite oblikovanju svojega stanovanja veliko pozornosti in raje zapravite kakšen tolar več. Nakup opreme in razporeditev naj bosta zavestna odločitev. Ne pozabite tudi tega, da tako, kot si ga boste uredili pred vselitvijo, takšno bo stanovanje še lep čas. Ljudje se preveč hitro navadimo, da nam iz stropa visi gola žarnica, madežev na stenah, pohištva, ki ne gre skupaj, da smo kakšno polico pozabili namestiti... Ko pa dobimo obiske, ti bolj opazijo našo površnost. Pravilo »Za prvo silo bo v redu« naj pri opremljanju stanovanja ne velja. A. Nana Rituper Rodež Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7. do 1530. ure. Podjetje za informiranje, d. d.. Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota 30 KULTURA BIVANJA 5. april 2001 gfll Andrej Horvat »Album fotografij s potovanja mojega dedka iz leta 1935 je posebna vez med nama, čeprav se nikoli nisva srečala.« H e pomislimo, imamo prav vsi kakšen predmet, ki ima za nas posebno zgodbo in neko posebno dušo. To so tiste čustvene osebne relikvije, ki nekomu drugemu ne pomenijo nič, nam pa veliko. Njihova vrednost se šteje v spominih, željah, ritualih. Lahko je drobna stvar - kakšen kamenček, zamašek, spomin na prednike ali obstajajo, ampak bila je edina, ki sem si jo lahko privoščila. Z malo denarja, kar sem ga imela, sem si kupila tudi nekaj listov in črnilo ter v tej sobici narisala svojo prvo sliko. Ta slika mi je zelo pri srcu, ker me spominja na tiste čase. Iz Amerike žal nimam nobenega predmeta, hranim le socialno karto. Čeprav sem iz Amerike pritovorila nekaj knjig, sem jih nekje pustila, ker so bile pretežke,. Andrej Horvat, tiskar, Murska Sobota: »Imam židovske korenine in moj dedek je bil znani prekmurski predvojni tiskar. Izidor Hahn, Čeprav so hišo in bogato knjižnico po vojni izropali, smo nekaj predmetov vseeno podedovali. Nekaj pohištva, fotografij, preprog... Vse te stvari uporabljamo, kajti prepričan Bežeče drevo je prva slika Suzane Kiraly Moss, ki jo je narisala v Evropi. Predmeti imajo svoje zgodbe Pomembna je njihova emocionalnost, ne materialnost Živimo s-predmeti, v katerih se prepoznavamo in se nam zdijo lepi, ker ustrezajo naši identiteti, našemu tipu kulture. Morda sploh niso lepi, ampak v nas ustvarjajo vrsto asociacij. Kakovost predmeta ne ustvarja toliko njegova materialnost, ampak njegova emocionalnost. spomin na kakšen poseben dogodek v našem življenju. Lahko so predmeti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. In take stvari imamo spravljene na posebnih mestih, posebnih oltarjih svojega življenja. Suzana Kiraly Moss, akademska slikarka, Lendava: Če moram kaj posebej omeniti, je to gotovo moja prva slika, ki sem jo narisala v Evropi. Lahko bi jo poimenovali kar Bežeče drevo. Leta 1962 sem iz Amerike prišla v Evropo, v Amsterdam. Še isti dan sem si najela sobo, čisto majhno sobico, da si skoraj ne moreš predstavljati, da lahko tako majhne sobe sploh To sliko imam obešeno tudi v svojem ateljeju. Moj atelje je tisti prostor, tisto, na-kar sem, poleg družine seveda, najbolj navezana. To je prostor, zaradi katerega bi bila, če bi ga izgubila, tudi sama izgubljena. To je prostor, kjer nič ne igram, tu sehi lahko to, kar sem. Tega občutka ne zaznavam povsod, kjer komuniciram. Tu imam vse fotografije, kipce, kamne, darila, vse, kar imam rada, kar me na koga spominja, njihova darila. Kajti vse, kar je tu, imam rada, vse te drobnarije, ki so obešene po stenah, ki so naložene na policah. Vsako stvar. Tu imam rada mir, sedim na stolu in gledam skozi okno. Tu je tudi prostor, kjer meditiram, kjer dobivam inspiracije. In kje sem doma? Veste, v Lendavi so me lepo sprejeli, ampak najbolj doma se počutim v svojem ateljeju.« Dom je moje srce V svojem srcu sem doma. Kamor grem, ga vzamem s seboj. Ko se vzljubimo, si najdemo varen in udoben dom. V telesu se počutimo domače. Naši domovi so odsev naših misli in zaslužimo si tisto, kar občutimo. Če je vaš dom podoben kraju nesreče in se počutite poražene, začnite z vogalom ene od sob. Naredite tako, kot delate s svojimi mislimi: spreminjajte samo eno. Počasi boste počistili ves prostor. Ob delu ne pozabite, da hkrati čistite tudi sobe svojega uma. Louise L. Hay (Meditacije) sem, da mora biti predmet v uporabi, saj ima samo tako svojo vrednost. Ti stari predmeti so vez s preteklostjo, z našimi predniki. Meni osebno je najbolj pri srcu album fotografij iz dedkovega krožnega potovanja po Jugoslaviji iz leta 1935. Tistega davnega leta se je dedek s prijatelji in z avtom - kabrioletom - odpravil na enajstdnevno potovanje, ki se je začelo v Murski Soboti in se nadaljevalo skozi Plitvice, Mostar, Kaštel Star in potem prek Sarajeva nazaj proti Murski Soboti. V albumu so zemljevid in fotografije krajev, kjer so se fantje ustavljali. Album je v sla- VESTNIK NAINTERNETU: www.p-inf.si Podjetje za inlormiraaje. tl, d.. Ul. a. Novaka 13, Murska Sobota bem stanju in morda bi ga bilo treba restavrirati, čeprav si po drugi strani mislim, da je najbolje, da ostane tak, kot je. Ta album zelo rad in tudi zelo pogosto vzamem v roke in ga gledam. Že kot otrok se spomnim, da sem ga venomer prelistaval in sanjal o tem, da bom tudi jaz nekoč šel po tej poti. To sem kasneje tudi uresničil in te kraje obiskal. Svojega dedka žal nisem poznal, ni se več vrnil iz taborišča, zato je ta album posebna vez med nama in morda sem tudi zaradi tega postal tiskar, kot je bil on. Moram priznati, da pri svojem delu večkrat pomislim nanj, le kako bi on danes gledal na moje delo. Tudi ko mi kakšna stvar posebno uspe, mu v mislih pravim: »Vidiš, kako mi je uspelo.« A. Nana Rituper Rodež, fntn« A M P Iž ■ IB1II 5- aPril 2001 KMETIJSTVO 31 Strokovnjaki svetujejo Priprava tal za setev koruze * Koruza je rastlina toplega podnebja, zato potrebuje relativno visoke dnevne in nočne temperature ter obilo vlage orenine najintenzivneje rastejo pri temp, tal 24 °C. Za I intenzivni razvoj v zgodnji fazi rasti listov je optimalna PnT a temperatura 20 °C, v fazi intenzivne vegetativne rasti pa celo 28 °C. Pri temperaturi tal 8-10 “C korenine že začnejo trohneti, pri tako nizkih temperaturah preneha tudi presnova v rastlinah, koruza začne rumeneti in zastajati v rasti. Na neizenačen in slab vznik lahko vpliva tudi suša oziroma pomanjkanje vlage v setvenem sloju. Za dober vznik sta najpomembnejši osnovna obdelava in priprava setvišča. Pravilno narejena zimska brazda je sposobna nakopičiti dovolj vlage, ki jo ohranimo z zapiranjem brazde zgodaj spomladi in s predsetveno obdelavo ustvarimo za seme »trdo posteljo in mehko pokrivalo«. Lahka tla zgostimo v globini 6-8 cm in težka v globini 3-5 cm, to pa je tudi primerna globina setve koruze. Vse napake pri obdelavi tal se bodo pokazale pri vzniku koruze, kajti aktivnost koreninskega sistema in s tem črpanje hranilnih snovi in vode sta predvsem odvisna od zračnosti tal oziroma dostopnosti kisika do korenin, zato priporočamo medvrstno kultiviranje in dognojevanje posevkov koruze. Prehrana koruze Na splošno upoštevamo pri pridelku suhega zrna (6-10 t/ha) takle odvzem hranil: dušik N 180-300 kg/ha, fosfor P2O5 80-150 kg/ha in kalij K2O 200-300 kg/ha. Če koruznica ostaja na njivi in jo zaoravamo, lahko zmanjšamo odmerke kalija za 30 %. Če redimo dve glavi velike živine na hektar (2 GVŽ/ha), lahko pokrijemo večji del potreb po gnojenju z živalskimi gnojili. Hlevski gnoj na srednje težkih tleh zaorjemo jeseni, na lahkih pa spomladi. Gnojevko pa razdelimo na tri odmerke (20-30 m3 v enem odmerku), in sicer en del gnojevke zorjemo jeseni, drugič spomladi pred setvijo vdelamo v tla in tretjič dognojujemo v fazi 7 listov koruze. Ob pomanjkanju fosforja v tleh priporočamo poleg osnovnega gnojenja še dodatno gnojenje s fosfornimi gnojili. Ob setvi potrosimo v vrste MAP (mo-noamonfosfat) ali Hyperkorn v količini 150-250 kg/ha. Gnojilo trosimo z deponatorjem ob setvi v vrste vsaj 5 cm vstran in 5 cm globlje od semena. Tako startno gnojenje s fosforjem priporočamo povsod, kjer spomladi koruza slabo raste in kaže z rdeče vijolično obarvanostjo znake pomanjkanja oziroma nedostopnosti fosforja. Koruza ima največje potrebe po fosforju v fazi mladostnega razvoja, ko ima še slabo razvite korenine in lahko črpa fosfor le iz neposredne bližine v vrsti. Kalija in dušika črpa koruza iz tal največ v obdobju intenzivne rasti. V prvem mesecu rast potrebuje koruza zelo malo dušika, manj kot 10 kg N/ha, zato gnojenje z dušikom premaknemo na fazo 7-9 listov. Na lahkih peščenih tleh in na nagnjenih terenih bi se lahko dušik, dodan ob setvi, kaj hitro spral po površini ali v podtalje, posebno ob večjem deževju ali večjih nalivih. Ob setvi potrosimo le 1/3 potrebnega dušika, tega vnesemo v tla že z NPK in gnojevko ali gnojnico, preostali 2/3 pa dodamo s KAN-om ali ureo ob dognojevanju v fazi 7-9 listov, ko ga z medvrstno obdelavo in kultivira- njem vdelamo v tla. V tej fazi lahko naredimo talni nitratni test, s pomočjo katerega ugotovimo vsebnost dušika v tleh in dogno-jimo do ciljne vrednosti. Na splošno pa velja, da damo večje odmerke dušika na tleh, ki niso gnojena z organskimi gnojili, in tudi silažna koruza potrebuje 10-15 % dušika več kot koruza za zrno. Na njivah, kjer ne gnojimo s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili, zabranamo ob setvi 700 kg/ha NPK 7-20-30 in 100 kg/ha uree. V začetku junija dognojimo ob kultiviranju z ureo 150-200 kg/ha ali KAN-om 250-300 kg/ha. Na njivah, ki so redno gnojene z govejim hlevskim gnojem ali gnojevko, izberemo za osnovno gnojenje NPK 7-20-30 v količini 400-500 kg/ha in na njivah z niž- jo vsebnostjo fosforja še dodatno potrosimo ob setvi MAP ali hipe-rkorn v količini 200 kg/ha, dognojujemo z ureo, 200 kg/ha, ali KAN-om, 300 kg/ha, oziroma glede na potrebe, ki jih pokaže talni nitratni test ali Nmin analiza tal.Na dobro do čezmerno zalo Izobraževanje kmetovalcev Kmetijska svetovalna služba ter Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici organizirata razstavo velikonočnih dobrot in ročnih del, ki bo 8. aprila od 8. do 18. ure in v ponedeljek, 9- aprila, od 8. do 15. ure v prostorih pod cerkvijo pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Razstava obsega: prikaz uspešnosti kuharskega tečaja vključno z velikonočnimi jedmi in ročna dela, izdelana v pretekli zimi. Vključujejo tudi prodajo domačih dobrot. 11. aprila bo v gostilni Kovač v Melincih ob 9. uri ocenjevanje vin za prekmurskega prvaka. ženih tleh s fosforjem in kalijem lahko preidemo na gnojenje z NPK štarterji, kot so NPK 20-8-8, NPK 18-10-10, in sicer v količini 400 kg pred setvijo in 400 kg za dognojevanje. Žita Flisar Novak, univ. dipl. inž. agr. ■ Na vinskem ocenjevanju v Ljubljani Šampion za zlato radgonsko penino a letošnjem vinskem ocenjevanju vin so se odlično odrezala tudi pomurska vina. Za najvišje naslove se je letos potegovalo 756 vzorcev iz 21 držav, za šampionski naslov v vseh kategorijah pa so imeli nominirance tudi slovenski vinarji. Najbolje so se odrezali vinarji podjetja Radgonske gorice, ki so dobili za polsuho zlato radgonsko penino letnika 1997 89 točk in tako osvojili šampionski naslov med vsemi peninami. Radgončani so prejeli še veliko zlato medaljo za sveč-nično vino chardonnay, suhi jagodni izbor, letnik 1999 (93 točk), dve zlati medalji za suho zlato radgonsko penino, letnik 1997, in za polsuho zlato radgonsko penino, letnik 1998, ter srebrno medaljo za polsuho zlato radgonsko penino, letnik 1999. Odlično so se odrezali tudi kletarji Ljutomerčanove kleti, saj je chardonnay, ledeno vino, letnik 1999, ki so ga trgali 23. decembra, z 91 točkami osvojil veliko zlato medaljo, bil pa je tudi med nominiranci za šampiona med belimi mirnimi vini z ostankom sladkorja. Ljutomerčani so dobili še dve zlati medalji za suhi jagodni izbor chardonnava, letnik 1997, in za ledeno vino laškega rizlinga, letnik 1999, ki so ga trgali 26. januarja 2000 kot trgatev novega tisočletja. Ludvik Kovač ■ v Kako vzredimo kakovostnega prašiča pitanca? Za prašičerejce amen tega sestavka je, seznaniti ljudi, kaj najbolj vpliva na to ali bodo naši prašiči, ki jih redimo za meso _ ocenjeni kakovostno ali ne. Velikokrat se tudi na javnih mestih polemizira o tem, da kakovost slovenskih prašičev ni zadovoljiva in da je za to kriv selekcijski program, posredno s tem torej prašič. Vendar ni tako in to bi želela s tem sesta- vkom tudi povedati. Med živalskimi vrstami, ki jih v intenzivni prireji izkoriščamo za prirejo mesa, je prašič, kljub negativnemu mnenju javnosti, še vedno zelo pomemben. Števi-(lo prašičev se iz leta v leto povečuje, najbolj sicer v deželah v razvoju, vendar pa je iz leta v leto tudi vedno večja intenzivnost v razvitih državah zahodne Evrope. Tako je poraba prašičjega mesa v državah z intenzivno prašičerejo že krepko nad 50 kg na prebivalca. Ob tem seveda prihaja tudi do presežka maščob, ki so posledica spremenjenih prehranskih navad sodobnih porabnikov prašičjega mesa. Ker pa si vsi želimo, da do teh presežkov ne bi prihajalo in ne bi predstavljali velikega problema, se trudimo, da vzredimo prašiče, ki bodo imeli klavno kakovost tako v količinskem kot tudi kakovostnem smislu. Klavna kakovost je odvisna od številnih dejavnikov. Kot v vseh živinorejskih panogah je tudi pri reji prašičev gospodarnost osnova za uspešno rejo. Seveda pa je le-ta predvsem odvisna tudi od dednih proizvodnih lastnosti. Torej imajo sodobni mesnati prašiči odlične rastne sposobnosti in plodnost, seveda ob ustrezni prehrani in primernem okolju. Sodobne mesnate pasme prašičev dajo v povprečju na letu več kot 20 pujskov na svinjo, ki lahko dosegajo povprečne dnevne priraste za obdobje pitanja od 25 do 100 kg občutno nad 750 g. Seveda je tak prirast drugačen, torej je v sestavi telesa večji delež mesa in manj maščob. S selekcijskim in razmnoževalnim delom pa želimo te genetske lastnosti seveda ohranjati ali celo izboljšati. Zaradi tega je potrebno izvajanje pravilnega parjenja in selekcije, da potem lahko pričakujemo tudi napredek. V Sloveniji tako izvajamo nacionalni selekcijski program od leta 1977. Seveda je prišlo v tem času do številnih dopolnitev tega pro- Tabela 1.: Pričakovane in opravljene kombinacije parjenj ter povprečno število živorojenih pujskov v Sloveniji v 1.1996 (povzeto po prof. Šaleharju: Prašičereja včeraj, danes in jutri, M. Sobota, 2001) Kombinacja I parjenja 'ričako-vano Doseženo v 1.1996 Št. živoroj. pujskov Št. kombinacij 10 74 Čistopasemska % 8,3 21,4 9,47 Dvopasemska % 15,7 17,7 9,56 Tri- in štiripasemska % 76,0 38,8 10,12 Druga parjenja - 22,1 9,84 Živih pujskov/gnezdo 9.9 9,8 cenjevanje vin v okviru Društva vinogradnikov Goričko ima že šestnajstletno tradicijo, tokrat pa je dalo 114 vinogradnikov v ocenitev kar 275 vzorcev vin. Organizatorji ocenjevanja ugotavljajo, da se kakovost vin iz leta v leto izboljšuje, to pa navsezadnje najbolj zgovorno potrjujejo prejete ocene. Kljub strogosti dveh ocenjevalnih komisij pod vodstvom mag. Antona Vodovnika je kar 46 odstotkov vseh vin preseglo oceno 18 točk in tako osvojilo zlato medaljo. Vsa ocenjena vina so prejela povprečno oceno 17,91 točke, lani pa je 256 vzorcev doseglo povprečno oceno 17,90 točke. grama z novimi kombinacijami križanj, postopki odbire in testiranja ... Doseženi so bili napredki pri izboljševanju gospodarsko pomembnih lastnosti: zmanjšanje konverzije, večja rast in zmanjšanje zamaščenosti. V Sloveniji so prestala preizkus in so priznana naslednja tripasemska in štiripasemska križanja 12 x 54, 12 x 53, 12 x 44, 12 x 33, 12 x 55. Ta so preizkušena in potrjena, ker so bili z njimi doseženi najboljši gospodarski rezultati. Za izvajanje teh naštetih križanj je potrebnih največ 10 kombinacij parjenj in pomembno je, da so v optimalnem razmerju, kajti vsa neustrezna in nepotrje- pa parjenja zmanjšujejo velikost gnezda in pričakovano mesnatost. Na tak način lahko rejci izgubijo zelo veliko dohodka. Zelo veliko škode pa lahko nastane Ocenjevanje vin v Društvu vinogradnikov Goričko Dva šampiona in sedem prvakov sort O tudi zaradi parjenja v sorodu. Slabosti, ki pri tem nastanejo v populaciji, ostajajo in se ne izgubijo. Iz zgornje tabele lahko razberemo, da uporabljamo v Sloveniji preveč kombinacij parjenja, to pa vodi v neustrezno izvajanje selekcijskega programa. S tem posredno vplivamo na neopti-malno sestavo genotipa, to pa je lahko vzrok za doseganje slabše mesnatosti naših prašičev pitancev. Prav tako dosegamo slabše rezultate plodnosti, čeprav gre za majhne razlike, za pol pujska, je pri velikih populacijah to še kako pomembno. (Se nadaljuje) Zorica Abraham Panič, univ, dipl. inž. kmet. I Med zvrstmi je postalo z oceno 18,20 prvak vino Jožeta Gutmana iz Filovec, prvak med laškimi rizlingi je vino Matija Gjerkeša iz Fikši-nec z oceno 18,43 točke, prvak med belimi pinoti je z 18,40 točke vino Štefana Loperta iz Bogojine, med chardonnayi je največ točk (18,60) osvojil Laci Gy6rek iz Prosenjakovce, prvak sorte kerner je vino Edvarda Mihaliča od Svetega Jurija z oceno 18,36 točke, najboljši renski rizling je pridelal Matija Gjerkeš iz Fikšinec, ki je zanj prejel 18,22 točke, med sauvignoni pa je bilo najboljše vino Jožeta Gombo-ca iz Gerlinec z oceno 18,42 točke. Prvake so razglasili le med sortami, ki so na ocenjevanju sodelovale z določenim številom vzorcev. Šampion med vini normalne kakovosti (do 25 g/1 nepovretega sladkorja) je tako postal Gjerkešev laški rizling, medtem ko je pripadel med vini posebnih kakovosti šampionski naslov ledenemu vinu sau-vignon, letnik 1996, Ernesta Novaka z Vaneče z 19,92 točke. L. K. I NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. 32 5. april 2001 VESmiK »M UM I B AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK IDEAL, ZGLED HRVAŠKA KOŠAR-KAŠICA (ŽANA) ANGLEŠKO SVETLO PIVO DEBELA, OKUSNA HRUŠKA POBUDA PREBIVALEC SEVERNOAMERIŠKE DRŽAVE ATLETSKI KLUB SUHA PUŠČAVSKA STRUGA ŽENSKO OBLAČILO STRUP IZ VOLČJE ČEŠNJE ZORAN ARNEŽ ^0 w c siE |X k I.M 4 sic i*Z I GLAVNO MESTO j SEVERNE 1 OSETIJE K / /hm r I ZAVAROVAL. | DOKUMENT O ~"gRSK! OTOK V EGINSKEM ZALIVU IT.PISEC 1 (CARLO) B L HITER TEK ZIDANI 9 OBOK V PREDORU VESTNIK ČLAN AKADEMIJE HRVAŠKI PREMIER RAČAN ZBIRKA SRBSKO MOŠKO IME KRAJ POD FRUŠKO BORO PREDPONA V ŠKOTSKIH IMENIH • ■:>: ■■ • ' : LAHKA KOVINA (Y) IRENE EPPLE AMERIŠKI PISEC (fSAAC) PODRASA MONGOLOID. s PRIOR GORAN OBREZ POLJE ZUNAJ IGRIŠČA ZNAMKA FOTOAPARATOV SLOVENSKI ATLET (URBAN) VBOKLINA ZARADI PRITISKA DELOVNO PODROČJE MOŠKI Z UGLAJENIM VEDENJEM NOVINARKA (ALJA) TAJNO DELOVANJE RANO- CELNIK URBAN JAMNIK AMERIŠKI ROCKER COOPER SEZNAM TISK.NAPAK RIBIČ, KI LOVI TUNE AKTIVNA ŽENSKA VOJAŠKO URJENJE NEKDANJA DAVŠČINA JAP.SKAKAL. (NOR1AKI) REDKA KOVINA (In) TELUR MOŠTVO, EKIPA KOS BLAGA ZA BRISANJE RTV VZH. ŠPANIJI REKA V KAZAHSTANU POVRŠINA REKAMA ŠVEDSKEM RUS.MARŠAL (IVAN S.) RISTO SAVIN KRAJ PRI DEBRECENU KALCU SLOVENSKI SKLADATELJ (UROŠ) SLOMŠKOV ROJ.KRAJ PAST.IGRA T.TASSA RAY CHARLES .MARKO ILEŠIČ OKRASNA CVETICA MORNAR (ZASTAR.) ŠKOTSKI OTOK GASILSKO DRUŠTVO IZDELOVA- LEC OPANK ČEŠ.REŽISER (RUDOLF) ITALIJANSKI SLIKAR (MATTEO) STIK DVEH PLOSKEV UDELEŽENEC OLIMPIADE ► k IME VEČ VERSKIH VODITELJEV HODŽ TEŽAVEN, NEPRIJETEN POLOŽAJ STROKOV. ZA VINO ŠKODA (KNJIŽ.) BANJA SKANDINAVSKO MOŠKO IME ČEBELJE DOMOVANJE ODTENEK ANJA ZAVADLAV SKUPINA, DRUŠČINA KRAJ V POSAVJU VEČJI KOS POHIŠTVA ^”1 • ib r V/ TV ZASLON IDILIČNA PASTIRSKA PESEM OKSID G ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) POT, PO KATERI SO TOVORILI SOL FOTOGRAF LOMBAR SLOVENSKI TEDNIK BARVA KOŽE POGOSTA PADAVINA POLAGALEC TLAKA ODISEJEVA DOMOVINA GLAVNO MESTO BANGLADEŠA ŠTEFAN ROŽMAN SELEN UREJEN PROSTOR ZA KOPANJE REKLAMNI OGLAS ŽELATINA IZ ALG NIZKO DREVO Z ZELO TRDIM LESOM RADIJSKA NOVINARKA ILUAŠ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 15. 3. 2001: SPAKEDRANKA, FANATIČNOST, ERA-NIO, EMIL, GROF, KSI, ALE, DIALOG, KORDIT, ASMARA, AROMUNI, TIR, LAI-BACH, AMERIKA, NASTIL, OKTAKORD, ZMAJ, SEJMARKA, JS, KUM, OLIO, STRABIZEM, ZID, LOARA, RANDMA, OGABA, IDILA, LATRINA, AKT, OLA, JAMA, SU, IZJAVA, RANINA, BATMAN, AK, TENNO, CAR, TRINOM, RISBA, REA, MENI, ARES, EOLIT, BI, ALIČE COOPER, ASESOR, NAJAVA, NART, STRIGA, Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: eo 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Nives Grah, Pečarovci 36, 9202 Mačkovci 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Valerija Erjavec, Podgradje 10a, 9240 Ljutomer 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Renata Gregorec, Ižakovci 86a, 9231 Beltinci Mojca Žekš, Vrtna 2, 9000 Murska Sobota H E ra K 1 E o v E u v E Ludvik Horvat, Martjanci 65, 9221 Martjanci _ Ivan Hrašovec, Biserjane 23, 9244 Sv. Jurij ob Ščav. E § Erlina Purnomo, Trstenjakova 3, 9252 Radenci z S Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 6. aprila 2001. Ime in priimek: ________________________________________________ Naslov: ____________________________________j_____________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94.6 MNZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KNZ> PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem vatu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val: 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila- 11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12 30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Karate___________________________________________ Hiillova, Trajbarjeva in Lazarevič DP V Rušah je bilo finale državnega prvenstva v karateju SKI zveze Slovenije. Sodelovalo je 188 tekmovalcev in tekmovalk. Lep uspeh so dosegli člani Karate kluba Tromejnik iz Kuzme, ki so zasedli med ženskami v katah prvo mesto, med malčki so bili drugi, v skupni uvrstitvi pa tretji. Pri starejših dečkih so Apače zasedle tretje mesto. Med posamezniki so v katah zmagali Vedran Lazarevič med st. dečki, Valentina Trajbar med st. deklicami in Polonca Hull med mladinkami A, vsi Tromejnik Kuzma. Druga sta bila Polonca Hiill pri ženskah A in Tilen Solar pri ml. dečkih. Tretja mesta pa so zasedli: Domen Hodnik pri ml. dečkih in Simona Gomboc pri mladinkah B in Bojana Copot, vsi iz Apač, Doris Kristl pri st. deklicah, Valentina Trajbar pri mladinkah A, Mateja Recek pri ženskah A, Denis Kristl pri moških A, Simona Gomboc pri mladinkah B, vsi iz Kuzme. V borbah je osvojila naslov državne prvakinje Polonca Hull iz Kuzme med mladinkami nad 55 kg, pri ženskah nad 60 kg pa je bila druga. Valentina Trajbar je bila druga pri mladinkah nad 55 kg. Tretja mesta so zasedli: Denis Kristl pri moških do 75 kg, Mateja Recek pri ženskah do 60 kg in Marko Bun-deria pri moških nad 75 kg. V absolutni kategoriji je zmagala Polonca Hiill med mladinkami, med ženskami pa je bila druga. Tretji pa sta bili Valentina Trajbar med mladinkami in Mateja Recek pri ženskah. (F. M.) Prehodni pokal KK Rdfix V Šentilju je bilo tretje odprto prvenstvo občine v karateju. Sodelovalo je 143 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 klubov. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in se lepo odrezali. Člani Karate kluba Rofix iz Murske Sobote so zasedli med posamezniki štiri prva mesta. V svojih kategorijah sta zmagala v katah Aleš Kuronja in Jasmina Hajdinjak, v borbah pa Mateja Gabor in Robi Žekš. Druga mesta so zasedli: Grega Konkolič, Mateja Gabor, Suzana Zenkovič in Miha Benkič. Tretji so bili: Tina Berden, Blanka Hegeduš, Primož Vogrinčič in Natalija Voroš. KK Rofix iz Murske Sobote je prejel prehodni pokal. Od članov KK Ljutomer je v katah zmagal S. Prelog, v borbah pa: L. Prelog in S. Prelog. Drugo mesto sta zasedla Žibratova v katah in Blagovičeva v borbah. Tretji pa so bili: Drobež, Preglej in Blagovič. Ekipno je zasedel Ljutomer tretje mesto. Med člani KK Mura-ken iz Murske Sobote je bila najuspešnejša Andreja Benkič, ki je zmagala v katah in borbah, Sara Horvat je bila v borbah druga. Miha Huber in Miloš s r e ril 12 . april 2 e TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Duhovni utrip 9 .00 Zverinice iz Rezije 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani 9.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10 .05 Oddaja za otroke 10.30 Raziskovalci, ameriška serija 11.25 Alma, avstrijska drama, 1 /3 13.00 Poročila 13.30 Prvi in drugi 13.50 Narava gre svojo pot, kanadska oddaja 14.35 Osmi dan 15 .05 Vsakdanjik in praznik 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zares divje živali, ameriška serija 17.10 Pravljičar, ameriška nanizanka 17.45 Modro 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Garači, angleška nadaljevanka 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 0.05 Zoofobije: Strah pred žuželkami 0.10 Okvara, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.10 Videospotnice 9,35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10.00 Ljubica, nemška nanizanka 10.45 Osamljeni planet 13.10 Dvajset dolarjev, ameriški film 14.35 Pot pred nami, angleški film (čb) 16.30 Rad imam Lucy,ameriška nanizanka 17.00 Ljubica, nemška nanizanka 18.00 Tri vstopnice za 26., francoski film 19.40 Videospotnice 20.05 Bratranci pod kožo, japonska serija 21.00 Tatica, nemški film 22.40 V resnici do golega, angleška oddaja 23.30 Rojstva, poroke in smrti, angleška nad. 0.20 Iz slovenskih jazz klubov 1.20 South Park, risana nanizanka 1.45 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Urgenca, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Špiclji, nan. - 21.00 Barb Wire, ameriški film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 Nevarne dirke, nan. - 0.50 24 ur KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n’roll - 13.45 Bravo, maestro -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Herkul, nan. - 16.35 Stražar, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will_in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Ko si spal, ameriški film - 22.00 Felici-ty, nan. - 23.00 Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan. IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Portret: Helena Peček - 16.40 Anketa - 15.45 Ljubezenska poezija - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Naj spot, oddaja v živo - 20.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Videostrani. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Moto šport, športna oddaja. 20.50 Glasbeni spoti. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o motoriziranih športih. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.45 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7,00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14,15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17,00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.26 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Po-rin gala - 21.50 Zadnji dnevi Cheza Nousa, avstralski film - 23.25 Odmevi dneva - 23.45 Life-pod, ameriški film -1.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.35 Poročila - 9.40 Hit depo - 11.40 Otroška serija - 12.05 Narava politike - 12.45 Pol ure kulture - 13.15 Urgenca, nan. - 14.00 Željka Ogresta in gosti - 15.00 Nevidni človek, nad. -16.00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz -20.25 Zakon in red, serija - 21.10 Polni krog -21.30 Latinica: Posvojitev otrok - 23.10 Pravi čas - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 14.00 Tenis: Hrvaška - Avstrija, prenos iz Pulja - 19.00 Amerika - življenje narave -19.30 Glasbeni program - 20.10 Najslabši potapljači na svetu, dok. serija (1/2) - 20.55 Planet Glasba -21.25 Antologija hrvaškega kratkega filma: Vjekoslav Majsen - 22.10 Šport danes - 22.20 Na robu mogočega (21/44) - 23.05 Čas je za jazz: Bertrand Renaudin Trio - 0.40 Glasbeni program - 1.00 Košarka: NBA-pregled - 1.30 Košarka NBA : Boston - LA Lakers, prenos (do 4.00) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Po velikih železnicah sveta - 15.50 Tisočletje -16.00 Ribiški magazin - 16.30 Madžarska ob koncu tisočletja - 17.25 Upokojenci - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet, šport, vreme -20,05 Norčki, veseloigra - 21.40 Oboževalec -22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.55 Lepi Antonio, film - 0.30 Na prehodu tisočletja tv2 6.00 Dobro jutro - 9.05 Stefanie - 9.55 Slika -10.25 Neposredna ponudba - 11.05 Jutranje misli - 11.10 Madžarska galerija - 11.15 Skrivnostna narava - 11.55 Polni življenja - 12.20 Vse ostane v družini - 12.45 Začelo se je v Ne aplju, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca -17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Filmske zvezde s Friderikuszom: Cher - 20.00 Divji angel - 20.30 Darido z Lajc-sijem - 22.50 Dober večer - 23.30 Csiszar.hu -0.05 V senci zla, film Avstrija 1 7.15 Otroški program - 10.55 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina - 15.40 Supertip v mini krilu, filmska komedija - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Specialist, akcijski film -22.55 Z jekleno pestjo, akcijski film - 0.20 Pasja straža, kriminalka Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano Je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Zajtrk za četverico, TV-film - 12.00 Poročila - 12.05 Žarišče: Martin Bormann -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki -22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Risanka 8.45 Zgodbe iz školjke 9.15 Radovedni Taček: Mlinarica 9.35 Prisrčno vaša, norveški film 11.30 Lingo, tv-igrica 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.00 Starec in otrok, francoski film (čb) 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Franček, risana nanizanka 17.05 Leteče dvigalo, nadaljevanka 17.50 Na vrtu 18.20 Svet čudes, avstralska serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zidak dobre volje 21.40 Za dev. gorami: Zgodbe iz Mongolije 22.10 Frasier, ameriška nanizanka 22.50 Poročila, šport, vreme 23.25 Sopranov!, ameriška nadaljevanka 0.20 Sem gospodar gradu, francoski film TV SLOVENIJA 2 9.35 Videospotnice 10.00 Štafeta mladosti 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20,05 Ženska s preteklostjo, angleški film 21.30 Praksa, ameriška nanizanka 22.15 Sobotna noč 0.15 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji -10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga -12.20 Srčna izbira, ameriški film - 14,00 TV Dober dan - 14.50 Sovražna priča, ameriška nadaljevanka, 1. del - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Bitka za dojenčka, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Smrtonosno orožje 4. ameriški film - 23.00 Lov na čarovnice, ameriški film - 1.10 24 ur KANAL A 9.20 Kako poročiti milijonarja, ameriški film -11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13,30 Stilski izziv - 14.00 Evroliga v košarki, AEK : TAU Cera-mica, posnetek -16.00 Skrita kamera - 16.30 Živalim na pomoč - 17.00 Pop'n’roll - 18.00 Be-verly Hills, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19,30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Dokazi zločina, ameriški film - 22.45 Iz zakulisja, ameriški film - 0.30 Policisti, nan. IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Naj spot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 TV Pika: Zdenka Cerar TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Ženska sokol, film. 21.40 Moto šport, športna oddaja. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.30 Življenje v dvorcu, francoski film - 10.05 Otroški program - 12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj -15.30 Divja obzorja, serija - 16.05 Zlata dekleta, nan. -16.30 Risanka -17.00 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin - 21.05 Za ljubezen in denar, ameriški film - 22.45 Poročila -22.55 Frostov pristop, nad. - 0.35 Zmagovalci, nemški film - 2.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.05 Poročila - 10.10 Potovanja: Bahami -11.05 Vrnitev v Lonesome Dove, serija - 11.50 Operna matineja - 13.20 Hišni ljubljenčki -14.05 Dokumentarna serija - 14.55 Briljantina -15.45 Xena, nan. - 16.30 Črno-belo v barvah -17.20 Film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Last Don I., nad. - 21.00 Svet zabave - 21.30 Poročila - 21.40 Glamour Cafe - 22.35 Rock Club -23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 9.15 Policija - 11.15 Top D. J. Mag - 12.15 Košarka NBA, posnetek - 14.00 Tenis: Hrvaška -Avstrija, prenos - 15.55 Nogomet: Dinamo -Osijek, prenos - 17.50 Policija - 18.45 Najslabši potapljači na svetu - 19.30 Glasbeni program -20.10 Porin - posebne nagrade - 21.00 Rock klub - 22.00 Mati in sin (26/42) - 22.30 Co-sbyjev šov VI. (1/26) - 22.55 Šport danes -23.10 Rdeči škrat 8. (8/8) - 23.40 Na zdravje (25/53) - 0.05 Umreti ali ne, španski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroke - 8.30 Prihod - odhod - 8.55 Verska oddaja -9.05 Zanzibar - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 12.00 Poročila opoldne, vreme - 12.05 Bravo tv - 13.00 Skrajnosti - 13.15 Igralčeva zgodba - 14.00 Sposojena Zemlja - 14.30 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.30 1 100 let sredi Evrope - 15'55 Mreža - 16,30 Nogomet, Danu-biusz: Ferencvaros - 19.00 Lottoshow - 19.30 Televizijski s re . a 12 . april 2 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Knjižni klub - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Učiteljica, ameriški film, 2. del - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 MAS.H., nan. - 0.00 24 ur KANALA 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Herkul, nan. - 16.35 Stražar, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 MII in Grace, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20,30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Hotel Vivat za starejše - 15.45 Iz sejma kulinarike - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo, oddaja v živo - Murina pomlad/poletje 2001, pogovor s Suzano Šaro-tar - 20.35 Prenovljeni prostori podjetja Fering -20.45 Velika noč, reportaža - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Aktualno v občini Črenšovci, občinska oddaja, ponovitev. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.25 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Aktualno v'občini Črenšovci, občinska oddaja, ponovitev. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 AS intervju, in-formativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Vivaturisti-ca, turistična oddaja. 21.30 NK MurS : NK HIT Gorica, posnetek nogometne tekme. 23.20 Gnes, informativna oddaja. 23.35 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12,00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.25 Stoletje žensk, serija - 14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program -15.00 Za otroke -16,00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub - 20.50 Globalna vas - 21.35 »M« magazin - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Na pomoč, potrebujejo nas TV HRVAŠKA 2 9.45 Poročila - 9.50 Govorimo o zdravju - 10.20 Planeti, serija - 11.10 Koncert - 12.05 Newyor-ška policija, nan. - 12.50 Otroška serija - 13.15 Forum - 14.55 Dok. oddaja - 15.25 Trenutek spoznanja - 16.00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama -19.00 Poročila - 19.00 Rdeči palček, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Vrnitev v Lonesome Dove, serija - 20,55 Polni krog - 21.15 Film -22,50 Film - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 17.25 Po svoji poti, ameriški film - 18.55 Štart -19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: Finale za pokal Hrvaške - 22.00 Šport danes - 22.10 Glasbeni program (opomba: mogoče prenos nogometnega polfinala za pokal Hrvaške) TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 13.55 Cilinder in krompirjev nos - 14.50 Bethovnova 9. simfonija - 16.05 Tisočletje - 16.10 Vinske pesmi - 16.35 Kažipot - 17.05 Mišelovka - 17.30 Dan poezije - 18.00 Poročila - 18.20 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Oaza - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Panorama - 23.15 Parraj-mos - ciganski holokavst - 0.50 Tisočletje tv2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Letala, vlaki in avtomobili, film - 10.30 Neposredna ponudba - 11 JO Jutranje misli - 11.35 Madžarska galerija -11.40 Madžarska jutri - 12.10 Polni življenja -12,30 Vse ostane v družini - 13.05 Amazonke na Divjem zahodu, film - 14.45 Obalna straža -15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 Gesztimeter - 21.30 Kilava petka, film - 23.20 Dober večer - 0.05 Neskončne meje - 0.55 Zakleti sovražniki - 1.45 Svet interneta Avstrija 1 6.05 Otroški program - 10.45 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill -20.15 Brez spanja v Seattlu, film - 22.00 Samo iz ljubezni, akcijski film - 23.40 Maščevanje po načrtu - 0.26 Veliki incident Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Trije z bencinske črpalke, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15,35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20,15 Polt mora jokati, TV-film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Bitka za Kreto in Neme priče - 0.00 Čas v sliki Četrtek, 12.4. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Risanka 9.10 Pod klobukom 10 .00 Zgodbe iz školjke 10.30 Nosorog in prijatelji, nemška serija 11.20 Lobanje grofov celjskih 11.50 Čari začimb: Brancinovi fileji 12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila, šport, vreme 14.10 Intervju 15.00 Zoom 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani 17.00 Na liniji 17.45 Raziskovalci, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Ne/znani oder 23.20 Plenilci, angleška serija 23.50 Raziskovalci, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Ljubica, nemška nanizanka 10.50 Caroline v velemestu, ameriška nan. 11 .05 Frasier, ameriška nanizanka 12 .05 Ples na nevarnih tleh, angleška oddaja 13 .20 Portret dr. Janeza Janeža 14.25 Svet poroča 14.55 Ženska s preteklostjo, ameriški film 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Ljubica, nemška nanizanka 18.00 Pot v Meko, južnoafriški film 19.40 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Argentina 20.50 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka 21.40 Duh v školjki, japonski animirani film 23.00 Aliče na begu, nemški film, 2. del PBPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Kako obogateti - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sporočilo, ameriški film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 .Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. -18.00 Fant zre v sveL nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Vprašajte Harriet, nan. - 20.30 Evroliga v košarki - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. -22.15 Seinfeld, nan. - 23.00 Evroliga v košarki IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno - 15.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - Murina pomlad/poletje 2001, pogovor s Suzano Šarotar -15.35 Prenovljeni prostori podjetja Fering - 15.45 Velika noč, reportaža -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Portret: Katica Mladenovič - 20.40 Anketa - 20.45 Glasbeni skupini Novi fosili in Enjoy - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21,15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 NK Mura: NK HIT Gorica, posnetek nogometne tekme. 12.20 AS intervju, informativno-predstavi-tvena oddaja, ponovitev. 12.50 Videostrani. 14.40 NK Mura : NK HIT Gorica, posnetek nogometne tekme. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, Moj Video, Selnica ob Dravi. 19.40 Glasbeni spoti. 20,00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živao. 21.00 Iz produkcije ZLTV, oddaja iz ZLTV: 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani TV HRVAŠKA 1 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 Serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Informativno politični program -16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija -17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Narodni parki Amerike: Dolina smrti - 20.50 Pol ure kulture -21.25 Željka Ogresta in gosti - 22.25 Viza - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Dok. oddaja TV HRVAŠKA 2 12.10 Otroška oddaja - 12.35 Poslovni klub -13.10 Montrealska policija, nan. - 13.55 »M« magazin - 14.55 Na pomoč, potrebujejo, nas -16,00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 To je Italija, serija - 21.45. Nevidni človek, nadaljevanka - 23.35 Samaritanec, ameriški film TV Hrvaška 3 17.35 Kapitan Blood, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka - finale za pokal Hrvaške, prenos - 22.00 Šport danes -22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.25 Skupaj z manjšinami - 14.00 Modra puščica, risani film -15.30 Alpe - Donava - Jadran - 16.00 Tisočletje - 16.05 Za otroke - 16,30 Veliki teden - 17,00 Dotik - 17.25 Munkacsy: Passio - 18.00 Poročila - 18.20 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Azerac, nad. - 21.30 V zagonu -22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturne smernice - 23.15 Deset božjih zapovedi tv2 11.35 Madžarska galerija - 11.40 Komorna glasba - 11.55 Polni življenja - 12.35 Akademija zmagovalcev - 13.05 Amazonke na Divjem zahodu - 14.45 Obalna straža - 15.30 Milady -16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca -17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca -18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 Izbor najlepšega glasu - 21.30 Šanghajsko presenečenje, film -23.15 Dober večer - 0.00 Prosti pad, film Avstrija 1 14.55 Nebeška družina - 16.40 Obalna straža -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Komisar Rex - 21.55 Blues iz Kaisermuh-lena - 22.45 De Luca - 23.15 Oddaja o kulturi Avstrija 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Biblija: Pavel, prvi del -21.45 Pogledi s strani: počitnice - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem O NAS ZA NAS Vsak dan ob 183Oin 2000: GNES - inform. oddaja Dnevnik, šport, vreme - 20JO Bruhaha, kabaret - 21.05 Čudežni svet - 22.00 Sladke sanje, film - 23.55 Ponette, film tv2 6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.25 Superstar -12.20 Divji svet - 13.05 Obalna straža - 14.00 Charli, družinska opica - 14.55 Z ena na dva - 15.25 Prijatelji - 15.55 Conan - 16.45 Rojen za svobodo, nad. - 17.40 Herkul - 18.30 Dejstva - 18.55 Svet divjega angela - 19.10 Trdnjava Fort Bo-yard - 20.00 Terminator 2, film - 22.25 Ognjeni vitez - 0.05 Neskončne meje, serija - 0.55 Popolni atentat, film Avstrija 1 6.20 Otroški program - 12.15 Šaljivec Carey -.12.35 Življenje in jaz - 13.00 Simpsonovi -13.25 Princ iz Bel Aira - 13.45 Brez idej - 14.10 Jesse - 14.30 03 Austria Top 40 - 15.15 Sabrina - 16.25 Beverly'Hills - 17.10 Srček - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Prvi vitez, pustolovski film - 22.25 Univerzalni vojak, znanstvenofantastični film - 0.00 Zadnji, ki se preda, akcijski film Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Težke pesti, vroča ljubezen, film - 11.05 Zakaj sem rekel da?, filmska komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Osrečil te bom, filmska komedija - 14.30 Sonce in neurje, filmska komedija - 15.55 Podobe Avstrije - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 4-7»©®!© ( V Nedelja, 8. 4. TV SLOVENIJA 1 8,00 Telebajski, otroška oddaja 8.25 Tabaluga, otroška nanizanka 8.50 Pika Nogavička, nanizanka 9.20 Mikin Makin črkopis 9.55 Tekmovanje pihalnih orkestrov 10.25 Pomagajmo si 11.00 Hutan, avstralska serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dolina miru, slovenski film (čb) 14.35 Garači, angleška nadaljevanka 15.30 Parada plesa 16.00 Čari začimb: Brancinovi fileji 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Lobanje grofov celjskih 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Intervju 22.40 Poročila, šport, vreme 23.00 Brez reza 0.00 Ameriško plesno gledališče TV SLOVENIJA 2 8,55 Videospotnice 9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.50 Emily z Mesečeve domačije, nad. 10.40 Policija na naši strani 11.10 Naša pesem 13.00 Šport 14.45 DP v latinsko ameriških plesih 14.55 Motociklizem za VN Japonske 15.55 Košarka NBA 17.25 Pokal Slovenije v košarki, polfinale 19.30 Videospotnice 20.05 Deset egipčanskih nadlog, ang. oddaja 21.00 Trend, oddaja o modi 21.35 Turistična oddaja 22.05 Končnica 23.05 Ločitev, francoski film 0.25 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Taborjenje s sinom, ameriški film - 14.40 Več kot umor, ameriški film - 16.20 Prva izdaja, nan. - 17.15 Norma Jean in Marylin, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Biloxi Blues, ameriški film - 0.50 24 ur KANAL A 9.20 Avtobusna postaja, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll - 14.45 Solze v dežju, ameriški film -16.30 Divja Amerika, serija - 17.25 Zamenjava ob rojstvu, nadaljevanka, 4/4 - 18.15 Melrose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.30 Ro-swell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Poročiva se, ameriški film - 22.40 Mladi Frankenstein, ameriški film - 0.30 Adrenalina IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Klas pripelje svet do vas - 10.15 Fiat doblo, predstavitev - 10.30 Iz našega studia: Združenje obrtniških dejavnosti - 10.55 Prenovljena lekarna Pomurskih lekarn v Ljutomeru - 11.10 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 11.35 Predstavitev nove Renault lagune - 11.50 Portret: Helena Peček - 12.05 Anketa - 12.10 Ljubezenska poezija - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.55 Aktualno v občini Puconci, občinska oddaja, ponovitev. 12.25 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.55 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 13.35 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.55 As intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 15.25 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.40 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 16.10 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.40 I feel good, zabavna oddaja s činčem, ponovitev. 17.40 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 16.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija - 16.45 Inšpektor Rex, nan. - 17.40 Afriški ekspres, južnoafriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naši in vaši, dramska serija -20.55 Porin, podelitev nagrad - 23.30 Poročila -23.40 V nedeljo ob dveh - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi -13.25 Glamour Cafe - 14.25 Possessed, ameriški film - 15.45 Xena, nan. - 16.30 Izobraževalna oddaja -17.05 Opera Box - 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 18.30 Hit HTV - 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Avstralija - 21.05 Poročila - 21.15 Siciljanec, ameriški film - 23.40 Oddaja o filmu - 0.20 Zapisano na vodi, argentinski film - 1.40 Mojstrovine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 9.50 Naša zemlja, serija - 14.00 Tenis: Hrvaška -Avstrija, prenos - 16.30 Košarka: NBA-pregled -17.00 Šport v nedeljo -17.55 Rokomet EHF: Podra vka - Slavia, prenos - 20.15 Hrvaška nogometna liga - 21.15 Šport danes - 22.00 Nogomet: Inter -Vicenza, posnetek - 23.40 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 6.30 Gospodar - 7.00 Božja beseda - 7.05 Za otroke - 9.30 Glavni trg - 11.00 Cvetna nedelja - 12.00 Poročila opoldne -12.10 Minute sreče -12.40 Tv-klinika - 13.10 Skrivnosti formule 1 -13.40 Žrebanje za EP v vaterpolu - 14.00 Jaz in fantalin - 15.35 Verska oddaja - 16.05 Ars Hun-garica - 16.35 Legenda o viteškem kralju -17.30 Kovček - 18.00 Macijeva zgodba - 19.00 Teden - 19.45 Poročila, vreme - 20.05 Intako-dalje! - 21.05 Dery - 22.05 Gol - 23.10 Blaženi med ženami, komedija tv2 6.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priča - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Netvvork - U.00 Šport - 12.40 Potnik skozi čas - 13.20 V senci vislic, vestern - 15.00 MacGyver - 15.55 Ksena -16.45 Sentinel - 17.40 Leteča Vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Gospodar časa, film - 21.55 Columbo - 23.30 Y-akti - 23.55 Madžarska jutri - 0.30 Maturantski pohod, film Avstrija 1 6.00 Otroški program - 10.40 Disneyjev festival -11.30 Šport - 11.55 Družinska groza, filmska komedija - 13.10 Jack sam v deliriju, filmska komedija - 14.40 Zet junior, filmska komedija -16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Temeljit udarec, film katastrofe - 22.10 Kolumbo - 23.15 Umor, je napisala, kriminalka Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Nedeljska matineja - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum - 15.00 Heidi in Erni - 15.25 Visoko zveni Radetzkyjeva koračnica, film - 17.05 Polno življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja: Tahiti - 21.55 Prizadet - 23.15 Enostavno klasično: Erich Wolfgang Korngold: Med dvema svetovoma - 0.45 Med mrakom in zoro, film V Ponedeljek, 9. 4. TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Zares divje živali, ameriška serija 9.35 Pravljičar, ameriška nanizanka 10.00 Naočnik in Očalnik, nanizanka 10.35 Modro 11.30 Na vrtu 11.55 Svet čudes, avstralska serija 12.25 Parada plesa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Makin črkopis 16.50 Telebajski 17.20 Radovedni Taček: Ključ 17.45 Volja najde pot, 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka 21.00 Otroci pepela, angleška oddaja 22.00 Odmevi, šport,.vreme 22.50 Stebri slovenskega gledališča 23.40 Volja najde pot TV SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice 9.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 9.55 Ljubica, nemška nanizanka 10.45 Liga prvakinj v rokometu 12.30 Bratranci pod kožo, japonska serija 13.30 Trend, oddaja o modi 14.00 Sobotna noč 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17 .00 Ljubica, nemška nanizanka 18 .00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.06 Skrivnosti vojne, ameriška serija 21.00 Studio City 22.00 South Park, risana nanizanka 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Golgota, francoski film (čb) 1.55 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05. Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Dr. Phil o poroki in denarju - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan, - 0.00 24 ur KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Rosvvell, nan. - 11.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Herkul, nan. -16.35 Stražar, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Divja reka, ameriški film - 23.00 Dosjeji X, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -TV Pika - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Naj športnik občine Radenci -20.45 Pred sejmom Megra 2001 - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.45 Videostrani. 15.30 Kako bomo oblečeni to pomlad in poletje, oddaja iz produkcije ZLTV. 16.50 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Turnirji v Golfu, športna oddaja. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK CMC Publikum : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.35 Gnes, informativna oddaja. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 15.00 Otroški program - 16.00 Skupaj v vojni, skupaj v miru -16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija -17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja - spored od 6. april do 12 .april 200 1 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Seme upanja, serija - 20.50 Pravo in pravda - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 Evromagazin - 23.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.00 Poročila - 10.05 Oprah Show - 10.50 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija - 11.35 Latinica - 13.20 Otroška serija - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Last Don l„ nad. - 15.15 Oddaja o filmu -15.55 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zahodno krilo, serija - 20.55 Polni krog - 21.15 Pisma z vzhoda, avstralski film -23.00 Film - 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 15.50 Kavboji, ameriški film - 17.10 Sadovi zemlje - 18.00 Hrvaška nogometna liga - 18.50 Avtomagazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Montrealska policija, serija (6/8) - 22.05 Šport danes - 22.15 Transfer - 23.00 Mesečina - 23.45 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Cilinder in krompirjev nos - 15.50 Na prehodu tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Veliki teden - 16.45 Ostani z nami - 17.00 Spoznavajmo Evropo -17.30 Vojaški magazin - 18.00 Poročila - 18.20 Vivat, Benyovskyl, nad. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice - 20.30 1 12, kriminalistični magazin - 21.10 MMM -21.40 112 ekstra- 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Govorilna ura - 23.15 Liga prvakov - 0.05 Na prehodu tisočletja tv2 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Polni življenja -12.20 Vse ostane v družini - 12.55 Maturantski pohod, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca -17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 JAG častne zadeve - 21.30 Po vroči sledi - 22.20 Friderikusz: Moj film se nadaljuje - 23.10 Dober večer - 0.00 Nevarno poslanstvo - 0.60 Slika Avstrija 1 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Častni gentleman, filmska komedija - 22.05 V trenutku smrti, srhljivka Avstrija 2 12.00 Čas v sliki - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13,00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19,30 Čas v sliki JLvJUCE CX w V POMURSKA REGIONALNA televizija kanat 10 38UHF - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julija - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki -22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Smrt in deklica, film Torek, 10. 4. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanke 9.25 Radovedni Taček: Ključ 9.40 Lahkih nog naokrog 10.30 Volja najde pot 11.20 Pomagajmo si 12.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.15 Otroci pepela, angleška oddaja 15 .05 Stebri slovenskega gledališča 16 .00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo: Močerad 17 .00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad. 17.45 Alvar Aalto, finska oddaja 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarji, humoristična nanizanka 20.35 Nadnaravno, angleška serija 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Alma, avstrijska drama, 2/3 TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Ljubica, nemška nanizanka 10.40 Skrivnosti vojne, ameriška serija 11.30 Deset egiptovski nadlog, ang. oddaja 13.30 Starec in otrok, francoski film (čb) 15.00 Studio City 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Ljubica, nemška nanizanka 18.00 Stikalo, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Tržnice sveta: Tajska 20.30 Na papirnatih avionih, slov, film (čb) 21.50 Jesus Christ Superstar, musical 2 3.35 Evropski dokumentarni film 0.05 Svet poroča 0.35 Videospotnice POP TV 7 .00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Menopavza - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Beg v ilegalo, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANAL A 9 .00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Helikopterska enota, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n’roll -14.00 Bravo, maestro - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Herkul, nan. - 16.35 Stražar, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Težave v Kitajski četrti, ameriški film - 21.45 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 22.45 Udarci pravice, nan. - 23.45 Pop'n’roll IOEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -16.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Športni ponedeljek - 15.25 Naj športnik občine Radenci - 15.45 Pred sejmom Megra 2001 -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 iz našega studia: Hotel Vivat za starejše - 20.45 Iz sejma kulinarike - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 NK CMC Publikum : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 12.05 Videostrani. 16.10 NK CMC Publikum: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Kako bomo oblečeni to pomlad in poletje, oddaja iz produkcije ZLTV. 19.30 ATV predstavlja, oddaja o motoriziranih športih. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Aktualno v občini Crenšovci, občinska oddaja. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.55 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Forum - 22.25 Trenutek spoznanja - 23.00 Odmevi dneva - 23.20 Koncert Tria Orlando - 0.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.10 Poročila - 10.15 Prizma - 11.10 Misli 21. stoletja - 12.05 Seme upanja, serija - 12.35 Otroška serija - 13.00 Kuharski dvoboj - 13.35 Zahodno krilo, serija - 14.20 Pravo in pravda -15.20 Evromagazin - 16.00 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.15 Prijatelji, nan. -20.35 Planeti, serija - 21.25 Polni krog - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.35 Roswell, ameriški film - 0.05 Umetnine svetovnih muzejev TV Hrvaška 3 16.40 Petica - 17.50 Izzvani alarm, ameriški film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program -20.10 Štart, športni program - 20.45 Film -22.20 Šport danes - 22.30 Podobe realnosti: Norost na avtocesti, dok. serija (6/12) - 23.15 Monoplus - 23.55 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 6.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldni - 13.00 Srbski magazin - 13.25 Unser Bildschirm - 14.00 Glasbena serija - 14.30 Napad na Beszterce, film - 15.50 Na prehodu tisočletja - 16.00 Fantje, za mano! -16.30 Transilvanski zapisi - 17.00 Internet -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Vivat, Benyo-vsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.00 Intervju z Viktorjem Orbanom - 21.35 Kje še ni bil - 22.05 Poročila, aktulano, tema - 22.50 Kulturni magazin -23.20 BBBS filmi - 0.45 Tisočletje tv2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Stefanie - 10.00 Hura, gremo na pot! - 10.30 Neposredna ponudba -11.30 Jutranje misli - 11.35 Madžarska galerija -11.40 Okno v Evropo - 12.10 Polni življenja -12.35 Vse ostane v družini - 13.05 Čar ljubezni, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Milady - 16.00 Ramona -16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 Walker, teksaški ranger ■ 21.30 Sposojenega kruha je treba vrniti, film 23.20 Dober večer - 0.10 Obtoženi, drama Avstrija 1 6.40 Otroški program - 10.00 Častivredni gentle man. filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.11 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obal na straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Be Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mestc kaosa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.1 £ Dolce Vita & Co. - 21.05 Angela na potepu, kriminalka - 21.05 Razbite sanje, TV-film - 22.40 Nogomet - 23.25 Zlomljene verige, film Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Visoko zveni Radetzkyjeva koračnica, film - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija -12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Uni-verzum: Kongo - Temno srce Afrike, 3. del -21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem Sreda, 11.4. TV SLOVENIJA 1 • 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanka ,9.20 Leteče dvigalo, nadaljevanka 9.45 Sprehodi v naravo: Močerad 10 .00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad. 10.30 Lingo, tv-igrica 10.55 Alvar Aalto, finska oddaja 11.45 Vrtičkarji, humoristična nanizanka 12.15 Nadnaravno, angleška serija 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Obzorja duha 13.55 Bežno srečanje, angleški film (čb) 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Nosorog in druščina, nemška serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ponovna smrt, ameriški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.56 Gospodarski izzivi 23.25 Simfoniki RTV Slovenija TV SLOVENIJA 2 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10.00 Ljubica, nemška nanizanka 10.50 Šolski učitelj, francoski film 13.30 Turistična oddaja 14.00 Evropski dokumentarni film 14.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.30 Orientalni plesi, francoska oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Ljubica, nemška nanizanka 18.00 Vrnitev v Tombstone, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Ples na nevarnih tleh, angleška oddaja 21.15 Portret dr. Janeza Janeža 22.25 V Frostovem slogu, angleška nan. 23.55 Zalezujoč Lauro, ameriški film POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija -10.00 Moja usoda ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala Ij bežni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. - I4.( ■■II 5. april 2001 O TEM IN ONEM/OGLASI 35 V Turnišču podrobneje o dveh temah »Puckov odbor« tokrat zadovoljen Tovarna Planika je z zamudo vendarle poravnala svojo obveznost za čistilno napravo naliza poslovanja vrtca v Turnišču, ki deluje v okviru osnovne šole kot javnega zavoda, je med drugim pokazala, da so znašali lanski prihodki manj, kot so imeli izdatkov. Tako je nastala izguba v višini nekaj več kot 763.000 tolarjev. Kako rešiti ta problem? To je bila prva tema, s katero so se ukvarjali kar precej časa na zadnji seji turniškega občinskega sveta. Podobno velja tudi za obravnavo zaključnega računa in poročilo nadzornega sveta. Število otrok v turniškem vrtcu se je v zadnjih letih zmanjševalo, to pa je vplivalo tudi na prihodke, ki jih'prispevajo starši. Poleg tega je prišlo do kadrovskih težav, to je presežkov vzgojiteljic. Eno so v šolskem letu 1998/’99 začasno prerazporedili v šolo, dve pa so prav tako »prevzeli« v šoli, in sicer zaradi uvedbe 9-letnega programa (1. razred). Delež staršev pri financiranju vrtca se je zaradi vseh teh razlogov zmanjšal le na 18 odstotkov. Ravnatelj šole in vrtca Jože Bence pa ugotavlja, da slovi turniški vrtec po kakovostnem in odgovornem delu ter solidnem standardu, to pa jim priznavata tudi širše okolje in strokovna javnost. Da bi preprečili izgubo pri poslovanju, so bili prisiljeni predlagati povišanje ekonomske cene za oddelek drugega starostnega obdobja za 9,25 %, tako da znaša preračunano na deset mesecev 53.124 tolarjev, v oddelku prvega starostnega obdobja pa 69.260 tolarjev (povišanje za 8,66 %). Občinski svet je ta predlog po daljši razpravi in z nekaterimi pomisleki potrdil. Podružnična OS Oven anjše šole imajo specifično vlogo - brez njih bi bilo življenje na vasi prav gotovo v marsičem revnejše. O tem je prepričan tudi vodja podružnične OŠ na Cvenu Stanko Žunič. Stanko Žunič: »Prizadevamo si, da bi bili kar najtesneje povezani z okoljem. (Foto: J. G.) »Naši učenci redno nastopajo na vseh krajevnih proslavah oz. prireditvah, seveda pa tudi sami izvajamo različne oblike aktivnosti, ki so namenjene staršem oziroma širšemu krogu ljudi. Tako smo imeli nazadnje dan odprtih vrat, ki smo ga tokrat še posebej posvetili materinskemu dnevu. Otroci so se predstavili s pesmimi in sestavki o mamah, skupaj s starši so izdelovali čestitke, darila idr. Vsako leto organiziramo tudi čistilne akcije po vaseh našega šolskega okoliša, to je na Cvenu, Moti, in Krapju. Prizadevamo si torej, da bi bili kar najtesneje povezani z okoljem in da bi se ljudje zavedali pomena, ki ga ima naša šola.« Trenutno obiskuje šolo na Cvenu 55 učencev od 1. do 4. razreda, potem pa nadaljujejo šolanje na centralni šoli v Ljutomeru. Letos kaže, da bodo vpisali v 1. razred kar 20 učencev. Z razmerami za vz-gojno-izobraževalno delo so še kar zadovoljni, zelo pa bi bili veseli, če bi jim uspelo dobiti tri računalnike na razpisu Telekoma, tako da bi lahko dali večji poudarek pri svojem delu tudi računalništvu. Sedaj te možnosti tako rekoč nimajo. J-G. ■ Želijo biti zaznavni M Nadzorni odbor Občine Turnišče, ki mu predseduje državni poslanec Ciril Pucko - le-ta se je udeležil tudi zadnje občinske seje -, tokrat ni imel bistvenih pripomb na izvršitev plana proračuna turniške občine za lansko leto. Ugotovil je sicer nekatera odstopanja pri finančnih postavkah, ki pa se mu niso zdela sporna. Enako velja za odhodke, ki so jih namenili v proračunu za zgraditev čistilne naprave. Dela bi morala biti končana po pogodbi do 31. decembra lani, a so jih z aneksom podaljšali do konca aprila, zato so bili odhodki za to naložbo realizirani le v višini 77,3 odstotka. Ne sme pa biti dodatnih stroškov, je poudaril v svoji razpravi Ciril Pucko. Župan Jože Kocet je zatrdil, da se to ne bo zgodilo, ker je pogodba sklenjena »na ključ«. Podjetje Alea iz Celja, ki je izvajalec del, je sicer že poskušalo doseči dodatna plačila, a na občini nanje niso pristali. Če do aprila ne bodo končana vsa dela - na vrsti je predvsem »strojni del« -bo občina začela zaračunavati pena-le. J. G. ■ motorna vozila AUDI 80, letnik 1991, prevoženih 150.000 km, lepo ohranjen, z nekaj dodatne opreme, prodam. Tel: 031 550 411. m7262 GOLF DIZEL CL, letnik 1995, z dodatno opremo, ugodno prodam. Partizanska 30, Bakovci, tel.: 543 10 28. m7306 JUGO KORAL 45, prevoženih 60.000 km, kot nov, prodam. Tel.: 031 570 856. m7291 LADO RIVO 1300, letnik 1990, z avtoradiom in vlečno kljuko, prodam. Tel.: 522 11 17. m7251 MERCEDES 230 E, letnik 1992, prodam. Tel.: 041 629 707. m7290 PEUGEOT 306 XN, letnik 1995, prevoženih 36.000 km, prodam. Tel.: 031 276 421.m7316 RENAULT CLIO 1.4, letnik 1993, kovinsko rdeče barve, registriran do marca 2002, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 041 922 008. m7266 živali TELICO, kontrola A, 8 mesecev brejo, prodam. Tel: 571 16 87. m7299 ROTDVEILERJE, mladiče, prodam. Tel:: 041 240 033. m7265 OVCE, plemenske in jagenjčke za pleme ali zakol, ugodno prodam. Tel.:041 751 659.m7280 NESNICE, mlade hisex, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m6802 NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, vsak dan v Babincih 49. Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01.m6939 NESNICE, 15-TEDENSKE, 450 SIT/kos z dostavo na dom. Tel.: 041 459 838. m7298 posesti ENONADSTROPNO HIŠO, 6 m od morja, vTuranju 165 pri Zadru, 80 m2, in 30 m2 terase,'3 spalnice, eno soba s starinskim kaminom prodajo. Tel:. 00385 11 302 45 89. m7273 GORNJA RADGONA - HIŠO, 125 m2, in prizidek v podaljšani III. fazi, velikosti 96 m2, na 1 l-arski parceli, prodam. Tel.: 041 770 667. m7118 GOSTILNO V TURISTIČNEM KRAJU PRODAM. Tel:: 02 538 14 83. m7292 GRADBENO PARCELO, več njiv, travnikov in gozdov, k. o. Šulinci, občina Petrovci, prodamo. Tel.: 524 10 43, Štefan Hujs, Cvetkova 24, M. Sobota. m7309 KUPIM manjšo stanovanjsko hišo ali večji vikend - zaželeno na predelu Goričkega, mirna lokacija in brez večjih adaptacij. Tel.: 531 10 05. m7269 OPREMLJENO STANOVANJE, 45 m2, oddamo v najem. Tel.: 523 13 09 ali 041 334 581.m7278 SOBO v M. Soboti dam v najem. GSM: 031 767 592. m7281 SOBO, OPREMLJENO, s souporabo kopalnice damo v najem. Tel:. 532 10 92 ali 041 464 689- m7286 V LENDAVI, NJENI OKOLICI ALI PROTI MURSKI SOBOTI kupim Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7. do 15.30 ure. Podjetje za Informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota V........... . y klet, bivalni vikend ... do 1.100.000 tolarjev. Tel:: 040 379 825. m7317 kmetijska mehanizacija MOLZNI STROJ NA DVE MOLZNI ENOTI kupim. Tel.: 580 10 94, po 19. uri. m7192 MOLZNI STROJ Westfaiia separa-tor FMS 140 prodam. Tel.: 570 15 83. m7241 SAMONAKLADALKO PRODAJO. Tel.: 570 12 87. m7248 ROTACIJSKO KOSILNICO IN OBRAČALNIK PAJEK kupim. Tel.: 543 11 60. m7250 KOSILNICO BCS diesel, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 557 10 46. m7254 MOTOR PERKINS ZA KOMBANJ EPPLE 211 prodam ali zamenjam za manjši kombajn v delovnem stanju. Tel.: 553 12 35.m7257 IMT PLUG, 10-colni, kot nov, prodam. Tel.: 567 15 40. m7259 OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, in bočno koso Dubrava za traktor URSUS C 335, prodam. Tel.: 031 570 856. m7267 ŠESTREDNO PNEVMATSKO SEJALNICO ZA KORUZO, dvoredni avtomatski sadilnik krompirja, žitni kombanj Klas Mercator 60 in diskasto kosilnico, 2,40 m, bočno, prodajo. Tel.: 041 809 823. m7271 ŠTIRIREDNI PNEVMATSKI SADILNIK KORUZE Becker - Panonija, prodam. Tel.: 549 11 50. m7288 RABLJENO 3- ali 3,5-tonsko enoosno prikolico, Tehnostroj Ljutomer, kupim. Tel.: 031 659 358. m7294 KOSILNICO BCS Z DIZELSKIM MOTORJEM, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 571 10 70. m7297 DVOBRAZDNI PLUG IMT 12-COLNI, nov, prodam. Tel.: 569 16 22 ali 567 17 34, po 18. uri. m7307 TRAKTOR UNIVERZAL 803 DT, TURBO, 80 KS, letnik 1997, s pogonom 4x4, prodam. Možna menjava za manjši traktor. Tel.: 041 293 369. m7308 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO restavracija Zvezda Soboti torek, 10. april, ob 21.00 Radio Murski val 94, 6 MHz Po več kot Q dvajsetih letih ponovno O skupaj BAND 1®®®^ MARJAN GERENČER: klavi GERENČER: klaviature JOŽE RAPPL: kitara DANILO CELEC: bass ANDREJ CELEC: kitara MARJAN VIDIC: bobni Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Metalna, 400 I, prodam. Tel.: 041 579 193.m7313 TRAČNI OBRAČALNIK, dolžine 2 m, prodam. Tel: 564 15 24.m7322 kmetijski pridelki KRMNO PESO ugodno prodam. Tel:: 570 17 37. m7212 KORUZNO SILAŽO prodam. Tel.: 555 10 67. m7293 SLAMO V BALAH prodam. Murski Črnci 18. m7268 ODKUPUJEMO BUČNO SEME. PLAČAMO V GOTOVINI. VEČJE KOLIČINE pridemo iskat na dom. Tel.: 02 720 60 40. Oljarna in trgovina Marjan Petovar, s. p., Gradiška 4, 2230 Lenart. m7296 KORUZO prodam. Večjo količino dostavim na dom. Tel.: 02 720 70 62. m7301 JEDILNI KROMPIR, PAKIRAN V VREČE, prodam. Lipa 47, tel.: 542 1171'.m7312 KORUZNO SILAŽO prodam. Tel.: 555 10 67. m7293 MEŠANO BELO VINO, sovignon, chardoney, rizling, po 100 SIT/1, prodam. Tel.: 041 468 100. m7300 razno SEDEŽNO GARNITURO, usnjeno, prodamo. Tel.: 041 632 473. m7285 KLETKE ZA NESNICE IN KUNCE, rešetke za svinjske bokse, prodamo. Galvanska oprema, Rajgelj Anton, s. p., Kropa 2 a, tel.: 02 542 10 96 ali 041 917 817. m7140 PRODAM IN DOSTAVIM REZAN LES ZA OSTREŠJE, DESKE, LATE, BRUNE, OPAŽ, TALNI LADIJSKI POD. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m7238 SUHA BUKOVA DRVA, razžagana, okrog 9 m3, in pol svinje prodajo. Tel.: 041 636 622. m7274 Preklicujem veljavnost HK št. 10660-9 od HKS Panonka, M. Sobota, na ime Franc Kodila, Kuštanovci 15. m7284 ‘ SUHE HRASTOVE PLOHE, debeli ne 3 in 5 cm, prodam Tel.: 041 797 111, po 15. uri. m7303 VINOGRADNIKI POZOR vinogradniški steber 7/7 IN 9/9. Pokličite 02 229 65 70 ali 041 646 570 ali Betonarna Petelin, Igor Petelin, s. p., Trate 23,9250 Gornja Radgona. m7319 delo ZAPOSLIMO DELAVCA z znanjem montaže, keramike, stopnic in tlakov iz kamna. Tel:: 550 90 00. m7321 DNEVNI BAR ZAPOSLI NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi. Po potrebi zagotovljeno stanovanje. Tel.: 041 929 076, Marjan Kodela, s. p, Lendavska 43a, M. Sobota. m7255 POTREBUJEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO GOSPODINJSKIH IZDELKOV. Tel.: 01 500 41 62, BIO Nova SKK, d. o. o., Stegne 25, Ljubljana. m7302 PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE IŠČE PARTNERJA Z LASTNIMI PROSTORI ZA POSLOVNO SODELOVANJE. Tel.: 02 462 26 88, 041 627 105. m?304 TRGOVSKEMU POTNIKU - ko mercialistu, ki se ukvarja s prodajo gradbenega materiala ponujamo dopolnilno delo. Vloge: Betonarna Petelin, Igor Petelin, s. p., Trate 23, 9250 G. Radgona. m7318 srečanja ATRAKTIVEN MOŠKI, 40 LET, stanujoč v Gradcu, išče čedno žensko, staro do 35 let, z znanjem nemščine. Kasneje možna resna zveza. Tel.: 0043 699 10 55 17 71.m7295 storitve VEDEŽEVALKA ZORA - USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH POSEBNOSTIH, VAM BO POMAGALA REŠITI VAŠE TEŽAVE. Odstranjujem vpliv črne magije in prekletstva. Naročila in rezervacije po telefonu: 02 528 14 43 ali 031 828 675 (Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, Černelavci, M. Sobota). m7202 36 OGLASI 5. april 2001 Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: 375. brigada TŽO obrat Mura namesto cvetja za pok. Marijo Baligač iz Lipovec - 31.800 SIT; nekdanji sodelavci TŽO obrat Mura namesto cvetja za pok. Marijo Baligač - 36.530 SIT; družina Vajda, Dobrovnik 117, namesto cvetja za pok. Alojzijo Marijo Vajda iz Bučečo-vec - 10.000 SIT; Anton Jakob, Rakičan, namesto cvetja za pok. očeta Igorja Rousa iz Beltinec - 8.000 SIT; Anica Kozar, Rakičan, Mladinska 2, namesto venca za pok. Marijo Gom-boc iz Večeslavec - 6.000 SIT; Jerica Škraban, Dokiežovje, Glavna 116, namesto venca za pok. Štefana Klemenčiča iz Dokležovja - 8.000 SIT; sodelavci Mlinopeka Murska Sobota namesto venca za pok. očeta Vladimirja Jambora - 10.500 SIT; Mlinopek Murska Sobota donatorstvo za gradnjo porodnišnice - 50.000 SIT; družina Rogan, Cankova, namesto venca za pok. Antona Recka iz Večeslavec -5.000 SIT; Jože Rogan, Rogašovci, namesto venca za pok. Antona Recka - 3.000 STT; Motoklub Veterani Murska Sobota namesto venca z pok. mamo Jožeta Gombošija - 10.000 SIT; Bernarda Nemec, M. Sobota, Vrtna 6, namesto venca za pok. teto Marijo Gomboc iz Večeslavec - 5.000 SIT; Osnovna šola Kapelski Vrh namesto venca za pok. Alojzijo Vajda -14.000 SIT; delavci Lekarne in Uprave zavoda M. Sobota namesto cvetja za pok. očeta Jadranke Dragojlovič -12.000 SIT; delavci Lekarne in Uprave zavoda M. Sobota, namesto cvetja za pok. taščo Marije Kranjec in Danile Kranjec - 11.000 SIT; Zlatarna Mari -Marija Danč, s. p., M. Sobota, za gradnjo porodnišnice - 30.000 SIT; Marija Hirci, nakazilo avtorskega honorarja za gradnjo porodnišnice -15.000 SIT; družina Čemela, Moravske gorice 60, namesto cvetja za pok. Marico Poredoš iz Brezovec -5.000 SIT; sodelavci Pomurke - Klavnica in vzdrževanje namesto venca za pok. očeta Stanka Bokana - 10.000 SIT; Ana in Drago Lainšček namesto venca za pok. Antona Recka -10.000 SIT; Brigita Štumph, Križevci pri Ljutomeru 5, prostovoljni prispevek - 5.000 SIT; Marija Lang, Nusko-va 7, namesto venca za pok. Marijo Gomboc iz Večeslavec - 5.000 SIT: sodelavci Osnovne šole Beltinci namesto venca za pok. brata sodelavca Alojza Škergeta - 15.000 SIT; prijatelji - sodelavci Alojza Škergeta namesto venca za pok. brata - 14.000 SIT; sodelavci Štefana Jambora z Uprave Splošne bolnišnice namesto venca za pok. očeta - 13.500 SIT; družina Štefana Filipiča, Brezovci 1, namesto venca za pok. Marico Poredoš iz Brezovec - 10.000 SIT; namesto cvetja za pok. Viljema Rousa iz Beltinec so darovali: družina Milana Kreslina iz Beltinec - 3.000 SIT, sosed Jože Horvat z družino - 3.000 SIT, družina Jožeta Sreša iz Ižakovec - 3.000 SIT, družina Ivanke Kuzma iz Ižakovec -3.000 SIT, družina Janeza Breznika iz Beltinec - 3.000 SIT in družina Gu-stija Zadravca iz Beltinec - 3.000 SIT; namesto cvetja za pok. Ano Horvat, mamo Jožeta Horvata, so darovali: družina Ratnik - 5.000 SIT, družina Kranjc - 2.000 SIT, družina Jambor -3.000 SIT, družina Koren - 1.000 SIT, družina Gomboši - Lepoša -5.000 SIT, družina Kuplen - 5.000 SIT, družina Mitnjek - 2.000 SIT, družina Kuhar - 3.000 SIT in družina Ritonja - 3.000 SIT; Osnovna šola Radenci namesto venca za pok. Alojzijo Vajda - 10.000 SIT; družina Čerp-njak namesto venca za pok. Marijo Gomboc - 5.000, SIT; Biserka Flegar, Bakovci, Poljska 13, namesto cvetja za pok. Štefana Klemenčiča iz Dokležovja - 5.000 SIT; Majda Žižek, Hotiza 196, namesto cvetja za pok. Antona Žerdina - 10.000 SIT; družina Ledinšek, Križevci pri Ljutomeru 26b, namesto venca za pok. Alojzijo Vajda iz Bučečovec - 5.000 SIT; Jože Balažič, Stara Nova vas 33, namesto venca za pok. Alojzijo Vajda - 8.000 SIT; Društvo kmetic občine Beltinci namesto venca za pok. članico Ano Antolin - 5.300 SIT; Ivan Zadravec, Mladinska 11, Beltinci, namesto venca za pok. Marijo Zadravec iz Turnišča - 5.000 SIT; Marjan Megla, s. p., Ljutomer, Glavni trg 4, prispevek za porodnišnico - 299.996 SIT; dru- žina Vendla Ficka, Rogašovci 78, namesto cvetja za pok. Marijo Gomoc iz Večeslavec - 10.000 SIT; Milica Šnaj-der, Mestni breg 1a, Ljutomer, namesto venca za pok. Alojzijo Vajda iz Bučečovec - 10.000 SIT; Krajevna skupnost Moravske Toplice namesto venca za pok. Marijo Magaši iz Moravskih Toplic - 10.000 SIT; Mira Varga, M. Sobota, namesto venca za pok. Terezijo Kranjec iz Gradišča -5.000 SIT; Dušan Obal, Rakičan, namesto venca za pok. Ano Raščan iz Turnišča - S.OOO^SIT; Sindikat podjetja Komunala M. Sobota namesto cvetja za pok. mamo Stanka Poredoša iz Brezovec - 10.000 SIT; Stanko Sever, Brezovci 41, namesto venca za pok. Marijo Poredoš - 10.000 SIT; družina Zrinski, Kmečka 50, Beltinci, namesto cvetja za pok. Viljema Rousa iz Beltinec - 5.000 SIT; KUD Beltinci namesto cvetja za pok.. Viljema Rousa - 10.000 SIT; Ginekološko-porodni oddelek, prispevek od Laktovita -20.890 SIT; Boštjanovi prijatelji namesto venca za pok. Viljema Rousa -15.000 SIT; Marjetini sorodniki -Tratnjekovi namesto venca za pok. Rozalijo Kežmah - 10.000 SIT; družina Andreja Voroša, Beltinci, namesto venca za pok. Viljema Rousa -30.000 SIT; Marjeta Žižek, Beltinci, namesto venca za pok. Rozalijo Kežmah - 3.000 SIT; Katarina Horvat, Bogojina, namesto venca za pok. Rozalijo Kežmah - 2.000 SIT; Motoklub Veterani namesto venca za pok. mamo Stanka Poredoša iz Brezovec -10.000 SIT; Motoklub Veterani namesto venca za pok. mamo Draga Kranjca iz Gradišča - 10.000 SIT; družina Grah, G. Petrovci, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 8.000 SIT; Štefan Kuhar, Puconci 377, namesto venca za pok. Marijo Poredoš iz Brezovec - 5.000 SIT; Viktor Vlaj, Puconci 29, namesto cvetja za pok. Marijo Poredoš - 5.000 SIT; Aleksander Šebok z družino iz Domanjševec - namesto sedmine so darovali svojci -50.000 SIT; sodelavke Olge Miholič iz Mure - 322. brigade namesto venca za pok. brata Antona Žerdina iz Ljubljane - 10.000 SIT; družina Alojza Loperta, Dokiežovje, Glavna 60, namesto cvetja za pok. Štefana Klemenčiča iz Dokležovja - 10.000 SIT; družina Svetanič, Rožno naselje, M. Sobota, namesto venca za pok. Marijo Gomboc iz Večeslavec - 5.000 SIT; Karel Kerčmar, Martjanci 38a, namesto venca za pok. Jolanko Benko iz Gorice - 3.000 SIT; Sindikat Carinarnice Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Jožeta Kardoša -15.000 SIT; Nada Rous, Kocljevo nas. 1, Beltinci, namesto cvetja za pok. Viljema Rousa - 5.000 SIT; Nataša Kous - Škalič nakazilo avtorskega honorarja za gradnjo porodnišnice -15.000 SIT; Pomurska banka, d. d., Murska Sobota namesto venca za pok. očeta Zore Sapač - 15.000 SIT; družina Farič namesto venca ža pok. Marijo Luthar - 5.000 SIT; Lovska družina Križevci v Prekmurju namesto venca za pok. očeta Vlada Jambora in stare’ga očeta Uroša Jambora -10.000 SIT; sodelavci Pomurske banke M. Sobota namesto venca za pok. očeta Zore Sapač - 25.500 SIT; družina Katona, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Janeza Lipiča iz Tešanovec - 10.000 SIT; sodelavci Komunale, d. o. o., M. Sobota, namesto venca za pok. mamo Stanka Poredoša iz Brezovec - 15.000 SIT; družine Gomboc, Durič in Horvat namesto venca za pok. Antona Recka iz Večeslavec - 12.000 SIT; Franc Poredoš, Beltinci, namesto cvetja za pok. Veroniko Sabo iz Beltinec - 3.000 SIT; Viktor Vlaj, Puconci 29, namesto venca za pok. Janeza Lipiča iz Tešanovec - 5.000 SIT; Folklorna skupina Tešanovci namesto cvetja za pok. Janeza Lipiča - 20.000 SIT; Vaški odbor Tešanovci namesto cvetja za pok. Janeza Lipiča - 10.000 SIT; Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pok. Verono Kolarič - 15.000 SIT; Alojz Nemec, Kocljeva 12c, M. Sobota, namesto venca za pok. Marijo Gomboc iz Večeslavec - 10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNESA ODDELKA. V SPOMIN 6. aprila sta minili dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Koloman Sočič iz Mačkovec 15 Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče spomina. Tvoji najdražji Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot spet vodi tja, kjer rožice cvetijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 31. marca je minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Jožef Horvat mizar iz Rakičana Vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje, prižigate sveče ali postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate bo ostal spomin. TARNATA V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, tast, brat in stric Štefan Horvat iz Srednje Bistrice 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, nam toplo segli v roko ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Jožetu Duhu za besede slovesa. Hvala tudi pogrebništvu Ferenčak ih Obrtni zbornici Lendava ter internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Gizela in otroci z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le spomin na te ostaja. TARNAVA Po težki neozdravljivi bolezni nas je v 66. letu zapustila moja najdražja žena, sorodnica in soseda Blanka Drvarič roj. Bukvič iz Nemčavec Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so mi pomagali in mi bili v oporo med njeno boleznijo. Zahvala velja vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene in izrekli sožalje. Hvala g. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem, osebju bolnišnice v Mariboru in Rakičanu, kolektivu LB Pomurske banke M. Sobota, Moravskim Toplicam in pogrebništvu Banfi iz Veščice. Žalujoči mož Feri POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.. 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 nujni primeri ob vsakem času na tel.: 02/5231701 1 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM. BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, Svojo življenjsko pot je sklenil naš nekdanji sodelavec Franc Gone upokojeni voznik avtobusa Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota Tiho, mirno si zaspala, niti roke v slovo podala. Črna zemlja zdaj te krije, nihče ne ve, kaj želela si takrat - morda želela si vsaj še eno pomlad. TARNALA V komaj začetem 78. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Ema Čurman iz Kuzme 75 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ih znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter jo v velikem številu pospremili k počitku. Iskrena hvala gospe Prosičevi za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Maje in družini Kerec za nesebično pomoč. Žalujoči vsi njeni! Zapustila nas je naša nekdanja sodelavka Blanka Drvarič upokojenka iz Nemčavec Dolgoletno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv Pomurske banke, d. d., Murska Sobota. Kako skrbno si nas vzgojila, kako toplo si nas ljubila, tiho si se v bolečini poslovila in v večni mir te je zemlja zagrnila. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Katarina Lipič roj. Vugrinčič iz Tešanovec 112 Tiho in žalostno je. Med nami je praznina, v srcih naših bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Naše misli so pri tebi in tvoj lik ostaja v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v druge dobre namene. Iskrena hvala dr. Tiborju Škaliču, zdravnikom in preostalemu osebju Kirurškega oddelka SB M. Sobota. Posebna hvala društvu upokojencev, sodelavcem kirurškega oddelka bolnice v Rakičanu, sodelavcem MI Pomurka in trgovine Park. Hvala g. župniku Ivanu Kranjcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča sin Štefan in hčerka Jožica z družinama Moma Pogrešali te bomo tvoji vnuki Dejan, Jernej, Aleš in Borut ■SI« 5. april 2001 37 Oh, kako čas beži, že tretje leto te med nami ni, nam ostala je skrita bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN 4. aprila mineva tretje leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Avgust Škaper iz Matjaševec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in se ga z lepo mislijo spomnite. Tvoji najdražji V 90. letu je za vedno prenehalo biti srce naše drage mame, babice, sestre in prababice Verone Papič iz Kuštanovec ZAHVALA ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in prispevke za mrliško vežico. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hči Kristina, sestra Helena, vnuki, pravnuki in sorodniki Saj morda sploh nisem hotel, nisem želel - bil usode je klic, bil je le hip in samo sem odšel... vedno sem rad vas imel. ZAHVALA Ob bolečem slovesu dragega moža, očeta, tasta, dedija in brata Janeza Goubarja iz Murskih Črnec 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Kruta usoda življenja je hotela drugače, vendar bo večno živel v naših srcih. Tvoji najdražji V življenju delo in trpljenje si poznala, sedaj od vsega truda sl zaspala. Počivaj v miru draga mama, saj vse bolečine si prestala. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je 27. marca zapustila naša draga mama, babica, tašča, botra, sorodnica in soseda Barbara Ferčak iz Renkovec 28 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagal, ter nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje m sveče, za svete maše, in v dobre namene. Prisrčna hvala osebju Doma starejših občanov Lendava za nesebično pomoč, nego in skrb med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se g. župniku Ratniku za pogrebm obred m gospe Darji Koren za ganljive besede slovesa. Hvala L'me pevcem, pogrebništvu Banfi m vsem, k. ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. „ . . .. . । ' ...... vfip iz Murske Sobote in družini Zahvala vel a sodelavcem v ur i/<™ „ ’. „ , ... m moč v težkih trenutkih. Koren iz Renkovec za pomoč Vsem še enkrat-iskrena hvala! Žalujoči: , ¥ , , Humom in sinom Denisom hčerka Ana z možem Altmom ter sin Alojz So dnevi in trenutki, polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo 'in si tiho zaželimo - da ne mine. ZAHVALA V 71. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Gizela Šebjanič roj. Ružič iz Gornjih Petrovec 60 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti ter darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih, draga žena, mama, ti živiš. V SPOMIN 2. aprila je minilo leto žalosti in tihe bolečine od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra Tinica Čarni iz Ivanovec 45b Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate sveče in rože ter jo ohranjate v lepem spominu. Vsi, ki te imamo neizmerno radi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) » ZAHVALA Ob prihodu pomladi nas je v 89. letu za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Geza Vrečič z Vaneče 37 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Hvala tudi Danici za nesebično pomoč v bolnišnici. Posebna hvala urološkemu oddelku splošne bolnišnice v Rakičanu, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi tolažbe in upanja ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo ga imeli neskončno radi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) 7AHNMA Ob boleči izgubi drage žene in mame Marije Žižek s Hotize se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni SPOMIN Minili sta žalostni dve leti, odkar smo ostali brez tebe, dragi mož, oče in dedi Štefan Magdič iz Bakovec 1.4.1999-1.4.2001 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet ali prižgete svečo. Tvoji najdražji V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh vedno med nami živi. V SPOMIN 9. aprila bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zavedno zapustil dragi mož, oče in dedek Alojz Čeh iz Nedelice 138 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, poklonite cvet in prižgete svečo. Žalujoči vsi, ki smoga imeli radi Bolečina je stiskala tvoje srce, bolezen končala življenja steze. Oče in mama zdaj v grobu skupnem spita, večni mir si za vedno delita. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi oče, dedek in tast Franc Gone iz Dobrovnika 193a Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrekli besede sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, ki je v času kratke bolezni skrbelo zanj. Hvala tudi kolektivu Avtobusnega prometa iz Murske Sobote. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ker ljubezen in trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 75. letu zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra A na Pal roj. Ferčak iz Lipe 60 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za sv. maše in prispevke za mrliško vežico ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, Muri - 231. brigada, KG Rakičan - EE Beltinci, KG Rakičan - Farma Nemščak, sodelavcem Piingrada iz Beltinec in sodelavcem Ravenke - Samopostrežnica Beltinci. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, govornicama Meliti in Emiliji za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, sin Štefan z družino, hčerka Marija z družino, sin Ivan, sestra Marija in drugi domači 38 OGLASI 5-april 2001 f OKNA IN VRATA Trimlini 64/1 Lendava - varčna okna in vrata -garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komarniki - vitraži tel./faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003 /■ S0TICA ■F PVC OKNA IN VRATA I STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p., Lendavska 29,9000 Murska Sobota teL/faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL. Od 8. januarja 2001 iščemo psička, beli višavski terier (cezar), ki sliši na ime ENCO. V ušesu ima vtetovirano številko 1174. Star je pet let. Najditelju ponujamo visoko nagrado. Tel. 041 380 331, ali 02/538 11 00, ga. Metka. vsi DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA te# DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM Ermail: riidoo@siol.net VSE ZA STREHO KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO PREVOZ. Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (02] 548 14 26, GSM: 041 772 426,041 733 948 FIESA - UGODNO za skupine v juniju in septembru. POLNI PENZION le od 3.000,00 SIT do 3.500,00 SIT. Informacije: 01/515 35 76 od 7.00 do 14.00. COLLIGIUM Duot s. p, Irgovro bi prazvodr^o, Cvetkova 2, M. Sobota, tel. & faks: 02 531 10 31 Zeio ve&a idAa izdetkav ra svanje: zadrge, gumbi, sukanci, roase ® strojne igle, škarje, preptz in gobelini, pribor sr izdelave palcnvofkov, dekorativna metraža in unikatni dekorativni izdelki. COU1GIU M v prvem nahtropfo carini Savel < Muršiči Soboti« BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570 Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Velikost stanovanja po vaši izbiri. Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/646 570, zvečer 02/420 61 45. BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570 Obveščamo vas, da opravljamo vse vrste gradbenih del, nizkogradnje, visoko-gradnje, adaptacije, rekonstrukcije. Gradimo stanovanjske in poslovne objekte, urejamo okolja. Opravljamo betonerska, zidarska, obrtniška in končna gradbena dela. Priporočamo se! OBČINA LENDAVA/LENDVA KOZSEG razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA OBČINSKE UPRAVE Kandidati morajo poleg zakonskih določil izpolnjevati naslednje pogoje: - univerzitetni diplomirani pravnik (VII/1), univerzitetni diplomirani ekonomist (VII/1), univerzitetni diplomirani inženir (VII/1), - 8 let delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih, - strokovni izpit iz ZUP-a, - usposobljenost za delo z osnovami računalništva, - znanje slovenskega, madžarskega in angleškega jezika. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrdili v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: OBČINA LENDAVA/LENDVA KOZSEG, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po izbiri. Plese 1, Murska sobota [PRIREDITVE V APRILU 2001 od ponedeljka Z 4 do petka U l - M spletna trgovina ,p; Predstavitev Mercatorjeve -j spletne trgovine. > v sobota, 7.4. ob 10. Uri " - RAČUNALNIŠKE IGRICE Igrati bomo Mercatorjevo računalniško igrico in dobili 5 finaliste za glavno tekmovanje. Tj rA&miAor>iajboljši sosed Za velikonočne praznike si privoščite najboljše! Naše šunke so pripravljene na tradicionalni način; suho soljene klasično prekajene. Prekmursko poreklo mesa! VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Stanovanjska komisija Sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih Upravne enote Murska Sobota, objavlja RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV delavcem, zaposlenim pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih v Upravni enoti Murska Sobota (prejšnja občina Murska Sobota) Nameni kreditiranja so: - novogradnje stanovanjskih hiš - adaptacije in revitalizacije. Za novogradnjo lahko dobijo kredit delavci, ki imajo hišo zgrajeno najmanj do III. gradbene faze. Upravičenci do kredita morajo reševati svoje stanovanjsko vprašanje na območju Republike Slovenije. Krediti po tem razpisu so namenjeni samo zaposlenim pri obrtnikih oziroma samostojnih podjetnikih (na razpisu ne morejo sodelovati zaposleni v d. o. o.). Do prejema kredita so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri obrtniku najmanj 2 leti. Prednost pri pridobitvi kredita imajo delavci, ki prvič zaprosijo za kredit, in delavci, ki imajo pri obrtniku daljšo delovno dobo. Višina dobljenega kredita je odvisna od višine razpoložljivih sredstev in števila upravičencev do kredita ter kreditne sposobnosti kreditojemalca. Ob odobritvi se pregleda tudi odplačevanje že odobrenih kreditov in poslovanje po tekočem računu ter potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno, kje je prosilec zaposlen in koliko časa je zaposlen. V primeru, da kreditojemalec prejema plačo v gotovini, zahtevamo izpis odločbe o dohodnini Ministrstva za finance DURS M. Sobota za leto 2000. Najdaljša doba odplačila je 10 let. Obrestna mera je do 10 %. Vsa dokumentacija se pridobi in ureja na Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Murska Sobota, Kardoševa ul. 2/I, kjer dobite tudi vse potrebne informacije, vsak dan od 8. do 15. ure ali po telefonu št. 521 14 54 ali 522 19 06 (razen prej navedenega potrdila delodajalca). Razpisni rok traja do vključno 13. aprila 2001. □ Dual Gold 960 EC 2’3 Primextra Gold 720 SC ► ’ < Primextra TZ Gold 500 SC • DOLG ČAS MOŽNOSTI UPORABE: lahko jih uporabimo od 14 dni pred setvijo pa vse do časa, ko imajo travni pleveli največ 1-2 lista • NAJBOLJ SELEKTIVNI HERBICIDI V KORUZI: ne povzročajo nikakršnih poškodb tudi, ko ima koruza razvitih že 4 in več listov • DELUJEJO DOLGO: 2 meseca in več • ODLIČNO DELOVANJE: odlično delovanje na travne plevele (kostreba, muhviči in srakonje...), Primextri pa sta zanesljivi tudi na enoletne širokolistne plevele • DUAL GOLD NENADOMESTLJIV TUDI V SLADKORNI PESI Syngenla, nastala z združitvijo družb Novartis Agribusiness in Zeneca Agrochemicals Za nadaljnje informacije se obrnite na: Novartis Agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana, tel : (01) 436 12 03, faks: (01)436 12 14 syngenta IBM 5. april 2001 NAPOVEDNIK 39 Napoved kulturnih prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA ■ V soboto, 7. aprila, bo v BTC-ju na ogled razstave velikonočnih dekoracij. DOKLEŽOVJE - V soboto, 7. aprila, si lahko ogledate razstavo pirhov. KONCERT MURSKA SOBOTA - V torek, 10. aprila, ob 21. uri bo v Zvezdi v okviru ciklusa javne radijske oddaje Jukebox glasbeni večer Obujamo glasbene skupine, kjer bo Boštjan Rous predstavljal stare prekmurske skupine, nastopil bo ansambel Špirit band. Po več kot dvajsetih letih bodo ponovno skupaj: Marjan Gerenčer (klaviature), Jože Rappl (kitara), Danilo Celec (bas), Andrej Celec (kitara) in Marjan Vidic (bobni). - 7. aprila, ob 13. uri bo v kinodvorani območno srečanje mladinskih pevskih zborov. MORAVSKE TOPLICE - V nedeljo, 8. aprila, ob 14.30 bo v restavraciji hotelaTermal 3. srečanje klavirskih harmonikarjev in 2. memorial Jožeta Berdena. LJUTOMER ■ V četrtek, 5. aprila, ob 19.30 bo v kulturnem domu promocijski koncert ob izdaji CD-ja Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. Sodelovala bo tudi tamburaška skupina Drotmantraši iz Radenec. CVEN - V soboto, 7. aprila, ob 19.30 bo v Zadružnem domu na Cvenu letni koncert Mešanega pevskega zbora KD Cven. Gost večera bo Ljutomerski oktet. GORNJA RADGONA - V četrtek, 5. aprila, ob 17. uri bo v avli osnovne šole 23. srečanje glasbenih šol pomurske regije. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI - V nedeljo, 8. aprila, ob 14. uri bo v kulturnem domu območno srečanje folklornih skupin. Predstavile se bodo skupine iz Gornje Radgone, Radenec, Kapele In Apač. Najboljše se bodo uvrstile tudi na medobmoč-no srečanje. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V petek, 6. aprila, ob 12. uri bo v grajski dvorani slavnostna akademija Srednje poklicne in tehniške šole 1901-2001. Spregovorili bodo ravnatelj Ludvik Sukič, župan Anton Slavic in predstavnik Ministrstva za šolstvo. - V soboto, 7. aprila, ob 10. uri bo v telovadnici III. osnovne šole osrednja kulturna prireditev ob svetovnem dnevu Romov. CRENŠOVCI - V četrtek, 5. aprila, ob 11. uri bo v telovadnici šole prireditev ob svetovnem dnevu Romov, ki jo pripravljajo domači učenci. VERŽEJ ■ V petek, 6. aprila, bo predstavilo domače turistično društvo potek barvanja pirhov. CELJE ■ Od torka, 10., do petka, 13. aprila, se predstavlja na Celjskem sejmu MIKK M. Sobota na festivalu vzgoje in izobraževanja. ARHITEKTURA MURSKA SOBOTA V soboto, 7. aprila, ob 9. uri bo v MIKK-u uvodni sestanek delavnice Arhitekturno risanje. Delavnico bo vodil Tomaž Ebenšpanger. FOTOGRAFIJA MURSKA SOBOTA - V soboto, 7. aprila, ob 10. uri bo v MIKK-u foto delavnica, ki jo vodi Matej Fišer. GLASBA MURSKA SOBOTA ■ V soboto, 7. aprila, ob 11. uri bo v MIKK-u glasbena delavnica Govoreči bobni, ki jo vodi Miran Celec - Mirč. LITERATURA MURSKA SOBOTA - V četrtek, 5. aprila, bo v salonu Murske republike v Zvezdi ženski večer s pisateljico Nino Kokelj, pesnico Lucijo Stupica in pevko Klariso M. Jovanovič. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji je na ogled razstava Raznovrstnost in enost, kjer se predstavlja štirinajst mladih slikarjev in slikark. - V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega jnuzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo! LESAR DELAVEC NA ŽAGI, DELO S TRANSPORTNIMI NAPRAVAMI (transport rezanega lesa, robljenje desk, paketiranje lesa ...); določen čas 3 mes.; drugi pogoji: zaposli se lahko delavec s končano osnov no šolo; do 14.04.01; DRAGO4 TOTH, S. p. ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI STROJNI mehanik strojni KLJUČAVNIČAR ALI STAVBNI KLEPAR; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji; DELO NA VIŠINI; do 10.04.01; IVAN GRAJ, S. P-ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, GORNJA BISTRICA 57, ČRENŠOVCI ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; do 10.04.01; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D; 0. 0., KOBILJE 36, DOBROVNIK/DOBRONAK; št. del. mest: 8 ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; do 13.04.01; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D. 0. 0., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 2 s pogoji za zasedbo VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C, E; do 02.05.01; RENT TOUR, D. 0. 0., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PRODAJALEC VOZNIK - RAZVOZ ŽIVIL; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B, C; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO OSEBA Z IV. IN V. STOPNJO IZOBRAZBE, POSLATI PROŠNJO Z ŽIVLJENJEPISOM IN DOKAZILI ■ do 05.04.01; INTERSAD, D. 0. O, ROBERT ZAKOČ, IŽAKOVCI 73, BELTINCI - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima. - V Art Caffeju so na ogled dela Oskarja Rotovnika - Okija iz Slovenj Gradca. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransber-gerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433. - V dvorani veroučne učilnice cerkve sv. Nikolaja razstavljajo likovniki: Franc Kuhar, Otilija Kreft in Martina Lapoši iz Kroga, Evgen Titan, Irma Premrl, Lojze Veberič in Ernest Bransberger iz Murske Sobote, Ana Mesarič in Anton Ber-talanič iz Murskih Črncev, Milan Balažič z Vaneče, Mira Ostojič iz Brezovec, Anton Šterman iz Lastomerec, Karel Kosednar iz Veščice, Marjan Horvat iz Črenšovec in Mojca Koloman s Petanjec. - Do 30. aprila bo v prostorih podjetja Fering v Slovenski 21 na ogled razstava Evgena Titana z naslovom Vzajemnost oblik.' LJUTOMER ’ ’ - V prostorih mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomera. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. - V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. BELTINCI ■ V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot. KOROVCi ■ V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA - V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Zlatka Gnezde. Poleg tega so tu še stalne razstave Oloris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe, Srednjeveško orožje in etnološke zbirke, na ogled pa je tudi spominska soba kiparja Gyorgya Zale. - V hramu Tulpika so na ogled slike Sabine Šinko. MORAVSKE TOPLICE ■ Do 10. aprila razstavljajo v zdravilišču člani likovne sekcije Likos. PUCONCI - V prostorih občine je na ogled razstava del Lojzeta Veberiča. VANEČA ■ V gostilni Erika je na ogled razstava del slikarja Milana Balažiča. LJUBLJANA - V KUD-u Franceta Prešerna bo do 10. aprila na ogled razstava krpank Cvetke Hojnik Dorojevič Rahločutnost površine. - V Galeriji TR/3 bo do 24. aprila na ogled razstava akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss. LAAFELD/POTRNA ■ V Pavlovi hiši je do 28. aprila na ogled razstava del Bernda Holzbauerja iz Bad Radkersburga in Igorja Banfija iz Murske Sobote. GORNJA RADGONA - V avli kulturnega doma si lahko do 12. aprila ogledate dela študentke oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru Eve Žula. GABERJE - V prodajno-razstavni galeriji Erbija so vam na ogled dela priznanih domačih in tujih umetnikov (slike, kipi, fotografije). Vse informacije dobite po telefonu: 02 578 9955, po faksu: 02 578 9953 ali po e-mailu: sandra.habjanic@moj.net. Vabljeni! IVANOVCI • V vinogradniškem centru je na ogled razstava fotografij avtorja Janeza Škaliča iz Sela. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V ponedeljek, 9. aprila, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Žabji kralj v izvedbi Mini teatra ljubljanski grad in režiji Slavča Malenova. - V sredo, 11. aprila, ob 19. uri bo v grajski dvorani območno srečanje odraslih gledaliških skupin. LENDAVA - V soboto, 7. aprila, ob 15. uri bo v dvorani impro delavnica, ki jo bo vodil Gorazd Žilavec. FILM MURSKA SOBOTA ■ V sredo, 11. aprila, ob 18.30 bodo v MIKK-u vrteli zgodovinski spektakel 13. bojevnik z Antoniom Banderasom v glavni vlogi. Murska Sobota Četrtek, 5. aprila: ob 18.00 in 20.00 ameriška drama Daj naprej Petek, 6. aprila: ob 18.00 Daj naprej, ob 20.00 slovenska drama Oda Prešernu Sobota, 7. aprila: ob 18.00 Daj naprej, ob 20.00 Oda Prešernu Nedelja, 8. aprila: ob 18.00 Daj naprej, ob 20.00 slovenska drama Oda Prešernu Sreda, 11. aprila: ob 18.00 ameriška komedija Prva ljubezen, ob 20.00 francoska pustolovska drama Himalaja Kino Ljutomer Nismo prejeli sporeda! B O R Z ZNANJ, je informa- cijsko središče, v katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje japonskega in francoskega jezika. - Ponuja se znanje igranja na harmoniko. - Ponuja se znanje izdelovanja izdelkov iz slame. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUf | ©080-1200 | Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba * l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 16 3 1 2 22 HB NAJBOUŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MUBSKEM VALU: N S T S N M V 1. LOVE DONT COST A THING - Jennifer Lopez 2. SUPREME - Robbie Williams 3. OVERLOAD - Sugababes 4. DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader 5.1LAY MY LOVE ON YOU - Westlife 6. TELL ME WHY - Špice Girls 7.1 AIN’T GONNA STAND FOR IT - Erič Clapton PREDLOGI: WORLD LOOKING IN - Morcheeba THIS IS WHERE I CAME IN - Bee Gees I CAN’T DENY IT - Rod Stewart LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. LAHKO BI ZLETELA - Vlado Kreslin 2. PRIDI K MENI - Zoran Predin 3. VSAJ EN LETNI ČAS - Maja Waiss 4. NE NI RES - Nuša Derenda 5. KURJA LOJTRA - Leteči potepuhi 6. OSTANI TU - Karmen Stavec 7. SONCE V OČEH - Tinkara Kovač PBEDLOGl; POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger PRIDI IN POGLEJ - Alenka Godec ŽIVLJENJE JE - Andraž Hribar LESTVICA NABODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SREČA-Vita 2. MAMA NAJDRAZJA - Igor in Zlati zvoki 3. POMLAD PRIHAJA - Pomlad 4. LEPO ŽENKO IMAM - Slovenski muzikantje 5. BODI Z NAMI - Zasavci 6. ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ - Štrk 7. Z NAMI VAM BO LEPO - Veseli revirčani PBEBLOGI: KAJ BI BREZ PRIJATELJEV - Šaleški fantje PRLEŠKI ZET - Prleški strici NAVIHANKA - Gregorji LESTVICA 0BMUBSKE ZABAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA« 1. VEDI DA NATE MISLIM ŠE - Metulj 2. LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Mari & Robi 3. NOČ POLNA AVANTUR - Marina.Huber 4. RANJENA DUŠA - Drago Jošar 5. MILA VAS DOMAČA - Dva zeta 6. CIGARETA - Nikola 7. LEPJE SVET-Pajdaša PBEDLOGl: NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber BREZ NJE - Nova Legija NE ZANIMA ME - Ans. Štrk Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 12. aprila 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 14 - glasujem za skladbo । NSTSNMV:................................................... | 7 VELIČASTNIH:...................................... | GLASBA NAŠEGA SRCA:................................................ I LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«...................................... | Ime in priimek ter naslov:.............................. L---------------------------------------------------------------1 NATAKAR NATAKAR; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 09.04.01; BJELIČ MILOŠ, S. P., GRILLKO - DOSTAVA HRANE NA DOM,PLESE 9 MURSKA SOBOTA NATAKARICA, DEKLE ZA STREŽBO; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: zaposli se lahko tudi pripravnica, možnos t podaljšanja zaposlitve; do 06.04.01; CAR ALEKSANDER - CAR IMPEX TRGOVINA, POSREDOVANJE, DNEVNI BAR CAFE CAR, Ivanocijevo naselje 1, M. SOBOTA NATAKARICA; določen čas 5 mes.; do 06.04.01; ŠALI JI ZURAP, S. P., SLAŠ- ČIČARNA/KIOSK, GLAVNI TRG 1, LJUTOMER LESARSKI TEHNIK RAZREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR (ZAPOSLI SE LAHKO MIZAR, STROJNI-TEHNIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR); določen čas 3 mes.; 21. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DOBER MATEMATIK, DOBRA PROSTORKA PREDSTAVA, SMISEL ZA VARNOST, HITROST PRI DELU; do 14.04.01; DRAGO TOTH, S. P. ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI STROJNI TEHNIK MONTER OGREVALNIH NAPRAV; do- ločen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 13.04.01; KOVAČ, D. 0. 0., OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK MONTER IN SERVISER OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV TER REGULACIJ OGREVANJA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 13. 04. 01; KOVAČ, D. 0. 0., OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE INŽENIR KEMIJE NAMESTNIK VODJE OBRATA - INŽENIR KEMIJE; nedoločen čas; drugi pogoji: GOVORNO ZNANJE NEMŠČKEGA ALI ANGLEŠKEGA JEZIKA, STAROST DO 35 LET; do 10.04.01; INGLAR, D. 0. 0., PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA MAGISTER FARMACIJE, DODIPLOMSKI TEHNOLOG (RAZVOJ, UVAJANJE IZ- DELKOV V PROIZVODNJO, NADZOR DELA IN PROCESA PROIZVODNJE); določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; drugi pogoji: ’ POSKUSNO DELO 4 MESECE; do 06. 04.01; LEK, D. D. LJUBLJANA, OBRAT KOZMETIKA LENDAVA, TRIMLINf 2D LENDAVA/LENDVA DIPLOMIRANI EKONOMIST KOMERCIALIST V ZUNANJI TRGOVINI; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo s preglednicami - osnovno, uporaba interneta - osnovno; drugi pogoji: SMER IZOBRAŽ.: ZUNANJA TRGOVINA, MARKETING SPREJEMAJO VLOGE Z DOKAZILI 0 IZOBRAZBI IN ŽIVLJENJEPISOM, DEL. IZKUŠNJE ZAŽELENE; do 06.04.01; AGR0MEX, D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, LEDAVSKO NASELJE 16, MURSKA SOBOTA; 40 ik za Melito aPril znaša drugim Skupna letna te banke težavam; Novinar oddaljuj 'eni vsi! priimek: Ulica: Pošta. Podpis. Načelnik soboške upravne enote Geza Farkaš se je na veliko presenečenje dinamičnih posvetil golfu. Toda vpisal se je v golf klub na Ptu- Slavko Horvat še ni izdal uradnega sporočila, kakšna je bila letina lanskega šnop- sami ali ni-' mogli ali I P.S.: Z direkcije Borisa Vlaja I pa zaenkrat zaradi geografske oddaljenosti nimamo podatkov, kakšne sankcije so doletele Leopolda Crnkoviča, ki ni podstavljal pulcev pri Španu, ampak jih vlačil ven, in je tako objektivno od- i govoren za odlog otvoritve. I Pomurski kmetje menda niso štrajkali pred mlekarnami, ker jim zbornica ni dostavila razkužila za traktorske gume proti slinavki in parkljevki, tako da se niso mogli premakniti s svojih dvorišč. vam med । varčevanj, Neko hitro rastoče podjetje je menda z nekim visokim uradnikom iz Bodonec podpisalo služnostno pogodbo za gradnjo podjetja na njegovem zemljišču. Kratkoročna Rok vezave ^ALBERT TOMAŽ mehtilda LEON Ker se v Ljutomeru ne morejo razdeliti, sedaj ustanavljajo kvartalno interesno združenje, sedež bo v parlamentu. ■ j I Služba za stike z javnostjo iz / / hodoške izpostave kmetije H / / Borisa Vlaja je prezidiju po-j I / sredovala naslednje obvesti- J lo za javnost: »Boris Via/ v | j / občini več ne bo ga/amo za I j / svoje krave. Ker na zadnji I j / seji občinskih svetnikov ni I ' 1 / hote/ podpreti Martine stale, / I I vredne 240 plemenskih, je / 1 / dobi! rdeči karton. Po posla- / j j nih uradnih papirjih iz obči- / / / ne se je izkazalo, da bi ga / l / najraje preselila na Hodoš. / / Naš šef Boris Vlaj sicer ob- / / žaluje, da iz neobjektivnih I / zadržkov, kijih je imela ob- I 1 činska uprava, ni mogel po- / l dpreti nadaljnje gradnje / I State. Zaradi rdečega karto- I na in nasitne preselitve pa / mu je žal, da ga ne bo zra- / ven, ko bo občina k svojim / insignijam dodala občinsko / himno Micika v pungradi j rož’ce berej, ki naj bi jo sve- / čano zapeti na otvoritvi šta- / +1,25 % Datum naročila. Lendavska naj... tajnica se po velikih naporih pri iskanju službe, ki jih je vložil nekdanji nagrajeni menedžer, ni odločila za top Lek, ampak je izbrala odvetniško pisar- vezave Obrestna mera Odkar je Ciril Pucko - Levo krilo dobro pripravljen, so vidni tudi pozitivni rezultati beltinskega nogometa. Objektivno in subjektivno lahko pridejo nazaj v prvo ligo. Znesek 250 tUR ^P^t^rokom Rok vezave _^tnamera J^d 24 mesecev Nad 36 mesecev had 60 mesecev I V Murski Soboti je glavno kviz vprašanje, kaj je bilo prej - jajce ali kura. V prenesenem smislu morajo Sobočani, Beltinčani in Raden-čani odgovoriti na vprašanje: kaj je bilo prej - Potrošnik ali Živila? I nag Klne morejo živeti ^‘‘jo svojcev, ki bi ote^ skrbeti zanje. OBRESTNE MERE od 1. aprila 2001 d< Temeljna obrestna mera - TOM - za mesečno ali 8,86 % letno. V aprilu ponujamo tudi naslednje možnosti vezava tolarskih sredstev Obrestna mera Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije povprašajte v svoji enoti keramični izdelki, z naku pom le teh pa kupci pomagajo delovanju društva. V okviru Ozare deluje tudi stanovanjska skupnost, namenjena osebam z dolgo- __^Jdo90^dni^ ^_^oJ80dni^ ^J^365d^ poročni depozit | je novejši, se lahko svoji prijateljici oddolži in ji pokaže, kaj ' zmore Vestnikov, pardon, Meli-tin računanik. Dobitnica se je seveda prisrčno zahvalila za lepo (izžrebano) darilo. - Foto: Š. S. z dne 3. 4. 2001 ure dalie. I Prodaja l^_1K7447_ JJ0y726_ ^2^0285^ 3^3338^ 142.2201 11-1892 1 I Aktiv kmečkih žena (AKŽ) Apače in Kmetijskosvetovalna služba Gornja Radgona sta pripravila v Apačah trideseturni I kuharski tečaj, ki ga je strokovno vodila mojstrica kuhanja Ida Mir iz Radenec. Predsednica AKŽ Ema Škrobar je povedala, da so tečaj pripravili po petnajstletnem premoru, zato je bilo zanj veliko zanimanje, prijavilo pa se je kar dvaintrideset žena in deklet z območja Apaškega polja. Potekal je v dveh skupinah. Tečajnice so spoznavale pripravo najrazličnejših jedi, ki so bile na jedilniku v preteklosti, pa tudi seveda pripravo, kuho in peko jedi, ki so na jedilnikih v sodobnem času. Posebno pozornost so namenili tudi pogrinjkom, dekoraciji, pripravi oziroma izdelavi narezkov in strežbi. Vse tečajnice so imele predpasnike, ki jim jih je brezplačno sešila Marjeta Grujič, sicer tudi udeleženka tečaja. Na koncu __________ _______ usposabljanja so tečajnice pripravile razstavo in pokušino jedi, ki so se jih MFVV(■■■i naučile pripravljati na tečaju. Na prireditvi so nastopile apaške ljudske pevke, na harmoniko pa je igrala Otilija Ritlop, ki je tudi obiskovala tečaj. V spomin nanj je nastal tudi tale skupinski posnetek. - Foto: L. Kr. ■■■■ banke, d. d :e banke, d. d., Murska Sobota, lije velja od 3. 4. 2001 od 0.00 , ^.^aiiinrajo pa tudi športne aktivnosti in izlete. V kreativnih delavnicah nastajajo unikatni šivi- aim, tudi Meliti računalništvo ni tuje, saj že dve leti obiskuje na šoli računalniški krožek; sosedova Nuša, ki računalnik že ima, pa ji je tudi dovoljevala, da se je »igrala« z njenim računalnikom. Zdaj, ko ima svoj računalnik, ki I0M+ 4,33 % do TOM + 4,50 % TOM + 4,85 % do TOM + 5% TOM+ 5,55% do TOM+ 5,70 17. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 23 minut, zašlo pa ob 19. uri in 44 minut. Dan bo tako dolg že 13 ur in 21 minut. 8. aprila ob 5. uri in 22 minut bo na nebu nastopil ščip. z-vujo ooljt ■ spoznati. Ozara.je neprofit-| no, nevladno društvo, ki nu-| di pobolnišnično skrb in po-’ moč ljudem v duševni stiski. Namenjeno je vsem, ki so v resnih duševnih ali le v kratkotrajnih stiskah in potrebujejo pogovor, nasvet ali strokovno pomoč. Dnevni center Ozara deluje na Trstenjakovi ulici v Murski Soboti, v njem pa se dnevno odvijajo različne interesne dejavnosti in krožki, oreanivtr-- Banka Slovenije 15.6451 110.0718 32.8195 245.2794 141.0388 11.1184 — nita našimi bralci Sot smo že napovedali, bomo vsak mesec obiskali en kraj v Pomurju in osvetlili tamkajšnje aktualne probleme. Seveda bo resnejšemu sledil tudi zabavnejši del, kjer se bomo novinarji in domačini v I družabnem srečanju pobliže spoznali in se pomerili v družabnih igrah. O vsem, kar se bo dogajalo, bomo pisali v naši naslednji številki. Tokrat je na vrsti Cankova, kjer se bomo srečali v četrtek, 5. aprila, ob 18. uri v vaško-gasilskem domu. Na pogovoru za okroglo mizo, kamor so povabljeni tudi naši poslanci, predstavniki Ministrstva za informacijsko družbo in Telekoma ter župan občine Cankova, bo govor o aktualni krajevni problematiki s poudarkom na vračanju čezmernih vlaganj v telefon- I sko omrežje. »Zelo sem si želela imeti računalnik in z bratom Dejanom, ki je dijak srednje strojne tehniške šole, sva .pritiskala’ na mamico Slavico in očka Draga, da bi na ma ga kupila. Po drugi strani pa sem se zanašala tudi na srečo. Kaj pa, če nama ga bo naklonil Vestnikov žreb? Ves čas namreč pridno pošiljam kupone s pravilno zaokroženimi odgovori,« je povedala Melita, ki je prišla v družbi z mamico in očkom ob koncu prejšnjega tedna v naše uredništvo po za njo sanjsko nagrado: računalnik s tipkovnico, le monitor je bilo treba kupiti. Tako kot vsem drugim mla- I “ok vezave Nad 12 mesecev H^donad 60 mes. od TOM+ 2,15% do TOM+ 2,40% od TOM + 3,30 % do TOM + 3,65% valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) JLZO % do 11,47 % JZ,45 % do 12,83 % Skupna letna obrestna mera val. ki. +3,81 % val. ki.+ 4,33% do val. ki.+ 5,55% l Računaln V marčnem žrebanju Ve-stnikovega kviza je imela srečo učenka sedmega razreda OŠ Puconci Melita Dervarič iz Zenkovec, saj ji je žreb namenil glavno nagrado. Jl^_doJ376^ JWj%do 15,06 % I Nakup Lj^eiss _W89l£ __^Z7658_ Z4K387l^_ ’40.5257 11-1002 | VINKO VILJEM DARKO ~2^^nota zAvstrija! 1 Nemčiji/ 1 Francija / y j Švica / j T~ 5. april, četrtek^ 6. april, petek, T april, sobota, l. april, nedelja, . april, ponedeljek, apriljojek, april, sreda, Ozara dopolnila V aprilu društvo Ozara v H ■ Murski Soboti praznuje tretje obletnico delovanja in ob tej Jr priložnosti so včeraj odprli s vrata vsem, ki jih želiin na Canknvn VESTNIK znova