Delovno občestvo za gospodinjske nadaljevalne šoie v Celju. V nedeljo dne 15. novembra so se zbrale k delovnemu občestvu učiteljice-voditeljice gospodinjsko nadaljevalnih šol in mnogo to= varišic v dvorani Celjskega doma. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu polnoštevilna, kar je znak velikega zanimanja za to šolstvo. Delovno občestvo otvori predsednica odbora gosp. nadaljevalnih šol tov Anka Me« šičkova iz Krčevine pri Mariboru. S prisfčnimi besedami omenja pismo Nj. Vel. kralja učiteljstvu in pozove navzoče, naj vzkliknejo svojemu velikemu kralju trikratni: »Živio!« Odpošljejo se brzojavki g. banu dr. Ma« rušiču in pomočniku g. dr. Pirkmajerju v za= hvalo za naklonjenost, ki jo gojita napram nadaljevalnemu šolstvu. Besedo povzame nato referent za gosp. in kmet. nad. šole g Jože Krošl. V imenu banske uprave pozdravi udeleženke in želi, naj bo delovna občestvo vpogled v dušo in srce, zdravje in bolezen gospodinjsko nadaljevalnih šol. Kar je družinskim članom, raztepenim širom sveta, dom, kamor se vračajo, četudi je še tako skromen in črpajo iz njegove do= mačnosti in prisrčnosti novih sil za borbeno življenje zunaj doma, tako naj bo delovno občestvo vsem učiteljicam krepka opora za nadaljnje delo. G. referent preide nato k poročilu: »Delovanje gosp. nadaljevalnih šol v 1. 1930./3L« Vsaka gosp. nadaljevalna šola je izraz duševnosti kraja, v katerem je. Sedanji gospodarski položaj je slab in ravno to nas opozarja, kako so gospodinjsko nadaljevalne šole nujno potrebne. Njih ugoden razvoj in napredek kaže, da se jih je ljudstvo oprijelo in vzljubilo Številke ne izkazujejo dela in trpljenja ter izrabljenih duševnih in telesnih sil vodi= teljic, da si pridobi šola trdna tla in služi svojemu namenu. Uporabiti in usmeriti ie treba vse sile, da se ohrani kmetski stan zdrav. Če propade on, propade tudi ostala družba. Duša kmet> skega življenja, zlasti družine, je žena. Če žena ni izobražena, je napredek nemogoč. Potrebna je pa predvsem vzgoja. Spo* znanje. da je na kmetih pomanjkanje dobre vzgoje večje kot pomanjkanje strojev, je popolnoma pravilno. Ker sloni vzgoja le na ženah=mat3rah, zato je gosp. nad. šola zagrabila z vso žilavostjo tam, kjer je delo najpotrebnejše; to je vzgoja in pouk kmetske ženske mladine. S svojim delom skuša vzgojiti kmetska de= kleta v zdrav naraščaj, na katerega brez skrbi zidamo bodočnost. Naše kmetsko ženstvo še ni izobraženo in vzgojeno. Če pošlje kak bogat posestnik svoje hčere v mesto ali kamorkoli, da se malo izobrazijo, je to le drobec, mi moramo zaseči vsa dekleta, vse bodoče gospodinje. Izobraženo in dvignjeno na ono duševno višino, ki jo zahteva sodobho življenje za uspešen naprcdek, bo šele tedaj, kadar bo hčeram malih posestnikov omogočena vzgoja in izobrazba. Ravno to nalogo vrše gospo* dinjsko nadaljevalne šole, ki sprejemajo pod svoje okrilje radi alvoje prikrojenosti tudi najrevnejša dekleta. To je tudi oni veliki vzrok, da naše šole dobro napredujejo. Če se ustavimo pri številkah ki nik-ikor niso zrcalo dela in uspehov, ugotovimo sledeče: V preteklem šolskem letu 1930./31. je bilo 54 gospodinjskih nadaljevalnih šol. De= lovale niso 3. Obsegale so 64 letnikov. V začetku šol. kta je bilo 702 učenk, katcrih število se je do konca šolskega leta skrčilo na 680. Šole se precej enakomerna razvijajo, le v južnem delu Dravske banovine zaostajajo. V veliko pomoč je kralj. ban. uprava, ki je nabavila mnogim šolam inventar ali šv valni stroj. Banska uprava skrbi tudi za primerno pripravo učiteljic za poučevanje na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Prireja tečaje, ki naj učiteljice metodično in praktično usposobijo. V letošnjih počitnicah sta se vršila v Mariboru dva uvodna tečaja. Prvi je bil od 3. do 14. avgusta, drugi pa od 14. do 28. av= gusta. Tečaj je obiskovalo 83 učiteljic. Praktični tečaj se je vršil na banovinskem posestvu na Mali Loki od 17. avgusta do 15. septembra. Sprejetih je bilo 20 učite* ljic in ena poštna uradnica. Odklonjenih je bilo 27 učiteljic zaradi pomanjkanja prostora. Banska uprava skuša oskrbeti tudi različne učne pripomočke. Z besedami: »Ne kloni, ne odpovej se, vzdrži!« je končal g. referent svoje poročilo, ki so ga udeleženke sprejcle z velikim zani* manjem in odobravanjem. Sledil je referat: »Sodelovanje učiteljic pri gospodinjskih nadaljevalnih šolah«. Po ročala je tov. Marta Plavšak, voditeljica gospodinjsko nadaljevalne šole iz Trbovelj. Izčrpno je obdelala vsc možnosti, katere učiteljice naj poučujejo na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Nastane vprašanje, katere so to: zmožnejše, starejše, pridnejše, one, ki imajo zaupanje pri ljudeh itd. Vsaka izmed naštetih ima prednosti, ki govore za njo, zato je odločitev težka. Neizpodbitno pa je, da mora biti voditeljica oscbnost, ki brez omahovanja vzgaja in uči dekleta ne oziraje se na domačo politiko, ne na svetovno krizo. Nobena stvar naj je ne spravi s terena in uspeh ji je za* gotovljen. Tov. Plavšakova je poudarjala potrebo vzgoje mladih učiteljic, da bodo znale popri« jeti za delo, ko ga bodo odložile starejše. Tovarišica predsednica je poročala: o notranjem razvoju gospodinjsko nadaljevaU nih šol. Iz poročil vseh šol Dravske banovine nam je orisala položaj in razvoj gospodinjsko nadaljevalnih šol v notranjosti. Pokazala je na težkoče, ki razvoj ovirajo in prednosti, ki ga pospešujejo. 'Iz vsega poročila zveni klic po izboljšanju gospodarskega položaja. Sedaj je čas v katerem so gospodinjsko nadaljevalne šole potrebne kot nikdar preje. Gojenke so večinoma iz malih kmetij. ki so občutno udarjene po padcu cen živini m lesu. Skušajmo takim dekletom dati podlago vestnih služkinj, ker jih razmere silijo od doma. Potrebno je priučiti dekleta na večjo varčnost in skromnost, vrnitev v pristno kmetskost. V vseh panogah kmetskega gospodarstva je potrebno izboljšanje. Zaključne slovesnosti in razstave naj se prilagode današnjim težkim razmeram in krajevnim prilikam. Tov. Marija Pleško voditeljica gospodinjsko nadaljevalne šole na Logu pri Vrh* niki, je v svojem referatu: »Ročno delo na gospodinjsko nadaljevalnih šolah« utemeljila, da je edino v imenovanih šolah umestno le krpanje, mašenje, ročno šivanje, ker so to stvari, ki jih mora znati kmetska gospodinja, a jih je kljub temu še mnogo, ki tega ne znajo, pač pa imajo polno bišo zaprašenih in umazanih vezenih prtičkov. Deloma so bila mncnja deljena. Nače= loma pa so vse udeleženke proti temu, da bi se kje poizkušalo fabricirati šivilje in vezilje, ker to ni natnen gospodinjsko nadalje^ valnih šol. Iz referata tov. Pleškove veje globoko spoznavanje kmetskih razmer in velika praksa v omenjenem predmetu. Zborovalke so sprejele sledeče predloge: 1. 1. Delovno občestvo predlaga, da se oskrbe primeme brošurice za kmetska dekleta. 2. Radi sedanjega težkega gospodarskega položaja naj se ne naročajo knjige, ki niso v skladu z namenom gospodinjsko nadalje= valnih šol, oziroma jim celo nasprotujejo, n. pr. knjiga: Francoska meščanska kuhinja, izdala Belo=modra knjižnica. H.^ 1. Prosimo kralj. ban. upravo, da omogoči 3mesečen praktični tečaj za vodite* ljice gospodinjsko nadaljevalnih šol v mesecih junij, julij in avgust, dokler ni posebnega zavoda za celoletno izobrazbo učiteljic. 2. Tečaj naj kralj. ban. uprava razpiše dva meseca pred koncem šolskega leta in objavi imena sprejetih v stanovskih Iistih. III. Delovno občestvo prosi šolski radio JUU, naj prcdavanja za gospodinjsko nada= ljevalne šole oddajajo po programu, ki ga bo izdelal odbor delovnega občestva. IV. Ker je gospodarski položaj danes težak, predlagamo sledeče: 1. V vsakem kraju naj bo ena gospodinjsko nadaljevalna šola z enim Ietnikom. 2. Odobrene gospodinjsko nadaljevalne šole, ki nimajo dovolj deklet, naj prenehajo. 3. Nove gospodinjsko nadaljevalne šole se smejo .ustanavljati le tam, kjer je zadosb no število deklct in kjer ima voditeljica me= todični in praktični tečaj. Pri pouku smejo sodelovati ie one učiteljice, ki imajo vsaj uvodni tečaj. Le tisti tečaji so veljavni, ki so jih priredili bivši oblastni samoupravi oziroma jih prireja kraljevska banovinska uprava za iz* popolnjevanje in pripravo učiteljic za poučevanje na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. 4. Število rednih honoriranih ur se zniža od 250 na 200. Število izrednih se zniža na minimum. V. Zaključne slovesnosti naj se vrše le v najredkejših slučajih in lc tam, kjer je potrebno, da se ljudje seznanijo z gospodinjsko nadaljevalno šolo. Razstava naj bo skromna in naj ustreza današnjim težkim razmeram in nimenu gospodinjsko nadalje= valnih šol. Tovarišica blagajničarka poroča o stanju blagajne. Po pregledanju računov se izreče odboru absolutorij. Izvoljen je nastopni odbor: predsednica tov. Anka Mešičkova; tajnica tov. Marija Pleškova; blagajničarka Andreja Grum=Skus ljeva; odbornice: Burdianova Karla, Plavšakova Marta, Jankovičeva Mira, Pečnikova Angela in Mercinova Danica. Vse članice odbora so porazdcljene po okrožjih kot zastopnice in sicer: tov. Anka Mešičkova, vodit. v Krčevini, za Maribor in Dravsko dolino; tov. Pleškova Marija, vodit. na Logu pri Vrhniki, za Ljubljano in No= tranjsko; tov. Grum-Skuljeva Andreja, vodit. v Gabnku nad Škofjp Loko, za Gorenjsko; tov. Mercinova Danica, vodit v Stični, za Kočevje — Dolenjsko; tov. Pečnikova Ange* la, vodit. v Čentibi, za Prekmurje in Slov. gorice; tov. Jankovičeva Mira, vodit. v Voj= niku, za Savinjsko dolino; tov. Burdianova Karla, vodit. v Šmarjem pri Jelšah, za Kozje in Brežice; tov. Plavšakova Marta, vodit. v Trbovljah, za Trbovlje in srez Kamnik. And.