Za poduk in kratek čas. Čez 50 in čez 25 let. Dijaki imajo navado, da se po dokončanih šolah pred razhodom med svet dogovorijo, da se bodo, če Bog da, k skupnemu shodu zbrali čez 25 let. Bolj redkoraa se pripeti, da bi se šolski tovariši zbrali čez 50 let. V Mariboru se je letos pripetilo oboje. Od nekaterih mladeničev, ki so pred petdesetletjem, t. j. leta 1846. v Mariboru dovršili gimnazijo ali latinske šole, so se letos sešli sleileei gospodje: dr. Jovan Erll, prvi zdravnik v meslnej bolnišnici v Gradcu; Ferdo Kada, župan v Ormožu; Mavro Karničnik, dosluženi c. kr. sodni pristav ali adjunkt; Kndolf Linner, dosluženi meslnoslavbinski ravnatelj v Gradcu; Karol Plečko, dosluženi c. in kr. stotnik v Gradcu; dr. Otomar Reiser, odveinik v Mariboru; Frančišek Ruhri, dosluženi uradnik v Mariboru; Karol Vičar, dosluženi duhovnik v Gradcu. — Gospodje so bili pri sv. maši, ki jo je bral bivši sošolec, č. g. Vičar, in sicer v cerkvi »pri sv. Alojziju«, t. j. v listem kraju, kjer so se k službi božji bili zbirali, dokler so hodili še v šolo. Izmed mladeničev, ki so leta 1871. dali slovo latinskim šolam v Mariboru, jih danes živi še osemnajst. Svojo petindvajsetletnieo so obhajali gospodje: dr. Grossbauer, zdravnik v Gradcu; dr. Langmann, zdravnik v Gradovini pri Gradcu; dr. Lebar, zdravnik v Križevcih pri Ljutomeru: Lilek, profesor v Sarajevu; Mlasko, duhovnik pri Sv. Janžu na Dravskem polju; dr. Ott, zdravnik vGradcu; pl. Pohl, župnik v Pišecah; Šijanec, duhovnik pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah; dr. Šmidinger, notar na Kranjskem; Schonherr, računstveni svetovalec v Gradcu; Šchreiner, ravnatelj na ueiteljiš.u v Mariboru ; Sedlaček in SorSak, učitelja v Mariboru; dr. Wradatsch, c. kr. okrajni sodnik pri Sv. Pavlu. Shoda se niso udeležili gg.: Bouvier, glavnodavčni kontrolor v Brucku, dr. Nemanič, državnopravdniški namestnik v Gelju; Ochensberger, železnični oficijal v Bolcanu na Tirolskem; dr. Šegula, odvetnik in župan v Novem mestu na Kranjskem. -¦¦- Zbrani gospoilje so tudi obiskali cerkev sv. Alojzija. Sveto mašo je služil bivši tovariš č. g. .ložef Mlasko. Občutkov, ki obdajajo mladeniče ob času ločitve na koncu šolskih let, teh obiiutkov ni mogoče opisati. Toliko manje se isti dajo izpod peresa spraviti ob času, ko nekdanji mladeniči sedaj kot možje po raznih službah skupno obhajajo petindvajsetletnico ločitve ali pa že kot dosluženci celo petdesetletnico. Pričujoče vrstice so zapisane le v ime kratke spomenice časniške. A gospodom jubilantom bo gotovo vsaki bralec našega lista pač iz dna Ijubeznipolnega srca vzkliknil: Ljubi Bpg Vas ohrani v največjem zadovoljstvu do skrajne meje življenja človeškega! Smešnica. Možu je ušla ženka, da ni vedel, kam. Šel je torej vprašat imenitnega vedeževalca, kje da je ubegla žena. Ko vedeževalec od siromaka za prerokovanje 10 gld. zahteva, reče raož: »0, toliko pa moja baba nikoli in vredna!« in dostavi zaupno: »Vejo, saj mi nič ni zanjo; rad bi samo lo vedel, kje da je, da bi tja šel in jo pošteno naklestil!«