G I pa h k ra ti izpričujejo neko odprtost 
zahodnopadanske nižine nasproti vzhodu 
in jugovzhodu, k ar se izraža tudi v p re­
prostejših grobovih. V endar p a to odpr­
to st in te vplive n i mogoče vezati na 
kakšno infiltracijo priseljencev (str. 92 ss, 
pos. 102). Socialna in gospodarska stru k ­
tu ra področja Golasecca ku ltu re je n am ­
reč sorodnejša podobnim kulturnim p ra ­
zgodovinskim skupinam jugovzhodnoalp- 
skega sveta in P icena kot pa m estnim 
naselbinam Bologne in Este.
Šele z G II, ko to področje vežejo že 
dolgotrajnejši in ožji stiki z vzhodno 
Padsko nižino, u vršča P auli Golasecca 
k u ltu ro m ed »veliko družino italskih že- 
leznodobnih kultur«, k a r se ne zdi po­
polnom a upravičeno, saj se že v zgod­
nejših horizontih ja v lja jo oblike, k i jih 
lahko vežemo le na italski prostor (ločne 
fibule raznih variant, goseničaste fibule, 
žičnafe spone itd., prim . še R. De M ari­
nis, Note relativ e alia cronologia della 
cultura di Golasecca, Rassegna Gallara- 
tese di storia e d’arte 29, No 110—111
[1970] 3 ss). V endar je bila izrazita ori­
entiranost Golasecca kulture, ki jo pred­
sta v lja P au li v času po 600 pr. n. e., k 
italskim k u ltu ra m dejansko k ratk o tra j­
na, saj jo dv e stoletji pozneje preplavijo 
K elti, ki so prišli n ek je po enakih po­
teh kot nosilci faciesa Canegrate, in so 
zopet preusm erili k u ltu rn i razvoj v za­
hodni P adski nižini v drugo, novo smer.
M esto Golasecca 'kulture v povezavah 
severa z jugom je podal Pauli v drugem 
delu: Die Golasecca - K u ltu r und M ittel­
europa. E in B eitrag zur Geschichte des 
H andels üb er die Alpen, Hamburger 
Beiträge zur Archäologie. B and 1, H eft 1
(1971) . To delo P au li predstavlja kot 
stranski pro d u k t in aspekt svojih študij 
o Golasecca kulturi. Le na k ratko naj 
omenimo njegovo interpretacijo dveh — 
edino mogočih tez, da je bila Golasecca 
k u ltu ra sam ostojni odjem alec etruščan- 
skega blaga, k je r pa osnova relativnega 
bogastva n i bila ta k o očitna kot pri dru­
gih k u ltu rn ih skupinah; ali pa da je bila 
vm esna postaja v transalpski trgovini, 
k a r p a pušča še vedno kot odprto vp ra­
šanje z m ajhno verjetnostjo pozitivnega 
odgovora.
P aulijevo delo p red stav lja brez dvoma 
izredno uspelo sintezo o Golasecca kul­
turi, k i je vnesla red, jasnost, in n a ­
tan čn o st v celostno podobo te kulture. 
M orda le pogrešamo konkretnejše sooče­
n je in popravke z deli sodobnih so-raz­
iskovalcev, čem ur se je P auli sicer izog­
n il s svojim suverenim izhodiščem iz 
gradiva, ki je vedno najboljša in edino 
p rav a pot k uspešnim rezultatom .
H krati pa se nam s P aulijevim vse­
stran sk im pristopom k analizi najrazlič­
nejših problem ov kažejo novi aspekti 
m etod pa tudi rezultatov pri proučeva­
n ju prazgodovinskih kultur.
B. Teržan
Jo h n Alexander: Jugoslavia be­
fore the Roman Conquest, ed. Tham es 
Hudson, Southam pton 1972, 175 pp., 55 
photographs, 70 draw ings, 7 m aps and 
a chronological table.
This is the 77th volum e in the (series 
»Ancient Peoples and Places« and is 
devoted to prehistory in Jugoslavia. Such 
a synthesis (the first!) of a territory 
w hich w as first draw n in to some kind 
of u n it by th e Rom an em pire is an alto­
gether dem anding one. The author has 
realised this and h as divided up his 
m aterial: first into periods (early and 
m iddle Stone Age, la te Stone Age and 
the incipient m etallurgy, th e early, 
m iddle and late Bronze Ages and 
both Iron Ages), secondly into indivi­
dual geographical an d cultural regions. 
A n exam ple is th e H var culture, which 
is m entioned in four places, or th e cul­
tu re of th e L ju b ljan a m arshes, w hich 
the author deals w ith in five different 
chapters. The reader w ho is not fam i­
lia r either w ith archaeology or Jugosla­

via — and th e w ork is intended for such 
readers — would fin d it difficult to sort 
th is mozaic of cultures and regions out 
w ithout the help of m aps and a chrono­
logical table. The table corresponds to 
dating done w ith th e help of C-14 and 
A lexander does n o t e n ter into any di- 
scusion of other possible chronologies.
The author lim its his survey to listing 
the cultures, sites an d objects found. He 
often ranges m inor ones alongside the 
m ore im portant: M onastic (in Macedo­
nia) beside th e finds from H rvatsko Za­
gorje, Postojna beside Crvena Stijena, 
Jerm an cave beside th e R esnik canal. He 
is not consistent in quoting sources, not 
verifying them and using them arb itra­
rily, w ithout com m entary, e. g. he ascri­
bes th e w all painting from Lipci 
to the later Paleolithic (p. 26 and dra­
w ing 5, w hich is n o t n a tu ra l size) which, 
according to G arašanin’s publication quo­
ted by A lexander, could not be true. 
The fibula from. Unešić (p. 91) is not 
from th e barrow, it w as found under 
dubious circum stances (F. Stare, Situla 1 
[1960] p. 90 and Čović, G odišnjak 8 CBI 
6 [1970], p. 73, note 22) in a cave. Ilu- 
stratio n 53 is m eant to indicate th e va­
riety of burials in th e Bled prehistoric 
necropolis, b u t skeleton graves from the 
early M iddle Ages are shown. In his la­
te st article (V jesnik Arh. m uz. 3. ser. 4 
[1970]) Rendić-M iočević dates the tablet 
from Lum barda into th e 3rd century and 
not the 4th like A lexander (p. 124). Aqui- 
leia w as not founded in the year 184 but 
later. Among m any unverified articles, 
F. S tare’ s article in th e Proceedings of 
th e 7th Congress, P rague 1971 (which was 
not published) is m entioned in th e Biblio­
graphy at th e end of the book. A ll S. 
B rodar’s w orks are ascribed to M. Brodar.
Numerous m istakes in the m aps and 
incorrectly spelt place and personal 
nam es w ill probably not disturb the 
foreign reader, so only a few are quoted 
as examples (not including m any prin t­
ing errors): K rapina is stated in the text 
(p. 20) as being on a trib u ta ry of the 
D rava, yet on m ap 2 it stands on a tr i­
b u ta ry of the Sava. The tw o burials in 
Ja m a n a Doleh (p. 27) are defined as 
mezzolithic but as neolithic (in Srem !) 
on m ap 8, although Leben (Arh. vest­
n ik 18 [1967] p. 59) attrib u tes them to 
th e Bronze Age. The cave “Lovke Zijal- 
ika” (map 2) is obviously Bukovac cave 
n ea r Lokve. On the sam e m ap Crvena 
S tijena lies on the N eretva. There are 
a t least as m any m istakes on all the 
other maps. A selection of m isspellings: 
P robrižje (and variations), Sv. Škocjan, 
Mehovo, Form en, D rejina vas, K ostre- 
onica (instead of Pobrežje, Škocjan, Mi­
hovo, Formin, D rešinja vas, Kostrevnica) 
to nam e b u t a few — as w ell as V ardar, 
w ritte n consistently as V adar, and so on. 
Sites represent a special class — P est- 
njak, Deblak, H ocker (Pula), Željezno 
doba, w hich are also found m arked on 
the m aps (except the la st one). These 
w ords are actually ordinary appellatives 
and m ean artefact, d u g-out canoe, g ra­
ve w ith skeleton in crouching position 
and Iron Age respectively.
Good and w ell chosen photographs 
round off the book.
A lexander’s attem pt to present Jugo­
slav prehistory in a popular form s has 
only p artly succeeded. A sim ple enum e­
ratio n of facts cannot replace the picture 
of cultural developm ent w hich such a 
synthesis should offer. The author’s u n ­
fam iliarity w ith th e languages and la ­
te st researches in Y ugoslavia obviously 
caused him difficulties. So it still re ­
m ains to Yugoslav archaeologists and 
prehistorians to carry o u t th e now m ore 
necessary and difficult ta sk of present­
ing an accurate survey of Yugoslav p re­
history.
V zbirki »Ancient Peoples and Places« 
je izšel 77. zvezek, posvečen prazgodo-

vini Jugoslavije. Za ozemlje, ki ga je Sele 
rim ski im perij zaokrožil v nekake celote, 
je taka sinteza (prva!) v sekakor zahtev­
na. Tega se je avtor zavedal in je snov 
razdelil: prvič po obdobjih (na starejšo 
in srednjo kam eno dobo, n a m lajšo k a ­
meno dobo in začetno uporabo kovin, sta­
rejšo, srednjo in m lajšo bronasto dobo 
in na obe železni), drugič po posam eznih 
zem eljsko-kultum ih področjih. K ot p ri­
m er navajam hvarsko kulturo, ki je 
om enjena na štirih m estih, ali p a k u l­
turo L jubljanskega b arja, k a te ro avtor 
obravnava k ar v petih različnih odstav­
kih. Bralec, ki n i dom a n iti v arheolo­
giji niti v Jugoslaviji —- in takim je delo 
nam enjeno — bi se v te m m ozaiku k u l­
tu r in pokrajin le težko znašel brez zem ­
ljevidov in kronološke tabele. Tabela 
ustreza datacijam s pom očjo C-14 in 
A lexander se n e spušča v razpravo o d ru ­
gačni možni kronologiji.
V svojem prikazu se je om ejil na n a ­
števanje kultur, najdišč in predm etov. 
Cesto upošteva poleg pom em bnejših tudi 
nevažne: M anastir (v M akedoniji) ob 
najdbah iz H rvatskega Zagorja, Postojno 
ob Crveni Stijeni, Jerm anovo jam o ob 
Resnikovem kanalu. P ri n av ajan ju virov 
je nedosleden, n e p rev e ri jih ali p a jih 
uporabi samovoljno, b rez razlage, kot 
npr.: stenske slikarije iz Lipcev pripisuje 
m lajšem u paleolitiku (26 s in risba 5, ki 
pa ni v n arav n i velikosti), česar po n a ­
vedeni G arašaninovi ob jav i n e bi smel 
trditi. Fibula iz Unešiča (91 s) n i iz go­
mile, najdena je v nejasn ih okoliščinah 
(F. Stare, Situla 1 [1960] 90 ss te r Čovič, 
G odišnjak 8 CBI 6 [1970] 73 s, op. 22) v 
jami. Na sliki 53 želi pokazati raznoli­
kost pokopov n a blejskem prazgodovin­
skem grobišču, prikazani pa so skeletni 
pokopi zgodnjega srednjega veka. Ploščo 
iz Lum barde Rendič-M iočevič v zadnji 
razpravi (Vjesnik A rh. m uz. 3. ser. 4 
[1970]) datira v 3. st. im ne v četrto, kot 
A lexander (124 s). A quileia n i bila u sta ­
novljena 1 . 184, pač p a pozneje. Števil­
nim nepreverjenim člankom se pridruži 
še navedba Staretovega članka v Aktih
7. kongresa, P raga 1971 (ki pa ni bil 
tiskan) m ed »Bibliografijo« n a koncu 
knjige. Vsa dela S. B rodarja je pripisal 
M. B rodarju.
Številne napake n a zem ljevidih in ne­
p ravilno pisanje krajev n ih in osebnih 
im en tujega bralca skoraj n e bodo mo­
tile; zato navedem le nek atere (ne upo­
števam m nogih »tiskarskih napak«): K ra­
pina je po tekstu (20 s) ob dravskem p ri­
toku, na zem ljevidu 2 p a ob savskem. 
Pokopa v Jam i n a Doleh (27 s) sta opre­
deljena kot mezolitska, n a zem ljevidu 8 
kot neolitska (v Sremu!), čeprav ju Le­
ben (Arh. vestnik 18 [1967] 59 s) uvršča 
v bronasto dobo. Jam a »Lovke Zijalka« 
(na zem ljevidu 2) je očitno jam a Buko­
vac pri Lokvah. Na isti k a rti je Crvena 
stijena ob Neretvi. Vsaj toliko napak je 
n a jti na vsaki od ostalih k art. Napačna 
pisava: P robrižje (in podobno), Sv. Škoc­
jan, Mehovo, Formen, D rejina vas, Ko- 
streonica (= Pobrežje, Škocjan, Mihovo, 
Form in, Drešimja vas, K ostrevnica), da 
om enim le nekatere, poleg dosledno Va­
d ar (= V ardar) in slično. Posebno zvrst 
predstavljajo najdišča: P estnjak, Deblak, 
H ooker (Pula), Željezno doba, k i jih n a j­
dem o k artiran e tu d i na zem ljevidih (ra­
zen zadnjega).
L epe in dobro izbrane fotografije za­
ključujejo -knjigo.
A lexandrov poskus, podati poljuden 
p rik az jugoslovanske prazgodovine, je le 
delno uspel: preprosto naštevanje dejstev 
n e nadom esti slike kulturnega razvoja, 
k a r bi ta k a sinteza m orala dati. A vtorju 
je nepoznavanje jezikov in novejših raz­
iskovanj v Jugoslaviji povzročalo očitne 
težave. Tako je pred arheologi-prazgodo- 
v in a rji sedaj še bolj n u jn a in težka n a­
loga, podati pregled dom ače prazgodo­
vine.
M. Zupančič