Politiški pregled. * Delegacije. Dne 20. t. m. se je sestala avstrijska delegacija na prvo plenarno spjo. Predsednikom je izvoljen dr. Fuchs, podpredsednik je vit. Madejski. Med vlogarai je Dobernigov predlog glede izpremembe poslovnika in interpelaeija Vukoviča o izseljevanju. Dobernigov predlog je sprejet. — Skupni proračun, ki je predložen delegaciji, izkazuje skupni trošek 386,923.102 E. Od tegaodpade: na ministrstvo za vnanje stvari 13,266.567 K (578.023 več nego lani), na vojno 298,431.653 E (7,271.607 več nego lani), izredne potrebščine: 13,378.729 K (374.026 E manj). Potemtakem znaša skupna potrebščina za vojsko 311,810.382 E (6,892.581 ,K več nego lani). Vojna uprava zahteva nadalje 15 mil. K za nabavo novih topov in K 6,360.000 kakor naknadui kredit za izredne stroške 1. 1907. — V delegacijah je 16 Nemcev, 9 čehov, 7 Poljakav, 3 Italijani, 2 Hrvata, 1 Malorus, 1 Slovenec in en Eumunec. Med Nemci je 8 krščanskih socialistov, 6 naprednjakov in 2 socialna demokrata. — Gosposka zbornicaje sprejela 19. t. m. po mali debati nagodbo. * Saniranje deželnih financ. Kakor znano, se je zaradi sklepa agrarnih zvez izvolil svoječasno poseben odsek za saniraDje deželnih firianc. Dne 21. t. m. sta prišla v imenu odseka k finančnemu ministru poslanca Steinwender in F i n k ter sta mu izročila sledeči sklep: Z ozirom na to, da so dežele pred velikimi in neizogibnimi novimi izdatki za šolstvo, zdravstvo in deželno kulturo in da so že dosedaj morale često v pokritje tekočih izdatkov najemati posojila, nadalje z ozirom na to, da je deželno gospodarstvo nakazano večinoma le na doklade k direktnim davkom, a te doklade se skoraj nikjer ne morejo vec zvišati, smatra odsek za nujno potrebo, da se deželnim financam hitro in izdatno pomaga. Zato se pričakuje, da vlada čimprej skliče pripravljalno enketo ter ji pritegne primerno število kmetiških poslancev. — Eer pa se saniranje deželnih financ skoraj gotovo ne bo dalo izvesti brez poseganja v upravni sistem in vsekakor ne brez izpremembe celega dav.nega zakonodajstva, je potreben provizorij v pokritje deželnib potrebščin za prihodnja leta. Finančni minister je odgovoril, da je pripravljen pritegniti tozadevni enketi primerno število agrarnih poslancev. Tudi se strinja z ustanovitvijo provizorija. * Nemci na Kranjskem in njlh davčna mod. Ker kranjski Nemci vedno vpijejo, da plačujejo najraanj polovico, če ne dve tretjini davkov na Kranjskem, dokazuje _Slov. Narod" na podlagi uradne statistike, da so plačali 1. 1904. Nemci od 3 mil. 843.256 K vseh direktnih davkov le K 107.406, torej koraaj 3%, od indirektnih davkov 9 mil. 110.380 K pa tudi komaj 3 %, tako da ne plačajo Nemci na Kranjskem niti pol milijona, Slovenci pa okolo 12 milijonov kron davkov. In vendar imajo Nemei še tako velike pravice v deželi. Slovenski klerikalei pa jim jib. bašejo v žepe! * Nazaj iz Amerike. Trgovinsko ministrstvo se peča z vprašanjem o povratku ameriških izseljencev. Preskrbeti hoče dela Avstrijcem, ki se povrnejo iz Amerike. Ustanoviti nameravajo lastni državni delavski zavod. Sklicati nameravajo tudi enketo, ki se je udeleže pred vsem parlamentarci. V tej zadevi se vrši posvetovanje v trgovinskem ministrstvu. * Pogajanja z bosanskiml mohamedanci. Iz Sarajeva javljajo, da se prično baje dne 5. januarja 1908 pogajanja med zastopniki bosanske vlade in mohamedanci glede organizacije cerkvenih in šolskih stvari bosauskih in hereegovskih moharnedancev. Baron Burian je mohamedancem obljubil, da jim hoee iti na roko v vseh kulturnih vprašanjih. * Tajnl konsistorij. V tajnem konsistoriju je imenoval papež štiri kardinale, namreč marseljškega in reimskega škofa in dva kurijalna prelata. Ob tej priliki se je zopet spravil proti modernistom in prosil Boga, naj jih razsvetli. * Flotnl program Združenih držav. Kakor porocajo iz Washingtona, ne zahteva urad vojne mornarice za leto 1908. nič manj nego 28 novih ladij, ki bodo stale okolo 130 milijonov kron. * Deželni zbor za Bosno In HercogOTlno? Skupni minister za finance, baron Burian, je bil sprpjet od cesarja v avdijenci, da ga obvesti o tekočih poslih. Minister je cesarja obvestil tudi o svojem inšpekcijskem potovanju po Bosni in Hercegovini. 0 tej priliki je bilo govora, kakor pravi neka korespondenca, tudi o bodočem bosanskem deželnem zboru. Predpriprave za ustanovljenje zbora v Bosni in Hercegovini niso v najboljem razvoju. Ista vest dostavlja, da bodo v kratkem sklicani zastopniki vseh stanov ter se bodo na tem sestanku posvetovali o načinu, kako bi se ta deželni zbor uredil. — Z Dunaja pa poročajo srbskim listom vest, da se v tamošnjih diplomatskih krogih pričakuje v dveh ali treh mesecih veliko izneuadenje, in sicer bi Avstro-Ogrska imela anektirati Bosno in Hercegovino. Govori se, da so Rusija, Italija in Angleška privolile v to in da ne bo od teh strani nikakih prigovorov; samo so se bali, da bi minula cesarjeva bolezen utegnila to namero preprečiti. Sedaj, ko je ta bojazen izginila, se zdi, da se v kratkem uresniči davna želja dunajskih dvornih krogov. * Skrb za bolnlke In invalide na Francoskein. Temeljem zakona z dne 15. julija 1903.1. ima vsak ueiraovit francoski državljan v bolezni pravico do brezplačne zdravniške pomoči na svojem stanovanju ali pa v bolnici. — Temeljem zakona z dne 14. julija 1. 1905. ima vsak neimovit francoski državljan, ki je prekoračil 70. leto svojo dobe in je slab in in validen, pravico do preskrbljenja vjavnem hospicu ali zavetišču