Po temeljitem zgodovinskem prikazu Petra kot uèenca, apostola in muèenca Oscar Cull- mann nadaljuje najprej z razlago odlomka iz Matejevega evangelija, v katerem Jezus Petru obljubi: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev« (Mt 16,17-19). »Kakor razpravo o zgodovinskem vprašanju Petrovega bivanja v Rimu, tako so tudi razlago Mt 16,17-19 ska- lili konfesionalni predsodki.« (Cullmann 1952: 176).1 Kot zgodovinar Cullmann ne razkriva svoje konfesionalne pripadnosti, njegov teo- loški postopek pa je oèitno »protestantski«2, saj zgolj na podlagi zgodovinskih dognanj o zaèetkih Cerkve in z razlago Svetega pisma ugotavlja, ali ta Jezusova obljuba velja za Cer- kev vseh èasov, in èe velja, kako naj velja. Se- veda ga pri tem zanima predvsem vloga rim- skega škofa — pape`a v celotni Cerkvi.      V povezavi z rimskim škofom zaènejo raz- lagati odlomek Matejevega evangelija o Jezu- sovi obljubi Petru šele v zaèetku 3. stoletja. Se- vernoafriški duhovnik Tertulijan v svojem nas- protovanju popustljivosti rimskega škofa Ka- lista (217-222) trdi, da veljajo Jezusove besede Petru osebno in ne nasploh rimskemu škofu niti kateremu koli drugemu škofu. Severnoa- friški škof Ciprijan Petrovemu prvenstvu sicer priznava, da je znamenje edinosti, vendar v sporu z rimski škofom Štefanom (254-257) razlaga, da Jezusove besede Petru veljajo vsem škofom, ne samo rimskemu. Èeprav so cerk- veni oèetje odlomek razlagali zelo razlièno tudi zunaj »cerkvenopolitiènih« zavzemanj, je v srednjem veku obveljal za samoumevno ute- meljitev papeške oblasti, ki velja v vsej Cerkvi.    !"     ## Avguštinovo razlago, da je Jezus ob bese- dah »in na tej skali« pokazal nase in ne na Pe- tra, je obudil šele Luter. Skala, na katero bo Jezus zgradil svojo Cerkev, je za reformatorje torej Jezus sam oziroma vera v Jezusa, ki jo je izpovedal Peter za vso Cerkev. Sveto pismo je bilo reformatorjem edino merilo vere in cerk- venega ̀ ivljenja, zato so se z odlomkom seveda ukvarjali veliko bolj zavzeto kakor z vprašanjem glede Petrovega bivanja in smrti v Rimu. Pro- ti koncu 19. stoletja je med protestantskimi strokovnjaki prevladala razlaga, da teh besed sploh ni izrekel Jezus in da so delo kršèanske skupnosti. Protestantski razlagalci so bili pre- prièani, da Jezus ni imel nobenega namena us- tanoviti Cerkev, saj je oznanjal zgolj Bo`je kra- ljestvo; ̀ e Jezusova omemba Cerkve naj bi torej pomenila, da odlomek ni pristen. Katoliški ek- segeti so medtem še naprej vztrajali pri sa- moumevnosti veljave Jezusovih besed tudi za Petrove naslednike, pape`e. Zgodovina razlage Mt 16,13-19 ka`e, da so razlagalci iz besedila veèinoma razbrali po- men, ki je ustrezal njihovim vnaprejšnjim sta- lišèem. Zato Oscar Cullmann zelo resno pre- tresa razliène pomisleke glede pristnosti Je- zusove obljube Petru (Mt 16,17-19), ki jo naj- demo samo v Matejevem evangeliju. @eli po- kazati, da to besedilo ni sad poznejšega he- lenistiènega vpliva na še nezapisano ustno izroèilo o Jezusu, ampak da je zaznamovano z Jezusovim, judovskim okoljem in da je skladno s celoto Jezusovega oznanjevanja, kar vse pomeni, da ni upravièenega razloga za dvom o tem, ali je besede res izrekel Jezus sam.3 Lastno razlago Cullmann zaène z obravnavo umešèenosti širšega besedila o Pe- trovi izpovedi vere v Jezusa in Jezusovi prvi  #     napovedi svoje smrti in vstajenja v Markovem (Mr 8,27-33), Lukovem (Lk 9,18-22) in Ma- tejevem evangeliju (Mt 16,13-23). O evangelistu Marku pravi maloazijski škof Papija (okoli 70-130), da je v svojem evan- geliju zbral to, kar je Peter v svojih pridigah povedal o Jezusovem `ivljenju. V Markovem evangeliju je Petrov odgovor na Jezusovo vpra- šanje, kaj uèenci pravijo, kdo da je, najbolj preprost in najkrajši. Ta Petrov odgovor izra- `a preprièanje vseh uèencev, ki so o tem med seboj gotovo `e razpravljali: »Ti si Mesija« (Mr 8,29). Jezus jim strogo prepove, da bi to komu povedali, saj jih `eli prej pouèiti, kaj pomeni njegovo mesijanstvo: da bo moral ve- liko pretrpeti, da ga bodo zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. Petrovo naspro- tovanje jasno ka`e, kako so si uèenci Jezusovo mesijansko poslanstvo razlagali povsem napaè- no. Jezusa bi uèenci radi pridobili za uresni- èevanje lastnih naèrtov. To je za Jezusa hudi- èeva skušnjava, zato Petra pograja z besedami, s katerimi je ob koncu skušnjav v pušèavi za- vrnil hudièa: »Poberi se, satan!« (Mt 4,10). V to Markovo sklenjeno poroèilo o dogodku v Cezareji Filipovi evangelist Matej uvrsti po- leg Petrove izpovedi, da je Jezus Mesija, svoje vrstice 17-19, torej Jezusovo »izpoved«, da je Peter skala, na kateri bo sezidal svojo Cerkev. Na poznejše Matejevo urejanje zbranega ust- nega gradiva ka`e slabo ujemanje med Petro- vim napaènim razumevanjem sicer pravilnega odgovora, da je Jezus Mesija, in Jezusovimi be- sedami Petru: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega4 ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oèe, ki je v nebesih« (Mt 16,17). Po Cullmannovem mnenju je Jezus svojo obljubo Petru izrekel ob neki drugi prilo`- nosti: tik pred svojim trpljenjem in smrtjo. Tja je evangelist Luka uvrstil zelo podobno besedilo: Petrovo izpoved, da Gospoda v no- benem primeru ne bo zapustil, in Jezusovo napoved Petrovega izdajstva, potem ko je Pe- tru naroèil, naj po svojem spreobrnjenju utrdi svoje brate (Lk 22,31-34). Èe dr`i, da je evan- geljsko ustno izroèilo prišlo do evangelistov v posameznih, èasovno ali geografsko nepoveza- nih odlomkih, potem je bilo zbiranje in smi- selna razporeditev teh odlomkov delo evange- listov. Znano je, da jih Matej razporeja po teo- loški sorodnosti, Luka pa jih skuša urediti v èasovnem zaporedju, »vse po vrsti« (Lk 1,3). Matej naj bi torej delec ustnega izroèila, ki skupaj z Lukovim odlomkom o Jezusovi napo- vedi Petrovega izdajstva èasovno sodi k zadnji veèerji, zaradi vsebinske sorodnosti uvrstil k poroèilu o dogodku v Cezareji Filipovi. Med zadnjo veèerjo je veliko bolj razum- ljiva tudi Jezusova omemba Cerkve. Jezus be- sedo Cerkev v evangelijih izgovori samo še na enem drugem mestu (Mt 18,17).5 Grška bese- da za Cerkev, ekklesia, ni kršèanska iznajdba. Zelo pogosto s to besedo Septuaginta6 prevaja hebrejsko besedo qahal, ki pomeni zbor izvo- ljenega Bo`jega ljudstva. V Jezusovem èasu se je vsak Jud štel za pripadnika tega Bo`jega ljudstva, ni pa manjkalo skupin, ki so to vsem drugim sonarodnjakom zaradi njihove nezve- stobe odrekale in o`ivljale starozavezno pre- roško sporoèilo o Izraelovem »ostanku« (Iz 10,20). Najbolj znana je kumranska »skup- nost novezaveze« ob Mrtvem morju. Judovsko prièakovanje mesija je vkljuèe- valo tudi predstavo o neki mesijanski skup- nosti. Namen Jezusovega mesijanskega delo- vanja je ravno nova ustanovitev Bo`jega ljuds- tva, ki se ne ujema veè kar z judovskim ljuds- tvom. Po eni strani se skrèi na skupino Judov, ki postanejo Jezusovi uèenci, po drugi strani pa bo ta mala skupnost izmed Judov omogo- èila, da bo Bo`je ljudstvo zaobjelo vse èloveš- tvo. Za Jezusa je mesijansko poslanstvo v tem, da daruje svoje `ivljenje za svoje ljudstvo. Je- zusova omemba Cerkve se zato odlièno uje- ma z dogajanjem med zadnjo veèerjo, tik pred Jezusovim trpljenjem in smrtjo. Glede posameznih podob Cullmann pra- vi, da je bila Judom skala prispodoba `e za        oèaka Abrahama kot temelj izvoljenega ljuds- tva. Poleg tega v Danielovi knjigi kamen, ki se brez èloveških rok utrga in unièi podobo v sanjah kralja Nebukadnezarja, postane ve- lika gora in napolni vso zemljo. Bog nebes, pravi prerok Daniel v razlagi Nebukadnezar- jevih sanj, bo ustanovil kraljestvo, ki bo raz- drobilo in pokonèalo vsa druga kraljestva, sámo pa bo ostalo na veke (prim. Dan 2,1- 45). @e v judovskem izroèilu ta kamen pome- ni mesija. Jezus pa v navezavi na Danielovo knjigo sam o sebi pravi: »Kamen, ki so ga zi- darji zavrgli, je postal vogalni kamen. Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar ta kamen pade, ga bo zmeèkal« (Lk 20,17-18). Temelj Cerkve vseh èasov je torej skala, ki so apostoli na èelu s Petrom in ki po- èiva na skali, ki je Jezus sam. Vrata podzemlja, ki ne bodo premagala Cerkve, so kraljestvo smrti. Cerkev pa je od vsega zaèetka prièa Jezusove zmage nad smrt- jo, njegovega vstajenja. Èeprav ta zmaga še ni dovršena, je odloèilna bitka `e dobljena. Kljuèi nebeškega kraljestva, ki jih bo Jezus dal Petru, pomenijo, da bo Petrova naloga po Jezusovi smrti in vstajenju voditi Bo`je ljuds- tvo v nebeško kraljestvo, ki je kraljestvo `iv- ljenja in vstajenja od mrtvih. Besedni par »zavezati« in »razvezati« bi v rabinskem na- èinu izra`anja lahko pomenil dvoje: »prepo- vedati« in »dovoliti«, torej postavljati pravila, ali pa »obsoditi« in »oprostiti«, torej odvezati grehov. Jezus Petru izroèa uèiteljsko oblast in celo oblast odvezovati grehov. Nasprotje med Cerkvijo kot novim, seda- njim Bo`jim ljudstvom in prihodnjim Bo`- jim kraljestvom pa je iznajdba moderne mi- selnosti.7 Neka napetost, vendar ne nezdru`- ljivo nasprotje med »`e« in »še ne«, ugotavlja Cullmann (veè v Cullmann 1948), v resnici pre`ema celotno Novo zavezo. @e v judovstvu pa pojem »Bo`je ljudstvo« v sebi povezuje to Helena Valentin: Pieta, 2001, oglje na papirju, 90 x 100 cm. # napetost med »`e uresnièenim« in »še ne do- vršenim«, med sedanjostjo in prihodnostjo. Jezus zbere svoje dvanajstere apostole, ki predstavljajo dvanajstere Izraelove rodove, to- rej celotno izraelsko ljudstvo, in jih razpošlje oznanjat Bo`je kraljestvo. S tem dejanjem Je- zus `e utemelji Bo`je ljudstvo — Cerkev, ki naj po njegovi smrti pripravlja prihod Bo`jega kraljestva. Tempelj, o katerem pravi Jezus, da bo podrt in ga bo po treh dneh znova po- stavil (Jn 2,13-22), pomeni Jezusovo vstalo telo in Cerkev.8 Po svojem vstajenju pa je Jezus po Cullmannovem mnenju raèunal na zgolj krajši èas (to je naš sedanji èas Cerkve) do svo- jega ponovnega prihoda, ko bo novo Bo`je ljudstvo prešlo v dokonèno Bo`je kraljestvo. Tako Cullmann dokazuje, da so Jezuso- ve besede Petru pristne, èeprav jih Jezus morda ni izrekel v Cezareji Filipovi, ampak šele pri zadnji veèerji. Jezus sam je torej ob- ljubil Petru, da bo na njem `e na tem svetu zgradil Bo`je ljudstvo, ki bo pripravljalo Bo`je kraljestvo. Dejansko `e s svojo svetopisemsko razlago Cullmann odgovarja tudi na vprašanje, »ali Je- zus s svojo obljubo v Mt 16,17 misli na stolet- ja, na Cerkev vseh èasov ali pa samo na tisto Cerkev, ki naj bo zgrajena v èasu apostolov, to- rej za èasa `ivljenja apostola Petra po Kristu- sovi smrti« (Cullmann 1952: 172). Saj Jezus niti z besedico ne omeni naslednikov, nagovarja samo Petra osebno, ki ga enkrat za vselej postavi za temelj Cerkve vseh èasov. Besedilo Mt 16,17- 19 po Cullmannovem preprièanju zato velja samo za Petra, o drugih, poznejših voditeljih Cerkve Jezus govori drugod, nikakor ne tu. En- kratnost in neponovljivost obljube Petru in nasploh èasa apostolov, ki je merilo vsemu, kar sledi v zgodovini Cerkve, pa sodi še k enkrat- nosti in neponovljivosti Kristusovega uèlove- èenja. Cullmann se zaveda, da je »s tem ̀ e pre- stopil meje eksegeze« (Cullmann 1952: 238). @e s svojo svetopisemsko razlago je odgovarjal na dogmatièna vprašanja, ki jih bo obravnaval v kratkem zadnjem poglavju, nekakšni razši- ritvi eksegetskih ugotovitev. (nadaljevanje prihodnjiè) Literatura: Cross, F. L. (ur.) 1957: The Oxford Dictionary of the Christian Church. London: London Oxford University Press. Cullmann, O. 1948: Christus und die Zeit: die urchristliche Zeit- und Geschichtsauffassung. Zürich: Evangelischer Verlag. Cullmann, O. 1952: Petrus: Jünger — Apostel — Märtyrer. Das historische und das theologische Petrusproblem. Zürich: Zwingli-Verlag. Loisy, A. 1902: L’Evangile et l’Eglise. Paris: Picard. Schatz, K. 1990: Der päpstliche Primat: seine Geschichte von den Ursprüngen bis zur Gegenwart. Würzburg: Echter. 1. Eden izmed tehtnih sodobnejših zgodovinskih prikazov Petrovega prvenstva je denimo delo K. Schatza Der päpstliche Primat: seine Geschichte von den Ursprüngen bis zur Gegenwart (glej Schatz 1990). 2. Tak protestanski pristop jedrnato opiše The Oxford Dictionary of the Christian Church (1957: 481) pod geslom o eksegezi - »razlaganju svetopisemskih besedil«: »Reformacija je uvedla novo naèelo v eksegetsko znanost. Medtem ko je dotlej eksegete pri njihovem ugotavljanju pomena Svetega pisma vodila dogma Cerkve, naj bi zdaj Sveto pismo, kakor ga interpretirajo razliène miselne usmeritve, doloèalo dogmo«. 3. Seveda je Cullmannova predpostavka, da so evangeliji tako prièe Bo`jega razodetja kakor tudi zgodovinopisna poroèila. 4. Besedica »tega« manjka v grškem izvirniku (v Slovenskem standardnem prevodu to ni oznaèeno), èeprav stavek potrebuje kak predmet. Cullmann v tem prepozna še eno znamenje tega, da je Matej te besede vnesel semkaj, èeprav so bile izreèene v neki drugi, prvotni povezavi. 5. Da se beseda skoraj ne pojavlja, seveda še ne pomeni, da ne obstaja to, kar beseda oznaèuje. Cullmann veèkrat svari pred zavajajoèo »besedno statistiko«, ki je sicer kar ustrezna prispodoba za pretirano samozavesten racionalizem nekaterih eksegetov. 6. Septuaginta je izredno vpliven grški prevod Stare zaveze iz 3.-2. stoletja pr. Kr., delo aleksandrijskih Judov. 7. Znamenit je stavek francoskega modernistiènega biblicista Alfreda Loisyja (1857-1940): »Jezus je oznanjal Bo j̀e kraljestvo, prišla pa je Cerkev« (1902: 111). 8. Poleg tega besedna zveza »graditi Cerkev« ustreza judovskemu naèinu izra`anja; v Stari zavezi je denimo pogost izraz »hiša Izraelova«.