GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Cena 2 din
Leto I. — Št. 7.
Celje, 17. aprila 1948
Poštnina plačana v gotovini
V TEMPU NAŠEGA NADALJNJEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA
SE BO NAJKONKRETNEJE ODRAŽALO POLITIČNO DELO, MOC IN
ŠIRINA OF. IZPOLNJEVANJE PETLETNEGA PLANA BO TUDI V
BODOČE PREISKUSNI KAMEN SPOSOBNOSTI, POLITIČNE ZRELO-
STI IN AKTIVNOSTI ZA VSAKO ORGANIZACIJO IN VSAKEGA PO-
SAMEZNIKAI^ ._____________
Iz konference mladinskih brigad Tovarne emajlirane posode
Navkljub vsem nasproforanje m dosegalo
mladinske brigade velike uspehe
v nedeljo 1, t. m, so se zbrali vsi bri-
gadirji mlad'nskih proizvodnih brigad v
Tovarni emajlirjinc posode na posveto-
vanje. Izredno delovni potek konference
nam jamči, da bodo mladinske proiz-
vodne brigade v tovarni dobile prav ob-
sežen razvoj in se še okrepile. Ob pre-
tresanju problemov v tovarni in uspehov
brigad vidimo, da so se v teku treh me-
secev že zelo utrdile in pomenijo v to-
varni zelo važen faktor. Brigada Slavka
Rabuza, ki je najboljša izmed devfetih,
je prejela prehodni pokal tovarne. Normo
presegajo stalno od 40 do 45% pa iudi
do 60% so že priišli. Brigadir Lipovšak
je začel delati na nov način, tako da bar-
va dva lonca na enkrat, prav tako bri-
gadirka VelenSek Fanika, ki je koman-
dant brigde. Odkar brigada dosega take
uspehe, je povedala Fanika na konfe-
renci, so se vsi mladinci predrugačili.
Na mladinskih sestankjih temeljito pre-
tresajo vse možnosti, kako bi dosegli šc
večje uspehe; popravljajo drug drugega,
redno plačujejo mladinsko članarino in
tudi študirajo več. Tudi brigada Toneta
Kosa je dosegla odlične uspehe in je bila
resen tekmec za pokal. Odlikujle jo vzor-
na organizacijska disciplina, normo prav
tako presegajo 40 do 45%. Sestajajo se
pa vsak teden dvakiat, da se na kratko
dogovorijo, kako bi svoje delo še iz-
popolnili.
Uspehi vseh devetih mladinskih brigad
so izredni in tudi mladinska organizacija
v tovarni se je v zadnjih treh mesecih
zelo utrdila. Mladinsko organ*izacijo vo-
di tov. Mahne Franc, ki ima precej za-
slug za vse te uspehe. Mladina tovarne
si je osvojila prehodno zastavico okraj-
nega odbora LMS, ki je bila predana na
tej konferenci. Šest mladincev brigidir-
jev je dobilo lepe knjižne nagrade, de-
vet brigadirjev pa je dobilo diplome.
Prav na tej konferenci pa smo odkrili
kakšne težave so imeli brigadirii pri
svojem delu. Nekateri nezavedni delavci
jim nalašč nagajajo okoli delovnih mest
razen material, da bi motili njihovo delo,
Brigadirka iz »štancarije« je povedala,
du jih mojster pošilja po razna orodja alj
karkoli, da jih le trga od dela ter hoče
s tem doseči, da ne bi toliko presegali
norme. Tudi iz pisarn hodijo k njim, jim
govorijo, da vnašajo nepravilne podatke
pa da ne presegajo norm. Več jih je že
prišlo, kontrolirati, ko so pa videli uspe-
he briigadirjev so potuhnjeno odšli,
Velenškova Fanika je povedala, da
pridejo k mladincem starejši in jih na-
Člani mladinske proizvodne brigade »Slavka Rabuza«, ki je najboljša v Celju
govarjajo, naj ne delajo toliko. Govorijo
m, da ne bodo prav nič več plačani če
olj delajo. Zmerjajo jih, da morajo tudi
oni sedaj več delati, ker so mladinci po-
kazali, kaj se lahko naredi itd.
Kako so pa brigadirji odgovorili na
vse te ovire? Spoznavajo sovražnike na-
šega napredka in vedo, da jih bodo po-
tolkli le še z uspešnejšim delom. Še bolj
so se zagrizli v delo, z vsakim dnem so
tolkli uspehe prejšnjega, V brigadi Tr-
Nekaj komandantov mladinskih brigad s predsednikom LMS tov, Mahnetom,
neta Kosa so januarja sklenili; da bodo
presegli povprečno mesečno normo v
februarju za 30% — častno so jo izpol-
nili, V marcu so sklenili presegati za
40% — presegli so jo za 45%, To je bil
odgovor brigadirjev na vsa ro var jenja
prikritih reakcionar j ev.
!    Zastopnik okrajnega odbora pa jim je
; še posebej naglasil na konferenci, kako
I naj v bodoče ocenjujejo vsa nasproto-
• vanja in ovire. Niso to slučajni pojavi v
{ tovarni. Vse to naj brigadirji ocenijo iz
j politličnega gledišča. Kdor ovira brigado
pri delu, kdor brigadirje odvrača od dela
kdo skuša njih dosežene rezultate okr-
I niti — vsak tak je sovražnik napredka,
tem ni za to, da bi uspešno dovršili pet-
letni plan — skratka, ta je sam, ali pa
v službi reakcionarjev.
Ob vseh teh problemih se je jasno po-
j kazala potreba po še temeljltejši politič-
ni izobrazbi brigadirjev. To so tudH skle'
nili in bodo v bodoče na študijskih ali
čitalnih krožkih rjizširjali svoje politično
obzorje.
Prav tako so ugotovili, da so mladinci
dosedaj vse premalo posvečali pažnie
svoji strokovni vzgoji. Sklenili so, da
; bodo v čimvečjem številu obiskali stro-
kovne tečaje. Tudi kulturnoprosvetno
delo bodo razširili, ter prenašjili svoje
izkušnje še drugim aktivom.
Podobne konference bodo imeli vsak
mesec. Do prihodnje pa bodo: Zvišali
produkcijo še za nadaljnih 10%, zmanj-
šali izmeček za 3% ter izboljšali kvali-
teto izdelkov do najvišje stopnje. Do
1, maja bodo formireJi še štiri brigade
I ter ustanovili celotno mladinsko posado
v enem obratu ki, bo izdelovala posodo
najboljše kvalitete.
Mladinske proizvodne brigade so po-
nos tovarni pa tudi vsej mladinski orga-
nizaciji v okraju, S takim delovnim po-
letom in vzgledno organizacijo si bodo
lahko utrli pot med najboljše mladinske
aktive v Sloveniji -C
Pred JI. kongresom OF
Izbrali smo najbolfše aktiviste, ki nas
bodo zastopali na kongresu
V času od 9 do 14, t, m, so se na vseh
terenskih enotah vršile volitve delega-
tov, ki bodo zastopali mesto Celje na
II, kongresu OF. Povso.d so se vrš la
predkongresna zborovanja, ki so potekla
v smsilu predkongresnega tekmovanja za
gospodarsko in politično izgradnjo naše
domovine. Na zborovanjih so govorili
člani plenuma MOOF, ki so v referatih
povdarili velik pomen drugega kongresa,
ki se vrši sredi borbe za plan. Po zboro"
vanju pa so terenski odbori razdelili
med navzoče volilne listke z kandidati,
nakar so volili s tajnim glasovanjem de-
legate za II. kongres. Izmed vseh kandi-
datov so dobili največ glasov naslednji
tovariši:
I. četrt:
Melik Gojmir, član MOOF
II. četrt:
Olip Franjo, sekretar centra
III. četrt:
Kusturovič Savo, predstavnik JA
IV. četrt:
Klarič Rudolf, sekrtar MOOF
Gaberje:
Vučko Ivan, član MOOF
Zavodna:
Pooekaj Marica, sekretarka AFZ
Breg:
Kos Jože, član terenskega odb. OF
Dolgo polje:
Prelovec Slavko, sekr. teren, odb, OF
Lisce:
Presinger Adolf, član teren, odb. OF
Dobrava—Lokro vec:
Komerički Drago, član MOOF
^ Mcdlog:
!       Čater Ivan, član teren, odbora OF
; Zg, Hudinja:
I       Lednik Anton
i Ostrožno:
Fidler Albin
Tovarna emajlirane posode:
Leben Karel
Po dosedanjih poročilih so priprave za
i volitve delegatov najbolje potekle v
I Tovarni emajlirane posode, kar je tudi
; dokazalo število volilcev, ki je bilo 100
' odstotno. Najslabšo udeležbo pa beleži
terenski odbor OF Breg, V celoti je član"
stvo OF razumelo važnost volitev in to
tudi dokćLZćdo pri udeležbi in izbiri kan-
didatov.
Uprava rudnika Pečovnik brezvestno
gospodari v škodo delovnega ljudstva
v času, ko je tako potrebna vsestran-
ska štednja, ko moramo paziti na vsako
najmanjšo stvar, vidimo pri nekaterih
še vedno nerazumljiv odnos do skupne
lastnine. Maršal Tito nam je v novoletni
poslanici prikazal, kako je potrebno še
dosti bolj varčno gospodariti in posebno
paziti na to, da se prepreči vsako oško-
dovanje skupne lastnine. Jasna nam je
velika važnost, zavedamo se, da je to
dolžnost vsakega državljana — toda
kljub temu še vedno razsipavanje.
Med take škodljivce ljudske skupno-
sti lahko prištevamo tudi upravo rud-
nika Pečovnik. Na dveh primerih bomo
videli, da se še niso vživeli v naš novi
družbeni red. Avto, ki ga ima uprava
rudnika za službene svrhe, je v prvih
treh mesecih letošnjega leta prevozil
4.937 km in pri tem porabil 720 kg ben-
cina. Toda koga je vozil, saj je opravil
medtem le nekaj službenih voženj v
Zabukovco in Štore. Vsako jutro ob 6,
uri gre po nekaj nameščencev v Celje,
jih pelje v službo, potem pa zopet ob 8.
uri po ravnatelja. Ob 12. uri pelje rav-
natelja na kosilo, ob 15. uri nameščence
domov, ob 17. uri zopet ravnatelja. Da
bi zakrili svoje početje tudi niso imeli
uvedene nikakšne evidence nad oprav-
ljenimi vožnjami in se je tako tudi šo-
fer sam lahko včasih odpeljal po svojih
opravkih.
Ravnatelj je sicer nekaj bolan in bi
se stvar še nekako oprostila, toda na-
meščenci? Co delavci, ki opravljajo na-
porno delo v jami, pridejo lahko s ko-
lesi ali peš na delo, tem lažje bi šlo pri
nameščencih. Ce so se dosedaj šteli na-
meščenci v rudniku Pečovnik za »go-
spode«, jim tega delavci ne bodo pustili
več. Ni pa še s tem stvar končana. Od-
govorna za tako brezbrižno razsipava-
nje lastnine vsega delavstva je uprava
in se mora poklicati na odgovornost in
primemo kaznovati.
Pa drug primer: Tov. Kumer Martin
je že od začetka leta 1946 nastavljen kot
sindikalni funkcionar — predsednik po-
družnice — obenem pa je tudi nabavni
referent. Vprašamo se, kje so dobili
take zakone. Ce bi imela podružnica tri-
kratno članstvo, potem bi šele lahko
imela posebej plačanega funkcionarja.
Toda ta človek je dobival plačo in to
prav izdatno. Šteli so ga kot jamskega
delavca in če so rudarji prišli na 180
do 200 dinarjev dnevne plače, je tudi on
dobil toliko. Predsednik take male po-
družnice bi moral biti v produkciji in
poleg dela voditi organizacijo. Tudi v
tem primeru nosi vso odgovornost upra-
va rudnika, ker je na škodo delovnega
ljudstva nedopustno trosila denar za de-
lo, ki se ne plačuje.
Oba primera nam kažeta, kako brez-
brižno gospodarijo ljudje v upravi tega
rudnika. Brez dvoma je, da takih ne-
pravilnosti nikakor ne bomo dopustili,
krivci pa morajo odgovarjati pred ljud-
stvom, katerega so oškodovali.
stran 2
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — St. 7 i
Ob volitvah v odbore sindikalnih podružnic
Občne zbore sindikalnih podružnic
je treba skrbnefe pripraviti
Do 11. aprila so se izvršili občni zbori
še v nekaj sindikalnih podružnicah:
Tkalnica hlačevine, DES obrat Celje,
Tovarna volnenili odej Škof j a vas, AMI
tovarna trakov, Samotna tovarna Store,
Tovarna tehtnic Celje, Krajevna indu-
strija in obrt Gotovlje in Lesna indu-
strija Teharje.
Poleg mnogih dobrih svojslev neka-
terih podružnic in vidnega napredka, ki
so ga dosegle v sindikalnem delu zapa-
žamo, ob priliki letnih skupščin še mno-
go napak, ki jih je treba odpraviti.
Kljub temu, da naše časopisje predvsem
Rad in Delavska enotnost prinašajo na-
vodila, kako naj se izvajajo sindikalne
volitve, se povsod zapaža absolutna teh-
nična nepripravljenost. Povsod imamo
vtis, kakor da so sindikalni odbori iz-
gubili vsak smisel za lastno iniciativ-
nost ter se v vsem zanašajo izključno
le na direktive svojih krajevnih odbo-
rov zvez in sindikalnega sveta.
V naslednjih beležkah se bomo do-
taknili predvsem najvidnejših napak v
poteku občnega zbora samega, kakor tu-
di v delu sindikalne podružnice kot take
s čimer pa ni rečeno, da nismo zapazili
ob priliki občnih zborov mnoge razve-
seljive uspehe.
V sindikalni podružnici kovinske in-
dustrijo DES Celje je predsednik v po-
smehljivem tonu kratkomalo ugotavljal,
da vsi skupaj niso nič delali, vso krivdo
za mrtvilo v podružnici je valil na višje
forume, študijske krožke sicer imajo, po-
vdarjali so tudi važnost istih, vendar
ostaja članstvo zanje nezainteresirano.
Po referatih in ob priliki predlaganja
kandidatov ni bilo nikake diskusije.
Obveznosti, ki so vendar vodilo za bo-
doče delo sindikalne podružnice niso
sprejemali z izgovorom, da jih bodo
sprejeli na prvem masovnem sestanku,
ko bo »nastopal« že nov predsednik —
kakor, da bo sprejemal obveze predsed-
nik in ne članstvo.
Tovarna volnenih odej škofja vas. V
tej sindikalni podružnici so posamezni
referenti v res izčrpnih referatih, ki so
vsebovali pohvalno samokritiko, prika-
zali celotno uspešno delo podružnice. Da
uživa ta podružnica obilo podpore v
članstvu priča diskusija po referatih, iz
katere se je zrcalila predvsem skrb za
povečanje obrata, dvig produkcije ter
izboljšanje delovnih pogojev. Posamezni
člani so vzpodbujali komisije k še inten-
zivnejšemu delu. Četudi je bila disku-
sija o predlaganih kandidatih dokaj
pičla, vendar priča o zanimanju za sin-
dikalne zadeve dejstvo, da je bila disci-
plina članstva na občnem zboru odlična,
vsi do zadnjega so vztrajali v dvorani
do konca skupščine, kar je redek primer
na naših zborovanjih.
V sindikalni podružnici AMI nas je
presenetila težnja članstva po izenače-
nju plač, kar dokazuje, da je bilo tam
do sedaj politično delo dokaj pomanj-
kljivo ter se članstvo še ni seznanilo s
socialističnim načinom nagrajevanja.
Poročila predsednika in itajnika so bila
izčrpna, posamezni referenti pa so se
»sramežljivo« branili podajati poročila,
češ »kaj bi govoril, saj vsi veste kaj sem
delal«. Zanimiv je bil referat komisije
za racionalizacijo in izboljšave, ki je do-
kazal nerazumevanje uprave podjetja
za napredek našega gospodarstva, ki v
veliki meri zavisi od izboljšanja tehnič-
nih postopkov po naših podjetjih, novih
strojnih naprav in izumov. Tovariš Oder
Ernest je s pomočjo nasvetov obrato-
vodje sam napravil nov navij alni stroj
ter izboljšal in popravil nekatere še ne-
uporabne stroje, stavil je upravi tudi
mnogo predlogov za nadaljnje izboljša-
ve, vendar uprava ne smatra za ume-
stno, da ga primerno nagradi. V disku-
siji se je izrazil, »saj se pove na mero-
dajno mesto, pa se vse potlači nazaj«,
mnogo bi lahko še naredil, pa mi nočejo
dati niti sredstev niti orodja.« V novi
odbor je prišlo več svežih sil. Sklepi za
bodoče delo vsebujejo vse panoge pro-
dukcijskega, kulturnega in političnega
dela.
Kolektiv Samotne tovarne v Štorah
je v strnjeni povorki z zastavami na
čelu odkorakal iz tovarne na volišče. Da
je ta podružnica stopila velik korak na-
prej, dokazuje referat predsednika po-
družnice o dosedanjem delu. Prikazal je,
da je bila v preteklih razdobjih prav
nizka politična zavest sindikalnega član-
stva vzrok slabega zanimanja za sin-
dikalno delo, iz česar izhajajo tudi soci-
aldemokraške tendence ekonomske bor-
be, ki so se prav v tej podružnici rade
pojavljale. Mnogo kritike s strani član-
stva je bilo zaradi pomanjkljive stati-
stične evidence sindikalne preskrboval-
ne službe v podružnici. Razen tajnika
Udovica in bivšega predsednika pa so se
pri izbiri kandidatov vsi predlagani ne-
odgovorno branili kandidature, iz česar
se vidi, da članstvo ne podpira delo
funkcionarjev tako, da leži vse breme
na njih nekaterih. Pač pa se je v disku-
siji zrcalilo veliko zanimanje za širše
i probleme. To je bil prvi občni zbor, kjer
i so sprejemali res tehtne in pravilne
I sklepe o bodočem delu, 100%-no bodo
j organizirali vse delavstvo v sindikat, po-
jačali bodo študijske krožke za 50%,
zmanjšali bodo odstotek izostankarjev
in plavkarjev, uredili bodo preskrbo-
valno službo, letni plan produkcije bodo
dosegli že v mesecu novembru kot prej
dosegli že v mesecu novembru kot prejš-
nje leto.
Tovarna tehtnic Celje. Poročila refe-
rentov so bila dokaj pomanjkljiva, po-
sebno pa poročilo komisije za tarifo in
tekmovanje, iz katerega je bilo raz-
vidno, kakšno je stanje v tovarni glede
norm. Vidi se, da tam norme postavlja
uprava podjetja, sindikalna podružnica
jo v tem prizadevanju ne podpira niti
se za norme poteguje. Le nekateri so v
diskusiji zahtevali dokončno uvedbo
norm — toda od uprave, kar je povsem
napačne. V nadaljnji živahni diskusiji
so člani sami kritizirali nedisciplino ne-
katerih in neupravičene izostanke »sin-
dikat mora posvetiti več pažnje pre-
vzgoji članstva«. Obveze: znižali bodo
produkcijske stroške (nekonkretno brez
odstotka) s tovariškimi obiski in denar-
no pomočjo bodo skrbeli za bolne tova-
riše, znižali bodo procent neopravičenih
izostankov, uvedli bodo skrajno čuva-
nje orodja in štednjo materiala, nadzo-
rovali bodo redno obiskovanje strokov-
ne šole svojih tovarišev. Njihov fizkul-
,turni aktiv se bo združil z aktivom
DES-a; že obstoječe sindikalne grupe,
ki so bile dosedaj mrtve bodo poživeli,
da bodo služile svojemu namenu.
Lesna industrija Teharje. Po res lepo
uspeli dramski prireditvi kulturno-
umetniške skupine tega kolektiva v ne-
deljo dne 4. aprila, smo pričakovali tudi
dober in pravilno izveden občni zbor.
Vendar nas je že koj ob začetku začu-
dila pičla 65%-na udeležba in nepri-
pravljenost oziroma nepoučenost odbo-
ra o tehnični izvedbi občnega zbora.
Vendar pa je kljub začetnim težavam
občni zbor potekal ob precejšnjem za-
nimanju udeleženih volilcev. Da odbor
ne razume pravilno potrebe po vzgaja-
nju lastnih sindikalnih kot političnih
aktivistov, priča pritoževanje predsedni-
ka, da se študijski krožki niso mogli
razvijati, »ker jim višji forumi niso po-
šiljali predavateljev« ter, da so se za-
radi pomanjkanja čuta dolžnosti neka-
terih odbornikov morali lotiti med le-
tom organizacijskega dela v podružnici
nekateri drugi tovariši, katerih »se to
nič ne tiče«.
Poročila ostalih referentov so bila
večji del izčrpna ter v glavnem prika-
zala trud odbora po organizacijskem in
politično-vzgojnem dvigu podružnice,
skrb za znižanje produkcijskih stroškov
in dosega planske proizvodnje. Težko
borbo za ustaljenje delovnih norm, kar
pa se jim spričo nerazumevanja uprave
ni posrečilo tako, da še danes niso naj-
boljši delavci proglašeni za udarnike.
Kolektiv se zaveda, da brez tesnega so-
delovanja z upravo ni mogoče doseči
resnejših uspehov in z žalostjo ugotav-
lja, da vkljub velikemu trudu kultur-
no-umetnižke skupine uprava ni sma-
trala za umestno k njihovim prireditvam
poslati vsaj enega zastopnika. ^
K živahni diskusiji naj pripomnim
i dve značilnosti, ki sta Ine osupnili: Več
■ tovarišev je z vso odločnostjo trdilo, da
; je krivda ljudske oblasti, da je vzgoja
, učencev v gospodarstvu pomanjkljiva,
ker ne dovoljuje pretepanja. Tu vse do-
I kazovanje ni prav nič koristilo, ter bi
\ priporočal, da eden naših pedagogov
j pouči tamošnje mojstre, kako se vzgaja
mladino »brez palice«. Volitve so po-
tekale v lepem redu, sestav novoizvolje-
nega odbora zagotavlja v bodočem letu
nadaljnji dvig podružnice, vendar pa se
občni zbor zaradi nediscipliniranega od-
hoda večine članstva ni mogel končati.
Predkongresno tekmovanje
se močno razvija
Vse delo množičnih organizacij OF v
okraju Celje-okolica je usmerjeno sedaj
po uspelo zaključenih predkongresnih
sestankih in zborovanjih v organizacij-
sko in politično okrepitev vaških od-
borov. Vzporedno s številom članstva
raste število naročnikov na naše časo-
pisje, vendar pa šepajo poročila, ki bi
morala stalno prikazovati potek tekmo-
vanja.
Za hitrejšo in popolnejšo izvedbo tek-
movanja v dviganju naročnikov za ča-
sopisje so napravili aktivisti načrt, po
katerem so razdelili celoten okraj v šti-
ri skupine, ki bodo sedaj med seboj tek-
movale.
Prikazali bodo na pravilen način, da
je služila sila tiskane besede v pred-
aprilski državi le zaščiti razrednih inte-
resov kapitalistov in veleposestnikov,
medtem pa je naš časopis glasnik nove-
ga časa. Pobudnik je napredka, resnični
ljudski informator in pobornik delov-
nih množic in istočasno neusmiljeni sod-
nik vseh protiijudskih škodljivcev. Rav-
no zaradi resnice, ki jo naš časopis na-
kazuje vedno v pravilni luči, pa je trn
v peti vsem, ki so zainteresirani, da bi
bila resnica prikrita ali pa izmaličena.
S takim pravilnim pristopom k tej
točki tekmovanja bo uspeh tudi dosežen.
Predkongresne priprave so dale po-
budo za nove delovne obveznosti. Tako
so na primer člani OF Polzela'-Pođvin
sprejeli skupnih obvez za 5423 ur pri
gradnji zadružnega doma, krajevni ope-
karni in ureditvi prosvetnega doma. OF
odbor Zakl pa si je napravil načrt z*
regulacijo potoka Trebnika, posipavanje
ceste, gradnjo nove brvi in priprave
snežnega pluga. Do sedaj so napravili
skupaj 382 prostovoljnih delovnih ur in
82 ur voženj s konji. Največ obvez mno-
žičnih organizacij je tam, kjer gradij«
zadružne domove.
Pregled do sedaj doseženih uspehov
v tekmovanju in predkongresnih pripra-
vah kaže na pravilno razumevanje na-
log Osvobodilne fronte v današnjem ča-
su in daje perspektive najlepšega rac-
voja organizacije v našem okraju.
Kako napreduje delo na
celjskih ruševinah
»Mar misliš, da mi nimamo volje po-
magati na^i skupnosti s prostovoljnim
delom do boljše bodočnosti? Motiš se,
Janez, če tako misliš. Mi iz Tovarne
sadnih sokov ne držimo križem rok. Le
poglej, koliko nas jc in kako vestno de-
lamo! »Tako sta se pogovarjeJa pro-
stovoljca iz Tovarne sadnih sokov in
M;estne klavnice, ko sem šel mimo njiju,
»No, saj ne trdim, toda tudi drugi de-
lajo in njihovega dela ne smeš pod-
cenjevati,«
»Že, že. Toda mi smo do sedaj opra-
vili 266 prostovoljnih ur, kar jc že
precej. Ali je kdo več naredil kakor mi.
Do sedaj smo mi na prvem mestu in tu
hočemo ostati. Mi smo vedno na ruše-
vinah in delamo, kadar imamo le količ-
kaj prostega časa.«
»Včeraj mi je tovariš Škerbec, pred-
sednik štaba delovnih brigad, povedal
naslednje: Za nedeljo 11, aprila je bilo
napovedano iz terena Čret—^Zavedna—
Jožefov hrib 70 prostovoljcev in prišlo
jih jc reci in piši vsega 12 tovailišev.
Tako in sedaj oceni uspeh tega dela.
Štab delovnih brigad je za njih naročil
kamione, ki bi naj odvažali zidake in
drugo, a čakali so zaman. Pomisli, da
je treba treba plačati za posamezni ka-
mion 250 dinarjev na uro, a kćunioni so
čakali polne štiri ure tako, da je efekt
dela zguba nekaj tisočakov, S takim
»prostovoljnim« delom ne bomo ničesar
dosegli.
Obveznosti, ki so jih sprejele sin-
dikalne podružnice in druge množične
organizacije, je treba tudi izpolnjevati.
Je nekaj podružnic, ki so prijavile pro-
stovoljno delo svojega članstva in tudi
že delajo ali v podjetju ali na terenu,
toda o tem ne obveščajo Štaba delovnih
brigad, k|i o vsem tem mora voditi točn«
jevidenco. Potrebno je najmanj en da»
preje obvestiti Štab delovnih brigad, da
ta razporedi delo po raznih odsekih.
Dogajajo se drugače primeri, da pride
na nekateri odsek dela več skupin, ka-
kor je tam dela al|i prostora za delo. Po-
tem pa so drug drugemu na potu in ze-
lo malo napravijo.
Posebne graje vreden je primer fron-
tovcev terena Čret—Zavedna—Jožefov
hrib, ki so javili svoj prihod, prišli pa
niso. Taki postopki so sćuno v škodo in
ne v korist.
Od stćirejših, ki so se prijavili za delo
na ruševinah, jih je do sedaj le malo pri-
šlo, pač pa prihaja večinoma mladina.
Nekateri mladinci zelo pridno delajo-
Seveda, tako delo kakor ga je opravila
13. 4. 1948. mladina iz Ekonomskega
tehnikuma, je skupnosti brez pomena.
Mladinci I, c razreda, ki so prišli ta dan
na delo, so njiredili zelo malo. Tovari-
šica, ki ji jc tovariš Bregar podal lo-
pato, je odgovorila: »Škoda bo mojih le-
pih rok«. Kdor se boji za lepe in nežne
roke, naj ne prihaja na prostovoljno de-
lo, temveč naj lepo ostane doma!
Do sedaj so se najbolje izkazali pro-
stovoljci iz Tovarne sadnih sokov in
Mestne klavnice. Tovarna sadnih sokov
je do sedaj na prvem mestu, saj je izr
vršila že 266 prostovoljnih ur. Mestna
kla^'nica je nekoliko za njimi.
Na gradilišču je pripravljenega do sc^
dai 41 m** čistega peska, 80 m^ kamna ia
45600 očiščenega zidaka. Vse to je
uspeh dosedanjega prostovoljnega dela.
Štefan Denrarič:
Leio I. — St 7
CELJSKI TEDNIK
Stran 3
Petletni plan
za razvoj narodnega gospodarstva okraja
Celie-okolica v letih 1947 do 1951
I. dd
t, Jufloslovćinski narodi so v času ,
harodno-osvobodilne vojne, najicžji
*n obenem najsvcilcjsi dobi svoje zgo-
dovine, v Osvobodilni fronti pod
vodstvom Komunistične partije skovali
nerazrušljivo ipnijateljslvo. Premagali
so okupatorja in si zgradili novo dr-
žavo, v kateri je zasigurano boljše
življenje delovnili ljudi.
Za zgraditev take države pa je po-
trebno, da postanejo narodna boga-
stva (in proizvajalna sredstva last
skupnosti, kar smo dosegli z agrarno
reformo in nacionalizacijo industrije
Vse to bogastvo ne predstavlja več
sredstva za bogatenje posameznikov,
na račun delavskiti množic, temveč
je postalo vir blagostanja vseli de-
tovniti ljudi.
šele potem, ko se je tako močno
©krepil državni (socialistični) sektor,
je bilo mogoče pristopiti k načrtnemu
gospodarstvu. Dne 28. aprila 1947 pa
je bil izglasovan zdkon o petletnem
planu FLRj. V okviru zveznega plana
so bili sestavljeni republiški plani, v
©okviru teh pa sesetavljajo okrajni in
krajevni ljudski odbori svoje petletne
plane za razvoj gospodarstva in za iz-
boljšanje življenja na svojih podroo ih.
2. Naloga ljudskih odborov je, da
vložijo vse napore za izvedbo lastnih
planov ter istočasno nudijo vso po-
moč izvajanju republiškega in zvez-
nega plana. Republiške in zvezne in-
vesticije pa bodo na področju okraja
©krepile industrijo, kmetijstvo, obrt,
zdravstveno in kulturno prosvetno sta-
nje, prebivalstva.
3. Ena izmed osnovnih nalog ljud-
skih odborov je dviganje življenjske
in kulturne ravni ljudskih množic. Za
dosego te naloge pa je potrebno, da
vsestransko in skladno razvijajo vse
panoge lokalnega gospodarstva in
poskrbijo za čimboljši razvoj zdrav-
stvenih in kulturnoprosvetnih ustanov.
4. Vsporedno z naglim razvojem
industrije pa se mora dvigniti in mo-
dernizirati tudi naše kmetijstvo, da bo
moglo zadostiti povečanim potrebam
po živežu in surovinah. Delo s stroji
in umetna gnojila morajo povečati hek-
tarske donose, zadružništvo pa zago-
toviti racionalnejšo izrabo zemlje in
delovne sile. Za dvig gospodarskega
življenja na vasi podvzamc Osvobo-
dilna fronta z množičnimi organiza-
cijami razne akcije, (gradnja zadruž-
nih domov itd.), ljudski odbori pa jim
t>odo pri tem nudili pomoč.
5. Dvig življenjske ravni bo mogoče
doseči le z pravilno blagovno zame-
njavo, zato bo ljudski odbor posvetil
vso pažnjo organizaciji dobre trgov-
ske mreže.
Trgovina ni v ljudski državi več vir
dobičkov, temveč samo še sredstvo
za čim uspešnejšo zadovoljitev potro-
šnikovih potreb. Industrija mora nuditi
podeželiu svoje proizvode: stroje,
orodje, obleko in obutev, podeželska
odkuipna mreža pa mora zagotoviti
industriji živež in surovine.
Obrtništvo pa bo izpopoljnjevalo in-
dustrijo in dajalo kvalitetne izdelke za
domača in tuja tržišča.
Vladi FLRj in LRS sta ustvarili po-
goje za sestavo in izvršitev okrajnega
petletnega plana. Osnovne naloge, ki
si jih je pri 'sestavljanju svojega pet-
letnega plana zastavil OLO Celje-
okolica so:
1. Dovršiti obnovo podeželja.
2. Krepiti in razvijati državni (so-
cialistični) sektor v gospodarstvu.
3. Vsestransko razviti lokalno go-
spodarstvo in z odkrivanjem in izrabo
lokalnih virov surovin ustvariti dodat-
ne materialne vire za dvig življenske
ravni delovnega ljudstva.
4. Dvigniti kulturno-prosvetno živ-
ljenje na vasi in v industrijskih krajih.
Pregled investicij (struktura)
Za investicijska dela okraja Celje-
okoHca se bo investiralo skupno
110,564.000 din.
Od tegai investicij v proizvodne
svrhe 41.219.000 din ali 37,28% in in-
vesticij v neproizvodne svrhe 69,345.000
din aH 62,72%.
Struktura investicij v proizvodne svrhe
II. del
Planske naloge
I. Lokalna industrija
V petletki moramo v prvi vrsti iz-
boljšati in povečati obstoječo lokalno
industrijo z namenom, da zagotovimo
povečanje življenjske ravni delovnega
liudstva. Naša lokalna industrija bo
izdelovala poljedelske stroje in orodje,
predmete za široko potrošnjo in ma-
terial, ki bo potreben za izvršenje
planskih del.
V lokalni industriji stremimo za čim
popolnejšo izrabo lastnih surovinskih
virov, kar bomo zlasti lahko dosegli
v industriji gradbenega materiala, v
živilski in lesni industriji. Izkoristili
bomo vse ekonomske možnosti v okra-
iu-za razvoj industrije. S tem bo dobil
vsak naš delovni človek možnost za-
služka, obenem pa bo industrija za-
dostila vsem potrebam potrošnikov.
Z investicijami 41,219.000 din bomo
preuredili, dogradili in modemiz/irali
naše tovarne, z uvajanjem novih metod
in z modernimi tehničnimi postopki pa
še posebej dvignili produkcijo kvan-
titativno in kvalitativno. Da bomo lahko
zadostili velikim potrebam po grad-
benem materialu v času obnove in
novoizgradnje, moramo do podrobnosti
izvesti organizacijo proizvodnje ope-
karn. Modernizirah in povečali bomo
okrajno opekarno Bukovžlak in zgra-
dili nove sušilne naprave ter vključili
v plan 30 večjih in maniših poljskih
opekarn. S tem bomo v petle;;-! po-
večali produkcijo opeke za \0)%.
Kovinska industrija bo izdelovala
razne poljedelske stroje in orodje za
potrebe našega kmetijstva, sadie mli-
ne, slamoreznice, zavore za vozove
in razno orodje. S tem bo prispevala
k mehanizaciji kmetijskih del in mo-
dernejšemu gospodarstvu na vasi.
V tekstilni industriji, ki je s 4 več-
jimi tovarnami najmočnejše zastopana
v naši lokalni industriji, bomo z inve-
sticijami 27,750.000 din v petletki
zgradili nove tovarniške objekte, na-
bavili modeme stroje, izt)oljšaIi stare
naprave ter s tem znatno dvignili
produkcijo, tako količinsko, kakor
tudi po kvahteti izdelkov.
Vsporedno z naolim razvojem indu-
strije bomo v večjih centrih zgradili
tudi nove stanovanjske hiše in s tem
zagotovili delovnim ljudem primerne
življenjske pogoje.
V lesni industriji bomo izvršili kon-
centracijo mahh žag, povečali in mo-
dernizirali večje obrate, ustanovili
nove mizarske delavnice, ki bodo
proizvajale lesne izdelke za načrtno
razdeljevanje. Zgradili bomo v okraj-
nem lesnem obratu v Sv. Petru su-
šilnico za les in veliko mizarsko de-
lavnico. Povečali bomo proizvodnjd
umetnega in stavbnega mizarstva, ti-
piziranih kmečkih vozov, samokolnic
in sličnih izdelkov.
Z industrijsko predelavo bomo iz-
koristili lesne odpadke na žagah.
V živilski industriji bomo organizi-
rali predelavo kmetijskih proizvodov.
V našem okraju je zelo razvito sad-
jarsvo, ki nam mora prinašati znaten
vir dohodkov. Mnogo fsadja je slo
doslej pri nas v izgubo vsled slabih
prometnih zvez in nezadostne trgov-
ske mreže. Zgradili bomo v petletki
29 sadnih sušilnic, s čemer bomo za-
gotovili najracionalnejšo izrabo sadja
za domače potrebe in trg.
IL Trgovska mreža
Da zagotovimo prebivalstvo z živ-
ljenjskimi potrebščinami in predmeti
široke potrošnje, da, izvršimo čim
hitrejšo in jc^nejšo zamenjavo indu-
strijskih izdelkov našemu kmetu in
na drugi strani živeža industrijskemu
delavcu, moramo organizirati dobro
trgovsko mrežo. Zato se organizira
povsod, kjer so dani pogoji, kmetijske
zadruge, ki bodo omogočile zagoto-
vitev vseh potrošniških potreb.
III. Kmetijstvo
Naš okraj ima pretežno kmetijski
značaj vsled česar bomo posvehli
razvoju našega kmetijstva ki je v
mnogočem zaostalo prvenstveno paž-
njo. Dvigniti moramo hektarski donos
žit in ostalih poljskih pridelkov, kar
bomo dosegli z mehanizacijo dela, z
raznimi melioracijskimi deli (peska-
nje) in povečano uporabo umetnih
gnojil.
Naše hmeljarstvo, ki je svetovno
znano in nam prinaša dragocene de-
vize, je okupator občutno zatrl. Za-
sajeno površino te tako važne indu-
strijske rastline bomo dvignili od 600
ha v letu 1946 na 1.500 ha v letu 1951
za uspešen razvoj hmeljarstva bo pri-
pomogla selekcijska postaja v Žalcu,
ki bo znanstveno preizkušala preno-
vitev hmeljarskih nasadov in ostalih
kmetijskih rasthn z novimi, odpornej-
šimi vrstami.
Povzdignili bomo našo živinorej«
zmanjšali in omejiH razne kužne bo-
lezni z ustanovitvijo veterinarske
ambulante na Planini. Z zgraditvijo 4
umetnih osemenjevalnic pa bomo
znatno zvišali plodnost živine.
Naše sadjarstvo bomo dvignili šte-
vilčno, zlasti pa moramo izboljšati
kvaliteto sadja, kar bo predstavljalo
znaten vir dohodkov našemu kmetu.
Sadili bomo v različnih legah one
sadne vrste, ki tam najbolje uspevajo,
za kar bodo poskrbele naše sadjar-
ske organizacije in drevesnica na
okrajni ekonomiji v Novem Kloštru, ki
bo nudila potrebna sadike. V vseh
krajih, kjer je razvito sadjarstvo bomo
zgradili sadne sušilnice, s čemer se
bo koristno izrabilo še mnogo sadja,
ki bi šlo drugače v izgubo. Za zati-
ranje bolezni sadnega drevja, kakor
tudi za ostale panoge kmetijstva
bomo preskrbeli potrebna zaščitna
sredstva.
Za izboljšanje in zagotovitev pre-
hrane industrijskega prebivalstva bo-
mo ustanovili ekonomije, ki bodo ob-
enem vzorno gospodarstvo. V ta na-
men se bo izpopolnilo delo novousta-
novljene ekonomije Novi Klošter ki bo
gojila vzorno sadjarstvo, živinorejo in
vrtnarstvo ter ribogojstvo na priklju-
čenih ribnikih v Blagovni.
Pospeševah   bomo  razvoj   kmetij-;
skega zadružništva in nudili pomoč'
že  obstoječim  zadrugam  z nabavo
modemih kmetijskih  strojev, orodja,
I umetnih gnojil in zaščitnih sredstev.
stran 4
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — St. 7
IV. Gozdarstvo
Naše gozdove je okupator občutno
»zropal in tudi v prvem razdobju nase
obnove smo jiti nenačrtno izkoriščali,
zato jim moramo v petletki iposvetiti
vso skrb, da popravimo škodo in si
zagotovimo normalen razvoj. V ta na-
men bomo nudili pomoč pri izvajanju
republiškega plana za dvig gozdar-
stva.
Pogozdili tK)mo 70 ha gozdne povr-
š;ine, pri čemer bo v znatni meri pri».
pomogla šolska mladina.
Sečnjo gozdov moramo izvajati na
tak način, da se zagotovi prirodno po-'
mlajenje in sekati les prvenstveno v
predeliti, kjer se doslej gozdovi niso
mogli izrabljati.
Zmanjšali bomo porabo trdega lesa
za kurjavo za 25 %, kar bomo dosegli
z izboljšanjem stanovanj in peči ter z
večjo uporabo lignita. i
Zmanjšati moramo odpadke pri seč-"
nji, pri transportu in predelavi lesa,
odpadke pa uporabiti za industrijsko
in obrtno predelavo. S serijsko tipi-
zirano izdelavo bomo zmanjšali upo-
rabo mehkega lesa pri gradbenih
konstrukcijah, gradbenemu mizarstvu
m pri izdelavi pohištva.
Izkoristili bomo bogastvo naših goz-
dov z organizacijo zbiranja gozdnih
sadežev in zdravilnih zelišč.
Okraj bo prispeval za nabavo se-
mena in sadik 500.000 din
V. Obrtništvo
Naše obrtništvo bomo prvenstveno-^
usmerili v izdelavo predmetov široke'
potrošnje, ki jih ne bo izdelovala indu- j
strija in v kvalitetno izdelavo raznih 1
obrtniških izdelkov za izvoz. Z vsc;
večjim uvajanjem strojnega, mehani-1
ziranega dela in s tipizirano izdelavo^
bomo povečali količino izdelkov, z]
raznimi strokovnimi tečaji in z vzgojoj
novih strokovnih kadrov pa se povečali,
kvaliteto obrtniških izdelkov.
Izkoristili bomo vse gospodarskoj
pogoje, ki bi služili razvoju obrtništva
in skrbeli za ohranitev starih obrtni-
ških tradicij v našem okraju kot so:
lončarstvo, izdelovanje lesnih in lese-
nih izdelkov (koši, košare itd.), izde-
lavo volnenih izdelkov, razne umetne
obrti in mizarstvo.
Ustanovili bomo krajevne obrtniške,
delavnice, ki bodo predstavljale go-
spodarsko osnovo ljudskih odborov
ter bodo služile potrebam prebivalstva
ipo reparaturah in izdelovale po naro-
čilu.
VI. Elektrifikacija «
S petletnim planom moramo nuditi
električno razsvetljavo in pogonsko
energijo onim hribovitim krajem, ki so
dosegljivi vodu visoke napetosti.
Za elektrifikacijo podeželja bomo
zgradili nizko napetostno omrežje v
skupni dolžini 70 km. V ta namen se
bo investiralo 5,550.000 din.
Vil. Loka'ni promet in cestno omrežje
Naše ceste in mostove, ki so v zelo
slabem stanju, moramo obnoviti in
prilagoditi povečanemu prom^^tu. Ob-
novili bomo 9 porušenih mostov, kakor
tudi ceste v kraje, ki doslej niso imeli
prometnih vez ter jim s tem odprli pot
h gospodarskemu razvoju.
Za izboljšanje cestnega prometa se
bo ustanovilo okrajno avtoprevozniško
podjetje s sedežem v 2alcu.
Za lokalni promet in cestno omrežje
se bo investiralo v petletki 15,900.000
din.
VIII. Komunalna dela
Vsled naglega razvoja industrije in
higijenskih pogojev delavskega in
kmečkega prebivalstva bomo zgradili
vrsto komunalnih naprav, kot so: vo-
dovodi, kanalizacija, vaški in požarni
vodnjaki, p-^rišča, kopališča, razsvet-
ljavo ulic in podjetij.
Kanalizacijo bomo zgradili in obno-
vili v skupni dolžini 3.000 m.
Vodovodov bomo zgradili v skupni
dolžini 3.800 m in to predvsem v hri-
bovitih krajih, ki trpijo na pomanjkanju
vode.
Zradili bomo 28 vaških vodnjakov,
16 požarnih vodnjakov, 15 skupnih
perišč, 3 zaprta in 2 odprti kopališči,
5 zaretij vode, 3 cisterne in 6 napa-
jališč.
Izboljšali bomo c°stno razsvetljavo
V večjih centrih, kakor tudi po posa-
meznih podjetjih in ustanovah.
V te namene se bo investiralo
14,114.000 din.
IX. Zgraditev stanovanj
Stanovanjsko vprašanje postaja
vedno bolj pereče in to vsled naglega
razvoja industrije in vsled dejstva, da
hoče ljudska država zasigurati de-
lovnemu človeku tudi primerno in
zdravo stanovanje. Delovno ljudstvo
je prevzelo oblast in ne bo več do-'
pustilo, da bi se delavske družine s
številnimi otroci stiskale po tesnih in
nezdravih kletnih in podstrešnih so-
bah, i
Gradili bomo v večjih industrijskih
centrih: 2alcu, Sv. Petru in Laškem,
kjer so potrebe največje nova stano-
vanska poslopja in obnovili stara,
kjer so dani pogoji.
Za uspešnejšo izvedbo vseh plan-
skih del se ustanovi okrajno grad-
beno podjetje z mizarsko delavnico.
X. Turizem in gostinstvo
Po  svojih  prirodnih  lepotah  nudi'
naš okraj velike možnosti za razvoj
turizma. Na ozemlju našega okraja
so trije zneni letoviščarski  kraji z:
zdravilnimi kopališči: Dobrna, Laško
Rimske toplice. V te kraje nekoč naš
i delavec in kmet ni imel dostopa, ker,
ni imel niti časa, niti denarja za »luk-
sus«, katerega so si lahko privoščili
samo domači in tuji kapitalisti na ra-
čun delavskih žuljev. V novi, ljudski
državi pa bodo služili ti kraji pred
vsem za zdravljenje in oddih delovnim,
ljudem, ki so žrtvovali svoje zdravje
v času narodno-osvobodilne vojne in
obnove za osvoboditev in izgradnjo
ljudske države.
S primerno propagando in preno-
vitvijo letoviščarskih krajev bomo
dvignili tujski promet. V ta namen se
je ustanovilo okrajno gostinsko pod-
jetje v Rimskih toplicah.
XI. Ku'turno-prosvetro življenje
Cilj vseh neporov, ki iih prenaša
delovno ljudstvo v izvajanju petlet-
nega plana, povečati živ'jenjsko kul-
turno-prosvetino   raven   prebivalstva
Na kulturnoprosvetnem pol'U bonno
gradi'i in o'^navljali med vojno poru-'
šene osnovne šo'e organizirali šolske
sedem'etke, na" avili za šo^e potrebna
učila, iz^oli^'a'i nižjo srednjo šolo v
?a!cu in ust u.ovili di a'ki dom. Zgra-
dili bonfK) fizkulturne prostore in na-
bavili potrebno orodje, utrli pot kinu
tudi na podeželju z nabavo kino-
aparatur, organizirali knjižnice in vse-
stransko podpirali razvoj kultumo-
prosvetnega udejstvovanja.
V   ta   namen   se   bo   investiralo
23.465.000 din.
XII. Zdravstvo in socialno skrbstvo
Izboljšanju zdravstvenega stanja
prebivalstva bomo posvetili vso paž-
njo, zlasti v krajih, kjer se razvija in-
dustrija in v krajih, ki jih doslej ladi
oddal;enosti od prometnih zvez niso
bili deležni skoraj nikakšne zdrav-
stvene pomoči. Zasigurali bomo oskr-
bo starčkov in osirotelih otrok v
domovih socialnega skrbstva. Poskr-
beli bomo za oddih in okrepitev otrok
z ustanovitvijo počitniške kolonije ob i
Jadranu. j
Za izboljšanje zdravstvenega stanja
se bo zgradila zdravstvena ambulanta
na Planini, ki bo opremljena z vsemi
potrebnimi aparati in napravami ter
vzornim ambulatorijem. j
Dom onemoglih bomo povečali z
dograditvijo novega objekta.
Za počitniško kolonijo se bo pre-
uredila stavba v Bakru.
Za potrebe zdravstva in socialnega
skrbstva se to investiralo 5,463.000
din
XIII. Strokovni kadri
Da bomo lahko izvedli vse planske
naloge ie nujno potrebno, da si zago-
tovimo zadostni kader strokovnih de-
lavcev in nameščencev. Vsled pove-^
čamja gradoene delavnosti in naglo;
razviiajoče se industrije, ne bomo;
mogli zadovoljiti potreb po strokovnih'
kadrih samo z naravnim prirastkom^
učencev v gospodarstvu, marveč bo-*
mo morali organizirati posebne tečaje
v kalerih bodo dobili nekvalificirani
delavci potrebno strokovno izobraz--
bo. Vprašanje strokovnih kadrov jc
toliko t>olj važno, ker moramo nudih
ravno v tem pogledu republiški in
zvezni industriji pomoč, katera bo v
naglem razvojnem tempu potrebovala
iz leta v leto vedno več strokovnih
delavcev.
Organizirali bomo mreže strokovnih
tečajev v vseh obratih, kjer bo pove-
zan pouk s praktičnim delom s čimer
bomo usposobili kadre za neposredno
vključitev v proizvodnjo.
V proizvodnjo bomo vključili čim
več ženske delovne sile.
Z uvedbo novih delovnih metod in
norm, s tekmovanjem in zamenjavo
izkušenj v doseženih uspehih, bomo
izt>oljšali delovne procese in dvignih
strokovno usposobljenost kadrov.
XIV. Pomoč pri izgradnji
zadružnih domov
Poleg izvajanja nalog, postavljenih
v petletnem planu, se je naše ljudstvo
lotilo z velikim elanom gradnje za-
družnih domov. Ti domovi bodo postali
žarišče vse gospodarske in kulturno-
prosvetne delavnosti na vasi. Tu se
bodo ljudje izobraževali, učili se bodo
modernega gospodarstva in širili svoj
pogled na svet in življenje. Tu bodo
našli razvedrilo po težkem delu, iz-
življali se bodo v igrah in koncertih,
knjižnice in kino pa jim tx>do nudile
pouk in razvedrilo.
Pri gradnji zadružnih domov in
vseh ikulturnih ustanov bomo nudild
vso potrebno pomoč z navodili, na-
črti in strokovno pomočjo, z reševa-
n/jem iproblemov in iskanje-m lastnih
materialnih virov ter s tem zagotovili
dvig gospodarstva in kulturno pros-
vetne ravni našega prebivalstva.
Skupne investicije za planska dela
OLO Celje-okolica znašaro 110,564.000
din v petletki. Potrebna finančna kot
materialna sredstva za izvršitev del
so zasigurana. Vrednost investicij pa
se je še dvignila s prostovoljnim de-
lom in materialom iz lokalnih virov.
III. del
Izvršitev plana
Da bomo lahko izvršili in po mož-
nosti še prekoračili vse naloge na-
šega petletnega plana, le potrebno
najaktivnejše sodelovanje vsega de-
lovnega prebivalstva.
Potrebno je, da se vsakdo, ki dela
na izvrševanju plana, zaveda, da bomo
z izvršenjem plana dvignili gospo-
darski m kulturno-prosvetni nivo de-
lovnega ljudstva in da je zato delo
častna dolžnost za vsakega člana
ljudske skupnosti Vsak posameznik
ie zato osebno odgovoren za pravilno
izkoriščanje surovin, energije proiz-
vodnih sredstev in za racionalnejšo
izrabo delovne sile.
Okrajni ljudski odbor, ki je v okviru
republiškega plana delal svoj petletni
plan, bo tudi vložil vse sile za njegovo
izvršitev. V ta namen bo:
Organiziral vse razpoložljive ma-
terialne in delovne sile za izvedbo
postavljenih nalog in skrbel za po-
tre'na denarna sredstva.
Pomagal bo pri izdcič^v   JelriV  in
mesečnih, gradbenih in proizvodnih
planov posameznih podjetii in ustanov.
Organiziral bo tečaje in kurze za
dvig strokovnih kadrov in skrbel za
vzgojo potrebnega naraščaja.
Vodil bo točno evidenco in kontro-
lo nad izvajanjem planskih nalog.
Nudil potrebno pomoč sindikalnim
in ostalim množičnim organizacijam
pri organizaciji socialističnega tekmo-
vanja delavcev, kmetov in delovne
inteligence za dosego in presego
planskih nalog.
Dvignil bo delovni polet z nagra-
dami udarnikom in novatorjem in iz-
vedel v celoti načelo določanja plač
po delu.
Podpiral bo z vsemi razpoložljivi-
mi sredstvi samoinicijativo ljudskih
množic ža izgradnjo kulturno-pro-
svetnih ustanov, zadružnih domov in
slično ter vse akcije, ki jih vodijo v
ta namen naše množične organizacije
na terenu.
VSE SILE ZA PETLETKO]
Leto I. — St. 7
CELJSKI TEDNIK
Stran 5
Sa gradiliščih zadružnih domov '
V &2Ščah sodelujejo vsi kmetje
pri gradnji doma
Sešče je prav prikupna vasica blizu
Št, Pavla pri Preboldu V času po osvo-
boditvi se kmetje prav pridno brigajo
za gospodarski dvig svoje vasi. Lani so
si zgradi li vodovod, z združenimi močmi
so že opravili tudi marsikaj drugega.
Trdno so združeni v Osvobodilni fronti
in tudi v odbor so si zbrali priidne in
veljavne vaščane.
Obnova, obdelava vseh njiv, zgraditev
zadružnega doma, kanalizacija vasi, vse
to fc prepojilo misli in delo Šeščanov;
načelo »V slogi je moč« pa je prav pri
njih temelj vseh uspehov. Kako mislijo
o tem kmetje, nam dobro pove izjava
enega izmed njih Lukčovga Blaža: »V
naši vasi je tako, pri vsakem delu se v
začetku malo obotavljamo, premislimo,
poliem pa vsi kakor eden zgrabimo in ni
zlodej, da ne bi nekaj napravili; tudi
lani z vodovodom je bilo tako.«
Na najvišje drevo, tik katerega bo
stal zadružni dom, so oni dan pritrdiili
zastavo, ki je vidna že od daleč, da ve-
do vsi naokrog, s kakšnim navdušenjem
so začeli graditi zadružni dom. Spodaj
pa so zastave posameznih delovnih sku-
pin, S trdo kmečko roko je napisana na
deski njihova obveznost: »Vse sile bo-
mo napeli, da bo naš zadružni dom
čimpreje dograjen.« To nam pokaže, da
bo sklep Šeščanov tudi kmalu uresničen.
Nekaj čez šestdeset ih je na gradili-
šču. Kopljejo temlje, svet ni raven in bo
zato treba odstraniti več sto kubikov.
Nekaj kmetov se je razvrstilo ob cesti,
da izkopljejo jarek, kamor bodo položili
kanalske cevi. Obenem, ko si gradijo
zadružni dom pa tudi kanalizirajo
svojo vas, da ne bo mimo zadruž-
nega doma tekla voda kar tako v jarku.
Pet kmetov vozi cevi za kanal, dva
spredaj, nekaj ob straneh pa kar gre,
še konja ne rabijo. Hermanov Francelj,
ki ima že 65 let za seboj in še eden, tu-
idi njegovih let, vlečeta voz. Ne zmanjka
fim šale, ki jih pa prav nič ne moti pri
delu. Kar tako mimogrede si ta ali oni
obriše pot s čela, za počitek ni časa.
»Saj ne ^re, da b: se oddiho^al,« pravi
Markov Francelj, a d>m hočemo vsij
v enem mesecu imeti ped streho. Se-
veda, kar je mladih, hočejo biti tudi
pri delu skupai. Kop^'e'o temel e. od-
važajo nakopano zemljo, tja zraven pa
urejajo še jamo za apno, Kai rad se
postavi takle m'ad fant s tem, Vako lah-
kotno prevrača in dir;a s polno samo-
kolnico, Hedvika ali pa Terczi^ra, ki sta
zraven pa tudi hočeta dokazati, da mla-
da vaška dekleta niso kar tako, da zna-
jo prijeti za delo in da bodo nekoč dob-
re gospodinje.
Mladinska četa, ki jc že nekaj dni v
vasfi in pomaga kmetom pri gradnji do-
ma, je kaj aktivna. Do svojega odhoda
na gradilišče nove Gorice si bodo mla-
dinci že lahko nabrali nekaj izkušenj,
obenem pa tudi kmetom precej pripo-
mogli pri postavitvri doma. Kmet'c jim
dajejo hrano in seveda tudi streho pa
so jih veseli in jih kar hvalijo. Stara
mamica, ki stoji tam pod veliko jablano
(in opazuje te mladince, pravi: »No glej,
saj ta drobiž je pa res priden, pa kar
naprej vriskajo in pojejo, tako da nam
bo kar težko, ko bodo odšli.«
V jarke, ki so jih izkopali, polagata
odvodne cevi Jermanov Francelj in Bla-
žičev Tone, Pri tem pa modru'eta k^ko
in kaj bo še treba ukreniti, da bo okoli
zadružnega doma čim lepše, »Vidiš«,
pravi eden, »Novak bo pa moral tole
gnojno jamo prestaviti drugam, da ne bo
ravno pred domom, saj to bi kar kazilo.«
»Se teća in onejža se ^onmijOj kaj bo
še vse treba, kdo bo delal več ur, ko-
liko jih je žc kateri izmed njih opra-
vil in podobno.
Vsi Šeščani so se zavestno vključili v
prostovoljno delo na gradilišču zadruž-
nega doma, s svojim vzgledom bodo po-
kazali kmetom v drugih vaseh, kaj se
da napraviti, če so strnjeni. Zavedajo se,
da bo dom njihov, zato tudi hoče vsak
po svojih močeh pomagati. Izvedeli so,
da bo najbrž v Vrbju zadružni dom
najprej postavljen. Kdo ve, zakaj pa ne
bi bil v Šeščah in navsezadnje lahko tu-
di bo, ker v Vrb;u ne delajo vsi kmetje
in niso tako enotni. Nekaj pa manjka
tud v Šeščah. Saj pravijo, hitro da bo-
mo dvignili, postavljeno bo čimprej —
le tega še ne upajo izreči: »Naš dom bo
dograjen tega in tega dne.« -e
Krošniarji — prodajalci
slaščic v proiituberkuloznem
tednu
Dne 13. aprila 1948 me je pot vodila
po prašni cesti iz Celja v Št. Peter v
Sav. dolini. Takoj ob prihodu v Žalec
opazim enega od prodajalcev sladke ro-
be, ki je v svoji krošnji imel sladkarije
in pred sabo šoloobvezno ter starejšo
mladino, ki je kupovala ponujane pred-
mete. Prodajalec slaščic je pri tem imel
ves čas svojo krošnjo odprto, dasi so v
tem času švignili kar trije avtomobili
mimo in so vsakokrat dvignili gost oblak
prahu, ki se je polagoma kot dež vsedal
na tla in seveda tudi na pecivo in sla-
ščice našega prodajalca. Ko sem prišel
v St. Peter, se mi je nudil enak prizor.
Tudi tukaj je hodil po prašni cesti z od-
prto krošnjo drugi prodajalec istega go-
spodarja iz Žalca, kateremu je cestni
prah obsipaval spolsko pecivo. Ker se
na tej cesti skoraj nepretrgoma vrši pro-
met, je bila ponujana roba obeh pro-
dajalcev slaščičarja Apikoviča Šaleja ■
neprestano izpostavljena debelim pla-
stem cestnega prahu. Kot sem pozneje
zvedel, se vrstijo taki prizori dnevno,
kar povzroča veliko ogorčenje mimo-
idočih.
Ta dogodek sem opazil ravno te dni,
ko imamo protituberkulozni teden in v
katerem smo si zadali nalogo, da odpra-r
vimo nezdrave pojave in zaostalost v
higijeni, kjer je to še potrebno. Vidi se
pa, da trgovcu Apikoviču Šale j u ni mar
protituberkulozne kampanje, še več, ni
mu mar zdravja ljudi, zlasti otrok, ki v
svoji nevednosti kupujejo in uživajo s
prahom okužene slaščice.
Opozoril bi istočasno tov. Apikoviča,
da si je za razpečavanje svoje robe iz-
bral dva prodajalca — krošnjarja, hru-
sta, ki sta videti zdrava in fizično spo-
sobna za najtežja dela, kar jim pa pri
njihovem sedanjem poslu kaj nič ne
pristoja. Oba junaka postajata po cele
ure po križiščih in si preganjata dolgčas
z zehanjem in lenuharenjem. Skratka,
na mimoidoče napravljata s svojim poti-
kanjem po prašnih cestah zelo čuden
vtis.
Vse to se pa godi nemoteno tudi v
proti tuberkuloznem tednu, ne da bi kdo
sploh trenil. Videti je, da niti merodaj-
ni organi KLO v Žalcu, niti oni, ki ima-
jo pregled nad tak'm trgovanjem pri
OIO Celje-okolica, niso še tega opazili,
ker bi se sicer take škodljivosti ne mo-
gle ponavljati.
Prepričan sem, da se bo podvzelo po-
trebne korake, da se take pojave od-
pravi. L. F.
V Ljubečni ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti,
že v februarju se je na Ljubečni vr-
šil masovni sestanek, kjer so obravna-
vali graditev zadružnega doma.
Določen je bil odbor ter sprejete lepe
obveze, katere bi bilo treba samo oživo-
tvoriti.
Od tedaj do danes sta minila skoraj
dva meseca, rezultatov pri gradnji do-
ma pa nikjer ne vidimo. Za dovoz lesa
je bil določen 27. februar. Podpisniki
obvez do danes niso pripeljali niti lesa
niti drugega materiala.
Najlepše obljube in najboljši sklepi
nam ne bodo koristili, če ne bomo prijeli
za delo in jih izvršili. Tega bi se mo-
rali zavedati tudi prebivalci Ljubečne,
kakor se zavedajo številni odbori, ki so
do sedaj pri gradnji zadružnih domov
dosegli res lepe rezultate.
In še nekaj! Pisarna KLO-a se na"-
haja v sobici v izmeri 8x10 kv. m. Tu-
kaj v tem majhnem, temnem prostoru
čepita ves dan in pozno v noč dva usluž-
benca. KLO pravijo, da ima prav lepo
lastno hišico, da pa nima toliko oblasti,
da bi stvar uredil tako, da bi vsaj z ure-
jenimi prostori dostojno predstavljal
krajevni oblastveni forum.
Se eden, ki mu ni po volji graditev
zadružnega doma
Nesporno je, da vnašajo zadružni do-
movi, ki se gradijo širom naše domo-
vine v vse naše kraje duha prijateljske-
ga in tovarlškega sožitja, utrdili bodo
smisel za skupne vaške in krajevne in-
terese in tako največ prispevali h kul-
turnemu in gospodarskemu preporodu.
Ko ugotavljamo to, pa ne smemo poza-
biti, da je vse, kar služi in kar je name-
njeno učvršcevanju samozavesti našega
delovnega ljudstva, utrjevanju naše go-
spodarske in nacionalne samostojnosti
in poglabljanju bratstva in edinstva ju-
goslovanskih narodov, vedno povod za
najhujše in besne napade naših nasprot-
nikov.
Ljudem, ki plešejo in pojejo po tak-
tirki tuje reakcije, ni mar, če so njihovi
napadi naperjeni proti lastnemu naro-
du, proti naporom, ki jih vlagajo vsi po-
šteni in delovni državljani za hitrejšo
izvedbo petletnega gospodarskega pla-
na. Zanikajo uspehe, ki smo jih že do-
segli in so proti njim zato, ker služijo
ti uspehi skupnim interesom, ne pa nji-
hovim. Oni pa so vendar vajeni postav-
ljati svoje osebne koristi visoko nad
skupne in so dokazali to v preteklosti
prav tako, kakor dokazujejo to danes.
Na vse take stvari bi morala uprava
v Šentjurju in še katera druga pomi-
sliti, s tem bi morale računati množične
orgsnizacije, uperiti borbo tudi v to
stran in dokončno razkrinkati in razga-
liti vsakogar, ki nasprotuje zadružnim
domovom.
Ko so vprašali bivšega advokata iz
stare Jugoslavije »dobro pozn:nega po-
litika« Rudolfa Doboviška, če bo tudi
on pomagal r. prostovoljnim delom pri
zadružnem delu, so presneto slabo na-
leteli, kaj a pokazal jim je figo in rekel,
da to že ne in da priseže, da ne bo ni-
kdar prestopil zadružnega doma.
Ce bomo šli brezobzirno preko pred-
sodkov, če bomo znali pravilno prika-
zovati na eni strani potrebo množičnega
dela, na drugi strani pa z razkrinkava-
njem pokazali na prave nasprotnike, po-
tem bomo pri vsem našem delu imeli
najlepše uspehe.
Pri kopanju gline
Zavihteli smo krampe, prijeli za lopa-
te, kopali glino tT pripravljali zapušče-
no opekarno v Ljubečni, da prične činx-
prej obratovati in izdelovati opeko za
gradnjo naših zadru.'.nih domov.
Tu ni lenuhov, vse tekmuje, starejši
in mlajši. Dela se, kupi nakopane gline
se večajo.
Najbolj pridna je udarnici iz mladin-
ske proge tovarišic-a Helena Borovšek
Za njo ne zaostaja tov. Karel Golob, ka-
petan JA, ki je tudi prišel kopat glino
za naš zadružni dom. Tovarišica Lenčka
hiti, tov. kapetan za njo; ko pa se delo
konča, si tovarišice na tovornem avto-
mobilu kažejo žulje, saj so res delale:
'tovarišica Lizika ima tri, Milica dva,
Milko bole roke, tov. kapetan sede iz-
mučen na tovorni avto in čuva lopato.
Tovarišica Lenčka je vesela, tov. znanko
tolaži, Jože jo gladi, Uduč hvali, Polde
pa propagira za boljšo udeležbo poseb-
no mladine, kajti tov. predsednik LMSa
je precej obljubil, česar pa za enkrat ni
izvršil. Soglasen sklep navzočih je, da
še gredo na delo, dokler ne bo priprav-
ljene dovolj gline za opeko za naše za-
družne domove.
OBJAVA
uradnih ur za strank3 pri OL odboru Celje-okolica
z veljavnostjo od 1. maja 1948 dalje:
Predsednik in tajnik sprejemata stran-
ko ob sredah In petkih od 8. do 11. ure.
Poverjeniki odsekov sprejemajo stran-
ke ob ponedeljkih, sredah in petkih od
8, do 11. ure.
Referenti v odsekih sprejemajo stran-
ke vsakodnevno razen četrtkov od 7.30
do 11. ure.
Ob četr.kih se stranke ne sprejemajo.
NcLvedeni razpored uradnih ur je uve-
den zaradi uspešnejše organizacije in
poteka dela na okraju. Stranke kakor
tudi odseki naj se ga, v splošno korist,
brezpogojno držijo.
Izvršni odbor ckraja Celje-okolica
stru S
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — St. 7
Kmetijski svetovalec
Prvič bomo sejali heterozno koruzo.
Heterozna koruza je križanec dveh
iUtih sort, ki daje v prvem letu velike
donose. S križamjem se pospeši rast
»astline, ki je sposobna dati povečane
jiridelke, pa ne za stalno, ampak samo
za eno leto. Zato je heterozno seme ko-
ruze sposobno za setev le eno leto. Dru-
go leto pridelano seme ne smemo več
sejati, ker padajo pridelki in se že pri-
bližujejo donosu domače koruze. V tret-
jem letu pa je pridelek iz neizmenja-
nega semena celo manjši kot pri do-
mači koruzi. Zato je pravilno, da kri-
žano koruzo uporabljamo za seme le eno
leto in da jo moramo vsako leto izme-
njati.
Država bo poskrbela, da bodo pride-
lovalci lahko vsako leto obnovili seme.
Pridelovalci, poslužujte se te ugodno-
stmi v čim večji meri; s setvijo heteroz-
»e koruze se povečuje pridelek in tako
koristite sebi in skupnosti.
Prednost setve heterozne koruze je v
tem, da pridelamo pod istimi pogoji za
najmanj 10—20% več kot s semenom
navadne domače koruze. Pridelek povi-
šamo za 200 do 300 kg po ha seveda le,
če posejemo koruzo v dobro priprav-
ljeno zemljo in jo med rastjo tudi pra-
vilno oskrbujemo.
Zemljo obdelujemo in njive priprav-
ljamo za setev heterozne koruze prav
tako, kakor za setev navadne domače.
Najbolje je, da pognojimo in preorje-
mo zemljo že v jeseni 25 cm globoko.
Če tega nismo mogli storiti v jeseni,
nepreorane njive spomladi čim prej po-
gnojimo in preorjemo na 18 do 20 cm
globine. Spomladi — pa tudi jeseni
preorane njive takoj pobranajmo s tež-
ko brano in njive zravnaj mo, da se
zemlja lažje segreva in da s tem pre-
prečimo izhlapevanje vlage, ki je za
rast in razvoj koruze neobhodno po-
trebna. 6 do 8 dni pred setvijo pobra-
najmo njive ponovno, da uničimo ple-
vel, ki se je od prvega brananja raz-
rastel po njivi.
Setev. Heterozno koruzo sejemo s se-
jalnim strojem ali pod motiko. Pripo-
ročamo ročno setev pod motiko, ker |
pridejo tako vsa zrna enako globoko v
zemljo. Tako zrna iste semenske vred-
nosti istočasno kalijo in vse rastline
istočasno ozelenijo. Njivo razčrtajmo z
markerjem vsaj v eni smeri v vrste, ki
naj bodo 70 do 80 cm narazen. V vrste
sadimo po tri zrna na eno mesto v raz-
dalji 40 cm, približno 10 cm globoko.
Pri saditvi stopamo sproti z nogo na
posejana mesta, da narahlo pritisnemo
zemljo na zrna.
Ce sejemo koruzo s sejalnim strojem,
je potrebno njivo pred setvijo povaljati
z valjarjem. Le v tem primeru pridejo
vsa zrna enako globoko v zemljo. Na
nepovaljani njivi kali koruza zelo ne-
enakomerno.
heterozne koruze. 2e to pomlad bo raz-
deljenega v okraju Celje-okolica okoli
6 ton takega semena. Državna posestva
pa bodo že letos začela s križanjem ko-
ruze v takem obsegu, da bodo drugo
leto na razpolago za seme že precejšnje
količine križane koruze. Tako bomo z
vzajemno pomočjo in skupnim delom
povečali pridelke v korist kmetov pri-
delovalcev in v korist skupnosti.
Oskrbovanje koruze. Kakor hitro ko-
ruza ozeleni, je treba njivo pobranati z
lahko brano. Koruzo preredčimo, ko je
razvila tretji list. Takoj po preredčenju
jo je treba okopati. Med vrstami oko-
pavamo z okopalnikom, v vrstah pa
ročno. Okopalnik uravnamo širše po
prvem okopavanju, pri poznejših oko
pavanjih pa ožje, da ne poškodujemo
korenin, ki se vedno bolj razraščajo.
Drugič okopavamo navadno tri tedne
po prvem okopavanju, tretjič pai 10 do
14 dni pred cvetenjem koruze, namesto
osipavanja. V tem času se priporoča
tudi dodatno gnojenje z duSičnimi gno-
jili ali z gnojnico, ker je s poskusi do-
kazano, da s tem gnojenjem ne po-
daljšujemo rastne dobe. Gnojene rast-
line bodo bolje rastle, enakomemeje
cvetele ter donašale večje pridelke.
Ce se bomo držali teh navodil, nam
bo donašala heterozna koruza visoke
pridelke. Naša ljudska oblast bo skrbe-
la, da ne bomo nikdar v zadregi, od kje
naj bi si nabavljali prvovrstno seme
Okrešelj. Ena naših najlepših krnic v severnem delu Kamniških
planin, ki je izhodiščna točka našim alpinistom v severna ostenja
Planjave, Brane, Turske gore, Rink in Mrzle gore, S Savinj-
skega sedla je še v pozni pomladi idealen visokogorski smuk
proti Okrešlju. — Krasna lega in razgled zadovoljita vsakega
turista, plezalca in smučarja.
V lepotah Mozirskih planin - na Golteli
Celju najbližji alpski svet so Golte.
Celjani, Zagrebčani pa tudi Ljubljanča-
ni jih poznajo pod imenom Mozirske
planine, kar pa ni ljudsko ime. Golte
so obsežen hribovski masiv na levem
bregu Savinje; zvezan je preko Kala s
Kramarico, Krenesom (1611 m), Kom-
nom (1695 m), z Velikim travnikom in
samo mogočno, širokoplečo Raduho
(2062 m). S Hlipovca drži prehod v
Črno v mežiški rudarski revir, s Smre-
kovca pa pot na Plešivec ali Uršljo go-
ro. Golte same se dvigajo pred nami od
Ljubijo do Ljubnega iz dna Savinjske
doline do višine 1590 m. Za nedeljskega
turista iz Celja in Zagreba kakor na-
lašč. Pičle tri ure nenaporne hoje iz Mo--
zirjai pa si že sredi gorskih krasCtr
sprejmejo te širni smrekovi gozdovi Bo-
skovca in Ojstrega vrha, dišeče trave
na Ravnah; zatišje Verbučevega laza in
Starih stanov; gorski piš, ki od zore do
mraka veje preko cvetja in sušic na
Medvednjaku. Poleti in pozimi, spo-
mladi in jeseni, zmerom je pristop od-
prt za povprečnega pešca brez poseb-
nih gorniških izkušenj. Za smučarje
hranijo Gol'te zimske čare, kakor jih
zlepa ne doživiš drugod. Tu so zavetna
vežbališča v Hlevišču in na Muravah
za začetnike, že kar zahtevna proga za
kratek smuk s Kalarice v dno Hlevišča,
za izvežbane pa zanimive vožnje z vrha
Medvednjaka v grapo med Belo pečjo
in Prepadi ter v Stare stane; pred vojno
znani smuk z Boskovca v Zaloko in tisoč
poti skozi skrivnostne goščave smreko-
vih gozdov za ljudi, ki ne ljubijo diren-
daja izglajenih, z vraitci napikanih
smučišč.
Celjska podružnica Slovenskega pla-
ninskega društva je tu v višini 1344 m
leta 1896 zgradila eno prvih naših pla-
ninskih postojank in jo nazvala Mozir-
sko kočo. Imela je vsega skupaj 12 pre-
nočišč. Leta 1946 jeseni se je tu zgradil
četrti planinski dom, ki je po številu
prenočišč desetkrat večji od planinske
postojanke iz leta 1896. Dom je udobno
urejen, dobro oskrbovan, ima veliko go-
stinsko sobo, sončno verando, električno
razsvetljavo itd. Izpod Loke, kjer dom
stoji, uživaš širni razgled po Savinjski
in Zadrečki dolini, daleč tja preko Za-
savskih gričev, Krašce, Dobrovelj in
Črete na Dolenjsko stran. Proti- jugo-
zapadu ti zapre pogled mogočna Meni-
na planina, z Medvednjaka in Starih
stanov pa se odpira svojevrsten pogled
na Raduho, Peco, Olševo, Karavanke
in Grintavce.
Kdor Golte pozna in spozna, jih ni-
koli več ne črta s sporeda svojih nedelj-
skih izletov. Včasih iz Celja res nika-
mor drugam ne moreš, pa v njih uži-
vaš vsaj senco prave gorske prirode, ki
diha še za kakih šest, sedem ur hoda
dalje proti severozapadu nad Gornjo
dolino.
lurizem-izvrševalcem petletke t
Kakršno seme — tak pridelek
Ta star pregovor je posebno važen
sedaj ob času saditve krompirja. Kme-
tovalci, ki še niso zamenjali semenske-
ga krompirja iz višjih predelov, naj to
nemudoma store, saj je dokazano, da
nam zamenjano seme krompirja vrže
pod istimi pogoji celo 50 odst. višji do-
nos. Krompir režemo na 3 očesca, vode-
ne poganjke odstranimo. Sveže nareza-
nega krompirja s še mokro rez j o ne sa-
dimo, ker je s tem dana veliko večja
možnost okužbe po raznih glivičnih bo-
leznih. Če nismo narezali prej, osušimo
krhlje z lesnim pepelom.
Koruzo sadimo čim se je zemlja ogre-
la. Kmečke zadruge bodo oddajale kme-
tovalcem seme heterozne koruze, — to
je križanec dveh čistih vrst koruze. Če-
tudi je takšno treba menjati vsako leto,
se nam ito bogato splača, saj pridelamo
pod istimi pogoji znatno boljše pridelke,
posegajte po tem semenu.
Če sejemo domačo koruzo, odstrani-
mo storžem zrnje na obeh koncih, za
seme porabimo le zrnje iz sredine stor-
ža. Z dobrim semenom in pravočasno
setvijo bomo zvišali naš hektarski do-
nos in s tem blaginjo delovnega ljud-
stva.
Valilna jajca in valfenje
če hočemo petletni plan izpolniti' tu-
di v kokošjereji, moramo začeti od kraja
to je z odbiranjem dobrih valilnih jajc
pravilne debelosti in oblike od dvelet-
nih štajerskih kokoši, katere vodi zdrav
petelin.
Predvsem pazimo, da bodo valilna
jajca sveža, ne starejša od enega tedna.
Valilnost jajc je v drugem tednu zmanj-
šana že za 20 odst. v tretjem pa celo za
50 odst. Jajca hranimo na hladnem,
mračnem in ne presuhem prostoru brez
prepiha, iter strogo pazimo, da jih ne
protresemo. Valilno jajce je živo bitje,
3 katerim je treba že pred valenjem
najskrbneje ravnati. Zamazana jajca nt-
so za valenje, ampak jih porabimo v go-
spodinjstvu, niti ni priporočljivo, da jih
umivamo, ker smo s tem odstranili tan-
ko prevleko, kaitero je jajce dobilo od
kokoši ob iznašanju.
Naprednejše gospodinje zamenjajo
valilna jajca iz drugih gospodinjstev,
kjer gojijo boljše kokoši, ali pa naro-
čajo jajca iz državnih posestev, katera
vzrejajo in selekcionirajo najboljše nes-
nice. Pri prenašanju takšnih jajc pa je
posebno paziti na to, da se ne pretrese-
jo, sicer smo pretrgali tanke nitke v ru-
menjaku ali zračno kožico pod lupino
ter s tem onesposobili jajce za valenje.
Valilna jajca, katera smo prirejali mo-
goče kar na kolesu v aktovki, nam obe-
tajo zelo majhno število piščancev. Pre-
den prinesena jajca x>odložimo koklji,
»aj vsaj nekaj ur prej počivajo, da se
vsebina jajca spravi v normalno lego.
Seveda, če so jajca premočno pretrese-
na, tako, da so pretrgane zarodkove
vezi, potem takšno počivanje nič ne po-
maga.
Običajno število jajc (13 do 15) pod-
ložimo koklji v miren prostor, ki je
brez prepiha in mrčesa. Gnezdo napra-
vimo iz sena ali slame, na dno zaboja
ali košare pa podložimo pod gnezdo za-
radi potrebne vlage narobe obrnjeno
travno rušo. V vsakem primeru pa je
najbolje nasaditi koklji tam, kjer je ob-
sedela, ker nam z drugega gnezda med
valenjem rada pobegne in tako prehladi
jajca. Med valenjem skrbimo, da kok-
Ija vsaj enkrat na teden zapusti gnez-
do, se sprehodi in nahrani, kar pa ne
sme trajalti dalje od 10 minut.
Ce utegnemo, se nam prav dobro
splača šesti dan jajca pregledati — pre-
svetliti, kar napravimo najenostavneje
tako, da prižgemo v majhnem zaboj čku,
kateremu smo izrezali na eni dirani luk-
njo v velikosti jajca — žepno svetilko.
Vsako jajce pazljivo prinesemo pred
luč, kjer že zanesljivo ugotovimo, če je
jajce oplojeno, ali ne. V oplojenem jaj-
cu opazimo temno liso, ki se pri obrača-
nju jajca premika. Okoli te lise je raz-
preženih vse polno rdečih žilic, po če-
mer spoznamo zarodek piščanca. Jajca,
fci so x>opolnoma prozorna, niso oploje-
na in jih še lahko uporabimo v gospo-
dinjstvu.
Posebno priporočljivo je nasaditi dve-
ma kokljama hkrati, da tako v slučaju
prevelikega števila bolnih jajc nasa-
dimo vse eni koklji. Z druge strani pa
je ta praksa priporočljiva iz tega vidi-
ka, da piščance ob izvalenju združimo
pod eno kokljo, kar nam znatno poceni
vzrejo piščancev.
Ce smo upoštevali vse naštete nujno-
sti, potem lahko pričakujemo, da bomo
imeli po treh itednih bogato kokošjo ma-
mico in razveseljiv živ-iav okrog hiše.
Ivčk
heio I. — St. 7
CELJSKI TEDNIK
Stran T
KULTURA IN PROSVETA
ftoMeti miUUsia BašUUuia fmeta
v vrsti instrumentalnih koncertov,
ki jih prireja večinoma celjska podruž-
nica koncertne poslovalnice za Sloveni-
jo, smo pretekli teden doživeli prijetno
presenečenje. Doslej so bili taki kon-
certi izvedeni skoraj izključno z gosti.
Minuli teden pa smo po koncertu do-
mačega amaterskega orkestrai, o kate-
rem je naš liđt že pisal, imeli priliko
slišati tudi zelo uspel in kvaliteten kon-
cert, na katerem sta se predstavila celj-
ski publiki dva domača umetnikai, vio-
linist Božidar Gorše in pianist Egon
Kune j.
2e njun izbor programa priča o res-
nem odnosu do glasbene umetnosti. Iz-
T3rani spored, v katerem ni bilo kom-
pozicij čisto virtuoznega značaja, jima
je s svojo kvaliteto nudil dovolj mož-
nosti, da sta pokazala spoštljivo višino
v interpretaciji. Violinist Božidar Gorše
razpolaga s toplim, sočnim tonom, s so-
lidno violinsko tehniko in z izrazito mu-
zikalnost j o. Vse te vrline so prišle do
izraza tako v violinskem partu Cesar
Franckove Sonate in Dvofakove Sonar-
■tine, kakor tudi v ostalih kompozicijah,
ki jih je interpretiral s čutom za stil.
Dobrega spremljevalca je imelvEgo-
nu Kuneju, ki je pokazal, da je pianist
s solidno tehniko, čeprav je bil v inter-
pretaciji morda nekoliko zadržan. S
svojim partom je dovolj krepko pripo-
mogel k skupnemu reševanju zahtev-
nih, zelo delikatnih muzikalnih proble-
mov, zlasti če gre za C. Franckovo So-
nato, vso prepleteno z bujno tematiko,
ki prehaja iz violinskega parta v kla-
virskega in obratno. V Dvofakovi So-
naitini je bila ubranost med violino in
klavirjem mnogo boljša. Na splošno
lahko rečemo, da je bila prav Dvofako-
va Sonatina najbolje izvedena.
Kot solist je Egon Kunej zaigral Cho-
pinovo Balado v As-duru in Škerjančev
Nocturno tehnično in muzikalno na vi-
šini.
V zadnjem delu programa smo slišali |
interesantno Nostalgijo slovenskega vi- i
olinskega skladatelja Uroša Prevorška,
ki jo je violinist zaigral z razumeva-
njem in čustvom. Intrada francoskega
komponista Desplanesa nas je posebej
ogrela tako kot kompozicija, kakor tudi
zaradi izredne izvedbe, v kateri je vio-
linist pokazal vse svoje znaaije. Z ve-
likim veseljem bomo Celjani vselej po-
zdravili vsak koncertni nastop tako res-
nega glasbenika. S pozornostjo bomo
sledili njegovemu nadaljnjemu razvoju.
Oba koncertanta Sta že na svojem pr-
vem koncertu pokazala zrelo stopnjo
večje muzikalno soglasje, kar bo goto-
vo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj
skupne igre. Ce bosta še vnaprej sku-
paj nastopala, bosta dosegla gotovo še
njunega reproduktivnega delovanja.
Ponikva pri Grobelnem
Igralska družina tukajšnjega kultur-
no prosvetnega sveta je uprizorila v ne-
deljo 11. aprila Ingoličevo komedij«
Krapi. Večina igralcev se je v svoje vlo-
ge prav dobro vživela in je bil uspek
igre odličen. Dvorana je bila nabito pol-
na, kar je dokaz, da si ljudje želijo le-
pih iger. Zato so upravičeno nagradili!
igralce z burnim ploskanjem. |
KZNEMATOGRAn
KINO METROPOL
16. do 22. aprila 1948: STENKA RAZIN
Sovjetski umetniški film
23. do 29. aprila: OBVEŠČEVALEC
Sovjetski film
KINO DOM:
13. do 19. aprila 1948: SKRIVNOST
Francoski film
20. do 26. aprila: PRVA ROKAVICA
Sovjetski film
UUDSKO GLEDALIŠČE
17. aprila ob 19. uri: MilČinski »MO-
GOČNI PRSTAN«
18. aprila ob 15.30 uri: Milčinski »MO-
GOČNI PRSTAN«
Celjski dijaški list »ISKRA«
V 3. številki našega lista je V. M. v
članku »O umetniškem ustvarjanju
mladih« poročal o delu Literarne dru-
žine »Srečko Kosovel«, ki deluje v ok-
viru aktiva LSM na I. gimnaziji v Ce-
lju. Viden dokaz dela in prizadevnosti
teh mladincev je njihovo glasilo »Iskra«,
ki izhaja že drugo leto. Prvi, s ciklosti-
lom razmnoženi letnik obsega štiri šte-
vilke v treh snopičih. To ni veliko, a
vsekakor tudi ne slabo, kajti če bi list
izhajal vsak mesec, kakor so napovedali
v prvi številki, bi bil gotovo kvalitetno
šibkejši. Tako pa je treba priznati, da
najbrž ni mnogo srednješolskih mla-
dinskih aktivov, ki bi si v kratkem ča-
su dveh let ustvarili tako čedno glasilo.
Letošnji letnik (1947-48) izhaja tiksan
v 600 izvodih. Doslej so izšle tri števil-
ko v dveh snppičih. V glasilu je vidna
ugodna rast tudi po vsebini, čeprav se-
veda napredek ni tako na prvi pogled
viden kakor pri zunanji obliki. Resnič-
no škoda pa je, da letošnji letnik nima
likovnih prilog, kajti linorezi M. Sušter-
šiča in VI. Mušiča, ki so bili priloženi
lanskim številkam, niso bili samo v
okras listu, ampak so predvsem nekaj
obetali. Letos pa ni mogoče zasledovati
rasti mladih slikarskih talentov.
Čeprav ne izhaja letos nič bolj na
gosto, je »Iskra« še bolj kakor lani res
glasilo mladine na celjski gimna-
ziji, saj ne prinaša samo njihovih lite-
rarnih poskusov, ampak v vsaki števil-
ki tudi obširno poroča o delu njihove
organizacije, o rezultatih tekmovanja
za dvig učnih uspehov, o politično ideo-
loškem, kulturno prosvetnem in fizkul-
turnem udejstvovanju. Tudi pred krat-
kim izdana dvojna številka (3—4. dru-
gega letnika) je kar precej razgibana.
Na uvodnem mestu je natisnjen govor
prof. St. Tavžlja o mladinski pro#!lBa-
mac—Sarajevo. V isti žanr spada tudi
članek R. Doboviška »Ob priključitvi
naših bratov,« ki se nadaljuje iz prejš-
nje številke. Med leposlovnimi prispev-
ki so omembe vredne pesmi Aladina
Lanca, Janeza Zmavca in Franca Pri-
stovška, od proze pa zlasti novelica
»Velika ljubezen« Vladimira Mušiča. —
Šibka poteza lista je precejšnja jezi-
kovna ohlapnost (n. pr. en drugega, po-
vdarjati, konferenčno itd.). Prehudi di-
alektizmi, n. pr. ob lučćh, luči, sanjava
(2. os. dvojine!) so za mlade lirike hud
kamen spotike pri njihovi borbi s pes-
niško formo. Precejšnjega števila ti-
skovnih napak pa niso krivi študentje,
vsaj letos ne.
Iz vsake številke veje zdrava, borbe-
na miselnost Lahko rečemo, da list
krepko pomaga uresničevati odločno
voljo teh mladincev, da se hočejo uvr-
stiti med najboljše gimnazije v Slove-
niji, vin.
Fran Milčinski:
Celjsko gledališče je 7. aprila popol-
dne vprizorilo pravljično igro »Mogočni
prstan«, delo Frana Milčinskega, slo-
venskega humorističnega pisatelja. Po
osvoboditvi je to tretje delo v našem
gledališču, namenjeno našim najmlaj-
šim.
Milčinski je v tem delu posegel po
pravljični snovi, ki jo poznamo v raz-
nih varijantah pri vseh narodih. Tu je
v glavnem folklorni junak, ki je sicer
malo »čez les«, ki ga drugi zaničujejo,
a ki je konec koncev pametnejši od
vseh: vse ovire premaga in se kot zma-
govalec napoti v novo življenje. V novo
življenje? Kje so tiste davne dobe, ko
so nastajale bajke in pravljice! Tisti, ki
so jih ustvarjali, so živeli slabo; to ni
bilo življenje človeka, bilo je življenje
govoreče živali, ki ji je izkoriščevalec
sproti jemal sadove trdega dela. A ven-
dar v teh folklornih junakih nikjer ne
zasledimo pesimizma. Ustvarjalci bajk
in pravljic v tisti davni dobi so verjeli
v svojo nesmrtnost, prepričani so bili o
amagi nad sovražnimi izkoriščevalskimi
silami. Ni čuda, če je najmočnejše in
najgloblje umetniško dovršene podobe
ustvaril ravno tvorec ljudske umetnosti.
Poglejmo samo junake grških bajk ali
ruskih bilin, Fausta, pa tudi naie: Klep-
ca, Matjaža, Vambergarja, Krpana, Ku-
renta, Pavliho, Desetega brata ali one-
ga, ki je samo smrt opeharil, hudiču
kremplje zatolkel. Te podobe je mogel
ustvariti le 'tisti, na čigar plečih je bilo
breme večne obnove življenja.« »Ce v
folklori zabrne note brezupnosti in dvo-
ma v smisel zameljskega življenja, te-
daj je to vpliv pridigovanja pesimizma
krščanske cerkve in ignorantski skep-
ticizem parazitske male buržoazije«
(Gorki).
Snov je torej kaj primerna, da se v
dramatski obliki prikaže uresničenje
revolucionarne romantike, ne samo ide-
ološka prognoza, linija, marveč sen, ki
se rodi iz resničnosti. Ruska filmska
umetnost je po letu 1936 s takimi snov-
mi ustvarila neprekosljive umetnine. Iz
pravljic je odbrala in odpihala vse ti^o,
kar ni pristna ljudska tvorba, marveč
frizura literarne policije, ki se je včasih
zbala tudi pravljice. (Prelepa Vasiljica,
Nesmrtni čarovnik, Konjiček Grbavček,
Na ščukino povelje, in drugi).
Milčinski se je v glavnem držal prav-
ljice, jo z nekaterimi motivi razširil, ji
dodal sicer nekaj heterogenih idej, a
ohranil temeljno liudsko itezo; junak si-
romak — durak — zmaga, izvrši se, če-
prav s pomočjo ženitve, revolucionarni
prenos oblasti od starega kralja na mla-
deniča, ki prihaja iz dna velike mno-
žice ponižanih in razžaljenih. Končni
prizor to udarno idejo sicer razblinja
namesto, da bi jo poudaril. Nisem se
mogel ubraniti vtisa, da bi bila potreb-
na skrbnejša dramaturška obdelava; de-
lo bi odrsko pridobilo, če bi bilo bolj
strnjeno, in približalo bi se še bolj otro-
škemu svetu. Dramaturška strnitev bi
sama od sebe dvignila tudi igralsko
oblikovanje. Ze vsakdanje življenje ka-
že, da večkrat več zaleže en sam dovtip
kot deset drugih, na odru pa je zakon
ekonomičnosti še posebno v veljavi.
Režiserja Tomažič-Sadar Sta imela: z
igro veliko dela. Nastopila je skoro do-
cela nova, iz večine najmlajša garnitu-
ra celjskih Talijinih častilcev; izredno
je veliko število malih vlog, od katerih
pa posebno pri taki pravljični igri za-
visi višina in izrazna vrednost predsta-
ve; zahtevna inscenacija je problem za
režiserja in mojstra; dalje plesni in
pevski vložek, prizor z otroki, skratka
dovolj in preveč problemov za amater-
skega režiserja. Ce odštejemo drama-
turški prejem, sta režiserja opravila
svoje delo požrtvovalno in s precejšnjo
odrsko izkušnjo.
Od igralcev omenimo najvidnejše:
Sadarjeva je umerjeno odigrala revno
vdovo in mater familias na dvoru, Do-
lenc je talentirano podal glavno vlogo
Stanka; bil je dober v besedi, kretnji,
drži in mimiki, Frecetova je izvrstno
predstavila dobro znano komičnost in
klavrnost nemčurstva, nakazala, da bi
šla s karikaturo še dlje, in nam je bilo
kar žal, da tega ni storila. V Gorjan-
čevi slutimo izrazil najstavek aa Irage-
dinjo, ima precejšnjo govorno kulturo, a
pomanjkanje vsakršne mimike. Kralj,
ki ga je podal Tone Zorko, nam je bM
v celoti sicer všeč, saj je kar dobro ia-
postavil po smehu takele dvorne vam-
peže, mestoma pa nas je motila zmerort
ista kadenca. Učinkoviit posmeh takik
blaženopočivših veličin sta služila tudi
ministra. Tu je bil Miklič boljši od Za-
goričnika, vendar za oba velja, da sta
v svojih likih naredila predolg korak
od vzvišenega k smešnemu. Tu bi bile
na mestu finese izrazitih karakternik
igralcev. Isto velja tudi za Krašovca.
Vsi trije pa so pokazali napredek i*
resno vnemo — pot je sicer dolga, a
odprta. Ostale manjše ologe so bile za-
dovoljivo zasedene; neizdelan in lese*
pa je bil deveti kralj, ki ga je igral
Planinšek. Med gledališkim naraščajem
sta pokazala kvaliteto Drozg in Zapuš-
kova. Posebej je treba omeniti Petreti-
čevo in Pera. Zlasti prva je vzbudila
pozornost ne samo zaradi glasu, marveč
zaradi igralskega daru. Prof. Trčkova
in Osetova sta pripravili tudi plesni pri-
zor, ki se je kljub kočljivosti lepo po-
srečil, čeprav je bil tako rekoč ustvar-
jen iz nič. Ker smo že pri glasbi, pred-
stavo bi bilo sploh treba opremiti z bo-
gatejšo glaisbeno spremljavo, da bi s*
režija ravnala po zakonih muzike im.
ritmike, gledalci in Igralci pa bi se lažj»
notranje ubrali in pripravili na prav-
ljični isvet in njegove nezakonite zako-
niitosti. Tine O.
stran 8
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — St. 7
Pohorske krasote nas vabijo
v tem 6asu, ko se pripravljamo na
Turistični teden«, se kaj radi spomnimo
na naše prekrasne planinske kraje, ka-
mor se v lepih poletnih dneh radi za-
tekamo. 2e zgodnje petelinje petje, ki
odmeva v ranem jutru, je prepozno za
nas, kadar se odpravljamo na takšno
pot. Ni nam treba dosti mislili — odlo-
čiti se je samo treba, ali na Mozirsko
planino, ki se ponosno dviga v megleno
jutro, ali morda v Logarsko dolino, ka-
tera je v takih časih pravo mravljišče
in nudi našim turistom res oddih v
prostih dneh — ali druge kraje naše
prekrasne celjske okolice.
Res težko se je odločiti v takih trenut-
kih, kajti vsak tak kraj ima svoje po-
sebne privlačnosti in čare. Ako se ozre-
mo proti severu in zagledamo prijazne
Pohorske planine, nam srce kar zavri-
ska od navdušenja — in ob takih prili-
kah je kmalu sklenjeno in že se napo- |
timo na Pohorje.
Prijetni občutki nas navdajajo, ko
stopamo po mehkem mahu proti osrčju
Pohorja. Ako se odpravimo čez Kopo
na sedlo Jezere, ki leži med Veliko in
Malo Kopo, se nam nudi lep razgled na
MisLnjsko, Mežiško in Dravsko dolino
do Maribora. — Kam še gremo? Na Crni
vrh, ki spada s svojim 1543 m med naj-
višje vzpetine Pohorja. Tekmeca ima
le v 1 m nižji Veliki Kopi, s katere je
še mnogo lepši razgled. Ce se še po-
vzpnemo na Kopo, imamo krasen raz-
gled na Karavanke, Obir, Peco in Uršljo
goro, ravno tako lepo se vidi proti seve-
rozapadu — Savinjska dolina, Kozica
ter obmejni Kozjak, ki se mogočno dvi-
ga v modro nebo.
Pohorske planine so bile dobro zave-
tišče našim borcem, sedaj v mirni dobi
pa so pravi turistični kraj in razvedrilo
naših izletnikov. Na takih izletih poza-
bimo vse svoje težave in uživamo lepo-
te naših slovenskih planin. Je pa še dosti
drugih primernih krajev, katerih kra-
sot niti ne poznamo. Bližajoča se pomlad
nam nudi lepe prilike, da si vse te kraje
ogledamo in spoznamo njih krasole in
privlačnosti.
Pričela se je modelarska sezona
v zimskih mesecih so modelarji izrabili
vsako minuto svojega prostega časa, da so
gradili nove in popravljali stare modele, V
tem času se je vršilo mnogo začetniških in
nadaljevalnih modelarskih tečajev, v katerih
si je pridobila naša mladina osnovne pojme
iz modelarstva ter izpopolnila že staro zna-
nje. Ko pa je izginil z naših travnikov zapo-
zneli sneg ter je topli spomladanski veter
posušil mlake, so se modelarji začeli priprav-
ljati na spuščanje modelov. Zopet je zaživelo
letališče v Levcu, Vendar pa ni bilo vreme
preveč naklonjeno. Muhasti marec se je
predstavil z neprijetnim in za spuščanje mo-
proti koncu in takrat so pa hoteli celjski
delov premočnim vetrom. Umiril se je šele
modelarji nadoknaditi zamujeno, Z lepimi in
modelarji nadoknaditi zamujeno, Z lepimi in
uspelimi poleti svojih letal so pokazali, kaj
so v zimskem času naredili in kaj so se pod
vodstvom starejših modelarjev v krožkih in
na tečajih naučili. Tako so po poiskusnih
startih priredili prvo modelarsko tekmo v
letošnji sezoni, na katero so povabili tudi
tovariše iz ostalih grup celjskega športno-
letalskega društva. Na žalost se temu pozivu
ni razen celjskih modelarjev odzval nihče.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
Kategorija prehodnih modelov:
1. Mulej Maks (ŠLD Čkalov, Celje), 1317 t,
2. Mulej Ljubo (ŠLD Čkalov, C), 478 točk,
3. Rojnik Milenko (ŠLD Čkalov, Celje)
404 točke.
Kategorija Tisokosposobnih modelov:
1, Velej Vlado (ŠLD Čkalov) 709 točk,
2, Tovornik Dane (ŠLD Čkalov) 350 točk.
V kategoriji prehodnih modelov je dosegel
najboljši čas 19 minut 55 sekund model Mu-
leja Maksa, pri visokosposobnih pa 5 minut j
10 sekund (Velej Vlado). V čas leta se šteje '
samo oni čas, ko se model vidi s štartnega j
mesta. Tako leti model mnogokrat po deset
in več kilometrov daleč od štartnega mesta
in modelar, čigar je model, ga mora sprem-
ljati, če ga hoče še kdaj dobiti. Tako je na
primer letel visokosposobni model lastne
konstrukcije tov, Veleja Vladota v nedeljo,
28, marca 45 minut. Štartal ga je v Levcu,
nakar se je po priključku na termiko dvignil
do višine približno 450 metrov, ter pristal 6
km od štartnega mesta v bližini Žalca. Isto-
tako je pristal model tov. Černeja na Zgornji
Hudinji, štartan v Levcu. Ker ga je izgubil
iz vida, ga je dobil šele čez nekaj dni, ko
je zvedel, da je pristal nekje med Trnovlja-
mi in Hudinjo. Sedaj bomo imeli ob nedeljah
še večkrat priliko opazovati celjske mode-
larje, kako se pripravljajo za republiške in
zvezne modelarske tekme. JR
Avnjaticar^t
iz območja vojnega okruga Celje,
pozdravljamo vse poznanel
Smrkelj Lovrenc, Jug Vinko, Kra-
maršič Nejko, Bregar Mirko, Prestov
Marijan, Jerman Tone, Peklar Ivan,
Cretnik Marijan in Podlinšek Jože.
Ečka - Banat, 12. aprHa 1948.
FIZ KULTURA
SFD Rudar Trbovlje : SFD Kladivar Celje
3:3   (3:1)
Nedelja, 11. aprila ob 16, uri. Igrišče Gla-
zija, in, kolo pomladanskega prvenstva I,
slovenske lige. Vreme zelo lepo, teren idea-
len za igro. Gledalcev 2500,
Sodniku Starašini iz Maribora sta pred-
stavila kapetana Butkovec in Dobrajc na-
slednji enajstorici:
Rudar: Orač, Sore, Žanbi, Šorel, Vodišek,
Blatnik, Krasnik, Butkovec, Koncilja, Kos,
Princ,
Kladivar: Polutnik, Bernard, Petelinek,
Krašek, Čatcr, Klajnšek, Belcer, Cocej, Čoh,
Dobrajc, Zidar,
Rudar ima začetni udarec in takoj pro-
dre, ali obramba ustavi nevaren napad go-
stov. Kladivar se hitro zbere in v 5 min. bi
lahko prišli domačini v vodstvo, toda Do-
brajc šanse ne izkoristi. Dve minuti kasneje
strelja Čater prosti strel, Dobrajc prejme žo-
go, lepo uide branilcema in ostro strelja mi-
mo Orača v gol, 1 :0 za Kladivarja, Ni se še
poleglo navdušenje občinstva, ko desno krilo
uide Pctelineku in po predložku na center
je že izenačenje. Igra valovi iz ene polovice
na drugo, nasprotnika sta si enaka, ali Ru-
dar lepše in tehnično boljše kombinira nego
domačini. V 19. minuti uspe Zidarju lepa so-
loakcija, ali stoodstotne prilike ne pretvori
v gol, temveč strelja mimo stative v aut.
Nato se razburjenje nekoliko poleže in vra-
tarja nimata mnogo posla, kajti igra se ve-
činoma na sredi igrišča, v naspro-tnem pri-
meru obrambe ustavijo napade ter odkloni-
jo nevarnosti izpred svojih vrat. V 35. minuti
po krivdi Polutnika gostje zvišajo na 2 : 1,
Celjani hočejo izenačiti, Radko uide po levi
strani, toda strelja desnemu halfu gostov v
roke. Sodnik na streljanje roke v kazenskem
prostoru Rudarja ne prizna. V 43. minuti se
dogodi v kazenskem prostoru Kladivarja na
Čaterju isti primer, katerega Starašina do-
sodi v enajstmetrovko. Čudni pojmi »objek-
tivnega« sodnika. Enajstmetrovka je izvede-
na in s tem 3 : 1 za Rudar.
Po odmoru Kladivar dominira na terenu
ter je v občutni premoči. Že v prvi minuti
zastrelja Belcer siguren gol, ali v 5 min, po
lepem predložku istega Čoh zniža na 3 : 2. Že
v 10. minuti spet po predložku Belcerja Zi- j
dar izenači. Publika navija dalje, ali Kladi-
varju ne uspe priti v vodstvo. Šele po pre-
teku 22, minut postane igra enakovredna in
Rudar napravi nekaj nevarnih napadov, ka-
tere obramba sigurno odklanja. V 21 min, bi
lahko Belcer rešil še naslednjo točko, ali
strelja mimo stative. Tako je ostal rezultat
do konca neispremenjen,
Enajstorica gostov je s svojo lepo igro ter
tehnično dokaj dobro in priletno iznenadila.
Igrali so fair in borbeno, V moštvu ni bilo
slabega mesta. Medtem so domačini prika-
zali svojo tipično igro, s katero so imeli do-
slej le malo uspeha, saj manjka prave pove-
zave med napadom ter krilci. Slednji nabi-
jajo tjavdan ni tako imajo posamezni odlični
igralci v napadu težak položaj. Belcer pre-
rad uhaja naprej, tako je kriv mnogih ofsai-
dov, je dober strelec in nevaren za nasprot-
nika; samo fizično preslab. Cocej še nekoliko
šepa, a z rednim treningom bo imel vseka-
kor več uspeha. Zidar je od lani nekoliko po-
pustil, krivda je pa tudi v menjavanju nje-
govega mesta. Čohu to pot ni šlo vse izpod
noge, medtem ko se je Dobrajc trudil in bil
v nedeljo najboljši v napadu. Čater je ne-
sporno odličen in krivdo na enajstki nosi
sodnik. Krašek dobro razbija, a slabo gradi
igro. Več treninga! Klajnšek je sprva zaigral
dobro, ali manjka mu kondicija ter je kasneje
popustil. Z rednim treningom na novem me-
stu bo morda še dober half. Petelinek je bil
v prvem polčasu zelo slab in prvi gol gre
precej na njegov račun, medtem ko se je v
drugem polčasu popravil. Manjka mu trenin-
ga, saj dečko ne poseča vaj. Bernard se je
trudil, a mu ni šlo vse, kakor bi bilo treba.
Polutnik se je sicer dobro izkazal, a nesigu-
ren je še v prijemanju žoge in odtod krivda
na drugem golu.
Sodnik Starašina je že v drugič razburil
celjsko publiko. Videti je, da želi poraze na-
šega moštva in pomaga očitno gostom. Nje-
govo sojenje v drugem polčasu je vse drugo
nego objektivno. Njemu gre zasluga, da je
Rudar odnesel domov obe točki. Stranski
sodnik Flis je pa krona vsega, odnosno nje-
gova desna roka. Njegove odločitve so bile
nekaj nemogočega. Ko je bil nekaj minut
pred koncem Dobrajc zrušen v kazenskem
prostoru gostov, se ta niti ni zmenil za oster
faul, temveč je pustil igrati dalje. Ni čuda,
da so ljudje po končani tekmi izžvižgali ta
dva »heroja«. V predtekmi je v prvenstveni
mladinski tekmi Rudar porazil neizkušeno
mladino Kladivarja visoko s 7 : O (4 : 0).
Videnšek Božo
VSEM FIZKULTURNIM AKTIVOM
V času od 1. do 14. aprila t, 1, se mora po
vseh društvih in aktivih izvesti pomladanski
cross. Da bo čim večja udeležba na tem
crossu, je strokovni odbor SFD Kladivarja
na svoji peti redni seji sklenil, da mora vsak
aktiv za sebe organizirati cross. Manjši akti-
vi se lahko povežejo med seboj, ter skupno
izvedejo cross. Datum, kraj in čas crossa mo-
rajo fizkulturni aktivi javiti najmanj tri dni
prej tajništvu SFD Kladivarja, ki bo poslal
svojega delegata v komisijo. Po končanem
crossu morajo vsi aktivi poslati tekmovalne
zapisnike s poimenskim seznamom prvih treh
plasiranih v vsaki skupini SFD Kladivarju,
kakor tudi skupno število tekmovalcev v
posameznih skupinah,
Cross zmagovalcev lizkulturnih društev in
aktivov okraja Celje in okolica se bo vršil
v Celju,
v nedeljo, dne 24, aprila ob 9. uri dopoldne
Obenem opozarajmo vse aktive, da do
30. aprila tega leta izvedejo vseljudski mno-
goboj za člane, članice, mladince, mladinke,
pionirji in pionirke. Ker so na teh sedmero-
ijojih obvezne tudi zletne proste vaje za leto
1948, opozarjamo vse tekmovalce, da pri-
hajajo k splošni telesni vzgoji in se teh vaj
v dveh vadbenih urah nauče. Rezultati, do-
seženi na ljudskem nmogoboju, se bodo šteli
za fizkulturni znak, če bodo zadoščeni pred-
pisani normi. Urnik splošne telesne vzgoje,
kakor tudi podrobnejše objave, bo dobil
vsak posamezni aktiv, —šič—
Slovensko prvenstvo v namiznem ten<sn
V soboto in nedeljo 17, in 18. aprila bo v
Domu ljudske prosvete (v Narodnem domu)
prvenstvo v namiznem fenisu, kjer bodo so-
delovali najboljši igralci iz Slovenije pa tudi
Kladivar bo dal svoje najboljše igralce. Bor-
ba bo med posamezniki zelo napeta in za-
nimiva. Vse prijatelje bele žogice vabimo,
da se tega turnirja udeležijo!
BRZOTURNIR KLADIVARJ A
V sredo 7. aprila jc bil odigran brzoiumir
za mesečno prvenstvo Kladivarja, Turnirja
se je udeležilo 22 igralcev, razdeljenih v dve
skupini, v Finalu je zmagal M. Fajs s 6 in
pol točkami,
S to zmago je Fajs letos že drugič osvojil
prehodno zastavico,
BRZOTURNIR FA KOVINARJEV
Mesečnega prvenstva FA kovinarjev se jc
udeležilo 16 igralcev. Zmagal je F, Aubrecht
s 13 točkami,
NOGOMET
V drugem kolu okrožnega ekipnega pr-
venstva so bile v nedeljo 11. aprila 1948 od-
igrane naslednje nogometne tekme;
Kladivar I : Kovinar   1 :3 (1:1)
Po nedeljskem uspehu, ki ga je dosegel
Kladivar I proti Laškemu, je bilo pričako-
vati, da bo s Kovinarjem iz Štor gladko
opravil. Toda na presenečenje mnogim je
to pot izgubil s tesnim rezultatom. Takoj v
začetku tekme so Kovinarji stalno napadali
in ogrožali nasprotnikova vrata, toda dobri
obrambi Kladivarja se je zahvaliti, da rezul-
tat ni bil večji. Drugi polčas pa je Kladivar
vidno popustil in tako tudi izgubil dve dra-
goceni točki. Sodil je dobro tov. Stojkovič iz
Celja,
Proletarec I : Prolctarcc II 5:0 (2:0)
V Zagorju sta se pomerila Proletarec I in
II v prvenstveni tekmi na domačih tleh.
Kljub stalnemu naapdanju I, moštva rezul-
tat popolnoma odgovarja. Prvi polčas je bi-
la igra zelo živahna in fair, dočim je drugo
mošvo v drugem polčasu popustilo. Najboljši
mož na terenu je bil vratar drugega moštva,
ki je danes izvrstno branil svoja vrata in jc
njegova zasluga, da rezultat ni bil večji.
Sodil je dobro tov, Dervarič iz Celja,
HRASTNIK : EDINSTVO 4 : 3 (2 : 1)
Na igrišču v Hrastniku sta se danes po-
merila stara rivala Hrastnik ni Edinstvo iz
Rogaške Slatine. Že takoj vzačetku je bila
igra odprta in zelo živahna. Edinstvo je v
prvem polčasu imelo nekoliko več od igre,
toda ni znalo izkoristiti mnogo lepih pozi-
cij, V drugem polčasu se je Hrastnik neko-
liko popravil, kar mu je tudi prineslo zmago,
V predtekmi je mladinsko moštvo Prolc-
tarca iz Zagorja v prvenstveni tekmi gladko
odpravilo mladino Hrastnika s 5:0 (1:0),
Sodnik tov. Hajsinger ni imel težkega po-
sla, ker sta obe moštvi igrali zelo disciplini-
rano. Predtekmo je sodil dobro tov, Šubic
iz Celja. Štefan Dervarič
Obvestilo
Vsi uradi in ustanove, kakor tudi osta-
lo prebivalstvo mesta Celja se obve-
šča, da je podjetje Javni nasadi in Jav-
ne naprave pri MLO Celje prevzelo tudi
plakatiranje na oglasnih deskah.
S tem je postalo oglaševanje s plakati
monopolizirano in nihče ne sme nalep-
Ijati plakatov n. pr. po hišnih zidovih,
ograjah in drugod po mestu. Za to do-
ločene oglasne deske, ki so nameščene
na prometnih krajih v mestu, so sedaj
očiščene ter renovirane. Vseh oglasnih
desk je 22 in naj tisti, ki bodo oglaše-
vali, pošljejo zaenkrat samo po 25 kom.
lepakov.
Urad za prijavo oglaševanja se naha-
ja v poslopju na Trgu svobode 10, soba
štev. 35.
Naše žene niso pozabile
na starčke v domu
onemoglih
v Vojniku je Dom onemoglih, mnogi
poznajo zgradbo, a vsi ne poznajo ljudi,
ki prebivajo v njej.
Organizaciji AF2 Vojnik in Skofja
vas sta zbrali pri naših ženah jajca, ja-
bolka in denar, za katerega so kupile
bonbone in cigarele. Nepopisno je bilo
veselje naših starčkov, ko so videli pol-
no košare lepih plsank in drugih dobrot.
Tako toplo jim je postalo ob zavesti, da
niso pozabljeni. Kot otroci so se razve-
selili darov, katere so jim prinesle čla-
nice AF2. To akcijo so vodile posebno
požrtvovalno tov. Huber Ankica, Zo-
bovnik Marta iz Vojnika ter tov. Bekeš
iz Škofje vasi. P. A.
Današnji številki
prilagamo vsem naročnikom čekovne
položnice in prosimo tiste, ki nam še ni-
so poravnali naročnine, da nam jo na-
kažejo:
Naročnina znaša
mesečno       7 din
četrtletno   21 din
polletno     42 din
letno 84 din
IŠCEiM INŠTRUKTORJA za poslovno
računstvo in ruščino. Celjski tednik pod
»2 razr. srednje gospodarske«.
OPREMLJENO SOBO
po možnosti z oskrbo, išče živinozdrav-
nik samec. Posteljnino ima. Ponudbe na
Veterinarsko bolnico Celje.
ZAHVALA
Za obilno spremstvo na zadnji
poti naše prerano umrle
KAROLINE BAUMKIRHNER
se vsem najprisrčneje zahvaljuje-
mo. Posebno zahvalo pa izrekamo
delovnim tovarišicam iz Tovarne
perila za darovano cvetje, poslo-
vilni govor in ubrano petje ob
odprtem grobu.
Celje, dne 13. aprila 1948.
Rodbina Franc Aubreht
Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.