(  Ko je Jezus hodil po Palestini in zbiral mno`ice ter jih uèil, je izmed o`jega kroga uèencev izbral dvanajsterico, ki ji je posvetil posebno pozornost. Teh dvanajst je imenoval »apostole« in jim je nalagal posebne naloge, predvsem pa jih je vzgajal, da bodo kos po- slanstvu, ki se je zaèelo po njegovem vstaje- nju. Apostole je tik pred smrtjo imenoval prijatelje (prim Jn 15,15), posvetil jih je v re- snici in jim povedal vse, kar morajo vedeti o njem, o Oèetu in Svetem Duhu, èeprav vsega tisti hip še niso mogli nositi. Pri zadnji veèerji, ki jo je obhajal le z njimi in kamor ni povabil ne svoje matere ne kake druge `e- ne, jim je naroèil, naj zbirajo njegove ovce pri mizi sv. evharistije. Pomembnost duhov- niške slu`be je odtlej bistveno povezana s tem naroèilom. Èudovita izpoved prijateljs- tva pa se zakljuèi s popolno zatajitvijo dva- najsterih. Le Janez rešuje pod kri`em njihovo èast, drugi so se poskrili in v strahu trepetali za svoja `ivljenja. Binkoštni dan, ko jih Sveti Duh napolni in dokonèno preoblikuje, pri- nese spremembo, ki je zaznamovala svet. Apostoli so bili pripravljeni za Jezusa, kri- `anega in vstalega, trpeti in umreti. Pozor- nosti, ki jo je Jezus namenil tem dvanajstim, ni namenil niti svoji lastni materi, pa èeprav je ona tista, ki je njegova najveèja prijateljica in uèenka, saj prav ona najbolje izpolnjuje, kar on naroèa (prim. Jn 15,14). V dveh zaporednih stavkih Janezovega evangelija sta zapisani dve razlièni obliki pri- jateljstva. Prva vrstica (v. 14) govori o prija- teljstvu, ki ga prinaša hoja za Kristusom. To prijateljstvo je pogojeno in zahteva aktivno '(!4! $ )(# ( $ D ; sodelovanje vernika, ki si Bo`je prijateljstvo pridobi in prislu`i s poslušnostjo in izvrše- vanjem Jezusovih zapovedi. V naslednji vr- stici (v. 15) pa se sreèamo s prijateljstvom iz- volitve, ki pa ni odvisno od èloveka in njego- vega truda, ampak je sad svobodne Jezusove izbire, ki hoèe svojim izbrancem razodeti vse, kar je slišal od Oèeta (prim. Jn 15,15). Izbira torej, s katero se ne moremo kititi ali pohva- liti, ker so nam razlogi zanjo v resnici nezna- ni. Zakaj je Jezus izbral teh dvanajst in ne ka- kih drugih? Zakaj je med nje uvrstil tudi Juda Iškarjota, èeprav je vedel, da ga bo izdal? Odgovorov na taka vprašanja nam Jezus ni dol`an dati, ker je to njegova stvar. Bog ima enako pravico kakor èlovek, da si svobodno izbira svoje o`je prijatelje. S tem ne dela kri- vice nikomur. Jasno pa je, da bi morali izvo- ljenci dokazovati veselje in hvale`nost nad iz- volitvijo tako, da izpolnjujejo Bo`jo voljo bo- lje in popolneje kakor ostali ljudje. Na nek naèin je vsak èlovek posebej od Boga izbran. Vsak v svojem redu in na svoj naèin. Cerkev je obèestvo sklicanih, da bi postali bo`je ljudstvo, Kristusovo skrivnostno telo, bo`ja èreda, svet narod … V tem obèestvu ni nereda ali kaosa, ampak vlada poseben red in ima svoja lastna, trajna pravila. Notranji red Cerkve izvira naravnost od našega Zvelièarja, ki je postavil hierarhijo in jo pooblastil, da govori v njegovem imenu, da ureja disciplin- ske zadeve oz. »zavezuje in razvezuje«, kar ima uèinke tudi v onostranstvu (prim. Mt 18,18). Zboru apostolov je postavil za glavo Petra, ki ga je – spet – Jezus sam izbral. Zbor apostolov so nasledili škofje, njim pa je glava Kristusov  # (  namestnik, naslednik sv. Petra, rimski škof, imenovan tudi pape`. Ker so se cerkvene ob- èine širile, so škofje `e v davnini postavili in posvetili prezbiterje, ki so jih zastopali in na- domešèali pri obhajanju svete daritve in so predsedovali skupnosti. Duhovniki so pred- stojniki in pastirji svojih skupnosti (`upnij). Oni so zadol`eni, da iz ljudi, zbranih iz vseh vetrov, naredijo obèestvo verujoèih, ki naj bo »enega srca in enega duha« (prim. Apd 4,32 – ekumenska izdaja). Te`ka je ta naloga du- hovnikov, ker je edinost v obèestvu odvisna od mnogih zemeljskih dejavnikov, predvsem pa od nadnaravnih. Na obèestvo moèno vpli- vajo moè vere, upanja in ljubezni njenih èla- nov, pa tudi rušilna sila njihovih grehov, is- kreno kesanje in pokora za storjene prekrške itd. Obièajni sociološki pojavi in razliène ob- like zdru`evanja med ljudmi imajo v Cerkvi vedno drugoten pomen, ker se ne dotaknejo njenega bistva in kljub temu da so ti pojavi bolj vidni in preprosti. Duhovna in nadna- ravna razse`nost sta za Cerkev bistveni in bolj pomembni kakor zemeljske stvari in minljive oblike socioloških pojavov. Prav zaradi bo`- jega, ki se skriva pod fasado zemeljskega, Cer- kev uhaja popredmetenju sociologije in dru- gih znanosti. Cerkve, posebno katoliške in pravoslavne, si ne moremo predstavljati brez hierarhije. Brez duhovšèine ni Cerkve, ker ni klicarja. Celo protestantje, ki so zapustili rimsko Cer- kev v zmotnem preprièanju, da bodo našli kaj boljšega, so se morali vrniti k neki obliki »duhovniške slu`be« in so uvedli »pastorje«, ki pa niso posveèeni, ampak so laiki, ki skr- bijo za njihove `upnije, ker brez vidne glave ne more obstajati nobena èisto èloveška in tu- zemska skupnost. Tako sicer govorijo danes o »škofih«, èeprav to niso, in celo o »duhov- nikih«, kar tudi niso, ker so voditelji njihovih skupnosti prvi med enakimi. Še bolj pa so se protestantje oddaljili od Jezusa in evangelija in tako tudi od edinosti s Cerkvijo, ko v zad- njih letih celo dopušèajo, da te slu`be prev- zemajo tudi `enske, ki jih v evangelijih naj- demo v drugaènih slu`bah, ne pa v med pos- veèenimi dvanajsterimi, kjer ni niti Marije, kaj šele ostalih, ki so imele èastno mesto v skupnosti in jih poznamo po imenih: Marija Magdalena, Marija Kleopova, Marta in Ma- rija, da naštejem samo nekatere. Ena od znaèilnosti Jezusovega oznanjeva- nja je tudi ta, da ljudi ni trgal iz njihovega okolja, ampak jih je vedno pošiljal nazaj. Le dvanajsteri so v tem izjema. Dvanajstere, ki jih je izoblikoval v posebne sodelavce, je tudi poklical tako, da so »odbrani od ljudi in po- stavljeni za ljudi«. Klic vsem ljudem pa je klic k spreobrnjenju in hoji za Kristusom tam, kjer so, v svojih dru`inah, med sodelavci, so- sedi, v svojem narodu ali na kratko v svetu. Iz te razse`nosti apostolske slu`be se je v zgo- dovini Cerkve razvila èudovita veja redovniš- tva oz. posveèenega `ivljenja, ki je Cerkvi v poseben ponos in veselje. Najslavnejši svet- niki in najlepši zgledi hoje za Kristusom pri- hajajo prav iz vrst ljudi, laikov in duhovni- kov, ki so se posvetili Bogu v redovništvu. V obèestvu, ki se imenuje Cerkev, sreèu- jemo ̀ e od vsega zaèetka urejeno vodstvo, hie- rarhijo, ki jo je priklical v `ivljenje, ji doloèil znaèaj in naloge sam Odrešenik. Razliènost slu`b in dostojanstva slu`i enemu samemu namenu – zvelièanju duš, kakor lepo pravi sv. Peter v svojem pismu. Po dvatisoè letih se je v Cerkvi izoblikovala trojna plast vernikov: laiki, redovniki in èlani drugih oblik posve- èenega `ivljenja in duhovništvo ali kler. Med redovniki najdemo tako laike kakor klerike. V našem èasu je postalo popularno veliko go- voriti o laikih v Cerkvi. (  Veèkrat se postavlja vprašanje, kaj naj laiki delajo v Cerkvi in kakšno je njihovo mesto v njej. To naj bi bil danes osrednji problem Cerkve. Odgovori, s katerimi se sreèujemo,      so veèplastni in so zelo odvisni od izhodišèa pisca oz. zornega kota motrenja tega vpraša- nja. Èe vzamemo bogoslu`je, potem so pra- vila jasna. Pri bogoslu`ju je duhovnik tisti, ki predseduje shodu in je nujno potreben. Brez duhovnika maše ne more biti. Brez njega Cerkev ne more izpolnjevati Jezusove oporoke »to delajte v moj spomin«. Naloga duhovni- ka je tudi pridiganje, kjer mora vernikom raz- lagati nauk Cerkve in ne razkladati svojih dvomom ali raziskovanj. Pridiganje je stvar prezbiterjev oz. diakonov. Verniki imajo tudi pravico, da slišijo pravi cerkveni nauk, da bodo imeli vsaj mo`nost verovati, kar so dol`- ni verovati, èe hoèejo biti katolièani. Laik po veljavni liturgièni zakonodaji ne sme pridi- gati, ni mu dovoljeno, mu je celo prepove- dano! Sodelovanje pri maši z branjem beril in prošnjami za vse potrebe (uradno: molitev ljudstva) so le zunanje oblike aktivnega so- delovanja. Meni osebno se razlièni uvodi v bogoslu`ne dele ne zdijo »sodelovanje«, prej jih do`ivljam kot »nakladanje«, najveèkrat kot mlatenje prazne slame. Pravo sodelovanje je zame to, da sem z dušo in telesom pri stva- ri. Da molim, pojem, poslušam, sledim, pri- stopim k obhajilu in se po obhajilu resnièno posvetim pogovoru z Zvelièarjem. Sodelova- nje je tudi to, da se postavim v vlogo »za- stopnika« tistih, ki jih ni, da prosim za spreo- brnjenje grešnikov, milosti za bolnike, narod itn. Tako duhovnik kakor laik sta enako po- klicana, da na sebi primeren naèin sodelujeta pri bogoslu`ju. Èe na vprašanje poskušamo odgovoriti iz vidika `upnije in njenega `ivljenja, imajo ver- niki `e mnogo stoletij svoje pomembno me- sto in vlogo. Zaradi komunistiènega totali- tarizma se je vloga laikov na tem podroèju zmanjšala, saj se je bilo v svinèenih èasih te`ko izpostaviti, ker so bile posledice za laika te`ke. Po veè kot desetletju svobode se stvari poèasi spreminjajo. Svoboda unièuje strah, ki je zaz- namoval komunistièni èas. Celotna dru`ba, ne samo cerkveno obèestvo, se zaradi tega raz- vija bolj dinamièno in razliènost mnenj in prijemov postaja samoumevni pojav. Odnosi med verniki in duhovniki se spreminjajo tudi (  Richard Estes, Gordon’s Gin, olje na lepenki, 1968, zasebna zbirka.  # zaradi sprememb v zunanjem svetu, najveèji spodbujevalec sprememb pa je Cerkev sama, ki duhovšèini vedno bolj jasno polaga na srce, da niso »gospodje« ampak »slu`abniki«. Vsako slu`enje prinaša posebno obliko moèi in oblasti, npr. policisti »slu`ijo«, pa vsi poz- namo njihovo moè, vendar hoèe Cerkev, da bi njeni duhovniki posnemali Jezusa, ki je svojim prijateljem umil noge, pa èeprav mu pravijo »gospod« in »uèitelj«, kar ustreza re- snici. Odnosi znotraj obèestva se torej spre- minjajo. Èas, v katerem so se duhovniki lah- ko pojmovali kot »bog i batina«, so mimo (v resnici ne bi smeli nikoli nastopiti!), ker tudi ni veè nikogar, ki bi bil pripravljen tako mi- selnost sprejeti in molèe prenašati. Duhovnik ostaja os in srce `upnije, vendar se njegove naloge in oblike njegovega delovanja spremi- njajo. Odnosi med verniki in njihovim du- hovnikom so enkratni, ne moremo jih pos- ploševati. Zamenjava `upnika ali pa mno`iè- no priseljevanje lahko v nekaj letih popolno- ma spremenita podobo neke `upnije. Kljub temu lahko trdimo, da je tudi Cerkev v gi- banju, kakor je v gibanju svet, v katerem je prisotna. V zadnjih dveh desetletjih se je zelo po- veèal vpis na Teološko fakulteto. Dele` bo- goslovcev se je zni`al in stanje je za Cerkev je kritièno, saj število novomašnikov `e ne za- dostuje za zamenjavo ostarelih duhovnikov. Poveèanje slušateljev teologije gre na raèun t. i. »laiških teologov«. Vèasih, ko so bili štu- dentje teološke fakultete le bogoslovci, je bilo jasno, da bodo kot duhovniki postali »cerk- veni uslu`benci«. Skozi stoletja je postalo na- vada, da je teologija študij le za bogoslovce, se pravi bodoèe duhovnike. Laiki tam niso imeli kaj iskati. Med študenti teologije je stalno prisotna nema primerjava med bogo- slovci in laiki, pri èemer je »gotovost delov- nega mesta« ena izmed najbolj odloèujoèih toèk. Laik `ivi in študira z negotovostjo o svo- jem poklicnem delu oz. slu`bi. Ta negoto- vost je verjetno vzrok nenehni zahtevi, da mora »Cerkev dati laiškim teologom mesto«, kar pomeni predvsem to, da bi jim zagotovila slu`be, kakor jih zagotavlja bogoslovcem oz. duhovnikom. Cerkev nujno potrebuje duhov- nike, brez katerih ne more prav obstajati. Kakšna pa naj bi bila naloga teologa laika? Uradnega odgovora na to vprašanje ni. Nihèe ne pojmuje duhovnika kot teologa, ampak je teologija izobrazba, ki jo duhovnik mora imeti, da bi la`je opravljal svoje duhovniško delo, vendar je teološko znanje le eden od po- gojev za posveèenje. Kaj naj torej prièakuje laik, ki se odloèi za teološki študij, od svojega morebitnega delo- dajalca, Cerkve? Mislim, da bi bilo najbolj po- šteno, èe bi povedali, da Cerkev naèeloma ne zaposluje teologov, ampak potrebuje najprej duhovnike. Doslej je bilo to jasno. V zadnjih letih pa so se odprla nekatera delovna mesta, ki bi jih lahko zasedli tudi teologi laiki. Naj- prej so tu mesta, ki jih razpisuje Teološka fa- kulteta. Program podiplomskega študija, ki ga je bivša oblast spodbujala, laika ne pripelje ni- kamor. Strokovno in naravno delovno mesto doktorja teologije je fakulteta, vendar je de- lovnih mest na njej premalo za vse mo`ne kan- didate. Slu`ba profesorja, ki vzgaja bodoèo du- hovšèino, je tako pomembna, da je škofje ne bi smeli nikoli izpustiti iz svojega dejanskega nadzora. Kar se bogoslovec nauèi, to duhovnik zna. In èe se nauèi narobe, bo duhovnik uèil narobe. Niè ni bolj unièujoèega za Cerkev ka- kor slab kler. Moralna pokvarjenost, ki unièuje Cerkev od znotraj, ima razliène oblike. Grehi proti šesti bo`ji zapovedi so sicer hudi in vidni in mnogokrat najbolj pohujšujejo ljudi, ampak najveè škode naredijo grehi napuha. Ko od- pove med oznanjevalci pokoršèina pravemu nauku in se zaène uèiti krivo vero ali pa celo samega sebe, se med verniki unièuje vero. Profesorji na teoloških višjih šolah, fakultetah in semenišèih, ki vzgajajo in uèijo bodoèe ro- dove uèiteljev v Cerkvi, nosijo velikansko od- (        govornost in dobro bi bilo, da bi jim bila ta stalno pred oèmi. Duhovna oskrba v vojski je drugo podroè- je, kjer je mo`no zaposliti tudi teologa laika. Vprašanje pa je, èe študij teologije sam po sebi usposablja za duhovno oskrbo soèloveka. Duhovnik ima tu prednost, ker mu posveèe- nje omogoèa podeljevanje zakramentov, ki delujejo sami po sebi. Laik ne more podelje- vati zakramentov, predvsem mu je onemogo- èeno spovedovanje, ki najbolj odpira srca lju- di. Brez pomoèi zakramenta postane duhov- na oskrba vojakov silno naporna stvar, obe- nem pa zelo podobna psihologiji. V mnogih `upnijah povsod po svetu se zbira nešteta mno`ica skupin, ki jih vodijo in ohranjajo pri ̀ ivljenju laiki. Poleg verouène šole in priprav na zakramente štejemo mednje še mladinske skupine, skavte, oratorije, mo- litvene skupine, dobrodelne skupine, skupine za delo z invalidi, zakonske skupine, pevske zbore itd. Te`ko jih je `e našteti, nemogoèe pa je, da bi vsako od njih vodil `upnik. Lo- gièno in normalno je, da vsako od teh skupin vodi nekdo, ki je za to delo pripravljen, po- klican in postavljen ter sprejema to nalogo kot del svojega kršèanskega `ivljenja oz. da jo vodi nekdo, ki ima veselje in zavest odgovor- nosti. Mno`ica laikov, ki se anga`ira na vseh naštetih podroèjih, je velika, rekel bi celo ne- pregledna in se morda premalo zavedamo, kako v njih `ivi Cerkev. Znaèilnost prosto- voljnega dela je, da nihèe ne prièakuje, da bi od tega dela `ivel. Pred nekaj leti smo imeli »leto prostovoljstva«, med katerim so bili pri- pravljeni mnogi seminarji o tej temi. Na le- teh pa so profesionalci za drage denarje pri- povedovali amaterjem, kako naj opravljajo svoje prostovoljstvo. Takih nesmislov v Cerkvi ne bi smelo biti. Duhovnik je in ostaja prvi in glavni profesionalec v Cerkvi. Najprej bi moralo obèestvo poskrbeti, da bi imelo èim boljšega duhovnika – svetnika, saj brez njega ne more obstajati. Okrog njega pa naj se zbi- rajo vsi ostali, ki so v slu`bi obèestvu, redno zaposleni in prostovoljci. Od duhovnika se prièakuje, da bo imel vedno èas za ljudi. Ker je samski, pri dosega- nju tega cilja ne bi smelo biti te`av. Znaèilnost cerkvenega ̀ ivljenja je, da se dogaja v »prostem èasu«. Najboljši èas dneva posvetimo ljudje svojim slu`bam in obveznim opravilom. Ko smo na delu, ne moremo k npr. verouku ali drugim podobnim sreèanjem. Še pogrebi se ravnajo po slu`bah … Cerkveno `ivljenje se po tej plati izenaèi z ljubiteljstvom, z glasbeno šolo ali pa jezikovnimi teèaji, ki se odvijajo v popoldansko-veèernem èasu. Prostovoljci so za svoje cerkveno udejstvovanje na razpolago v svojem prostem èasu. Otroci hodijo k verouku pred ali po pouku, prav tako dijaki in študent- je. Laiki, zaposleni v cerkvenih slu`bah, pa pri- èakujejo, da bodo imeli osemurni delovnik v »normalnem delovnem èasu« – od osmih zju- traj do štirih popoldne. Ko je delovni èas mimo, gredo kakor vsi ostali uslu`benci do- mov. Problem profesionalcev laikov v Cerkvi je tudi ta, da bi moral biti njihov delovnik, za- radi znaèaja cerkvenega ̀ ivljenja, popoldansko- veèerni, kar pa ni najbolj privlaèno in škoduje njihovemu dru`inskemu `ivljenju. S tem se pojavlja te`ava, ki Cerkev sooèa z oèitkom, da svojim lastnim uslu`bencem ne omogoèa dru- `inskega `ivljenja, ki ga tako toplo priporoèa in o katerem toliko pridiga. Še veèja te`ava in oèitki bi se pojavile takrat, ko bi Cerkev kot delodajalec zahtevala, da bi njeni laiški uslu`- benci delali ob koncih tedna (oz. vsak konec tedna), da bi lahko vodili teèaje in sreèanja vernikov. Iz tega zornega kota postanejo cerk- vene slu`be neprivlaène za delojemalce in zelo drage za delodajalca. Ker ni druge pametne rešitve, se po ovinku vrnemo na staro klasièno navezo: duhovnik + sodelavci prostovoljci, s katero se Cerkev prebija danes skozi èas. Ker je Cerkev velika ustanova s tisoèletno tradicijo, ima nekatere slu`be, ki jih lahko in morajo opravljati ne-duhovniki. Mislim na (   # hišnike, èistilke, ekonome, tajnike itd. Pri Ka- ritas pa lahko opazimo potrebo po še drugih poklicih, ki se posebej usposabljajo za reše- vanje socialnih vprašanj. Za nobeno od teh slu`b ni potrebno imeti diplome iz teologije. Vsi ti zaposleni pa se morajo zavedati, da so te pomo`ne slu`be po svojem bistvu »neka- rieristiène«, saj bodo vedno imeli duhovnika oz. škofa za šefa in ne morejo napredovati, ka- kor se to lahko dogaja v drugih slu`bah. Kakor koli pogledamo na slu`be, ki jih duhovniki in laiki opravljajo v Cerkvi, vidimo, da Cerkev ne potrebuje laiških teologov. Štu- dentje teologije nimajo nobene pravice od Cerkve vnaprej zahtevati delovnih mest. Jasno bi morali imeti pred oèmi, da so v Cerkvi laiški teologi neznatna manjšina, ki je prece- njena v cerkveni javnosti zato, ker so vsi zbra- ni na enem mestu. Kdor študira teologijo, se mora zavedati, da ima prav toliko mo`nosti (  Berenice Abbot, Exchange Place, fotografija, New York, 1934.       zaposlitve, kakor jo imajo ekonomisti ali so- ciologi in da nima vnaprej doloèenega delo- dajalca, ki ga MORA zaposliti takoj, ko se mu to zahoèe. Kljub temu pa bi bilo dobro, da bi cerkveno vodstvo odredilo, da se za cerk- vene strukture èimprej strokovno in sistema- tièno pripravi študijo o delovnih mestih in o poklicih, ki jih zanje potrebujejo, katere strokovne reference je dobro, da jih zaposleni ima in kakšen znaèaj oz. osebne sposobnosti `eli delodajalec pri svojih zaposlenih. Na kon- cu pa mora biti tudi zapisano, koliko je pri- pravljen delodajalec plaèevati svoje delavce. Temu dokumentu se reèe »sistematizacija de- lovnih mest« in jo ima vsaka dru`ba z nekaj zaposlenimi, v cerkvenih strukturah pa je še neznan dokument. Cerkev za svoj obstoj in delovanje nujno potrebuje le duhovnike in kopico pomo`nih poklicev, da zadosti zako- nom dr`avnih oblasti, med njimi pa ne vi- dim nujno tudi laiških teologov. & '$   Ker se je razmišljanje o laikih v Cerkvi raz- mahnilo po Druge vatikanskem cerkvenem zboru, se moramo nenehno vraèati k doku- mentom, ki posebej govorijo o nalogah ver- nikov. Koncil je davnega leta 1965 skoraj so- glasno sprejel odlok, ki nagovarja posebej lai- ke. V kratkem dokumentu Cerkev od svojih vernikov prièakuje veliko. Predvsem pa je od- lok dokument, ki dokonèno pokoplje prepri- èanje, da je oznanjevanje evangelija v izkljuè- ni domeni duhovšèine oz. redovnikov. Zavest, da se vera najbolje širi, èe to nalogo spreje- mamo za svojo vsi kršèeni, se opira na zapise v Apostolskih delih in drugih novozaveznih spisih. Laiki niso bili nikoli »laiki«, ko je šlo za oznanjevanje evangelija. Dokument `e v uvodu jasno pove, da obstajajo mnoga po- droèja, kamor imajo dostop le laiki (prim. AA 1). Kako naj duhovšèina prekvasi delavs- tvo, èe na skoraj vsakih vratih piše: »Vstop nezaposlenim prepovedan«? Kako uradniš- tvo, èe v pisarne lahko prihaja le kot stranka v postopku? Kako naj evangelij vstopa v šolo, èe je Cerkev od tam uradno pregnana? Samo verni laiki, ki so polnopravni dr`avljani »bo`je in svetne dr`ave«, imajo dostop na èi- sto vsa podroèja èloveškega udejstvovanja in povsod lahko širijo blagodejni nauk evange- lija. Samo oni. To nalogo jim koncil tudi zaupa in nalaga. Cerkev je prisotna v zgodovini zato, da bi slu`ila zvelièanju ljudi. Delo, ki ga Cerkev opravlja, da bi dosegla svoj namen, imenu- jemo »apostolat« (AA 2). Apostolat je naloga vsakega kristjana, ker izvira iz krsta. Ko po- stanemo udje skrivnostnega Kristusovega te- lesa, Cerkve, moramo v skladu s svojim zna- èajem in vlogo, prispevati svoj dele` k širjenju evangelija. Laiški apostolat, pravi koncil, se zaène s prejemanjem zakramentov. Predvsem s prejemanjem sv. obhajila in sv. spovedi, ki sta zakramenta kršèanskega `ivljenja. V moèi teh dveh zakramentov la`je sprejemamo in `ivimo celoten dogmatièni in moralni nauk Cerkve. Prva naloga apostola je, da verjame, kar uèi, da upa, kar vera obljublja, in ljubi, kar spoznava. Brez vere, upanja in ljubezni apostol ne more nikogar navdušiti za Jezusa. Duhovnost vsakega kristjana je sistema- tièen napor, ki ga naredi èlovek, da sodeluje z Bo`jo milostjo in tako dose`e odrešenje. Tudi laiki imajo svojo duhovnost. Laiška du- hovnost je bolj kot katera koli druga zazna- movana z »obièajnostjo« in z »vsakdanjostjo« `e zaradi tega, ker je to duhovnost velike ve- èine kristjanov, po drugi strani pa je to du- hovnost, ki jo mora kristjan `iveti v svetu. Laiška duhovnost ne more »ube`ati« svetu, ker jo je kristjan dol`an `iveti »v« svetu. Od- lok o laiškem apostolatu piše, da mora laiška duhovnost »dobiti posebno znaèilnost v za- konskem stanu in v dru`ini, v samstvu ali vdovstvu, v bolezenskem stanju, v poklicni in dru`beni dejavnosti. Vztrajno naj torej spolnjujejo svojim razmeram ustrezne, sebi (    # podeljene lastnostni in sposobnosti ter upo- rabljajo posebne darove, ki so jih prejeli od Svetega Duha« (AA 4 1980: 394). Ko je kon- cil osvetlil temelje laikove duhovnosti, se ozi- ra po ciljih, ki jih naj laiški apostolat dosega. Za koncilske oèete je nedopustna dr`a, ki opravièuje razlièna moralna merila v javnosti, privatnem `ivljenju in pod cerkvenim zvoni- kom. »Ista kršèanska vest« mora voditi naše delovanje (prim. AA 5). V tem poenotenju ravnanja se zaèenja apostolat laika, ki je edini, ki lahko dose`e vsakega èloveka. Laiki imajo za polje svojega oznanjevanja ves svet, ki so ga dol`ni urejati v skladu z bo`jimi in cerk- venimi zapovedmi, da bo èasni red podpiral širjenje evangelija in olajšal `ivljenje po veri. Mišljena je katoliška vera, ki je edina, ki v polnosti ohranja Kristusovo sporoèilo. Verniki so se torej dol`ni anga`irati pri vseh stvareh javnega znaèaja. »Vsa Cerkev se mora truditi, da bodo ljudje zmo`ni pravilni urediti celotni èasni red in ga po Kristusu us- meriti k Bogu. Naloga pastirjev (škofov) je, da jasno oznanjajo naèela glede namena stvars- tva in rabe sveta ter poskrbijo za nravna in duhovna sredstva, da se bo èasni red narav- naval na Kristusa. Laiki pa morajo prevzeti graditev èasnega reda za svojo nalogo. V luèi evangelija in v duhu Cerkve ter po nagibih kršèanske ljubez- ni morajo pri tem delati neposredno in do- loèno. Kot dr`avljani naj sodelujejo s sodr- `avljani s posebnim strokovnim znanjem in z lastno odgovornostjo. Povsod in v vsem naj išèejo pravico bo`jega kraljestva. Èasni red je treba tako usmerjati, da se bo ob popolni ohranitvi svojih lastnih zakonov skladal z na- èeli kršèanskega `ivljenja in bo obenem pri- lagojen razliènim razmeram krajev, èasov in ljudstev. Med deli takega apostolata se po- sebno odlikuje socialno delovanje kristjanov. Cerkveni zbor `eli, da bi se danes to delova- nje razširilo na vsa svetna podroèja, tudi na kulturo« (AA 7). Naloga laikov je velièastna! Pred njimi je ves svet in Cerkev hoèe, da ga pridobijo za Kristusa, da se bo èim veè ljudi zvelièalo. Kdor se z vsem `arom loti tega dela, mu zmanjka èasa, da bi iskal svoje mesto v Cerkvi. @elja pastirjev, da znova v polnosti za`ivi laiški apostolat, prinaša nove oblike sodelo- vanja v cerkvenem obèestvu. Naloga pastirjev postane drugaèna, èe jih laiki opozorijo, da jim ni treba »vedeti vsega« in povsod »vtikati svojega nosu«. Laik, ki je apostol, ve in zna spoštovati èast in dostojanstvo duhovništva, obenem se pa zaveda, da je za mnoge stvari bolje usposobljen in pripravljen, zato v duhu resnicoljubnosti zna opozoriti na mejo, kjer se zaèenjajo njegove pristojnosti. Podroèja laiš- kega apostolata so tako raznovrstna, kakor so razlièni poklici, ki jih verni ljudje imajo. Koncil našteva najprej cerkvene skupnosti, kjer laiki sodelujejo pri oznanjevanju, nada- ljuje pa z dru`ino in konèa z narodnim po- droèjem oz. mednarodnimi odnosi. Bralec Odloka o laiškem apostolatu si ne more za- tisniti oèi pred dejstvom, da zahteve koncil- skih oèetov po apostolatu pripeljejo laika v politiène vode, v sindikalizem, v kulturna in druga društva … Laiki kot posamezniki ali zdru`eni v raz- liène njim lastne zdru`be, ne morejo pred- stavljati Cerkve kot take, kar je naloga in v iz- kljuèni pristojnosti škofa oz. pape`a za škofijo in vesoljno Cerkev, v pristojnosti `upnika pa, ko gre za `upnijo. Zato je koncil spregovoril tudi o odnosu laikov do hierarhije. Hierarhija ima dol`nost spodbujati laike k apostolatu. Dol`na jih je na njihovo delo pripraviti, pri èemer je mišljeno znanje o kršèanskih naèelih in cerkvenem nauku, kakor spodbujanje k go- reèemu odnosu do Najsvetejšega. Hierarhija ne izpolnjuje svoje naloge takrat, ko posa- mezni duhovniki ali škofje ne uèijo vsega nauka katoliške Cerkve ali ga prilagajajo tre- nutnim slabostim vernikov, kakor se npr. mnogokrat dogaja, ko morajo duhovniki spre- (        (  govoriti o nauku o èistosti in zakonskem `iv- ljenju. Laiki pa ne smejo pozabiti, da je hie- rarhija tista, ki ka`e smer, poudarja naèela. Poslušnost nauku je nujno potrebna, da se apostolat ne sprevr`e v navadno politiko, ki ima v zaèetku sicer še kršèanski navdih, ka- sneje pa postane le ena oblika politiène pri- sotnosti veè in se najveèkrat prepozna v neki konzervativni politièni smeri, ki pa je daleè od Cerkve kljub morebitnemu pridevniku »kršèanska« v imenu stranke. Katoliški laiki se lahko udejstvujejo v javnosti v razliènih politiènih strankah in skupinah, kakor jim paè vest dovoljuje, vsi so pa dol`ni priti k ne- deljski maši in ohranjati »eno srce in enega duha« v zadevah vere in morale. Svet èaka, da bodo katoliški laiki vstopili v politiko in jo spremenili, da bo postala slu`enje vsem lju- dem in ne samo lastnim strankarskim prija- teljem. Naj se zdijo ti cilji še tako idealni, je Cerkev preprièana, da so mo`ni. Laik, javni delavec in svetnik so v cerkveni perspektivi ena, nerazdeljena in ista oseba. Ker je v Kri- stusu tudi to mogoèe, Cerkev prièakuje, da bi našla èim veè svojih otrok, ki bi pogumno stopili po tej poti. To nalogo Cerkev pode- ljuje laikom. Duhovnikom jo je od zadnjega koncila naprej prepovedala, ker se èedalje bolj zaveda, da duhovnik ni zato tu, da bi se boril za politièno moè, ampak da bi bil drugi Kri- stus, ki je tu za vse ljudi, da jim poka`e pot zvelièanja in se bori za njihove duše proti si- lam pekla in greha. Nihèe pa ne more biti kos takim nalogam, èe se zanje ne pripravi. Vzgoja za apostolat je dolgotrajen proces, ki se mora zaèeti v rani mladosti. Poleg znanja o veri, rednega in resnega duhovnega `ivlje- nja, potrebuje laik za tako velièastno nalogo tudi posebno pripravo za apostolat, h kate- remu je poklican. Vzgojo za apostolat pa je cerkveni zbor postavil kot zahtevo kleru. Kljub temu da je vse cerkveno obèestvo dol`- no pomagati pri tem delu, je vzgoja kristja- nov prva naloga duhovšèine. Cerkev se zave- da, da bo njeno delo zakljuèeno šele z Jezu- sovim drugim prihodom. Do takrat pa ne sme zamuditi nobene prilo`nosti, da bi se v svetu razodeval Jezusov kri`, smrt in vstajenje za zvelièanje vseh ljudi. ?#    ; Verniki v Evropi so se skozi zgodovino na- vadili, da je kler »poskrbel« za vse. Bog je Sta- ro celino bogato obdaril z duhovnimi poklici. Srednjeveška dru`bena ureditev pa je poskr- bela, da je za vsako dru`ino bilo tudi ugledno in marsikdaj zelo donosno, da je kateri izmed njenih èlanov vstopil v posveèen stan. Zad- njih dvesto let pa se je Evropa obrnila proè od kršèanstva in sistematièno ruši, kar so veè kot tisoè let kršèanski rodovi gradili. Naš èas je nekako na koncu tega procesa. Kler je v dru`bi izgubil vsako politièno in gospodarsko moè. Iz zelo uglednega in donosnega poklica je pristala duhovšèina na obrobju dru`be. Ni ji (še) potrebno beraèiti, a »biti duhovnik« v dru`bi pomeni malo veè kot niè, še manj pa je cenjeno `ensko redovništvo. Ker smo skoraj tisoèletje enaèili Cerkev in kler, se zdi, kakor da bi bila skupaj z njenimi profesional- ci izrinjena iz dru`be tudi Cerkev. Prav raz- kristjanjenje celotnega kontinenta sili Cer- kev, da še bolj vneto in vztrajno plava proti toku neopoganstva. Kakor se telo, ki se je na- vadilo na neko udobje, razvadi in pomehku`i in se zato te`ko znova privadi na bolj ostre `ivljenjske pogoje, pomanjkanje in fizièno delo, tako se Cerkev poèasi privaja na post- kršèansko dru`bo, ki je marsikdaj tudi siste- matièno protikršèanska. »Mišice« skrivnost- nega Kristusovega telesa se morajo znova na- vaditi na napor. Lahko bi rekli, da so – v pris- podobi apostola Pavla – te mišice laiki. Dru`- ba vernikov-laikov preprosto ne more izloèiti iz sebe, ker so njen sestavni del. V zgodovini je bilo `e kar nekaj poskusov, da bi Cerkev unièili. Nobeden se ni resnièno posreèil. Samo mlaènost, neenotnost in nevera krist-   # (  janov so unièili Cerkev v nekaterih krajih, kjer je sedaj islam prevladujoèa vera. Vendar osem- sto let okupacije in sistematiène islamizacije ni bilo dovolj, da bi iz Španije naredili mu- slimansko de`elo. Islam je tam ostal vera tuj- cev in priseljencev. Prete`no kršèansko pre- bivalstvo, ki je veliko trpelo pod mavrsko ob- lastjo, je bilo osnova za rekonkvisto in je omo- goèilo zdru`itev Španije pod kastiljsko in ara- gonsko krono. Cerkev se torej sooèa po eni strani s svojo dru`beno nepomembnostjo, kar trpi pred- vsem kler, in s pomanjkanjem števila du- hovnikov potrebnih za naèin delovanja, ki ga je prinesla srednjeveška ureditev in poèasi pristaja med zgodovinsko šaro. Laiki se èe- dalje bolj zavedajo, da so oni kvas in duša sveta, saj Cerkve ni brez njih, kakor je tudi ni brez duhovnikov. Le skupaj, tesno pove- zani s Kristusom po škofu, ki je v popolnem obèestvu s Petrovim naslednikom, smo in postajamo Cerkev. V Cerkvi so razlièni da- rovi in razliène slu`be. Razliènost nam je dana zato, da lahko skupaj izpolnimo nalo- go, ki jo je Jezus jasno nalo`il apostolom pri zadnji veèerji in na vnebohod: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«, da bo svet spoznal Oèeta in »Pojdite po vsem svetu in vse narode naredite za moje uèence« z oz- nanjevanjem in kršèevanjem. Cerkev, vsi kristjani, smo dol`ni sodelovati pri tem delu. Sv. Terezija Deteta Jezusa je dolgo èa- sa iskala svoj poklic in svojo vlogo v Cerkvi. Spoznala je, da je njena naloga biti srce, ki bije iz ljubezni za Ljubezen. Kljub svoji ve- liki nalogi pa ni nikoli prestopala meja in postavljala neuresnièljivih zahtev. Njena lju- bezen do Cerkve je bila popolna. Zavedati se moramo, da `e sama narava Cerkve in Ustanoviteljeva volja doloèa njeno organizacijo. Èe verjamemo, da je hierarhija sveta in od Jezusa hotena v taki obliki, potem njene vloge ne bomo postavljali pod vprašaj, pa èeprav bomo stalno kritièni do posamez- nikov ali celo stanovskih bolezni duhovšèine. Èe verjamemo, da ima Peter v Cerkvi zadnjo besedo, ne bomo nadaljevali z razpravami in razmišljanji takrat, ko spregovori in nekaj raz- glasi za zakljuèeno. Marsikatera razprava in debata v Cerkvi bi bila la`je rešljiva, èe bi na prvo mesto postavili vprašanje vere. Kaj ve- rujemo in zakaj? Koliko je nauk Cerkve tudi vrašèen v mojo osebno vero, kako se trudim, da bi po tem nauku `ivel, ker verjamem, da je to Bo`ja Beseda zame? Šele, ko si bomo na jasnem glede takih vprašanj, bomo la`je in bolj upravièeno reševali vprašanja, ki jih ze- meljska organiziranost bo`jega ljudstva po- stavlja vsaki generaciji kristjanov. Odgovori na vprašanja, kaj smemo in èesa ne smemo v Cerkvi spreminjati, kaj je v naši pristojnosti in kaj prav gotovo ni, temeljijo na naši osebni veri, ki pa se mora vrašèati v nauk ene, svete, katoliške Cerkve, in ne obratno. Ker na kon- cu vedno velja: »Kdo pa sem jaz, da bi Cerkev kar koli uèil?«. Literatura AA 1980: Odlok o laiškem apostolatu 4. v: Koncilski odloki. Ljubljana.