&/$
+"
I.
Metulje cukal sem za krila,
travam pesmi šepetal,
skupaj z mravljico sva pila
sladke kaplje rosnih kal.
Mese~ina mi uspavanko je pela,
srage meda to~il sem v cvetove,
mladosti ro`a je vsak dan cvetela,
njen duh me nesel v `ametne gozdove.
Srce nekdaj je sonca srkalo pedi,
sedaj po~iva, v zemlji tiho spi.
Rado bílo bi, pa ve~ ne more,
^eprav v globinah njega še so sonca zore.
In upati ne neha,
preve~ bilo je solz in smeha -
da spet bo po pobo~jih kotalilo se,
prevra~alo kozolce, objemalo pete,
spet skakalo veselo,
kot potok `uborelo,
@ivljenje novo bo `ivelo
in hvalo Stvarniku bo pelo!
II.
O, da vrnil bi se ~as
lepih svilnatih mi las,
namesto da sedaj mi mah
obraš~a grudo in zadah
še hujši smrtni je postal
od dne, ko ve~no sem zaspal.
Nikogar ni, ki vedel bi za me,
nih~e ne ve, kje so krvi solzé
to mojo ~rno zemljo napojile,
da resnice le na dan bi vzklile.
Še kri`a ni, da sam bi zrl vanj
in upal, smrt da ni bila zaman.
 #
)

III.
@ivljenja so na`rli se
gosenice in molji,
kot strgano so platno me
pustili drugi volji.
Me platno premetavalo
vetrovje je strahotno,
še de`ja zlo me bi~alo,
spustilo me samotno.
Le`al pretrgan sem na tleh,
prekrilo me je listje
in prvi~ ni me našel greh,
drugam odplaval grist je.
@ivljenje reva, smrt zaklad,
v miru zdaj po~ivam.
Ne platno, zdaj sem prstan zlat
in lep, svoboden bivam!
IV.
Umrl sem. Pa kaj vas to sploh briga.
Res ni mi mar, ~e vaš še jezik miga.
Sam zase vem, da bil sem prva liga
in mi besede vse so prava figa.
Vem, bil sem sam, ostal sem sam, sem vladal
in še sem šef, ne bom v krsti padal
pod kme~kimi upori miši, zmagal
bom za le vse kosti, ~eprav propadal.
	




#
)

, *'
Gore~e Sonce si,
ki za sre~o sije vsepovsod,
za jasno pot, in dobroto svojo
vlivaš mednje, ki so tvoja širna
polja. Ta suha ~akajo te, da kot
vsakodnevni De` jih poškropiš
in vliješ amforo ljubezni vode
za `ivljenje in za rast. Brez
Tebe rasti ni, ljubezni,
kruha, vina.
Ki bil Posoda si, kot mi, iz alabastra, da se skrušil si lahko za nas,
da drobtine lastnega telesa in krvi nam daješ radodarno, ko
se zakopljemo v pljunke, s katerimi mi pljuvamo po
drugih okrog nas, da rešiš nas te grešne muke
in postanemo spet lu~ lahko, ~eprav svetiti
mo~no še ne znamo, saj premajhni smo,
Tvoj oltar naj bo `ivljenje moje!
Iz njega sveti vsem, vsem.
Prstan jantarjev iz me
naredi, da pokazati
bom znal
na tebe.
Bolj bel kot
marmor
naj bom,
bolj rde~
kot kri,
bolj moder
kot nebo.
Saj ho~eš,
da bolj kot
kri, nebo
in marmor
Tvoji smo.
Brez Tebe reve`
sem in siromak, brez vsega.
Zato obupano Ti kli~em: Pridi!
Ko prideš vame in postaneš jaz, bom Ti.
In vedno boš z menoj, za vedno in povsod, moj Gospod!

 #
)

-"'.

Cel dan v vinogradu.
In ko prideš nazaj,
v soju zvezd zajo~e srce
kakor stara stopnica iz mahagonija,
~ez katero greš vsak dan
trikrat.
Obraz je nem.
Od to~e razbrazdan.
O`gan s sladkostjo sonca.
Potegneš kretnjo roke ~ezenj.
Kakor bi pobo`al
staro stopnico iz mahagonija,
~ez katero greš vsak dan
trikrat.
Srce si zakopal v zemljo,
roke pustil na listih zelenih.
Noge so borne.
Svojega vina da spiješ kozarec,
zdr`ijo,
da zapahneš vrata za sabo.
Srce se v hladu spo~ije.
Kakor krvavo rjavi les
stare stopnice iz mahagonija,
~ez katero si šel
zadnji~.
	





)


so zdrsani tlakovci,
po katerih se vsak ve~er vzpne
tiso~ sanj
in upov.
Ni jih nazaj.
Kri~e izginejo v prepad
za obzorjem.
In njih solze kropijo
sklonjene glave cvetic.
Zjutraj pa mo~neje za`arijo,
padle sanje
vstanejo izza obzorja,
posušijo ro` obli~ja.
Imenujem jih
Sonce.
/

 
Mleko, ki prenavlja ~ase,
lu~ pri`ge, ki svetu sije
in stori, da klas vzklije
v sad, ki ljubo drugim da se.
Tema. Mrak. Prelêti veš~e.
Trgajo kostem poguma,
pijejo krví razuma,
sàce stiskajo med kleš~e.
Duše puš~ajo pa teš~e;
polja `e rodijo klase,
prazne, ker so s’jali zase
@anjci. Padle veke, solze,
jok v kesu le pomolze
mleko, ki prenavlja ~ase.
 #
Mleko kesa pa~ ni `ito.
Bistre pa o~i otroka,
ki `eljan je sre~e soka,
zablestijo, ko umito
dušo, res veselja sito,
lu~ pre`ári, ko ga pije.
Smeh nedol`ni, `ivi zlije
v sive ulice vsakdana:
prepodí v srcu vrana,
lu~ pri`ge, ki svetu sije.
Vranje perje v kotanjah
duše se nabere. Šara.
Vendar pa skoz’ okna stara
@arek sije. Kot v sanjah.
In v temne sobe špranjah
~rne saje sre~a umije.
Sonce, ki se sebi skrije,
za`ari v vsem sijaju.
Ka`e pot na temnem kraju
in stori, da klas vzklije.
V temi ~isto mala lu~ka
zrasem, ko sem s tabo `arek,
padem, ko ti kopljem jarek,
ljubim, ko sem zate pru~ka.
Sence prepodila štru~ka
kruha bo, ki s klasa zrase
sredi sàca son~ne jase.
Brat tako nikdar ni breme,
voda je, da vzklije seme
v sad, ki ljubo drugim da se.
)

	





0"
Nebo,
oprano solz,
je podoba srca.
Kot da gledam neslutljivo
Ve~nost.
)
121
Temna globel
in ves ta masaker.
In ti, Vzvišeni,
na strehi neba,
v kleti zemlje,
med sodi krvi,
med stebri hiše.
Ti
vzvišenim o~em kamen spotike,
zaprtemu srcu mogo~ni klju~,
stisnjeni dláni ne`ni poljub.
Ti
meni veter v podivjani megli,
meni doma~ materin pogled,
meni beseda za sladek spanec
v temni globeli
in vsem tem masakru.
"
Lepota me ~aka. Vem.
Lepota, ko vêsel se
primem, pogledam in grem,
zagledan v bla`enost Te.
)

 #
)


Kot grozd te`ak, sladak bi ob trgatvi
iz sé cedil le sok iz Tvoje ~aše,
da vsak, ki bi napil se sladke paše,
zapel bi pesem Tvoji plodni statvi.
In bil bi pesem `anjcev ob njih mlatvi
in himna lepe domovine naše
in aleluja Tvoje svete maše,
ko dreveni telo mi v rakvi.
Dih zadnji naj bo klic, Gospod, po Tebi,
kot mlada lastovka cvr~i po mami.
Poslednji utrip srca naj sam na sebi
kruh slastni bo med Tvojimi rokami.
Telo v Besede zemljo mi zagrebi
in dušo mi posedi k Svoji rami.
)

	





0

Belo polje, belo `ito.
Leske~e se bela koprena,
pripravljena pasti pod srpom.
Diši, diši,
po novem diši.
Po mladosti.
Potem pa kaplje.
Prva, tretja, šestnajsta,
dvaintrideseta, sedeminšestdeseta.
Naliv.
Potem spet vedrina.
V soncu se lo~ijo zreli klasi,
zrnje in stebla rde~e.
Kaplje krvi na slehernem steblu.
Krik ~ez nebo
in stekla `venket.
Razbit je kozarec.
V nosnicah vonj iz koprene.
Znani, znani vonj.
Nad mrtvim telesom kro`ijo vrani.
Zamolklo, srhljivo vreš~ijo:
Merlot!
)