LETO VI / ŠTEVILKA 23 KRANJ, DNE 6. JUNIJA 1953 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-I27 / IZHAJA VSAKO SOBOTO I LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Peto zasedanje OLG Kranj Vprašanje Smlednik - Veržej ne bi smelo biti vprašanje Razprava o soeialno*zdravsiveni zaščiti - odločitev o cenah zdravstvenih uslug odložena - sprejet predlog o poslovanju trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov Pred proslavo 11-letnice ustanovitve Kokrškega odreda Okrajni zbor in zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Kranj sta imela dne 29. maja svojo V. sejo. Na skupni seji so odborniki obravnavali problem zdravstvene in socialne zaščite v okraju, razpravljali o novem načinu financiranja in poslovanja zdravstvenih ustanov in o predlogu o preselitvi smledniškega vzgajališča v Veržej, na kar sta se zbora zbrala na ločeni zasedanji. Predsednica Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko tovarišica Mira Svetinova je v obširnem referatu obdelala o~ snovna vprašanja zdravstva in socialnega skrbstva v okraju. Ugotovila je, da je bil v zveznem merilu kmalu po osvoboditvi zagotovljen jiozitiven razvoj zdravstvene, socialne in delovne zakonodaje, da pa je bilo izvajanje teh principov v okra- jih, mestih in občinah premalo dosledno- Razvoj pa nas sil; k sistematienejšemu obravnavanju vseh teh problemov. Predvsem je treba, da pri reševanju posameznih primerov sodeluje čimširši krog ljudi in da se za to zanimajo vsi organi družbenega upravljanja. Skrb za socialno in zdravstveno zaščito ljudi ni samo stvar Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Ko je govorila o vzrokih obolenj, je dejala, da je vzrok številnim boleznim prav nepouče-nost naših ljudi o osnovnih higijenskih principih, da pa so temu deloma krive tud' življenjske prilike, v katerih zavarovanci žive. V okraju je bilo v letu 1952 19.209 zavarovancev, številka obolenj pa se je povspela na 15.725. Na ta V Tednu matere in otroka način je bilo izgubljenih 362.700 delovnih dni. V okraju je precej pereče tudi vprašanje brezposelnosti. Trenutno je na posredovalnici za delo prijavljenih 478 brezposelnih, od tega 353 žena, ki so so po večini nekvalificirane. Posredovalnica za delo vseh teh ljudi brez pomoči ljudskih odborov, delavskih svetov in sindikalnih organizacij po podjetjih seveda ne bo mogla zaposliti. Ta problem se bo rešil le z razširitvijo proizvodnje, z organizacijo novih podjetij, z raznimi lokalnimi javnimi deli itd Za socialne podpore je v o-kraju predvidenih približno 25 milijonov dinarjev, kar pa je še vedno premalo in so podpore v večini primerov prenizke. Delen vzrok za to je premajhna kritičnost pri ugotavljanju, kdo je upravičen, da prejme podporo. Zato bi bilo potrebno, da občine dobe lastne socialne sklade. V nedeljo, 14. junija na svi len je v Goričanah na partizanskem slavju! Na sliki: spomenik padlim borcem, ki ga bodo Goričani ta dan odkrili. Izdajalcu v spomin - slovesna maša Uspel občni zbor SZDL v Domžalah - Modrijani11 modrujejo... Mnogo je problemov, o katerih bi se dalo v letošnjem Tednu matere in otroka razpravljati. Razveseljivo pa bi bUo, če se o tem ne bi mani-festativno razpravljalo samo teden dni. Skrb za mater.delavko, za njeno zdravstveno, socialno in delovno zaščito, mora biti nenehna skrb vseh nas. žal temu dostikrat ni tako. Danes vsakega socialistično mislečega človeka n. pr. čudno presune jetja lahko zaposliia trenutno brezposelne žene. ženo bi v mnogočem razbremenili, če bi odprli nove otroške vrtce, šolske kuhinje itd., skratka poskrbeli za boljšo in sistematičnejšo vzgojo otrok izven družine. Na ta način bi žena dobila več časa za izobraževanje in za aktivnejše družbeno udej-stvovanje. Samo poglejmo, ko liko žena je danes v občinskih odborih, delavskih svetih, u-p ravni h odborih itd., pa bomo Pred nedavnim so v Domža- misliti na gradnjo novega kul- cem in izdajalcem čebul jem. lah na množičnem sestanku turnega doma. Iniciativni od- župnik je slovesno mašo javno SZDL, združenim z volitvami bor, k: naj zbere denar ;n or- oznanil. Zaradi tolikšne pre-V nadaljevanju zasedanja so v mestni odbor te organizaci- ganizira priprave, je že izvo- drznosti so se ljudje tako ogor-odborniki obeh zborov razprav- je, razpravljali o politični, kul- ljen. čili, da je moral poseči v stvar ljali o cenah zdravstvenih u- turni in gospodarski dejavno- Na dnevnem redu je bila tu- LOMO in župnika opozoriti. slug, ki jih je okrajnemu od- sti. Med drugim je bilo govo-boru predložil Okrajni zdravstveni dom. Dokončno določi- p tev cen pa so preložili do pri- ' hodnjega zasedanja. Dotlej bodo proučili možnosti, če bi se dalo predlagane cene znižati. Odborniki obeh zborov so soglasno odbili predlog Sveta za prosveto in kulturo LRS naj se Deško vzgajališče v Smledniku preseli v Veržej. V razpravi so se strinjali s tem, da je delo vzgajališca tako v pedagoškem kot v ekonomskem poginu ze. | lo pozitivno in da bi b"lo zelo | neekonomično zavod preseliti. | Pri zavodu je namreč kmetijsko gospodarstvo s 53 ha obdelovalne površine, na katerem redijo plemensko živino, pride- di razprava o telesnovzgojnem Matija Tome se je izgovarjal, češ da ni vedel, kdo je čebulj, ■ćMm ker ga med okupacijo ni bilo i v Domžalah. Ljudje pa izjavi ! ne verjamejo, kajti vse polrob-j ne informacije o Čebulju bi I mogel dobiti od svoje kuharice, ki je med vojno živela v teh krajih in dobro ve, da je ^ čebulj tisti, ki je v Domžalah % streljal in pretepal nedolžne, 1 zavedne rodoljube. 1 Ob koncu so se zborovalci :■• pomenili še o občinskem festi-% valu od 13. do 21. junija, na tfn^i katerem bodo sodelovale vse ' igralske družine, telesnovzgoj-na društva in pevski zbori. V celota je zborovanje lepo potekalo. Škoda le, da se na Iujcjo semenski krompir itd. , ' _ . . . • _ , razposlana vabila ni odzval« *j +,.,». mMM»m uia V7ir.iia ra o kopališču, ki ga Domžale društvu »Partizan«. 250 članov več članov SZDL. IN a Tem iiomsiau se vzgaja. • • „ v , , mečke- nuJno potrebujejo. Nekdo je je za Domžale kar precej, ni predlagal, naj bi denar za pa zadovoljivo to, da se član- gradnjo prispevali vsi delovni stvo bavi predvsem s športom, kolektivi, obrtniki in kmetje. ?a telovadbo pa ne kaže iiite- Začetna dela so že v teku- resa. Med razgovorom o šol- Predstavniki borcev so predla- skih. problemih je bil v ospred- gali, naj bi za 29. november ju problem približno 200 mla- postavili padlim borcem in tal- dinoev, ki jih bo treiba pravil- med največjimi v Sloveniji cem spomenik. Sedem velikih ^o usmeriti v poklice. Nujno Zadnji popis prebivalstva je kamnitih blokov, kolikor bi jih bo vplivati nanje, da se zapo- pokazal, da ima Moderni silosi na Pšati predlog, naj bi ]K>roćSufl žene OMtale doma. In vend.v se to dogaj.i. o tem pišejo colo naii časopisi Rentabilnost za vsako ceno je marsikaterega vodilnih ljudi v podjetjih (vključno delavski svet ln upravni odbor, preme kat eri krat pa cek) sindikalno organizaci jo) pripeljala tako daleč, da je pozabil, da socializem ni zaradi s'oblem dobiti nekje za.po.dl-tov. Vsak se jo zaradi >neren-t;i!bi||H)>st i brani. Ne: ženo iz proizvodnje, da H> delala doma, llllll več' Ženo fazbivi,,,.,,,! i fama, da bo lahko delala več in bolje kol do ftdaj m da so bo lahko druž. ««no uveljavljala! Po OJemUT n(,|n delovnlku v podjet |u caka v današnjih prilikah ženo do-Jll:i \. i i tako dolg d"lo\ nik. '"»'•iiisk, odbori m vse mno-•U'"e organizacije In morale jat i o ustanavl pn ju ,M:,:» c, likalne-, dobrih delaM "luh ie:;1avracij itd ' •'■ BD ••». ko bi .se BeilO ilelaA ko I I i'1 močno ra/.brememlo, bi t i pod- vi.leli, da moramo v tem pogledu se marsikaj spremeniti. Prav pomanjkanje splošne kulturne razgledanosti je bistveni vzrok, da žene same sebe podcenjujejo ln ne uveljavljajo svojih pravic, ki jim jih naši zakoni v polni meri dajejo. O vseh teh problemih so v torek, 2. junija razpravljale žene kranjskega okraja na svojem posvetovanju. Prisotna j a bila tudi njihova predsednica in org. sekretarka CK ZKS tovarišica Vida Tomšičeva. V zelo živahno in plodno razpravo je |M>scg)a tudi tovariš: ca Tomšičeva ln med drugim d«'jala, da je danes ves problem ženske enakopravnosti v tem, da žena aktivno poseže v diu/beno življenje iii se za enakopravnost bori. Se\«?ia je to prenckaterikrat težko, saj fte na vsakem koraku vidimo o stanke malomeščanskega g'e danja na ženo. teni mora aktivno sodelovali v na sem družbenem razvoju in ta razvoj pravilno tolmači I>o-takniln se j,, tudi problema brezposelnih /ena, govonla <» naši politiki na va«d. o m /ura vili pojavih v naši trgovski mreži in gospodarskem kriminalu v naših podjetjih. mladina v ljubzeni do krm1 ga deta, že v jeseni pa nameravaj« ustanoviti tudi kmetijsko šolo. Na ločenih sejjih so odborniki zbora proizvajalcev in o-krajnega zbora sprejeli odlok o obratovalnem času trgovskih in obrtnih i>oslovalnic. Nov ©-dlok predvideva, da bodo trgovine (razen dežurnih poslovalnic) V sobotah p:>|»oldiic zaprte, gostilne pa bodo zaprte Domžale bodo dobile . . . Mestna občina Domžale je 9366 stalnih bilo "potreibno7 bedo "nabavili "v slijoV tako imenovanih kritič- prebivalcev. Posebna^značihiost Hotavljah. Spomenik bo izdelal i* poklicih, akademski kipar tov. Smerdu. Med razgovorom o mladini po en 3vo- <>prav,la po. ^JSSS^J^SS. tt^^^JZl'^ "dobil investicijski slopij 80 odstotkov vplačanega .„f_^r^u,„. .f. „ ™ nem za ples. (Predstavnik mla- kpedj^ v q milijonov di narjev. Znatna sredstva po tem zneska, 20 odstotkov pa bodo uporabili ol>činski ljudski odbori za vzdrževanje in graditev novih stanovanjskih hiš. Zbor proizvajalcev je obravnaval tudi vprašanje amorti- za mladinska vprašanja v še p]aniU ^ občina vložila v šole oredJv-Uo • u^ehA o iZStlhL * Sma T^^^SS8 Največ zahteva dograditev šol predovalo, uspehi ,0 zlasti le. orgamizacije, ki naj b: skr^oale y ^obu ^ Krtini. BZa be pi, odkarse zavzemajo za d; u- tudi za zdravo in vedro zaba- porabljenih približno 3 milijo- štvo prosvetni delavci. Ker vo. Predlagal je, naj bi čim- |CJ dinairiev caoije m potrditve bilanc indu- stavba »Svobode« društvenim prej ustanovili tudi v Domža-strijskih jMHljV'taj zit 1952. leto. potrebam ne ustreza, bo nujno lah Društvo prijateljev mladine. Proslave v Kamniku Kamniške žene so letos tako medtem ko se je v sredo uve-sikrbno organizirale »Teden 1 javila Ljudska univerza, ki je matere in otroka«, kakor Š3 mkoli. V ponedeljek so priredile v dvorani kultunvga doma -Potjetja Kamnik' akademijo, na kateri je nastopi) pio-nra.me. Izvajanje programa je bilo na dostojni za ta dan povabila iz Ljublja ne dr. žlebnlka, da je Kamni, čanom predaval o vzgoji otrok Danes, v soboto pa bo po Gradi se tudi nova ambulanta v zgradbi LOMO, ki jo bo treba na novo opremiti in lz. Predsednik LOMO Domžale popolniti. Za to bo potrebnih pa je tokrat javno ožigosal ne- vec kot 4 milijone. Tudi dela kaj članov Mestnega občinske- za zgraditev letnega kopališča ga ljudskega odbora zaradi na- »o se že pričela. Po načrtih so-pačnega tolmačenja agrarne dec> bo bodoči olimpijski bazen reforme. Pred javnostjo so eden najlepših ki najmodernej-modrovali«, češ da bi morali &h v Sloveniji. Gradbeni od-nekaterim odvzeto zemljo vr- ^r je ^ Siam abral podrug niti, da bi morali imeti vsi milijon, LO bo prispeval dva in seibno živahno v Mekinjah. Na k^J6 enako davCno stopnjo pol milijona din, ostala sred-otroAkem lerMAu bodo rniiedib "e ffled'e ^ obsežn06t z^J1- stva pa si bo moral gradbeni otroškem igrisču bodo pr i edih ške p(m.šine, raBen tega širijo odbor preskrbeti sam, uposte-velik sejem in rajanje. Zaključ- ^ odborniki laž, da plačujejo vajoč tu tudi prostovoljno dalo. na kulturna prireditev bo v ne. kmetje davek tudi za državno Ko se je pred časom na nedeljo, spet v dvorani »Potijetja posestvo Pšaita- kem množičnem sestanku go-viSini, obisk pa zadovoljiv. Kamnik«. Na tej prireditvi bo Končno so zborovalci ostro vorilo o kopališču, se je ogla-Drugega junija pa so ob nav- sodelovala tudi plesna pionir, obsodili početje domžalskega sil nekdo, naj se raje zgradi .......,h številu, ga občinstva, ska skupina iz Osnovne šole /upnika, ki je hotel brati slo- vodovod, ki je potrebnejši. Res najmlajši tekmovali s s k.v roji, Vi tat... vesno mašo za pokojnim klav- (Nadaljevanje na tretji strani) 9las nasiti tečnim? Zunanjepolitični feljton Kaj bo z Bohinjskim jezerom Prosim, da bi v vašem listu sprožili razpravo o Bohinjskem jezeru. Ob jezeru namreč strokovnjaki že dva meseca raziskujejo teren, da bi pripravili načrte za novo hidrocentralo v dolini Soče, ki bi črpala vodo iz Bohinjskega jezera. Vse to povzroča med prebivalstvom mnogo najrazličnejših komentarjev in tudi bojazen, da bo Bohinj ostal brez jezera, saj S3 govori, da bo vodna gladina padla za 10 pa tudi 15 metrov, oz. narasla za 3 metre. Prav bi bilo, da o nameravanem projektu elektrarne spregovori širša javnost in pove: ali je bolje, da izgubimo enega najlepših letovišč v Jugoslaviji ali je bolje, da se voda iz Bohinjskega jezera izkoristi za proizvodnjo električne energije. Nam Bohinjcem ni vseeno, če bi nam uničili prirodne lepote kraja. Jože Jeraj Odg. uredništva: Za novo elektrarno Doblar v dolini Soče so izdelani šele idejni osnutki. Izdelal jih je ing. Marko Lavrenčič iz Ljubljane- Po teh. načrtih naj bi se del vode iz Bohinjskega jezera speljal po 14.850 metrov dolgem in 5,4 metrov širokem cevovodu v Sočo- Na ta način bi dobili približno 360 metrov visok padec, kar pomeni, da bi lahko z majhnimi količinami vode proizvajali ogromno električno energijo. Nova elektrarna bi imela 4 agregate in bi dajala letno 380 milijonov kilovatnih ur, torej še enkrat več kot n. pr. Vuzenica. Izredno važna bi bila nova centrala predvsem zato, ker bi dajala tkzv. pleme-menito energijo to je tisto energijo, ki ne bi bila odvisna od stanja vode v posameznih letnih časih. Razen tega bi predvidena hidrocentrala zahtevala od vseh do sedaj zgrajenih elektrarn najmanj investicij in bi bila zgrajena v zelo kratkem roku, celo pred e-lektrarnimi, ki se že sedaj gra-tte- Stroški za elektrarno bi znašali 10 do 12 milijard in bi se amortizirali (izplačali) že v pičlih 4 letih. Izgled Bohinja bi se z novo hidrocentralo spremenil slamo delno, na turizem pa te spremembe ne bi bistveno vplivale. Gladina jezera bi sicer nihala od 2 navzgor do 10 metrov navzdol, vendar je treba upoštevati, da se je že sedaj v času večjih nalivov voda v jezeru dvignila tudi za 3 metre in da bo jezero padlo pod sedanjo gladino samo v zimskih ter spomladanskih mesecih, medtem ko bo od 1. junija do 15. novembra napolnjeno. Odtočna cev bo vzidana v zemljo nekako 100 metrov od šterove skale (torej proč od jezera) in je s ceste ne bo niti videti. Iz projekta se torej vidi, da lepota kraja jioleti ne bo trpela, da pa bi nova hidrocentrala predstavljala o-gromno gospodarsko korist za našo državo. Seveda, to so šele idejni načrti, o katerih se bo še mnogo razpravljalo. Letošnja dela niso priprava za gradnjo centrale, marveč samo preizkušanje terena. Če bo teren primeren, se bodo pripravili načrti in takrat šele bodo začeli s pripravljalnimi deli. Dokler pa je pred nami samo idejm osnutek, je prav, da čimveč ljudi pove svoje mnenje o nameravani gradnji in da svoje predloge, kako stvar čimbolje rešiti. Uredništvo je pripravljeno vsa taka mnenja objaviti. Finance ■ kamen spodtike Domala vseh osemnajst dosedanjih vlad je padlo zaradi svoje finančne politike Je Geodetski zavod kriv? V zadnji številki »Glasu Gorenjske« sem bral članek o vandotskem poseku lesa v gozdovih pri Cerkljah. Menim, da se v tem članku po krivici napada Geodetski zavod LRS v Ljubljani, ki pri vsej stvari ni prav nič zakrivil. Kot neprizadet uslužbenec Zavoda smatram, da je k omenjenemu članku treba dati naslednja pojasnila: Geodetski zavod LR.S v Ljubljani (v članku je bila enkrat po pomoti omenjena tudi Geodetska uprava) je ustanova s samostojnim finansiranjem in pogodbeno izvršuje geodetske storitve za državni, zadružni in privatni sektor. Pri delu se člani Zavoda ravnajo točno po navodilih tistega, ki jim je meritve poveril. Pri tem nimajo niti dolžnosti niti pravice kogarkoli o svojem delu obveščati. V kolikor je o merjenjih treba obvestiti javnost, pa je to dolžnost investitorja, ker je on edini, ki ve, zakaj je delo naročil. Da je temu tako, jasno kaže obvestilo o geodetskih delih na področju Kranja, objavljeno dne 23. maja v »Glasu Gorenjske«. O teh delih je javnost obvestil LOMO Kranj, torej investitor. Pripomnil bi še, da so poseki v geodetske svrhe zakonsko o-dobreni, prizadeti posestniki pa lahko od investitorja terjajo odškodnino za nastalo škodo. Hinko Vodnik, geometer Ko z velikimi težavami sestavljajo v Franciji novo — vlado, je prav, da se malo zadržimo na bistvenih vzrokih, ki- so povzročili, da se je v povojnih letih zvrstilo na čelu države že osemnajst vlad. Kot vemo, je zašla Francija po vojni v izredne gospodarske težave. Razen tega, da je postopoma zgubljala tla pod nogami v Evropi, se ji je začel občutno krhati njen kolonialni imperij. Vojna v Indokini in nemiri v Tunisu in Maroku,« so finančne težave še povečali. Danes predstavlja finančno vprašanje najobčutljivejšo točko v celotni gospodarski poliki Francije. Na tem vprašanju so se razbile domala vse dosedanje vlade. Zadnja — osemnajsta — vlada g. Rennee Ma-yerja je dobila nezaupnico parlamenta prav zaradi njene finančne politike in proračuna. Zelo zanimivi podatki, ki lepo ilustrirajo ekonomske težave današnje Francije, so primerjave proračunov povojnih vlad, s proračuni iz let pred prvo svetovno vojno. V letu 1661., torej v petem letu vojne v Indokini in v letu, ko je Francija opremljala svoje divizije za Evropsko armado, je Francija porabila za oborožitev samo 0,l°/o več proračunskih sredstev kot v letu Toliko v pojasnilo Sprehajališče ob Kokri Po dolgih letih sem zopet obiskal Kranj. Ker sem imel še iz prejšnjih časov v spominu prijetno urejeno sprehajališče ob Kokri, sem se napotil tjakaj. Toda moje razočaranje je bilo veliko. lesenih mostič-kov preko vode in skal ni več, poti so neurejene, sprehajalcev ni. Srečal sem deklico, ki je pasla živino, in malega pobiča s sekiro Ta mi je povedal, da bo nasekal nekaj krme za koze, ker je ta svet sedaj državen. Malo više ob vodi sem srečal ribiča, ki je lovil hpane. Ker sem sam precej navdušen ribič, sem pričel z njim razgo- vor in ga nekaj časa spremljal. Zanimal sem se, zakaj je vse tako zapuščeno in zaraščeno, žalostna je bila razlaga ribiča, da je ta svet sedaj »ničija zemlja«. Ne vem, če namerava mestni občinski odbor te poti zopet urediti. Industrijsko mesto, kakršno je Kranj, bi vsekakor lahko našlo potrebna sredstva za to. Na vsak način je Čas, da to »ničijo zemljo« spozno-mo za našo. Dejstvo je, da bi Kranj z ureditvijo te krasne soteske pridobil sprehajališče, kakršnega redko najdemo v naših mestih. M. Z. Stražiški kino »Svoboda« je na svojih lepakih objavil, da bo v ponedeljek zvečer kino predstava. Ljudje so prišli, a predstave ni bilo. Marsikdo se je zaradi tega razburjal in si zadevo napak tolmačil. Dejstva so pa takale: Kino »Svoboda« se je odločil za predstavo v ponedeljek, ne da bi pred tem povprašal lastnika dvorane, delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, če je dvorana ta večer prosta ali ne. Prav zaradi tega je kino predstava odpadla. »Svoboda« oziroma njegova igralska družina je namreč določila ta večer za generalko »Škandala«, veseloigre, katere premiere je bila že v sredo Društvo bi moglo generalko prestaviti na torek, toda prestavljanje vaje na na slednji dan bi bilo precej tvegano, kajti igralci so vsi po vrsti amaterji, zaposleni v najrazličnejših podjetjih in ob najrazličnejšem času. Lahko bi se torej zgodilo, da v torek ne bi bilo vseh, ki nastopajo v »škandalu«. Zato torej generalke niso prestavili in je morala odpasti pač kino predstava. če bi kino podjetje pravočasno stopilo v stik z društvenim vodstvom, bi te zmešnjave vsekakor ne bilo. 1913. Toda v letu 19*13 je 28,3% proračunskih izdatkov za vojsko predstavljalo samo 4,2 je že zadelo še hujše pustošenje. Materialnim težavam metropole se je pridružila še dolga in draga vojna v Indokini. Notranje politične borbe in trenja, ameriška ekspanzionistic-na politika in agresivni pritisk z vzhoda, so materialne težave še bolj zaostrile. Tudi teh nekaj skopih podatkov lahko vsaj deloma pojasni, zakaj so vse francoske vlade postavljene na tako šibkih temeljih. Hkrati pa ti podatki povedo, zakaj za domala vee vlade vprašanje finančne politike pomeni največji kamen spodtike. 1*. JUNIJA VSI V GORICE! Borci Kokrškega odreda vas vabijo, da z njimi proslavite 11. obletnico te partizanske enote Franc Štefe ■ Miško ROJSTVO KOKRŠKEGA ODREDA Bitka na Osnovčku Sedmi dan so se pod taboriščem prvič pojavili Nemci. Da bi jim prišli čimbliže, so 'jih partizani celo Izzivali, Toda Nemci so si teren previdno ogledali in jo potem jadrno ocvrli v dolino. Njihova' strahopclnosl je vlila partizanom novega poguma, Niti na misel jim ni prišlo, da hi se sedaj, ko Nemci vedo za njihove položaje, umaknili. Isti večer je četno poveljstvo odposlalo na teren več patrulj z raznimi nalogami, tako da je ostalo na Osnovčku samo 27 borcev. Ko so Nemci /.vedeli od svojih patrulj, da so partizani vrh ()sno\čka, so se hitro pripravili na napad. I'reko noči so zbrali tri tisoč mož, ki so do jutra obkolili partizane v treh močnih obročih. Partizanske patrulje, ki so prejšnjega dne odšle na teren, se niso mogle več vrniti k četi, kajti nemške zasede so jih popolnoma odrezale. l'o prvih praskah med patruljami so Nemci z vseli strani navalili na vrh Osnov-čka. Partizane so hoteli stisnili v rimo/ji Obroč, nato pa jih v silovitem jurišu pregaziti. Toda prvi' nemški val so partizani z mOČliim Ognjem iz neposredne bližine tako razredčili, da so se morali preostali umakniti Drngl naskok Nemcev je bil še hujši, vendar so tudi tega partizani odbili in prav tako tretjega. Ko so Nemci videli, da na ta način upornikom ne morejo do živega, so privlekli iz Kamnika vrsto topov in mino-inelalcev in začeli Obsipati hrib z vseh struni ljudje so poslušali to strahovito pesem topov in minometov, so t grozo v očeh zrli na Osnov ček. Vsi so mislili, da za partizane ni rešitve. Vendar temu ni bilp tako. Zaradi izredno koničastega vrha in prav na vrhu so imeli partizani svoje položaje), je veČina izstrelkov eksplodirala prenizko ali pa na drugi strani hriba. Veliko teh izstrelkov pa je padlo na nemške položaje i n prizadejalo SOVTagU ogromne Izgube, hkrati pa njegove vojake zelo demoraliziralo. Partizani so bili še vedno na višku moči in bi lahko vzdržali še več dni. Primanjkovati pa jim je začelo municije, zalo so se morali kljub zmagi umaknili. Ko si- je že močno stemnilo, so se Po proboju so se partizani umaknili v bližino smartinske postojanke. Tu so se do-dobfega odpočili. Ljudje, ki so se zelo veselili junaškega podviga partizanov, so jim prinašali z vseh strani hrano. Kar načudili se niso mogli, da so oslali vsi v tako strašnem Ognju živi. Pitka na Osnovčku je imela velik političen in moralan pomen. Položaj partizanov se je znatno okrepil. V njihove vrste so za čeli prihajali novi prostovoljci. Zaradi velikega dotoka novih borcev je prišlo konec I/ vseli okoliških vasi so prinašali pari kanom hrano ■ •. na najbolj slrineni pobočju hriba z juri-šem prebili skozi sovražne vrste in s leni zaključili eno svojih izredno junaških in uspelih bilk. Nemci so imeli v tej bilki velike Izgube. Tamkajšnji prebivalci, ki S(, morali naslednji dan odva/ali mrlve in ranjeni-, so našteli !).'{ mrtvih in ll>.'l ranjenih. Partizanov pa je bilo samo 6 ranjenih. Toda ko so naslednjega dne pregledovali svoje nahrbtnike, so i/ njih kar izlresali krokije. Komandir Matevž Je šele takrat opazil, da je njegova tri« odločno na sirani svojih borcev. . Tudi la akcija je močno odjeknila nie<| okoliškim prebivalstvom, saj so jo parli/aiii izvedli tako rekoč v neposredni bližini Ka«B" nika. kjer je imel sovražnik svoje najnioc llejse postojanke ., _ ( Čez nekaj dni se je na KisOVCU nad da tehta spomladan- ima tudi mladinski "aktiv in-jih ovce lahko prav dobro iz- zaradi mesa. Cena volne je ljudskimi plesi, lutkovnim od- ~~aa 7 im m v glasbi. Lepe uspehe Prav zaradl te^a imaJ° uPrav" sko jagnje jeseni istega leta dustrijske šole v žiroh 30 kg, je torej letna prireja Vajeniška mladina r Gospodarske novice iz vse domovine ELEKTRARNA MADŽARI DOBILA TRETJI AGREGAT čez kakih 15 dni bo v tet. plotnl elektrarni v Madžarih pri skopi ju začel poskusno obratovati tretji agregat z zmogljivostjo 10.000 k\V. Doslej sta dva agregata dajala letno okoli 5 milijonov kW električne energije, vnl trije pa bodo povečali zmogljivost elektrarne na 12 milijonov kVV. IZVOZ LJUTOMERSKIH ZADRUG Zadrugo ljutomerskega a>. kraja so izvozile lani za 12 milijonov dinarjev pridelkov In živine. Največ so prispevate zadruga Rački vrh, Kad gona, in Sp. ščavnlea. Z devizami bodo kupile naprave za hladilnico in industrijsko predelavo sadja. NAFTOVOD OD STSKA DO BAKRA V Zagrebu proučujejo na. crte za 200 km dolg naftovod od rafinerije v Sisku do pristanišča v Bakru. Naftovod bi na« stal okoli 1,5 milijarde dinarjev, vendar bi se stroški prevoza nafte znatno znižali (od 1,30 din na 25 para pri kg) izvoz rivA Zagrebška pivovarna pr<<|. izvaja že 12 vagonov piva dnevno. I>>tos si jo osvojila tudi tuja tržišča. Njena kvalitetna piva (Martovsko, Tomislav, Spocial) bodo točili med drugim tudi v t'ramlji in Afriki. PRVI DOMAČI KOKS V petek, 29. maja so v koksaml v I .iikovcu (Boe "a) proizvedli pr\i domači koks i/ mešanice domačega i n tujega premoga Nav/.o ''■•» je hllo več naših, m/<> "niskih, nemških m IhlglJ s,dh strokovnjakov. Vsi so "'11 h poskusom zelo /itlo v<>ljni Poudarili so, da tu u*|Mh ni \elik dogodek s:i "•o za našo domovino, mar v,<* budi za Nemčijo, Ni/o '•nisko m iMgljo. NOVA NAFTI NA POLJA V Jermenovcili (Al' VoJ Vodlna) so proti kratkim °l;miiio, ki na svojevrsten način osvetljuje \ I il .i ,;m |a našega kmet ijst V:i in našega gos|x>darstva nasploh, vprašanja, ki jih skušajo naši krnel je i • vat i resno in bolj lakreno, kol marsikdo misli. Na olKMriskcm sedežu v Tržiču so se zbrali zastopniki planinskih odborov Tu je predstavnik /a 11 šan.sko planino, /.a Koroaiico, za Kofce, zastopnik za fcijo, za Togosče, za Dolgo njivo, za Brsnlno, le z Javornika ni nikogar. Prihaja čas, ko bo treba v planino, še nekaj tednov in živina se bo začela stekati v planino iz obeh dolin. Od vsepovsod, še Iz Na-kla in bližine Kranja jo bodo prignali. Gospodarji bodo prišli do zbirališča, nekateri pa tudi na planino. Težko da bi se kdo do pozne jeseni še vrnil, ali prišel opravit svoj šiht; to najbolj skrbi može, zbrane na skupnem sestanku. Nekaj bo treba ukreniti. Vedno manj je tistih pravih planincev, ki skrbijo za planino, za vodo, za to, da se popravi hlev, da se obnovi ograja, počisti kamenju«, iztrebi grmovje. Mlđel najstarejše prvobitne kmečke skupnosti je začela zamirati. Tako kot se je potopila v gozd Felča, tako jl< sledi Brus-nica. m i jo zasipava kamenje apnenčevih meli, a kot v za-Hineh se od drugega konca plazi praprot, rastlina kislega zemljišča, in vedno bolj duši travno rušo. Na Korošici so najlepši prostori zaraščeni z bujnim ščavjem, kar dokazuje, da tod že stoletja nihče ni ix*4pravil gnoja in ga raznesli po bližnjih pašnikih. Te gošče bi potrebovale lllec, a lie.šan.ska. planina rezervoar za vodo Polno je stvari, ki jih bo treba rešiti. Občinski odbor je popolnoma razumel vse potrebe. Lešanom je preskrbel brezplačno ves material, dal Tego-ščanom podporo za gradnjo hleva in podprl vse, ki bodo letos na planinah gradili. Seveda bo glavna skrb na samih planincdh. LetM bodo morali planine očistiti in jih poslej na predme je izkoriščati- Od odstranjevanje kamenja z žetoni c bodo imeli dvojno korist: s kamenjem, žganim v apno, bodo pašnike temeljito pognojili in tudi tako pridelek izboljšali. Najvažnejše, kar so sklenili zastopniki planinskih odborov, je nedvomno to, da bodo uvedli obvezno čiščenje planin. Dela so bodo morali udeležiti vsi, ki pošiljajo živino na pašo. 1 >a bo sklep uresničen, bodo ob prihodu živine zahtevali od vsakogar 500 din, ki jih bo dobil nazaj, če bo v planini opravil delo, določeno od pašnega odbora. V kolikor pa bi kdo ra je plačal kot delal, bo s tem denarjem plačana tuja delovna sila. Tistim pa, ki ne bodo storili niti enega niti drugega, bo odbor odvzel pravico do paše na planini. Isto so sklenili tudi planšarjl na Jezerskem. Vse kaže, da so se začeli boljši časi ln da se bo končno rešilo vprašanje un ditve naših planin. Gospodarska nu- ja sili živinorejce v to. Pripravlja pa se tudi zakon o ločitvi gozda od paše, katerega namen je, da se uredilo planine po sodobnih načehh, tako kot je to v najnaprednejših živinorejskih deželah. Prva velika matura v Kamniku Kamniško višjo gimnazijo so zapufcitdli prvi osmošolci! Zaključek šolskega leta so praznovali na tradicionalen način, kar je med dijaki izzvalo splošno veselje, v mestu pa vzbudilo veliko zanimanje. Glavna svečanost je bila pred vhodom v gimnazijsko poslopje, kjer so absolventi Izročili sedmošoleean velik srebrn ključ. Nato so ob zvokih fanfare in bobna pospi« nuli dijaki odhajajoče tovariše okoli gimnazijskega poslopja, popoldne pa po mestu. Medtem so se profesorji zbrali na konferenci in ugotovili, da je od 25 osmošolcev prepuščenih k maturi 19, ena dijakinja ni ocenjena, 5 pa jih ima poplavni Izpit in sicer dva iz slovenščine in trije iz matematike. / Uspehi v četitem razredu nižje gimnazije so nekoliko slabši. Od 100 dijakov v treh oddelkih jih je 70 izdelalo, popravni izpit ima 23, 6 jih Je padlo, 1 pa Je neooenjen. njem naselij ustvarja nepopravljiva škoda. Oba načrta bosta stala preko 2 milijona dinarjev. Na zborih volivcev so ljudje zahtevali, naj se začne že enkrat regulirati hudournik Kamniška Bistrica, ki ob nalivih povzroča veliko škodo. To je pa. delo, ki presega moči občine, saj bi regulacija samo na njenem odseku zahtevala preko 30 milijonov dinarjev. Uspeh je mogoč le, če bi se dela začela po vsej dolžini hudournika. Pravkar se ustanavlja vodna skupnost, ki naj bi začela sistematično reševati ta problem. Vprašanje denarnih sredstev pa s tem seveda še ni rešeno. Za letos ima občina na razpolago 960.000 din, s kate-lmii bo po meritvah in načrtih Vodno-gospodarske uprave izvršila najnujnejša zaščitna dela, kar pa bo seveda še mnogo premalo. Posebno vprašanje so zelo slabe ceste v občin'. Občinskih cest je blizu 100 km. Poiskati je bilo treba način ia se tu sprosti iniciativa prebivalcev ter s čimmanjšiml stroški popravi čimveč cest. Celoten znesek za popravilo cest je ljudski odbor po predlogu komuna Lnega odbora razdelil na vaške odbore Vsi odbori so že začeli z delom. Rezultat j* zanimiv: kjer je vaški odbor delo dobro organiziral in vzbudil pri ljudeh zanimanje, gre stvar hitro in dobro od rok. drugje pa slabše. Menda se je vaški odbor v Krtini najbolje znašel; vse vožnje in delo opravljajo vaščani brezplačno, plačuje se le material. Tako bodo v Krtini lahko popravili več cest kot drugje. Več je še stvari, ki so v investicijskem planu: dograditev občinske stavbe, gasilski vodnjaki, adaptacija stanovanj itd. Domžale sicer nosijo naziv mesta, vendar jim še mnogo manjka, da bi imeli mestni izgled in da bi prebivalci lahko uživali vse ugodnosti urejene-ga mesta, letošnja dela so sele začetek v stremljenjih, da se to kar najprej doseže. GLAS GORENJSKE g Williams: Tramvaj „ Poželenje Sodobna ameriška književnost s Hemlngwayem, Faul-knerjem, Millerjem, VVilliam. som in drugimi se je v kratkem času po vojni zmagovito uveljavila doma, pa tudi Evropa ji že priznava nesporno prvenstvo. Poleg prevodov nekaterih romanov in novel so bile pri nas v zadnjem času uprizorjene skoraj istočasno tri moderne ameriške drame: v ljubljanski Drami Millerjeva »Smrt trgovskega potnika«, v Mestnem gledališču VVilliams o -va »Steklena menažerija« in v Prešernovem gledališču istega avtorja »Tramvaj .Poželenje'«. Povečini obravnavajo vsi ti pisatelji snov iz nižin življenja, kar pravzaprav ne preseneča. V izrazito tehnični civilizaciji, v zmehaniziranem družbenem ustroju, ki preplavlja ves način in vsak izraz življenja, je pisatelj prisiljen iskati primarno, neizkrivljeno življenjsko nianifestacijo pri malih in revnih ljudeh, saj ga vodi spoznanje, da bo le tu še našel nekaj nespremenljivo človeškega, kar je treba svetu izpovedati. Druga skupna značilnost te književnosti je sicer močna, toda enostranska osvetlitev, vsled česar njen svet ni strogo realen, temveč namerno spačen, stiliziran, zlasti ker je življenje v njem zreducirano predvsem na telesnost. Slabost in moč ameriškega življenja m tiste književnosti, ki je veren odraz tega življenja, je v poenostavljanju. Toda tako enostavno, kot zatrjuje Williams v svojem »Tramvaju«, življenje ni. življenje ni preprosta matematična enačba z eno samo neznanko — ero-som, ki bi bil edini odločilni činitelj v oblikovanju človeka in njegove usode. Ne verjamem, da bi dve tako popularni) osebnosti, kot sta Stella in Stanlev, docela različni posvojeni mišljenju, čustvovanju, po okolju, iz katerega prihajata, KULTURNE NOVICE Jesenice Pretekli petek so v podružnici gradbenega podjetja »Gradiš« na Jesenicah izvolili tri člane za centralni delavski svet tega podjetja. Ob tej priliki so jim pevci jeseniške »Svobode« priredili koncert. Izvajanju moškega in mešanega zbora je z zanimanjem sledilo nad 300 delavcev in nameščencev, ki so ob koncu izrazih željo, da bi jih pevci še obiskali, ker nimajo v naselju nikakega kulturnega razvedrila. Prav bi bilo, če bi jim prihodnjič konec i tirala jeseniška godba na pihala. Kamnik Preteklo soboto so Kamni ča-ni gostovali v Mekinjah pri Kamniku s komedijo Normana Krasne »Draga Ruht!«. Uprizoritev je uspela, žal pa je bila gledališka dvorana le na pol zasedena. * V zadnjem času je začel pevski zbor »Svobode« na Duplici pri Kamniku spet marljivo in resno vaditi, ker je dobil novega pevovodjo. Zali log Preteklo nedeljo je občinski svet za prosveto in kulturo v Zadam logu organizirao, proslavo praznika mladosti, ki je občane veselo razpoložila. Telovadni nastopi pionirjev iz Zalega loga ln Davče so gledalce prijetno presenetili in hkrati prepričali, da imajo tudi tamkajšnji pionirji smisel in veselje za telovadbo. Očitno pa je bilo seveda tudi to, da je moralo učiteljstvo vložiti precej truda v priprave za te nastope, škoda le, da ne razpolagajo z večjim prostorom, v katerem bi lahko nastopili vsi pionirji hkrati! Tudi deklamacije pionirjev in mladine so ugajale, predvsem zborna deklamacija :/Balade o škatljiici s pepelom«, ki jo je o.iiierio nušt udi rala mladina iz Zalega loga- Samozavestni nastop mladinskega pevskega abora iz Zabrđa je vzbudil pri vseh veliko pozornost. Ta zbor je pod spletnim vodstvom učit. Marijana Knet;i ubrano za.pe| ver pesmi. Zboru in pevovodji želimo še več tako uspelih nastopov. Polna dvorana IZU D »Ivan Grohar« v zadružnem domu v Sorici je jasno dok.izala, da .si ljudstvo podobnih kulturnih prireditev še želi. Tennessee VVilliams mogla trajno in dokončno zve-zati v tesnem in harmoničnem stiku edino le erotična komponenta. Ta par je nastal pod vplivom D. H. Lavrenceja in njegovega romana »Ljubimec lady Chatterlev«, ki je svoj čas dvignil mnogo prahu, le da je Stanlev na kulturni lestvici še za stopnjo niže. (Na na/memo podobnost in hoteno stopnjevanje kaže, da je gozdar iadv Chatterlev častnik iz prve vojne, Stanlev podčastnik iz druge). Isto univerzalno zdravilo, le še bolj na debelo namazano, predpisuje VVilliams tudi drugemu paru Eunicl in Steveju. Po svoji dramaturški obliki je »Tramvaj .Poželenje'« dramatiziran roman, v katerem pisatelj v široki epični obliki pripoveduje o življenjskem zlomu obubožane aristokrat in je, ki je v dekliških letih v zakonu z mladim abnormalnim pesnikom doživela težek duševni pretres. Hudo razočaranje jo vrže s tira in pod vplivom psihične travme nazadnje konča v blaznici. Lok dramskega dogajanja je ohlapno napet, ekspozicija, razvlečena skozi štiri prizore, pač pa dinamiko stopnjujejo močni zvočni in svetlobni efekti, ki so organsko zrasli z dramo, saj z govorjeno besedo vred ustvarjajo dramsko vzdušje m slikajo nastrojenja dramskih os:b ter jih zato predstava ne more pogrešati. Andrej Hieng se je v režiji posvetil v prvi vrsti in skoraj izključno notranjemu dogajanju diani«' in je komplicirane tehnične komponente, za katere ima domačL oder le n v ne možnosti, povečini opustil. Skromni tehnični surogat, kl naj bi ilustriral Blanchino pomračenje, ni ustrezal, pa tudi glasbena spremljava je bila preveč diskretna. V odnosu Ste 11 a Stanlev, enako pri Blanohi, je režiser dosledno za- brisal vse grobe erotične na-turalizme, ki na odru le preradi odurno učinkujejo. S tem pa je seveda tudi zabrisal avtorjevo osnovno idejo o vsemogočnosti Erosa, že tako ohlapni dramski lok je še popustil ln dovolil igralcem, predvsem Blanchi in Stanlevu, da sta se že v uvodne prizore zagnala s preveliko silo in se že v njih do kraja razkrila, tako da v kasnejšem dogajanju igre nista mogla več stopnjevati, ne značajev postopno odgrinjati. Neizogibna posledica tega je, da postaneta v treh in pol urah nedinamična in nezanimiva. Predstava kaže, da drobna ka-rakterizacija, detajiliranje s čopičem, Hiengu ne prija. Njegov način dela spominja na polaganje barv z lopatico ali še bolj na abstraktne slikarije z velikimi enobarvnimi plohami. Ni dvoma, da je Blanche ena najzahtevnejših ženskih vlog v vsej moderni dramski literaturi in trd oreh za igralko svetovnega formata. Blanche ima vrsto obrazov, za sestro enega in enega za svaka, drugega za Mitcha in drugačnega za mladega inkasanta, skozi vsakega pa proseva pošastna spaka blaznosti. Mara černetova je gradila Blanchin lik na pretirano narejeni precioznosti z znaki močne histerije, ni pa v njem čutiti latentne duševne bolezni. Za trenutke, kadar je v igri na ta skonstruirani lik pozabila, je imela intimno občutene tragične momente, katerih intenzivnost pa je iz prizora v prizor pešala. V končno sliko, ko izbruhne bolezen s polno silo, je dospela živčno in fizično utrujena in zadnjega besnega upora pred zatonom v temo ni zmogla. Danes res ne hodi' več igralec proučevat norcev v umobolnico, vendar bi se moral pri Blanchi, ki jo je VVilliams portretiral čisto po kliničnem opisu shizofrenije, nekdo seznaniti z zunanjimi znaki tega duševnega obolenja. Stanleyeva moč in brutalnost je v njem skrita kot v Blanchi blaznost in se zaiskri le od časa do časa. V sicer odrsko dokaj polnokrvni interpretaciji Jožeta Pristova pa je Stainley malenkostni hišni tiran in godrnjajoč »vse zbil«, ki se tudi v sporadične nežnosti s Stel-lo le sili. Klio Maverjeva je bila v vdani in potrpežljivi ljubezni do moža in sestre toplo občutena, izrazito setoualna privrženost možu pa je ostala zameglena. France Trefalt je naivnega in nerodnega starega fanta, ki se ne more izmotati iz vezi Edipovega kompleksa, postavil simpatično in v sklad- JU s pisateljem. Male epizode: inkasant (J. Eržen), Eunice im njen mož Steve (Kalanova in Kovačlč) in pokerski družabnik Pablo (Do-linar) so bil« v redu odigrane. Prav impresivna je bila Mehikanka Nade Bavdaževe, m- ■ i tem ko ni prepričljivo, da bol ničarka (Hlebcetova) že s svojo pojavo sproži v Blanchi napad besnosti, niti da ga zdravnik (Cegnar) v hipu umiri. Sveta Jovanovič je zasnoval izrazito modernistično sceno ki je znabiti toga ali onega gledalca čudno zadela, saj je bil vajen gledati na odnv realistično opremo, še do nedavnega je prevladovala na odru plastična, .scena, s stavbe nisko piv. Živahna kulturnoprosvetna dejavnost na Kokrici računano debelino zidov, kaši- ranimi stenami ipd., ki pri še s prihodom učitelja Janka Zelo težka za igralce pa je bolj natančni izvedbi ni dala Sicherla je na Kokrici kultur- bila Bitenčeva drama iz NOB iluzije resničnega prostora je noprosvetno delo močno zaži- »Ugasle luči«, pa često vzbujala vtis, da stoji Kot režiser se nam je no- Celo goste so imeli v Kokri- sama zaradi sebe (n pr pred ^ učitelj predstavil z dramo ci: pionirje so prišli zabavat nekaj leti inscenacija »Miran- ****** rože«, ki jo Je naštudi- kranjski tovariši z Žogico - doline«). Jovanovič se je v raJxz .^ralci 12 Predoselj. Do- Nogico«, odrasle pa nakljanski svoji zamisli odrekel tej ne- niačmi pa so z uspehom upri- igralci z dramo »Celjski grof- . . . .J zonli Finžgarjevo igro »Ven- je« m kranjska godba na pi-umestni pretenziji, njegova transparentna in navidez neob- ga«. Novi odbor KUD je zelo de- hala tom. s celovečernim kpncer- . , m , Dimovec m samo funkcio- ^ obiskali več sosednjih igral-ter besedo in gesto igralca ^ ampak tudi vztrajen, do- skih družin> si ogledali njih vsebinsko m fukcionalno do- ber igralec in masker. Mariji- predstave, se seznanili z nji-poinjuje. ^ odrski mojster Grašič je o- hovimi novimi načrti ipd. Pre-Z uprizoritvijo drame Tram- premil prostorni oder z novimi oej pa so pridobili tudi ob pre-vaj »Poželenje« nam je Pre- zavesami. To je vsekakor po- davanju tov. Radojeviča, reži-šernovo gledališče predstavilo membna pridobitev. Dobro je u- serja Prešernovega gledališča, enega najmarkantnejših pred- spela veseloigra ..Utopljenca«, v »Kako nastane gledališka predstavnikov moderne drame in s kateri so igralci pokazali veli- stava«. Ljudski univerzi v Krateni pokazalo hotenje, misel- ko požrtvovalnost. Za sprem- njU s0 ^ *0 predavanje zelo nost in pota današnje dramske ljavo pevskih vložkov je po- hvaležni in si podobnih tem še ustvarjalnosti; s samo izved- skrbel tov. šmuc z Brda. Ko- želijo. bo pa nam je ostalo marsikaj medija je ugajala; igrali so jo Kokr§ka mladina kaže vell. m do1^- trikrat doma in gostovali z njo ko zanimanje za ln B. v Naklem m v Križah. ^ petje> zato ge tuda vkljucuje v obe umetniški skupini. - - V Kokrici so namreč ustanovili tudi mešani ln moški pevski zbor, ki ju vodi mladi pev©- vodja Vinko Strniša. Zbor jt, prvič nastopil na akademiji S. TJ.X. . , , ■ ^ . . ., ■, , -, , marca. — Mladina se marili- Letošnjo uspehov polno gle- ogledal le majhen del Jeseni- yo udejstvuje 6e v ££££ dališko sezono je jeseniško *«WVl Letošnji Gledališki te- ^ jgg* m kat^o pf>_ Mestno gledališče zaključilo z den' katerega, predstave so bile žrtv<>valno skrbi Milka žirovnd- Gledališkim tednom Le teea kvalitetne> temu* Pa so' kova. Plesalci so doslej gosto- Gledališkim tednom. Le-tega razmemo obl£kane, ^ y&]. y p,^^ g g Gori. je začelo na rojstni dan marša- dal pray gotovo povod za raz- čah; pripravljajo pa se na na- la Tita z uprizoritvijo »Opera- mišljanje, kako pritegniti čim- stop na Kokrici, ki bo 7. ju- Ob zaključku gledališke sezone na Jesenicah več občinstva, kar bi gledali- nija- Na prireditev vabijo vse šče tudi gmotno podprlo. folklorne skupine iz sosednjih vasi, tako da bo slavje med-P. U. krajevnega značaja. S. . - oa&> voaoH ulnr OOt fcr/ cije«, drame Mire Pueove. Naslednje dni so postavili na oder O' Neillovo »Ano Christie«, To-mažičevo Pohorsko bajko«, S. Behrmanovo »Zgodbo njenega življenja« in Ogrizovičevo »Ha-sanaginico«. Abonma za vse te predstave je bil znatno cenejši kakor sicer, vzlic temu pa obisk ni bil zadovoljiv. Povprečno je ji julija 1M1 so stopila imena zvedeti, kje *ima sinove. Sta-prisostvovalo predstavam okoli Pirševih bratov iz Rado-nelj v ri Pirš pa je ostal trden in ni 150 ljudi, kar je za Jesenice ze. ospredje. Vsi brez izjeme so sovražniku ničesar izdal. Tako Piršeuemu očetu iz Radomelj u spomin ~\ *>M*nriibouaoa) I V kamniški oboroženi vsta- co, kjer so po vsej sili hotep zgrabili za orožje proti oku- je srečno doživel osvoboditeiv lo malo. Celo na predstavi, po- patorju. Rudi je padci že 16. in ko so se dd šestih: rfmcjv svečeni rojstnemu dnevu mar- junija leta 1942 v napadu na vrnili samo trije, je kljub bO- šala Tita, na kateri je sprego- Stranje pri Stahovici, Toneta lesti ponosno VTikliknrtl: »S4- voril predsednik gledališkega 60 ™*nxtW kot talca v Begu- mo trije, a zato trije junaki!« ino- n„niin f-M.tića ™ njah' v bo jo Duo videti v torek na stavnikom različnih organizacij Luka- njegovem pogrebu. Takega le in ustanov, nikakor ni v čast. ™ njih^1r »;ijn>J /M Pevski zbor slovenskih učiteljev in profesorjev »Emil Adamič« med mula v nun obiskom v Kranju Notranje rezerve turizma Kranju t».l .ony»nf> h i iiftf llui* Š m are a Renomirana igralska družina kulturno-iumietniškega društva v Š marci je uprizorila preteklo n, del i<> n,, domačem odru dramatizirano zgodovinsko povest Avgusta Senoe »Zlatar je vo zlato«. \' ca. u. ko V podjetjih na vse kriplje Iščemo notranjih r» zerv, da bi nam poleg storilnosti tudi te .pomagali> dvigniti druži>eni dohodek, leže po naši zemlji še vsepovsod rezervo, ki bi, primerno izkoriščane, imel,' najbrž presenetljiv finančni efekt Tu mislim predvsem na manj znane turi-stične kraje ali predele, kamot bi postavili le nekaj modernih hotelov, kopališč, asfaltiranih cest in podobnih objektov, pa bi tujski promet podvojili, če ne celo po trojih (mislim tudi na inozemce) Je namreč še precej krajev, ki jih skoraj ne poznamo, čeprav jih krasi svojstvena lepota, ki morda celo presega lepoto zna m h l> toviških krajev. Eden takih predelo\ i dolina. Kadovne, ki poteka od zna menite Vintgarske soteske — kot globoko korito med Pokljuko in Možaki jo — Ao vznožja Triglavskega pogorja ln sega s .svojim podaljškom Krmo prav pod njegov prag. V dolini so tli vasi: Spodnja, Srednju in Zgornja Radovna. Tu teče bister trn mrzel potok Radovna. Prispevek k razpravi, kako povečati tujski promet v zgornji savski dolini Z Bleda drži skozi Gorje vozna le spomladi plazovi snega ln ka- gonj, njihovi očetje pa poišče- cesta v Ra lovno Le-ta je do menja ter kdaj pa kdaj drvar- jo vabo, jo nataknejo na trnek Srednje Kadovne, kjer koplje- >ska sekira Iz Mojstrane puha- in lov na ribe se začne, jo kredo ln jo odvažajo b ka- jajo poletne dni mimo Zgornje ^ mionl, dobro vzdrževana, od- Radovne redki planinci, ki tod dalje j i n iiob.- |di m .strah dob;-- poti po ko Poleti (vsaj lansko leto je nega prometa, zato tudi skrbi ritu Krme na Triglav, ali pa bilo tako) se vsi pa jo čez Pod za cesto ni. Konča se pri Lov- se vzpno na Rjavino. Debelo korensko sedlo drug za drugim ski koči v Spodnji Krmi, kak,- peč ali druge vrhov,' nad do- tuji avtomobili. Skoraj ni in<>- 4 km od Zgornje Radovne. Obe lmo. Planinsko društvo Javor- zemca, ki bi se za kak dan ne dolini l Itadovna m Krma) sta nik oskrbuje koča v Spolna ustavil na liledu. Vozijo po Iz- dolgi skujmo okrog :;o km. Od Krmi in je lanski leto vkle redno slabi , t se- lati jo, nekateri pa kopljejo le razširiti ln nekatere najhuj-dla, ki se spusti v strmem kredo v Srednji Radovnl. V *e klance omiliti), bi se razda-klaneu med ra/.trHMDt hiše v Spodnji Radovni je elktn ia Ija med Podkorenakim sedlom Zgornji Kiulovni icntrda, Zgornja Radovna pa ln Bledom skrajšala za kakih Dolina je tako samotna, da hI sveti še ■ poLrole.jem. H km, riLzen tega pa bi s<» nam si je /,a•.• f.' ,y.co>JxnoT jo soc*eščino. f-e bt čez l^t(| zgradili cesto do konca Kr"*' in jK>t ognili mi greben Kredarico žičnico, bd Kadovn* m Krma prav gotovo ne bil1 vis- samotni, anip^i.k bi se trlo vseh vrst tlMtih turiStMj ki jim je 8 aH 9 tir hoje vrh Triglava piv več. Trigl"*' bi na ta način i>ostal s &ra' tUuioe dosegi jI jI v v eni sairrj ud- Ko Ob vvčerlih »ude S<>"("^ /aveje J>o dolini KluloVllC hlad. V jasnini kipe v "'"^ ostri vrhovi in s pebočja FQ-kljuke se utrga plaz kninenj-Sicer pa je vso tiho, n^^' samotno ... , a,i. Ni nas malo, ki se »lJJJJ jemo, aH bi ne bilo greh žnv vati to le^vlo, ki jo »lore Človek zibnuio občudovnti le v m. kak 1*11 Je sedaj tu A h ..p.wiarske koristi nnon miri ^ |ejo tudi nekatere žrtve ki ^ včasih le težko združljiv ^ našimi pnsl.stavaml ■ ravnih hvpotah. i.Hrte izkoristimo Jii «u v nedeljo dopoldne matineja nemškega filma »Maja v tancicU (vstopnina 10.- din). Ponedeljek, 8. junija ob 18. in 20. uri nemški fi'.m Maja v tančici«. 9. do 12. junija angl. f|bn Skrivni rov«. Predstave pade dan ob 18. In 20. uri. I-etni kino »Svoboda '. -!ese-"•<«•: dO 8. junija nemSki film jMaja v tančici . Preds'ave < b J0.30 uri; 9. do 12. .unija angl "lm »Skrivni rov«. Jugoslovanska kinoteka pri K;,"ije \ Kani Radio, J< seuiee: v soboto, 0. junija ob 1(5., 18. ln 20. url in v nedeljo, 7. ju-nlju ob 16., 17., 19. In 23 uri nv'»ftki film .pot v Tii/itr. Kino »Plavi«, Jesenlt m io L Junija angl. film »Maudvr. * ^Ništave ob delavnikih rb 'iS. jn 20. uri, v nedeljo oh !*'»., 18. lu 20. uri. V nedeijo dopoldn* Matineja istega filma (vstup. n'^a 10 din). Od K. do 10. ju-JJJa frarc. film »Stavčkl* v Kletki«; 11. in 12. junija neni-t,tl film * Dolga pot*, p. Kino Javornik Hoj-. Bela: |} «lf> 7. junija unt', filn »Ho-p Sahara-. Predstave ob 18. JJJ 20. url. V nedeljo dopoldne •natlneja Istega filma (vstop- nin" 10 din). Mestni kino Kamnik: do 9. junija franc film »MeseSnik Bonifacij«. 10. do 12. junija ameriški film »Tereza«. Mestni kino Domžale: dc 7. jun. amer. barvni film »Bam-bi«; 10. in 11. avstrijski film »Eva podeduje raj«; 12 do 14. angl. barvni film »Knjiga o džungli«. Kino »Storžič«, KrMnj; 6. do 10. junija mehiški film »Can-tiflas mušketir«. Predstave v delavnikih ob 15.30, 18. in 21. uri, v nedeljo ob 14., 16.20, 18.40 in 21. uri. V nedeljo matineji ob 8. uri ;Cantir-1a3 mušketir«, ob 10.15 uri »Tiso* in ena noč«. 11. io 16.. jun. nemški film »Maja v tenčici«. — Predstave v delavnikih ob 16., 18 in 20. uri, v nedeljo ob ';£>■, 17., 19. in 21. uri. V nedeljo matineji ob S.30 uri »Maja v tenčici«, ob 10. uri ; Njeno maščevanje«. Letni kino Partizan , Krnu j: 6. do 10. junija mehiški film »Cantiflas mušketir-; 11. do 16. junija nemški film »Maja v tenčici«. Predstave ob 20.no uri. Kino »Svoboda«, Kranj-Straži- šče: 5. do 7. junija anvtr. barvni film »Tisoč in ena i^oč«. — Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 17 30 uri in v ne-deljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja ob 10. url »Oantiflas mušketir«. OBJAVE Vpisovanje v I. ra/.r d osnovne šoli Kranj bo v nedeljo, 7. junija od 9 do 12. in v ponedeljek, 8. junija od 15. do 18. ure. Starše vabimo, da pridejo z otroci, ki so bili rojeni 1. 1946 in prineso s sciboj rojstni list ter Izkazila o opravljenih cepljenih. Vpišite, prosim, tudi otroke, ki so bili za tekoče leto oproščeni obiskovanja šole. Akademija za zaključek Ted na matere i" otroka bo namesto v petek, v nedeljo, 7. junija ob 20. url v Prešernovem gledališču. Planinsko društvo \ Tr/.iču sporoča, da so postojanke: Mom pod Storžičini, Dom na Kof-cah, Koštanjevčeva koča na Dobrči od 1. junija dalje stalno oskrbovane. Planinski smučarski dom »Titovi graničar jI« na Zelenici ima dežurno oskrbo ob sobotah zvečer in čez nedeljo. Tu je treba imeti vi-ddrano planinsko legitimacijo. DPD »Svoboda«, Primskovo priredi v nedeljo, 7. junija ob 20. uri v Zadružnem domu »VEČER GORENJSKIH PLESOV IN PESMI«. Sodelujejo: mešani pevski zbor, moški zbor tovarne IBI, domača folklorna skupina, gorenjska godba1 iz Tržiča in naši najmlajši. —- Narodne je u-vežbal p rimsko vski rojak Fr. Uršič iz Tržiča. Vabimo vse meščane in okoličane na ta veseli večer. CEPLJENJE Obveščamo prebivalstvo mestne občine Jesenice, da bo drugo cepljenje proti kozam in da vici in sicer: Jesenice: 8- 6. 1953 samo od 8. do 12. ure v Zdravstvenem domu na Jesenicah. Koroška Bela, Javornik, Potoki in Kočna: 10. 6. 1953 od 8. do 12. ure v gimnaziji na Koroški Beli. Hrušica: 12. 6- 1953 ob 14. uri v osnovni šoli Hiušica. Sv. Križ: 12. 6. 1953 ob lo. uri v osnovni šoli Sv. Križ. Blejska Dobrava: 13. 6. 1953 ob 15. uri v osn. šoli Blejska Dobrava. Cepljenje je strogo obvezno za vse otroke, rojene v 1. 1950, 1951 in 1952, kakor tudi za u-čenco prvih razredov o snovnih šel. Za neupravičen izostanek sledi kazen. Sanitarna inspekcija Jesenice DRUGO CEPLJENJE PROTI DAVICI IN PREGLED KOZ bo na območju Ljudskega odbora mestne občine Kranj po sli lečem razporedu: 9- junija od 9. do 12. in od 14. do 17. ure v otroškem dispanzerju v Kranju (baraka na dvorišču bivše Obutve) za vse otroke s terenov ('enter, Kupa, Stru-/e\o, Zlato JHilje, Huje, ki so bili prvič cepljeni 12. maja t. 1 ; 10. junija od 8. do 11. ure v kulturnem domu ^Svobode« v Stia/išcn z,a otroke, k; so bili prvič cepljeni 13. maja t. 1.; II. junija od 16. do 17. ure v mlekarski šoli člrčiče za o-troke, ki so bili prvič cepljeni 15. maja t.l; 16. junija od 8. do 11. ure v otroškem dispanzerju /.a. tiste zamudnike z vseh terenov, ki so bili prvič cepljeni 19. maja t.l.; 23. junija od 8. do 11. ure v otroškem dispanzerju za tiste zamudnike, ki so bili prvič cepljeni 27. maja t-1. Po cepljenju se bodo izdajala potrdila. Prebivalstvo obveščamo, da nastane popolna odpornost proti davici šele po treh injekcijah (2 injekciji v prvem letu in ena injekcija v naslednjem letu), zato se bo postopalo proti tistim, ki ne bodo pripeljali otrok k drugemu cepljenju tako, kakor proti onim, ki jih sploh ne bodo pripeljali. t * Vpisovanje gojencev v drž. glasbeno šolo v Kranju za šol. leto 1953-54 bo od 10. do vklj. 13. junija 1.1. Podrobnosti so razvidne na šolski oglasni deski. -— Ravnateljstvo. MALI OGLASI Preklic. — Podpisani izjavljam, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih naredila moja žena Mdnka Bogataj, katera mi je pobegnila in je doma iz Zgornjih Gorij pri Bledu. — Janez Bogataj, Gabrška gora št. 14, p. Poljane nad Sk. Loko. Iščemo mlade, vojaščine proste ključavničarje in mizarje, po možnosti samce, za takojšen nastop službe. Ponudbe na BLAN, Begunje pri Lescah. Uslužbenka administrativne stroke z večletno prakso išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. Prodam zlato verižico in temnomodro jopico — predvojno blago. Stražišče 327. Čebele A2 s čebeljnjakom prodam. Ivan Burkeljca, Gorenja Sava 2., Kranj. Prodam nov voz zapravljiv-ček. Naslov v upravi iista. Izgubljeno denarnico z dokumenti 1. junija od Pokojninskega zavoda do Jezerske ceste vrniti na naslov -v izkaznici. Polovico denarja lahko obdrži. Kupim hišo na pioir kraju na Gorenjskem. Ponudbe z opisom in ceno poslati na upravo lista pod »Dom«. Prodani kompletno novo kuhinjsko opravo — - pleskano. Kredenea kombinirana 4-delna. Naslov v upravi lista ter v trafikah Balantič in Kodra v Kamniku. Jesenice so dobile škropilni avtomobil. Vsa leta po osvoboditvi so se Jeseničani jezili na izredno prašne ulice in mestne ceste. Gosposvetska cesta od Mestnega gasilskega doma do nove bolnišnice na Plavžu je bila v poletnih mesecih naravnost neznostna. To je bilo tem huje, ker se je morajo posluževati številni tujci, ki obiskujejo svojce v bolnišnici in prav tako bolniki, namenjeni v bolnišnico ali iz nje.če si šel v preteklih letih z enega konca Jese-senic na drugi konec v temni obleki, si prišel na cilj prašen kot mlinar. Jesenice bi morale dobiti že konec lanskega leta škropilni voz, pa ni bil gotov. Pred kratkim so ga le dobili in sedaj že kroži skoraj po ves dan po mestu. Avto je eden najmodernejših. Izdelali so ga v konstrukcijski in mehanični delavnici jeseniške železarne. Zasluge zanj imajo torej tudi jeseniški železarji, zlasti, ker so ga izdelali v prostem času. Nova pridobitev bo nedvomno turističnemu kraju v korist. Prav bi bilo, če bi skrbeh za vse ulice enako. Komunalna dejavnost na Jesenicah je zadnje čase vse hvale vredna. U-rej&jo ulice, parke, vrtove. Vse ceste so nanovo posuli s peskom in jih počistili, le na cesto Pod gozdom, ki postaja vse bolj prometna, so pozabili. Dobro bi bilo, če bi jo vsaj enkrat posuli s peskom in jo oskrbeli z javno razsvetljivo! Nova škarpa čaka že vse od zime na ograjo, ki je iz varnostnih razlogov nujno potrebna. Kakor druge gasilske čete, je tudi gasilski odred jeseniške železarne praznoval GASILSKI DAN. Že pred osmo uro zjutraj so se zbrali na Senožetah pod železarno člani gasilskega odreda, člani mestne gasilske čete, zastopniki oblasti in številni gostje. Potem ko je tov. Jože Kunstelj, predsednik delavskega sveta železarne Jesenice vzidal spomenico v temeljni kamen novega gasilskega doma, je izročil poveljnik Kranjskega gasilskega okrožja v imenu Gasilske zveze LRS 10 gasilcem odlikovanja za desat in petnajstletno gasilsko delo. Med odlikovane! sta bila tudi ing. Perne in dr. Čeh. Kasneje je poveljnik gasilskega odreda jeseniške železarne tov. Gregor Novak vse članstvo zaprisegel, mu čestital k uspehom in se zahvalil vsem, ki so omogočili gradnjo gasilskega doma. Železarski gasilski odred je pozdravil tudi zastopnik gasilstva iz Kranja, predstavnik ?'z Radovljice ter predsednik LO MO Jesenice tov. Maks Doli-nar. Po proslavi so odšli gasilci v povorki na kazinski vrt, kjer jim je godba na pihnla jeseniške »Svobode« priredila promenadni koncert. Iz Kranja Prve uspehe Društva rejcev malih živali v Kranju, ustanovljenega komaj pred letom dni, smo si ogledali že na dveh razstavah vseh vrst malih živali, odt kokoši, rac, gosi, puranov, golobov, kuncev itd. do različnih eksotičnih živalic. Društvo ima lastno poslovalnico za delitev močnih krmil, pospešuje vzrejo pasemskih malih živali in posreduje nabavo le-teh. Vzreja malih živali, zlasti perutnine, je utrpela med zadnjo vojno veliko škodo. Da bi ko-košjerejo na Gorenjskem dvignili, je uspelo kranjskemu rejcu malih živali nabaviti svojim članom z državnega posestva »Belje« več sto po en dan starih piiščancev, potomcev importi-* ranih kokoši iz Danske in Ni-zozemske. še bolj pa si bo perutninar-stvo opomoglo v bodoče, ker namerava kranjsko Društvo rejcev malih živali nabaviti lastno ■-umetno valilnico. Do finančnih sredstev namerava priti1 z I organiziranjem veselice in srečolova v juniju, prosi pa tudi vsa gospa draška podjetja in ustanove, naj bi z denarnimi prispevki pomagala načrt uresničiti. Po magajmo jim Dolžnost socialistične družbe je, da ustvari tudi tistim članom, ki, jih je narava pri telesnem ustroju prikrajšala, človeka dostojno življenje. .Prav zato prispeva naša država sleherno leto precej denarja za vzdrževanje internatov, namenjenih za telesno defektne — gluhoneme, slepe ipd. in za vzdrževanje specialnih šol z de. lavnicami. Specialno šolanje je edina pot, da usposobimo do-fektne za delo in jih kot kvalificirano delovno salo vključimo v proizvodnjo. Državne sub- vencije pa zmeraj ne zadoščajo za kritje potreb v omenjenih ustanovah. Zato si morajo le-te same pomagati. Zveza gluhonemih Jugoslavije je n. pr. organizirala VELIKO TOMBOLO, katere prvi dve koli sta že odigrani, žrebanje tretjega kola bo 7. junija v Zagrebu. Izžrebanih bo 50 tisoč tombolskih dobitkov v vrednosti 7 milijonov din in 3 tisoč tombolskih premij v skupni vrednosti pet milijonov din. GASILSKI KOTIČEK Ol»i a vil 9/53 Gorenja vas, Olševek, Smled- nik, Trboje, Mavčiče, Bitnje ln Gasilska loterija Besnica, ki dio danes kljub o- Prostovoljna gasilska dru- pominu še ni.«o plačala preje-štva: Primskovo, Piedoslj'3, tih srečk, naj to store najkas-Kokrica, Gorice, Škofja Loka, neje do 10. t. m. Izžrebane srečke loterije Gasilske zveze Slovenije v Ljubljani 31. V. Hata! »Obutev" v Kranju v likvidaciji ČEVLJARJI Rasprodaja razno zgornje usnje in spodnje usnje, vseh vrst kopita, gumi plošče iu podplate kakor tudi različne čevljarske polrebšeiue po zelo znižani ceni. / Ne zamudite prilike! Pohitite dokler traja zaloga! Tovarna čevljev „PLANIKA" GORENJA SAVA — KRANJ 1 dobitek za 80.000 din je dobila srečka št. 123.462. 1 dobitek za 60.000 din je dobila srečka št. 201.372. 1 dobitek za 50.000 din Je dobila srečka št. 439972. 1 tlobitek za 40.000 din je dobila srečka št. 111.258. 1 dobitek za 30.000 din je dobila srečka št. 318404. 2 dobitka po 20.000 din sta dobili srečki štev. 148.977 in 431.685. Naslednje dobitke so dobile štaba brigade OGZ Kranj so vse srečke, ki se končujejo s sklenili, da bo okrajni pionir-številkami: ski nastop v Tržiču 26. julija, 20 dobit, po 10.000 din 52848 °*^%V™\*ve 70 let™C6 10.000 din 60528 PfGD Tržlč Pozivamo vsa dm- 10.000 din 36338 Stva ki ■? Povila pionirske 10.000 din 84694 jetrne, da jih takoj pričnejo 5.000 din 3777 gffffff, P° sprejetih navodilih. Piomrske uniforme bodo dobi- 2ylr> la le tista društva, ki bodo 500 din 500 din 500 din 10.000 dobit po 200 din 200 din 10.000 dobit, po 100 din 100 din 100.000 dobit, po 30 din 30 din Dobitke izplačuje Narodna banka, filiala za LR Slovenijo. Pionirske vaje Na seji upravnega odboia in 626 069 453 66 87 21 11 0 8 50 dobit, po 250 dobit- po po po po po 500 dobit, po 2500 dobit, po J.000 .ali 2.000 din 2.000 din 2.000 din 2.000 din 1000 din 500 din 500 din imela izvežbane desetine, kar bomo ugotovili ob pregledu 1958 1101 1789 vaj- 136 Na pomoč! 527 V. d. sekretar: Predsednik: 079 Maks Tvrdy Viktor Bizjak GLAS (jtORENISKK g a našo ženo in dom Sak • telesna y^o\a • Spod „Partizan" v Tržiču pred zlatim jubilejem Petdeset let mineva, odkar so v Tržiču ustanovili prvo telovadno društvo, ki je že nsf-kaj let delovalo kot odsek telovadnega društva v Kranju. Pobudo za ustanovitev telovadnega društva je dalo Bralno društvo, tedaj prva slovenska organizacija v Tržiču, ki je zbrala v svoji sredi ves slovenski živel j, ne glede na politično pripadnost. Tedaj je bilo to nujno potrebno, zakaj Tržič je bil v tistih časih v rokah Nemcev, lastnikov tovarn in njihovih privržencev, ki so se Šah v Loki V okviru meseca mladosti so v škofji Loki izvedb 17. maja šahovsko simultanko pionirjev in članov. Proti pionirjem je nastopil mladinec Bavdek iz Kranja in od 25 iger odločil 22 v svojo korist, 2 izgubil in eno remiziial. Istočasno se je boril proti 19 odraslim šahistom iz Škofje Loke šahovski prvak Croremjske, tov, Pogačnik. Končni rezultat KP/2 : 8% za mojstra je za Ločane vsekakor prav zadovoljiv. Med domačini so se zlasti odrezali pripadniki JLA, ki so priborili 7% točk. Adamovič, Erceg, Knežević, Kovaćević, Blagdainić, Gojkovič in ing. Bračko so tov. Pogačniku odvzeli po celo točko. Simultan-ka je tako v moralnem kot v propagandnem pogledu uspela. zaradi osebnih koristi prodali za nekaj judeževih grošev. Društvo je imelo redne vaje na dvorišču gostilne »Pri Ba-steljnu«, kjer je imelo z Bralnim društvom vred tudi svoje poslovne prostore, članstvo je prihajal vadit še sedaj živeči Franc Ažman iz Kranja. Prvi voljeni predsednik tržiškega »Sokola« je bil gostilničar Jožef Luzar, načelnik pa Janez Dobrin, čevljarski pomočnik, katerega se še mnogi starejši Tržičani spominjajo pod imenom »Bzona«. Le-ta je bil do prve svetovne vojne tudi hišnik v Telovadnem domu. Po prvi svetovni vojni je društvo spet poživilo svojo de--lavnost. V telovadnih vrstah so prevladovali delavci, ki so se zavedali, da z vztrajnimi in rednimi vajami razvijajo svoje telesne in duševne sile v korist ljudstvu in sebi. Članske vrste so se večale iz leta v leto, tako da ni bilo ne tekme ne nastopa, kjer bi se člani, bodisi posamezno ali v skupini, ne borili za prva mesta. 127. aprila 1941 se je odbor tega društva zadnjič sestal Na stanovanju takratnega predsednika se je pomenil o zaščiti društvenega inventarja pred okupatorjem in hkrati sprejel sklepe glede zadržanja članstva proti sovražniku. Uspeh te seje je bil vsekakor zelo pozitiven, saj so se kasneje skoraj vsi člani »Sokola« vključili v narodnoosvobodilni po- kret, ali pa so bili med pivimi internirani, preseljeni, če že ne ustreljeni kot talci. Po vojni je delo v telovadnici spet zaživelo. Društvo »Partizan« si je v povojnih letih priborilo v trajno last prehodno zastavo Okrožnega odbora ko: najboljše društvo na Gorenjskem, lam pa prejelo v tekmovanju za prehodni pokal »Ljudske pravice« kot drugo nagrado bradljo. V dneh od 2. do 7. junija 1.1. bo društvo »Partizan« kot naslednik prvega telovadnega društva proslavljalo pod častnim predseidstvom predsednika LOMO tov. Lovrota Cerarja petdesetletnico telesno.vzgojne organizacije v Tržiču. Slavje bo združeno z razvitjem novega društvenega prapora, kateremu bo kumoval tov. Jože Pi.us, predsednik Zveze »Partizan« za Jugoslavijo. Takrat bo okrožni zlet vseh gorenjskih društev v Tržiču in tekmovanje v posame nih športnih disciplinah z vsemi aktivi delovnih kolektivov (podrobnosti so razvidne z vabil). Prireditve 6. in 7. junija, se pravi: slavnostna večerna akademija, skušnje, razvitje prapora m javni nastop, bodo na športnem igrišču pod gradom, samo če bo dež, bo akademija v Cankarjevem domu. Na akademiji bodo sodelovala najboljša gorenjska telesnovzgojna društva s svojimi najboljšimi telovadci. Letos bo prijetneje Mestnemu kopališču v Kranju so že nekaj let napovedovali žalosten konec. In najbrž bi res bilo tako, če bi se letos ne zavzela zanj mestni občinski odbor in plavalni klub- Pridite v nedeljo, 7. junija pogledat, kako je sedaj vse preurejeno in popravljeno! Južna stran kopališča je dobila ploščad, tako da bo dovolj prostora, tudi če se bo zateklo v poleitni vročini veliko kopalcev tja. Ležalnikov, stolov, miz in klopi ne bo zmanjkalo, na razpolago pa bodo še ležalni stoli. Poleg kopališča bo športno igrišče z dvema mizama za namizni tenis, z mrežo za odbojko, posebej bo otroško igrišče z različnimi športnimi napravami, za odraslejše pa plezalna vrv, švedska lestev in krogi. Poleg otroškega bazena bo manjši tobogan, večji pa bo namenjen odraslim. Kopališče bo poslej ozvočeno in bife bolje oskrbovan kot lani. Da bi bil obisk v kopališču večji, bo do letos vstopnino nekoliko znižali. Novost so tudi omarice, ki bodo nadomestile neokusne vrečice. Ker bodo omarice šele 1. julija gotove, se bodo morali kopalci dotlej posluževati še vrečic. Plavalni klub namerava v letošnji sezonii organizirati plavalno šolo, ki se bo začela verjetno kmalu po zaključku šolskega pouka v osnovnih šolah. V en sam tečaj nameravajo zajeti vsaj 200 otrok, ki se bodo pod strokovnim vodstvom članov plavalnega kluba že v treh tednih naučili plavati. Prav bi bilo, če bi starši vključili svoje otroke, ki še ne znajo plavati, v to plavalno šolo. Avtomoto društvo Sk. Loka priredi dne 14. junija 1953 AVTO MOTO DIRKE Začetek dirk ob 10. uri da poldne. Popoldne ob 15. uri v Klubu JLA razdelitev nagrad ter zabava s srečolo-vom. Strelske tekme v Kranju V počastitev rojstnega dneva maršala Tita je povabila kranjska strelska družina »Jože Jereb« (»Tiskanina«) SD »Matija Verdlnik« z Jesenic na prijateljsko tekmovanje. Po brezhibnem poteku so zmagali Je-seničani s 2135 krogi, medtem ko so jih imeli strelci iz »Ti-skanine« samo 1874. Ariel Kassack V duhu je že videl prvo stran svojega lista z njegovim člankom, zavzetega direktorja in množico, ki se bo kar trgala za posebno izdajo. V tem je natakar zaklical; „Gospoda, zapiramo!" — Odšel je v medeno noč, še ves prevzel od resnice, ki jo je Uganil. Bila je resnica, toda kdo bo verjel? Ali bo direktor dopustil objavo Članka? Prebivalci bi verjeli v nevidnost Orientalcev, toda tega, kar je sam dognal, ne bodo marali verjeli. Začel je dvomiti, ali DO sploh smel objavili svoje miselno odkritje. Res, bralci njegovega Usta članka niso brali, ker ni bil nikdar objavljen. Nocoj novinar še ni hotel domov, ker bi ne mogel Spati. ZatO j e šel za pol ure v zloglasno ulico, da bi preizkusil svojo teorijo. Želel je srečati moža, ki je imel že bele lase in velike, bele roke. Ta mož je bil lako vsakdanji, da bi ga nihče dvakrat ne pogledal. Stopil bi predenj, mu vrgel resnico v obraz in ga presenetil. On sam proti človeku, pred katerim je trepetalo vse mesto. Se vam ne zdi, da je bil novinarjev pogum že predrznost, saj v tisti nočni uri ni mogel računati na pomoč? Toda novinar ni mislil na nevarnost. Tudi pogumen ni bil bolj od drugih ljudi. Gnala ga je Le želja, priti resnici do dna S počasnimi koraki je odšel v ulico Trod-ding (late, v smeri proti ulici Bevering, kjer je upal, da bo srečal svojega moža. Toda zagledal ga je že na Oglu ulice llanibv. Ker je bila slabo razsvetljena, ga le ni Spoznal. Dobro pa je opazil njegove bele roke. Sledil mu je in pospešil korake. Ob £elezni$kem prelazu ga je dohitel. Približal se mu je in vprašal kakor tedaj vsi ljudje: Torej, kaj je ROVega o zločincu.' Mož se je ustavil in ga ne/aiipno pogledal. Ko je novinarja spoznal, je odgovoril: — l.h, kaj, nič novega ni' Vrag naj ga vzame' Dvomim, da bi se sploh kdaj zve delo, kdo je. — Ne'vem. Premišljeval sem, pa me je prešinila neka misel. Res? — in zelo rad do mi, nali a j ste — Da. Ni četrt ure tega. Kar nenadoma je prišla. Spoznal sem, da smo bili vsi skupaj slepil Morilec ji; bil vendar med nami in nam žrl v obraz Mož se je naglo obrnil proti novinarju. V njegovih temnih očeh je zdel sum. -Ta človek preveč ve! O, je odvrnil, morilec da je bil med nami? In čemu nam ne povesti', kdo je? — Takoj vam bom povedal. Molče sta šla dalje. Ko sla bila že skoraj na koncu ulice, se je novinar rahlo dotaknil njegovega rokava in rekel povsem ravnodušno: — Da, zadeva se mi zdi jasna preprosta. Toda še nekaj je, kar bi gnal, namreč — vzrok. Odgovorite rednik Ottermol, kol mož možu, za umorili vse lisle nedolžne ljudi? Narednik se je ustavil, ludi novinar se je ustavil. Bilo je ravno toliko svetlo, da je novinar lahko še "razločil njegove DO leze. Narednik ga je gledal z izrazom velik-" Simpatije in se mu široko nasmehnil. V leni je bilo loliko iskrenosti, da se je novinar zmedel. Nasmeh je trajal nekaj sekund. Nato je narednik odgovoril: Da povem po pravici: sam ne vem Ideja se mi je porodila lako kakor ravnokar vam Nisem je priklical, kakor ne vi vaše. Obe sta nama priSll sami od sebe. In če pridejo ideje v naše možgane, zakaj bi ne prišle lahko tudi v druge dele našega telesa'' kadar pridejo nenadoma v možgane, čemu hi ne prišle nenadoma tudi... Njegove roke so se sunkoma dvignile, da je belina njihovih rokavic zablestela pred novinarjevimi očmi. Bliskovito so stisnile njegov vrat v roke! P. S.: 29. februarja 1934 je objavi! Uglcd-časopis „ChlcagO Tribune" v skrili m stolpcu sledečo kratko vest, ki bi Utegnila naše bralce zanimati, čeprav je že davno zastarela „Chlcago, 2S. februarja. Danes je sodnik T. (i. tukajšnjega preiskovalnega sodišča Grimminghouse objavil, da je razjasnil za gonetko šestih umorov, ki so pred tridesetimi leti razburjali javnost v vzhodnem pred mesiju. Preplah je takrat prišel z umorom delavca Anlhonvja Mnvillanda in končal z nepojasnjeno izginitvijo nekega reporter j a Downing Dispatcha". Grimminghouse je od* kril, da je bil morilec policijski narednik F Ottermol, ki fe lani umrl v neki noriš niči. Konec Kako se bomo oblekic na poletje Odgovor je kaj preprost, tako da nam ne bo vroče. Kralji mode so ta odgovor dopolnili z nadrobnositmd, ki bodo marsikateri naši bralki dobrodošle. Najprej vam povem, da so bili »diktatorji« mode ob izbiri letošnjih poletnih modelov manj muhavi kakor nekdaj. Glede vzorcev vam dopuščajo popolno svobodo. S tem seveda ni rečeno, da si debeluške lahko omislijo obleke s širokimi karirastimi vzorci ali velikim cvetjem, kajti v takih oblačilih bodo njihove baročne oblike še bolj vidne! Vsekakor pa naj bodo dopoldanske in popoldanski obleke svetlih barv, ki toplotne žarke odbijajo. Prav primerna so blaga pats/telri^h barv, bodisi gladka ali z drobnimi, nežnimi vzorci. In kvaliteta blaga? Spet poljubna! Za delo so vsekakor najprimfemejša pralna blagn, ki so trpežna in relativno poceni. Hvaležen je tudi šantung i .svila), ki mu prame prav nič ne škoduje. Bolje pa bo, če pri nakupu šantunga ne štedlite, zakaj kvalitetno tovrstno blago vam bo prihranilo likanje. Sicer pa prepustimo izbiro blaga samim ženam in njihovim denarnicam ter preidimo k osnovnim modnim direktivam za poletje. Najprej naj povem, da boste porabile za poletno obleko precej blaga. Resda so životki tesno oprijeti, vendar pri zgornjem delu obleke prihranjeno blago nikakor ne bo zadostovalo za bogate gube v krilu, ki ga loči od životka ozek alti širok pas iz istega blaga ali enobarvnega usnja. Krila imajo večidel všl-te žepe. ČV je blago umirjene barve, poživite obleko z robčkom živahne, vendar .-.kladn" barve, k.i naj gleda iz desnega žepa v krilu. Tesno oprijeta so samo krila iz kompaktnejšega blaga (n. pr. Iz domačega platna). Taka krila pa kra si jo večidel poševni, v sati pj z zavihki, če pa teh nI, so tako krojeni, da se krilu ne prilegajo. Rokaveev na dnevnih poletnih oblekah sploh ni, cli pa ko izredno kratki (kimono). Nekateri modeli izpoisi vi jaj;j sončnim žarkom celo dob rs i del ramen. Na večernih poletnih oblekah je videti tudi tri- četrtinske rokave, ki so zgoraj precej široki, podlahti pa se tesno oprimejo. Izrezi okoli vratu so zelo raznoliki. V glavnem priznava poletna moda zelo velike dekolte -je, ki jih obrobljajo najrazličnejši ležeči ovratniki iz isto-barvnega blaga ali blaga skladne barve, ali pa so obleke tesno zaprte s stoječim ali nežnim okroglim oz. šal ovratnikom, ki oba pomlajujeta. Zelo moderne so nežne fine čipke, ki obrobljajo krila, izreze okoli vratu in rokavce. Nek- daj zelo cenjeno vezenje je spet pridobilo naklonjenost modnih kraljev. Vezenine je videti na bluzah, na krilih ali pa samo na zavhkih žepov oz. na našitih žepih. Isto kakor za cele obleke, velja tudi za sama krila oz. bluze. Krila so močno nagubana, v pasu tesna. Pasovi so ozki ali široki. Ob koncu naj dodam še to, naj si obilnejše ženske nikar ne izbirajo modelov z z?lo širokimi pasovi, pa tudi krila naj ne bodo preveč široka! „Savine" nagrade so že izžrebane Rešitev »Savlite« nagradne križanke nam jo poslalo več sto bralcev. Na žrebanju S. julija Je žrob doioeii Pavlu Puh carju m lluj (Kranj) sedežno Mastno, .lullii .la/.hee h Klanca (Kranj) potoval, blazino, Slav Lu 1'aliirju s Planine (Kranj) vodne togo, Angele] Lukanfie vi i/. Orehovclj Icnimlor št. Mirotu PeveU s Huj t ei motor 11 8, Antonu Pernatu i/ Kranja kopalno gobo. Mirku Križ. nar ju i/. Stni/isea umi\al. r,o !>o m Bdijo Dei.khstu i Javor ■lika otroško gobo. Tiskarno na kolesih si je umislil londonski \X%% Times. Tako si je vodstvo zagotovilo nemoteno izdaja nje časopisa v primeru, če bi se pokvarili stroji v glav-ni tiskarni. Tiskarna z rotacijskim strojem vred je montirana na dveh kamionih, na tretjem pa je urejena delavnica za eventualna popravila. Tiskarno oskrbujejo z električnim tokom lastni generatorji. Redna zveza z uredništvom je Omogočena z radijskim sprejemnikom in oddajnikom. Kaka in srčnih bolezni je zmeraj več, je Ugotovila svetovna zdravstvena organizacija. V teku leta L950 je umrlo zaradi srčnih boiezni v Franciji 89.000 ljudi, v Angliji 133.666, v ZDA 532.000, v Nemčiji 80.000, v Italiji' 82.000 in v Skandinaviji 28.000. Za rakom pa je umrlo v Franciji 74.000 ljudi, v Angliji 95.300, v zda 210.000, v Nemčiji K.TOOO, v Italiji 1!XX)0 in v Skandinaviji 22.000. Tuberkuloze pa je vedno manj. V 21 državah, kjer je naseljenih 17«1.. vseh Zemljanov, se je od 1939. leta dalje število za tuberkulozo umrlih zmanjšalo za 50<*/o. Mouui Evereat, najvišjo goro sveta, je |>o 22 letih brezuspešnih poizkusov mnogoštevilnih ekspedicij uspelo osvojili britanski odpravi, oziroma njenima članoma NOVOZelandCU llillarvju in vodji nosačev Tensingu Zmagovalca sla o svojem uspehu takoj obvestila angle ško kraljico Elizabeto II. In ji zmago poklonila kol darilo za njeno kronanje. Polet 00 vseh nebesnih leles SODČOCga sistema bo po mnenju ameriških znanstvenikov omogočen že 1970. leta. Za pot na Mars bo porabila atomska zračna ladja baje samo nekaj tednov. Nov rekord v stradanju je postavila 61 letna Kornelija Poster iz .lohannesburga v Južni Uriki. Celili 7 V0al Zelo pogostil si delijo vidre z l.irsoin posteljo \as|>l">li so pa zelo poslušne; če se še lako živahno pod vodo. na gospodarjev klic takoj prihile. LlrS piše dolgo razpravo o življenju vider in nierava izdati v posebni knjigi _ Pogreb brei mrtvecev so organizirali v \\'a i"M '"."! 'Spredaj fo no*ill 2f) mrtvaških krst, med njimiOoro in leno število vencev. Ogromen zvon, montirali na mionu je alarmiral vso oko'ico Za njimi ^<> šla deK avtomobilov, rešilni S sprevodom pri vož- igrajo na kili ka- la v kopalkah, nekaj polomljenih avlo i n prometni miličniki na motociklih 10 hQteU opozorili šoferje na večjo prev idliosl nji. 6LA8 60RENJSKE 77 ^/+$%%%$%%%$O$%^$$$$$/%/%+$$^^