"Amerikanski Slovenec"
53
let za svoj NAHOD ameriki*
^^^	^" ^ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
P Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel
GLASILO SLOY. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO* IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
KUPUJTE VOJKE BONDE1
STEV. (NO,) 38	CHICAGO, ILL., PETEK, 12. MAJA — FRIDAY, MAY 12, 1944__LETNIK (VOL.) UII
Rusi potopili 120 naziiskih ladij
NAJNOVEJŠA POROČILA
IZ VSEH STRANI SVETA
—
London, Anglija. — Rusi so končno zavzeli Sevastopol, ki sedaj ni drugega kakor velikanski kup razvalin; razbili so ga seveda ruski topovi, predno so mogli prepoditi nazije. Berlin trdi, da se na skrajni jugozahodni točki Krima še borijo ostanki par nemških in rumunskih divizij. Včeraj so Rusi potopili dva nemška prevoza, skupno 4,000 ton. Na odprtem morju pa s§ potopili dve nadaljni nemški ladji in jih več poškodovali. V krimski kampanji so Rusi potopili do zdaj 120 nemških ladij.
Zadnje Titovo poročilo pravi, da se 40,000 bulgarskih ge-rilcev bori ob strani njegovih partizanov na jugoslovansko-bulgarski meji. Hudi boji se bije jo zdaj tam; Nemci bi radi zabili klin med Titovimi možmi in Bulgari.	\
Zavezniški aeroplani obdelujejo Hitlerjevo Evropo neprenehoma že 26 dni. Te dni so že šestič sekali Dunajsko Novo mesto. Oddelek Liberatorjev je udaril na Knin, jugoslovansko železniško križišče 40 milj severno od Splita.	2*
NAVODILA PO RADIU
ZA NASKOCENE KRAJE
London, Anglija. — Angleške in ameriške postaje v Evropi , bodo kmalu začele poučevati narode pod nazijsko peto, kaj naj napravijo, ko se bo pričela invazija. Glavno navodilo Nbo, naj vsak ostane, .kjer je. Mnogi bodo brez dvoma hoteli čimprej dospeti do zavezniških čet. S tem ne bi nele sami sebe postavili v največjo nevarnost, temveč tudi ovirali zavezniško delovanje, pred vsem njihove ob-čevalne zveze. Drugi zopet bodo hoteli iti za Nemci, da bi jih nadlegovali, toda s tem bi drugega ne dosegli kakor to, da bi prišli ravno pod bombe in krogle. Vsak naj ostane, kjer je!'
Izvedenci računajo, da bo na primer v Franciji 10 odstotkov ljudstya sodelovalo z Nemci,
, - i__
NEMCI PRIČAKUJEJO
VPAD NA BALKANU
Berne, Švica. — Ker Zavezniki kar naprej nekaj dova-žajo in pristajajo ob Albaniji in ob dalmatinski obali kakor tudi na posameznih krajih bulgarskega obrežja ob Egejskem morju, pričakujejo poveljniki nemške vojske, da se bo tam začela druga fronta. Vsaj iz balkan-' skih virov bi sledilo, da nekaj takega pričakujejo.
Vse tudi kaže, da se Nemci nič kaj preveč ne zanašajo na turško nevtralnost in da bi jih niti ne presenetilo, ko bi se Turki sami pridružili zavezniškim četam, če pride do vpada. Na turško-bulgarski meji je vse v stanju trenutne pripravljenosti in Nemci so tam zelo okrepili svoje posadke.
Ves civilni promet, ki vodi v vzhodni in jugovzhodni del Dunaja, so Nemci z vojaškim u-kazom prekinili, kar znači samo eno stvar: na Balkan pošiljajo dodatne čete. V Bulgari j i, kjer je bil civilni promet že de sedaj ustavljen vsak dan od de< vetih zjutraj do petih popoldne,
Washington, D. C. — Nemški aeroplani so 20. aprila tor-pedirali in potopili ameriško 1,630-tonsko rušilko Lansdale v Sredozemskem morju. 2iv-ljenske izgube so bile zmerne. Navadno je bilo na tej ladji 200 mož. Lt. Robert M. Mor-genthau, sin zakladniškega tajnika je bil med rešenimi.
Novi mornariški tajnik, ki ga je ravnokar imenoval predsednik Roosevelt za naslednika pokojnemu Franku Knoxu, je dosedanji mornariški podtajnik James F. Forrestal iz New Yor-ka.
Kandy, Ceylon. — Invazij-ske čete generala Stilwella lepo napredujejo in bodo vsak čas dobile v past japonsko 1,8. divizijo v severni Burmi.
približno ravno toliko z Zavezniki. Ostalih 80 procentov bo izven boja. Te je treba poučiti po radiu, kako naj se vedejo, da se ne bodo brez potrebe izpostavljali. Ko pride pravi čas, bodo Zaveznikom v največjo korist, če ostanejo tam, kjer so. Pripravijo naj zaloge živeža in zdravniških potrebščin in si zgradijo zavetja. Naj bodo pripravljeni, toda z orožjem naj nikar ne nastopijo, dokler ne dobijo tozadevnih navodil.
i
je zdaj popolnoma ukinjen. Po vsej priliki so Nemci poslali na < vzhod gotovo število rezervnih borilnih letal iz rajha — za vsak slučaj.
Nazijsko diplomatsko delo- i vanje na Balkanu je tudi oživelo. Ena konferenca se je vršila te dni v Sarajevu, druga pa v Budapešti. Na prvi so bili nemški minister za Hrvatsko, Kasche, hrvatski ministerski predsednik Mandič in cela vrsta vojaških izvedenpev, na drugi pa general Von Weichs, najvišji poveljnik nazijskih divizij na Balkanu, 12 zastopnikov iz Rumunije, 4 iz Bulgarije, 5 iz Hrvatske, 3 iz Slovaške, zraven pa cela kopica ogerskih generalov.
zverinski morilec ujet
Crystal City, Texas. — Oblasti so tukaj prijele 26-letnega morilca Soylo. Villegas, ki je priznal, da je 28. aprila v Chi-cagi pretepel in ubil svojo 23- 1 letno ženo, potem pa spravil 1 njeno truplo v kovčeg ter ga * poslal v Los Angeles. ReJtal-je. * da ga je nevesta, ki jo je poro- ] čil komaj 11 dni prej, napadla s škarjami in zahtevala od nje- 1 ga privoljenja za razporoko, ^ ker se je hotela poročiti z ne- 1 kim drugim. Dognali so, da je 1 bila ta mlada ženica v zadnjih } par letih trikrat aretirana, pa ' tudi prej poročena in zopet razporočena. Villegas je pa tu- * di poročen od prej. V Crystal J City ima ženo in 7 let staro i hčerko. V Chicagi je bil nekaj ■ časa zaposlen y vojnem delu, 1 pa se je zapletel in izgubil v ] blatu.	*	i
-o-
zavzeli žužemberk
London. — Jugoslovanski partizani so zopet dobili v svoje roke Kladanj v vzhodni Bosni in -Žužemberk v Sloveniji, toda sovražnikove čete so se prebile skozi partizanske vfste na več raztresenih krajih v Slavoniji, pravi najnovejše Titovo poročilo. Partizani so baje pobili dosti nasprotnikov in zaplenili veliko vojnega blaga, tako pri Kladanju kakor pri Žužemberku. V Črni gori pa so pobili 170 nasprotnikov, med njimi tudi dva četniška voditelja.
-o-
narodni glasbeni teden
Springfield, 111. — Guverner Dwight H. Green je izrecno o-pozoril prebivalce v državi Illinois na narodni glasbeni teden, ki traja od 7. do 14. maja. Pravi, naj vsi sodelujemo, ker smo v tem vojnem letu še prav posebno potrebni osvežujočega in navdušujočega duha, ki ga lahko zajemamo iz glasbe.
šestero invazijskih pristanišč
London. — Nemški radio poroča, da se zavezniške invazij-ske sile zbirajo v šestero pristaniščih na 90 milj dolgi črti na južno vzhodnem obrežju An-; glije, odkoder je najkrajša pot ; v Evropo. Ta pristanišča so ba-i je Ramsgate, Deal, Dover, Fol-■ kestone, Newhaven in Brighton.
POVSOD POLKO VODE
Tukaj je posledica dolgotrajnega deževja na Guadalcanal^ kjer ameriški marini varujejo južno pacifiško ozemlje za Strica Sama. Visoki žkornji so bili t mcdi. nekateri marini pa so te prevažali od rrat do vrat kar v čolničkih. To je glavna ulica v nekem taboaiKu.
krizen sveta
—	Washington, D. C. — Da bomo v kratkem doživeli velika vojna podvzetja ne samo v Evropi, temveč tudi na Pacifiku, lahko sklepamo iz poročila, da ao se-aadnjo, JttMjo v San Franciscu sešli in posvetovali "veliki trije možje" ameriške mornarice, namreč admirali Ernest J. King, vrhovni/poveljnik, Chester W. Nimitz, poveljnik čet na Pacifiku, in William F. Halsey Jr., poveljnik na Južnem Pacifiku.
—	Berne, Švica. — Francoski narod ne bo nikdar odpustil Nemcem umora 75 oziroma 87 nedolžnih Francozov, ki so jih Nemci v mestecu Ascq blizu Lille kar na slepo polovili, zaprli, potem pa postrelili, iz maščevanja, ker je bil nemški vojaški vlak vržen iz tira in je bilo pri tem ubitih 20 nemških vojakov.
—	Chicago, 111. — Vlada je 9. maja zopet izročila vodstvo veletrgovine M o n t g o m ery Ward & Co. zopet nazaj lastnim upraviteljem. Trmasti predsednik upravnega odbora te družbe Sewell L. Avery je izjavil, da ni vlada ničesar dosegla in da se bo za svoje pravice boril nadalje.
—	London, Anglija.— Oger-ski vladni list Uižh Magyarzi je pred kratkim priobčil zatrdilo, da bo 1,000 Zidov obsojenih na smrt vsako pot, kadar bodo Zavezniki -bombardirali Budapešto.
—	Algiers, Afrika. — Adm. Edmond Derrien, prejšnji poveljnik francoskih pomorskih sil v Tunisu, je bil 10. maja postavljen pred posebno francosko vojaško sodišče, češ, da je Tunis izročil Nemcem, potem ko so Amerikanci pristali v Severni Afriki v novembru 1942.
—	New York, N. Y. — Eric Johnston, predsednik trgovske zbornice Z. d., je bil od ruske vlade povabljen v Rusijo in bc
■	odpotoval te dni. Ogledal bi si
■	rad bojne fronte, kolektivne
-	farme, ter se pogovarjal s ru-i skim prebivalstvom.
o
t Vi radi berete veati iz dru-
-	gih naselbin; drugi radi bere
-	novice' iz vaše naselbine. Poro
-	čajte novice in dogodke v "Am Slovencu".
S ČEBULO SI POMAGAJO
Camp Blanding, Fla. — Če je kaj slovenskih mladih mož sedaj v taborišču Camp Blanding v Floridi, se njihovim flet- i kanim mladim ženicam doma ai treba bati, da bi jim možicki postali nezvesti in se začeli ozirati po drugih dekletih. šic*r se pa za naše nikjer ni treba preveč bati.
Deklet tam ni veliko in fan- i t je nikakor niso hoteli gledati, i da bi se še okoli tistih slinili ta- j ki, ki imajo doma žene. Ustanovili so takozvani "Onion Squad". Kadar kateri poročenih vojakov dobi dovoljenje, da gre za nekaj časa lahko iz taborišča, ga že pri vratih čakajo fantje in mu dajo čebulo, naj jo poje. Kdor se upira, mu jo pa s silo pprinejo v grlo, ali pa zagrozijo, da bo tepen. Pa vsak prav rad poje tisto čebulo.
--o-
POTOPILI 15 TIHOTAPSKIH LADIJ
London. — Lord Selborne, minister gospodarskega vojeva-nja je ravnokar povedal, da je zavezniško ladjevje potopilo 15 hitrih osiščnih ladij, ki so prodirale skozi blokado in so prevažale važno tvarino med Japonsko in Nemčijo, kakor gumij, tungsten in zeliščna olja, kar vse nemška industrija najbolj krvavo potrebuje. Sedaj je tako tihotapsko prevažanje skoraj popolnoma prenehalo, ker v podmornicah ni mogoče kdovekaj prepeljati. —-o-r
ZA LAUSCHETA IZGLEDA UGODNO
Columbus, Ohio. — O glasovanju za imenovanje kandidatov za guvernerja države Ohio še ni končnih podatkov. Do sedaj so republikanci pred demokrati. Daleč prvi na republikanski listi je župan iz Cincinnati James G. Stewart, na demokratski listi pa je do sedaj daleč naprej pred ostalimi kandidati župan mesta Clevelanda in na& rojak Frank J. Lausche. -u-
ALI BODO KLICALI MOŽE NAP 26?
Washington, D. C. — Urad za vojna obvestila pravi, da možje nad 26 stari, ki delajo po bisvenih industrijah skoraj gotovo ne bodo vpoklicani do konca leta 1944.
KAKO N AZIJI ČAKAJO
NA PRETEČO INVAZIJO
Stockholm, Švedska. — Poročevalec lista The ChičagO Daily News je zvedel mnogo podrobnosti, kako razpoloženje vlada te dni med 80 milijonskim nemškim narodom, ko mu preti velikanska zavezniška invazija od vseh strani, angleški in ameriški aeroplani pa noč in dan ~ razbijajo nemška mesta, železnice, vojne tovarne in vojne zaloge.
Naziji se zavedajo, da jih čaka strašna kazen, če bodo premagani, zato s stisnjenimi ust-mi pričakujejo, naj pride kar hoče. Raje umrejo, kakor bi se podali. Pa tudi ni varno za nobenega izmed njih kaj drugačnega ziniti, morda še misliti ne. V zadnjih 12 mesecih je Gestapo postrelila ali pa pobesila 10,000 Nemcev, ki jim ni bilo po volji, kam jih je pripeljala nazijska oblast, pa so stegnili jezik.
Kadar voditeljem ne gre po njihovih načrtih, morajo pač najti- kozla, na katerega obesi-t jo vso krivdo za polom. 6oeb-i belsova propaganda krivi zdaj Ameriko, da je nemško ljudstvo pripeljala jv tak obupen položaj. Še Angleži in Rusi so
POROČILA IZ VOJNEGA 0BVESTILNEGA URADA
Washington, D. C. — Nov val rekrutov se je zadnje čase pridružil partizanski armadi. Tako je bilo naznanjeno 1. maja na Svobodnem jugoslovanskem rsuhu m naš državni Office of
War Information (OWI) je bil o tem poučen. Kakor pravi omenjena oddaja, je iz okolice Vi-j rovitica-Kotar pristopilo 2401 borilcev v osmih dneh; Pokup- j Ije jih je dalo 300, Plaski pa tudi 300. V Istri pa se je zad-j nje čase nad 2,000 borilcev pridružilo Jugoslovanski Ljudski Osvobodilni Vojski.
List Tagespost, ki izhaja v J Gradcu in ga kontrolirajo naziji, poroča, da je 60 nemških družin dospelo v Celje na Spodnjem Štajerskem, potem ko so prebile nekaj mesecev po taboriščih. Te nemške družine, ki štejejo skupno 360 mož, žen in otrok, je bilo prej naseljenih v Rusiji okrog Črnega morja. V Sloveniji jih bodo zdaj zaposlili kot dodatne delavsKe moči.
Tudi* voditeljem nemških
OGNJENA TOČA SE VSULA NA NAZIJE OB JADRANU
London. — Zavezniški "Spitfire" bombniki so nastopili skupno s partizanskimi četami ob jadranskem obrežju v Jugoslaviji in so porušili nemški glavni stan v Črebiču na polotoku Pelješacu, ki leži nasproti otokoma Korčuli in Mljetu. Tako pravi poročilo, ki je ravnokar dospelo v London. To poročilo pa ni prišlo iz Titovega glavnega stana, temveč iz zavezniške vojne okrožnice, ki poroča o delovanju zavezniške fronte v Italiji. O zavezniškem delovanju v okrožju pristanišča Split ni bilo do sedaj Še nobenega uradnega poročila, odkar je pred dvema tednoma Tito sporočil, da so partizanske sile pristale na otoku Korčuli in ga zavzele.
Titove čete so po ljutih bojih j
zdaj primeroma svetniki, Ame-rikancem pa rastejo rožički. Čez mejo so prišla poročila, kako je sedaj nemško ljudstvo prevzeto s sovraštvom do Ame-rikancev. Baje se pogosto dogajajo slučaji, da tam ljudje mečejo kamenje in pljujejo na ujete ameriške letalce, da ne omenjamo, kako jih psujejo. Neki ameriški letalec, ki se mu je letalo pokvarilo in se je moral s padalom spustiti doli v Nemčiji, se je, kakor poročajo, rešil nasilja od strani druhali s tem, da se je hitro izdal za Angleža.
Z bombardiranjem iz letal ne bo mogoče streti nemške odpornosti, pač ti zračni napadi bolj in bolj rušijo nazijski u-pravni sistem, kar bo imelo za nazije nedopovedljivo bolj resne posledice.
krožkov na Hrvatskem je postalo vroče, ker ne vedo, kaj čaka tam njihove varovance. Kakor poroča švicarski list Basler Nachricten, so omenjeni voditelji zadnje čase odredili, naj se vse nemške družine izselijo iz Hrvatske. List pojasnuje, da se je to zgodilo zaradi tega, ker so Titove čete poostrile svojo delavnost. Isti list se opira na poročilo graškega lista Tagespost in pravi, da je bilo več deset tisočev prizadetih ljudi premeščenih bližje hrvatske meje. Štajerski Gauleiter je osebno obiskal kraje, kamor sc bili poslani ti nemški izseljenci, da bi videl, kako se jim godi.
zopet zavzele Berano v Črni gori. Proti severu so se partizanske čete zagnale v Broda-revo, požgale dvoje. sovražnikovih oporišč, pobile nad 100 nasprotnikov, podrle most'nad reko Lim ter se spet umaknile v ozadje. Tudi severno od Zagreba so Titove čete zadale Nemcem občutno škodo. Presekale so cesto med krajema Plevlje in Projepolje. Tudi so pognale v zrak dva mostova na železniški progi Trst-Reka.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 12. maja 1944 ~
amerikanski slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slaven* list v Ameriki.	Newspaper in America,
Ustanovljen leta 1891	Established 1881
Ishaja nik torek in petek	Issued every Tuesday and Friday
Ifcdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina«	Subscription:
Za celo leto----------44.00 For one year____$4.00
Za pol leta--2.00 For half a year__2.00
2a četrt leta------1.25 For three months _ 1.25
2a Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe:
2a celo leto --44.50 For one year_$4.50
2a pol leta__ 2.25 For half a year_2.25
2a četrt leto..................1.50 For three months_ 1.50
Dopisniki so proieni. da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor zadaje ore prodno je list zaključen. Za torkovo itevilko morajo biti dopisi v uredništvu naj kasne j« do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo itevilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se na ozira. — Roko-pizov urodniitro ne vrača.
POZOR I Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me* sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
K DNEVU MATER
V nedeljo bomo proslavljali v Združenih državah dan naših mater. Zelo na mestu je to, saj če kdo zasluži, zaslužijo dobre matere nekaj priznanja od nas vseh za svoje trpljenje tu na zemlji.
Zdaj, v tem razdrapanem vojnem času, na milijone mater z raztrganimi srci gleda za svojimi sinovi tja na bojne poljane, kjer se bi jejo strašni boji na suhem, v zraku in na vodah. Mnoge se v obupu vprašujejo: zakaj, čemu vse to ? Le matere z močno krščansko vero junaško prenašajo vse to z neomajanim zaupanjem, da bo jutrišnji dan lepši in človeška družba boljša od današnje. A da bo to, je zopet najtežja naloga na ramah ravno naših mater. Saj te so največje učiteljice, vzgojevateljice človeške družbe. Zato so bas naše matere potrebne velikega sodelovanja od vseh slojev, posebno pa tople molitve, da bi jim Bog dal potrebnih moči v tem velikem trpljenju na zemlji. Saj kdo jim naj pomaga, če jim Bog ne bo pomagal!
Velikih ljudi se svet spominja in njihovemu spominu posveča dneve. V maju je dan mater, dan veselja, priznanja in tudi opomina za matere.
Mater se Bog poslužuje, da ohrani človeški rod. Mati je poklicana, da z vedno novimi rodovi prenavlja svet. To je nadvse velika, veličastna naloga. Na stotine je potreb in tisoče ran, ki zahtevajo mehke, skrbeče roke in dobrega srca. Otroka roditi, ga dobro vzgojiti, to se pravi dati mu vse kar mati dobrega in lepega ve. S tem polaga temelje bodoči sreči mladega nebogljenca. Vsak izmed nas ima svojo mater in vsak ji dolguje neizmerno zahvalo. — Mati je žrtev na oltarju družine. Po svoji ljubezni druži družino. Lep je venec, ves zelen. Še lepši je, če so vmes vpletene pisane rože. Tak svež, zelen, živ venec je družinsko življenje. Vsak dan zase je zelen listič, ki se koncem leta zaokroži v venec dela in trpljenja v čast božjo in blagor družine. Pisani cvetovi v vencu so veseli družinski dnevi, ki nepričakovano vzcveto ob srečnih urah. Materinski dan je riapri-mer velekrasna rudeča vrtnica v vencu.
Z mučeniškim srcem, tihe in skromne hodijo med nami plemenite matere. Ko jih med nami ni več močnih žena, se šele zavemo, kako veliko bitje smo izgubili, kako krasna luč je ugasnila. Tiha, vzorna mati gleda življenje v pravi luči. Treba je bližnjemu pomagati z nauki in dejanji. Tako uči vzorna mati otroke, tako živi sama. Vzgledi so, ki delajo mater tako veliko in silno. Zgodaj že privadi mati mlada srca na majhne žrtve in odpovedi, zgodaj že jih uči veliko življensko modrost ljubezni in izpolnjevanja dolžnosti do Boga in bližnjega. Zvesto srce in delovna roka, to je materina dota njenim otrokom, katere ne odtehtajo vsi milijoni sveta.
Cilj človekov je, da se izkleše v lep in plemenit značaj. A značaj ni nikaka zadeta glavna srečka, ni odlično ime od rojstva, marveč plod resne samovzgoje, trde borbe, vztrajnega duševnega napora. Ta boj mora človek dobojevati sam, mati njegova pa mu je lahko v tem boju velika pomočnica in tovarišica.
Spomladi gre farmar na polje in zre po tihih brazdah; kakor da bi vpraševal: Polje, kaj mi boš dalo letos? — Polje pa odgovarja: Povej najprej, kaj mi boš dal ti? Tako! stoji fant ali dekle pred skrivnostnimi vrati življenja in vprašuje: Življenje, kaj mi boš dalo? Življenje pa odgo- I varja: Na tem je kaj mi boš dal ti! Kolikor delaš, dobiš, kolikor se ješ, boš žel! — Vzorna mati uči otroke, da pora- ] bijo zlati čas kar najbolje, da delajo z veseljem, znajo tr- 1 peti in potrpeti ter živeti značajno življenje.	]
Hiša iri družina, ognjišče in otrok, to so mamina last- j nina, njen neoporekljiv delokrog. Mati je vzgojiteljica in < učiteljica svojih otrok. Stvarnik ji ie podaril izredne zmož- s nosti, da zamore iz mehkega voska otroške nravi ustvariti i prve oblike. Podaril ji je zmožnosti, da lahko bere najtaj-!1 nejša čustva otroške duše iz otrokovih oči. Dal ji je spret- 1 nost potrpežljive in vendar krepke, nežne in vendar učin- 1 kovite graje, tako da otrok ne izgubi tudi ne ob trdih bese- ® dah ljubezni in zaupanja do matere. V materinem srcu je c vžgal ogenj usmiljenja, ko pritisne izgubljenega sina na s
II.
V	naslednjih člankih poseženi še bolj nazaj.
Kakor hitro so pričeli prihajati glasovi iz starega kraja, da se tam vrši oborožen odpor zoper okupatorje stare domovine, je meni pričelo prihajati na misel, da se utegne ta odpor pretirano poudarjati na škodo, dejal bi, kulturnega odpora. Saj je bilo takoj veliko vprašanje, če bo naš majhen narod mogel ohraniti svoj obstoj, svoje življenje, kaj šele vse svoje težko pridobljene kulturne vrednote na narodnem, verskem, političnem in gospodarskem polju. Če bi se sam oborožen odpor pre- i več poudarjal in pretirano vršil, je bila gotovo ogromna nevarnost, da se bo delo na drugih poljih zanemarjalo.
Še preden se je kaj prida ču-lo o partizanih, oziroma komunistični revoluciji, sem se trudil, da bi se med nami in tudi tam doma podčrtavala nujna potreba močnega odpora v notranjem življenju naroda. Čeprav bi narod na zunaj ne mogel prav veliko storiti za odpor, naj bi vsaj na znotraj vestno čuval svoje pridobitve na kulturnem polju zadnjih desetletij.
Za ameriško javnost je bilo kajpada potrebno govoriti in pisati o oboroženem odporu Jugoslovanov in Slovencev posebej, zakaj Amerika bi vseka-ko to najhitreje razumela in znala ceniti. Za Slovence same \ ie mi je pa zdelo mnogo bolj potrebno, da se poudarja oni rtrugi odgor — kulturni odpor. ]
V	tem smislu sem si zamislil [ svoje skromno delo. Za Ame- * riko sem napisal posebno brošu- * :o pod naslovom "Jugoslavia's Contribution" (Prispevanje Jugoslavije v prid Zaveznikom). J V tej brošuri nisem omenjal ne , Vlihajloviča in ne Tita, ne čet-likov in ne partizanov, ampak iem ves oboroženi odpor pripi- \ al narodom samim. Žal, za- i ožnika nisem našel in brošura ^ e ostala v rokopisu, kakor je * e danes.	1
Za stari kraj sem govoril na 1 adio, najprej na Columbiji, C »ozneje na WRUL. Nisem za- 8 lemarjal omenjati oborožene- e a odpora, ali posebne pobude 8 isem dajal za* to. Z drugo be- ? edo: ščuval nisem. Opozarjal Z em neprestano, da Zavezniki F riporočajo podjarmljenim na-odom: Čuvajte skrbno svojo U arodno kri! Hranite jo za čas, C o bo nujno, da vsi z nami vred M torite svojo dolžnost. Priporo- ' al sem slogo in zlasti enodušen ? dpor na kulturnem polju. To Z s pravi, naj ljudje doma ohra- i
NEKOLIKO ZGODOVINE
p. Bernard Ambroiiž

« J« -.»..„..	t	*	•	----J
srce, mu odpušča in ga poljublja s spravnim poljubom na ustna. V dušo ji je vsadil močno ljubezen, ki pozablja nase in je res plemenita in svečeniska. Tako pretvarja Stvarni-kova dobrotljivost mater v najvzornejšo vzgojiteljico in učiteljico. ,
Kje je zadnja skrivnost materne sile in zmožnosti? Mati živi iz vere in po veri. Vera je studenec njenih sil in zmožnosti. To je njena najdragocenejša dota, katero za materjo podedujejo otroci. Vzorna mati je resnična sve-čenica domačega kroga.
Naš rod hočemo imeti zdrav, močan, odporen. To zamore ustvariti samo volja močnih, pravih, celih mater!
Zato Bog čuvaj in blagoslavljaj naše matere!
* ♦ *
Matere so kakor vrbove vejice, ki se vedno upogibajo pod udarci trpljenja.
* » ♦
Matere so zmožne največje ljubezni, ker so največ trpele.
• • *
V materinih rokah je čistost otrokove bodočnosti.
* » *
Matere nosijo otroke skozi jutro življenja, otroci pž naj nosijo matere skozi večer.
nijo trdnost narodnega znača-j a spričo ogromnega pritiska tujcev ter se duševno ne dajo
-	vkleniti v suženjske okove tuj-a cev. To so bile glavne misli, ki >- sem jih spet in spet poudarjal, s, Ameriška cenzura je moje go-i- vore večinoma zelo pohvalila.
Isto misel sem skušal razšlr-jati tu med nami. Napisal sem J na primer za rajni Cankarjev Glasnik članek pod naslovom: 1 Kulturni odpor v Sloveniji. Na-
-	pisal sem drugi članek v isti
0	list: Ljubljanska Pokrajina v e plamenih. Oba članka sta izšla
-	tisto leto pi-ed smrtjo lista pod e šifro I. Miran. Bila sta dobro
sprejeta, saj so mi celo nagra-
-	do prisodili. Dobil je le zato ni-
-	sem, ker je g. Medvešček hotel
-	vedeti, kdo piše, ali pa plačal ne bo. Tako je ostalo.
Približno v istem smislu je bi-" la pisana dolga vrsta člankov 7 pod naslovom: Naše stališče, ki
1	so izšli brez popravkov v Glasu a naroda na uvodnem mestu. In
-	drugo vrsto člankov v istem listu pod naslovom: Slovenija, kam ploveš? Mnogi so ugibali, kdo jih piše, naj zdaj zvejd. Še
' danes me ni sram tistih član-1 kov, le da bi radi spremenjenih razmer pač eno ali drugo reč danes drugače zapisal.
}	K
Se marsikaj takega sem napisal, večinoma brez pravega " podpisa. Mislil sem, da bo tako več zaleglo. Toda plaz se je bil | sprožil in ustaviti ga ni bilo mo- j } goče. Iz starega kraja so pri-j j hajala poročila o "dvotirnem" oboroženem odporu, tu med i nami se je več in več govorilo! | samo o oboroženem odporu in j samo ta je nekaj pomenil. Vse I druge rpči so stopile v ozadje, i J j Vrhu tega se je naša javnost tu-! di bolj in bolj oprijemala pre- i pričanja, da so samo partizani ' tisti, ki nekaj store in bodo j končno storili — vse.
To je bilo slabo za one do-' ma in slabo za našo "slogo" tu. | Zlasti je bilo slabo, da se je za- j čelo tu med nami na vsa usta! govoriti in pisati: Vsfe drugo j, mora počakati ali magari izgi- \ [ niti, danes govori v naši stari! domovini zgolj orožje. Od u- r speha ali neuspeha oborožene-', ga odpora je odvisno vse dru- j go. Moja misel se je zdaj po- 3 svetila delu v drugo smer. Ob-|J žaloval sem, da je to mnenje J prevladalo, toda če že je, sku- 1 šajmo vsaj preprečiti, da se ne J ukorenini strankarsko poveli- J čevanje te ali one oborožene j* skupine v starem kraju. A ko se r. |to zgodi, je naša "sloga" ne sa-j^ mo v veliki nevarnosti, ampak *
V	>	1
ze zapisana smrti.
•	H
i O tem prihodnjič. ^ ^ li
MATERINSKA PROSLAVA b V SHEBOYGANU n Sheboygan, WU. v
Odkar obstoji Slovenska v Ženska Zveza, njene podružni- k ce širom Amerike vsako leto Ti praznujejo za otroke najlepši v j praznik v letu — Materin dan. z Sheboyganska podružnica bo b tudi letos, kot običajno, imela i: program za matere, samo da bo r letos nekaj posebnega. Poleg 2 petja, glasbe, deklamacij za 1 matere in očete, ter umetnih 2 plesov bo na programu tudi čarovnik iz Milwaukee, ki bo lo- 1 vil dolarje po zraku in vlekel 1 žive zajce iz klobuka. To bo s gotovo nekaj zabavnega, zato j naj nikdo programa ne zamu- ] di.
Program Materinega dne je pod vodstvom naše čJanice.mar-ljive organistinje Mrs. Stanke Frančič. Kdor je bil navzoč, ko je naša slovenska fara pod njenim vodstvom nedavno v višji šoli vprizorila "Melody Time", ! kjer je bilo navzočih nad 1300 I ljudi in je dobiček znašal skoro I $700.00, bo vedel, kake vrste \ t program zna Stanka postaviti t j na oder. Na tem programu je [ j poleg krasnega petja in plesov j j bila vprizorjena tudi pristna j I slovenska svatba v angleškem j j prevodu, ki je navzočim Ame-» rikancem močno ugajala. Se vedno slišino pohvalne izraze, kako lepe in pomenljive svatbene običaje imamo Slovenci,
-	in kako globoko verne, pa tudi t vesele in družabne.
> Toraj, kdor bi rad pozabil
-	za nekaj ur vse križe in težave i ter se hotel razvedriti v prijaz-• ni družbi ob lepem programu,
-	naj pride v nedeljo zvečer 14. maja v cerkveno dvorano na
-	program Materinega dne, ki 1 ga bo priredila sheboyganska r podružnica SŽZ, ki vse rojake : in rojakinje prijazno vabi k
-	številni udeležbi, i Za odbor:
'	Marie PrUIand.
i	. -o-
l POROČILO 12 MINNESOTE » .	Ely, Minn.
Dne 3. maja je bilo izročeno
-	materi zemlji truplo rojakinje I Mrs. Andrej Stern. Bolehala jg
t mesec dni vsled prisada v golši j na vratu. Doma je bila iz Kne-. zine pri Vinici na Belokranj-r skem. Njeno dekliško ime je bi-i lo Ana Adlešič. Njen brat John , je umrl pred tremi leti. Ob smr-t ti je bila stara blizu 69 let. V . Ameriko je dospela pred 38 leti. Tu v Ely .zapušča soproga Andreja, ki je star 81 let, in hčer Ano. Bila je članica Slov. Ženske Zveze podr. št. 23. Pogreb je vodil Štefan Banovec v cerkev sv. Antona, kjer je župnik Rev. Fr. Mihelčič bral sv. mašo za pokoj njene duše. Cla-nice omenjene podružnice so jo spremile na zadnji zemeljski ] PQti. V Portlandu, Oregon, za- ] pušča nečaka John Adlesicha. i j — Naj počiva v miru!	]
I V Ely, Minn., je preminul v : j obče znani rojak Jože Seliškar i v starosti 79 let. Doma je bil iz 1 j Ljubljane, od koder je dospel v 1 j Ely leta 1899 ravno na 1. maja. 1 I torej je zapustil ta svet ravno 1 i na 45-letnico bivanja v Ely. c j Značilno je, da je čutil, da so s j njegovi dnevi na tem svetu šte- c j ti, zato je šel v pogrejbni zavod I Champa in Mrhar, kjer si je r j sam izbral in kupil rakev. Naj- 1 brž je bil to prvi slučaj tu v Ely, I da si je kdo sam naročil rakev A j pred smrtjo.	s
Mr. Seliškar je bil po poklicu j |stavbenik. Po prihodu v Ely je š nekaj časa delal v rudniku, pa I ne dolgo; začel je staviti stano- S vanjske hiše in druga poslopja, i] zraven tega pa je vodil gostilno j< na 401 E. Sheridan St. Njegova P soproga, ki je umrla pred 8 leti, i je bila izučena kuharica. Umev- T no je, da je imela pri veliki h družbi bordarjev, za katere je ti kuhala, polne roke dela. Mr. ft Seliškar je bil poln ljubljanske-: J ga humorja in (iovtiphosti. Bil V je član društva Sokol št. 20 Ri SNPJ. Pogreb je vodil Champa J< in Mrhar pogrebni zavod dne je 4. maja v cerkev sv. Antona. iN kjer je župnik Francis Mihelčič I
bral sv. mašo zadušnico. Pokojni zapušča hčer Johanno, Vdovo po Johnu Somraku, veliko vnukinj in vnukov in pravnu-kov ter posinovljenca Franka Yasovec kakor tudi veliko število nečakov. V Auburnu, 111., zapušča brata Johna, ki je bil brzojavno obveščen o pogrebu in se ga je udeležil. V Ljubljani je brat Anton, ki se pa ne ve zanj, ali je živ ali mrtev, ker ni poštne zveze vsled vojne. — Naj v miru počiva!
Tu v Ely imamo danes 26 stopinj nad ničlo. Včeraj je padlo nekaj snega. Drevje je ravno začelo brsteti in vrtovi so posejani. Morda bo nekaj škode, ker je zemlja spet pomrznila.
J. J. Peshel. -o-
O IGRI "Z VERO V VSTAJENJE"
Eveleth, Minn.
To igro bomo uprizorili pri i nas na nedeljo 14. maja v dvo-, rani City Auditorium. Predsta-I va se bo začela ob 7:30 zvečer 1 Cisti dobiček je namenjen za i pomoč našim fantom, ki se bo-i rijo na bojnem polju in preli i vajo svojo kri.
r Igra bo predstavila narodi t pobesnelo nemško in italijan t sko vojaštvo, katero danes p( . naših krajih požiga, oskrunjj ; in na tla potepta vse, kar dose , že. S to vprizoritvijo bomo sku
-	Šali občinstvu nazorno pokaza , ti gorje, ki ga naš narod pre i staja v stari domovini. Igra s<
godi v sedanjem času nekje > 1 Sloveniji, v industrij al nem me » stu. Prvo dejanje se vrši v Kre . menčevi hiši, drugo v gestapov , ski pisarni, tretje pa v gozd . nem skrivališču, kamor se zate i kaj o mnogi naši sorodniki, ki s< i danes tam.
1 Vloge so v dobrih rokah, ka » kor je bilo že objavljeno v ča c sopisih iz Chisholma, Minn., ii je pod vodstvom Fr. Tekavca ki je v tej igri posebno izveden Med dejanji bodo nastopili raz ni pevci, oziroma pevke. Pro sim, sezite po vstopnicah. N< bo vam žal, zakaj to gre za do > bro stvar.
;	Antonia Nemgar.
i -1>~-
i . O DVEH PIONIRJIH
Biwabik. Minn.
Zima se letos kar noče pošlo
-	viti. Danes je 6. maja, pa ima 1 mo mrzlo in tudi sneg. Se naj
-	lepše je pri zakurjeni peči. Ne kaj rojakov je že posejalo so
■	lato. Če bo prišla ven, se bo ke i sala. Minnesota je zares lepa 1 samo ko bi zima tako dolgo m , trpela tukaj. Pa moramo bit
■	tudi s tem zadovoljni.
Nič veselega ni poročati.
Včeraj smo pokopali dobre poznano ženo Mrs. Katarine Tometz, ki je umrla 1. maja, Kakor je bilo celo njeno življenje mirno in tiho, taka je bila tudi njena smrt. Previdena s sv. zakramenti je mirno za vedno zaspala. Njeno rahlo zdravje ni moglo preboleti sinove smrti. Kakor je bilo že poroča-no, je pred dvema mesecema umrl kot vojak in sicer na operacijski mizi. Od takrat je vedno jokala. Ni se še posušila gruda na sinovem grobu in že je šla za njim tja; kjer ni več ločitve.
Mrs. Tometz je prišla iz starega kraja s svojim možem pred 43 leti in sta si tukaj na Biwabiku ustanovila lep dom. Ves ta čas sta živela tukaj s svojo veliko družino.- Spadala je v Oltarno društvo in v društvo sv. Janeza Krstnika št. 13 KSKJ in k podružnici št. 39 S2Z kot ustanoviteljica. Člani in članice omenjenih društev so jo v velikem številu spremljali pri pogrebu.
Doma je bila iz Bele Krajine. Tukaj zapušča mo^a Matha, tri hčere, namreč Mrs. Louis Kou-ture, Kenosha, Wis., Mrs. Math Miller, Eveleth, Minn., in Mrs. John Schuster, Milwaukee,
Wis., kakor tudi šest sinov _
Math v Minneapolisu, !Frank, Joseph in John doma, Rudolh je Chief Petty Officer v U. S. Naval Training Station v Great .(Nadaljevanje na 4. strani)
ii dogodki s
A\ med Slovenci po / f/	Ameriki	J
* Japonsko puško prinesel
Chicago, III. — Na tritedenski dopust je prišel 8. maj« obrežni stražnik Frank Mlakar sin Mr. in Mrs. John Mlakar 12 1925 W. 22 PL K obrežni straž se je dal vpisati še pred Pear Harborjem in doma ga ni bil< že par let. Udeležil se je boje^ na Bataanu, odkoder je prine sel za spomin japonsko voja ško puško in nož. Na Pacifiki se je privadil prenašati vroči no, te dni, ko je prišel domov je pa v Chicagi ravno nena vadno mrzlo. Frank je posta ven fant. Kljub raznim nevaz nim doživljajem je ohranil sve je ravnovesje in veselost.
Sv. birma
Manistique, Mich. — Pc mlad bi morala biti tu, vend a začetek maja je bil deževen i mrzel, 6. maja je pa snežile Ne vem, kako bo z našimi Vie 1 tory vrtovi. Dne 4. junija bo ti kaj sv. birma. Birmovali bod
*	škof iz Marquette, Mich. — Al 1 ton Krašovec.
. Svetoitefanske novice
Chicago, 111. — Mr. in Mri Stephen Košar sta v nedeljo 1 ; maja v cerkvi obhajala 25-le1 nico svoje poroke s ponovi je nim poročnim obredom. Isto ji tro se je vršilo tudi prvo sv. oi hajilo naših malih, zvečer p slovesnost kronanja Majnišk Kraljice. Ves dan je bil tore ) slovesen in tudi pritrkovanja 1 manjkalo.
Prihodnjo nedeljo, 14. majž bo Materin dan. Članice Mar 1 jine družbe, matere, kakor tuc ' člani društva Najsv. Imena be
•	do prejeli skupno sv. obhajil pri sv. maši ob 7:30. Popoldn<
" takoj pp litanijah, bo v cerkvc 5 ni dvorani izredna splošna fai na seja, na katero g. župni prav lepo vabijo vse farane. Z kaj gre, bo razloženo na sej Zvečer ob 7:00 pa bo priredil r.aša šolska mladina materar na čast izredno pestro priredi
-	tev s slovenskimi in angleškim
-	igricami, plesi in petjeir
-	Vstopnina je 50c za odrasle i
-	15c za otroke.
Poroke
, Milwaukee, Wis. — Poročn ■ dovoljenje so vzeli zadnje dr i sledeči pari: Albert H. Schnei der, 2030 W. Clarke St., in Ma ry J. 2agar, 1508 So. 38th St. 1 Joseph Osborne, Spirit Falls > Wis. in Valeria Mohorko, 70: So. 4th St.; Albert H. Trebec 4231 W. North Ave., in Cathe rine E. Seitz, isti naslov; Ed ward Klug, 3364 N. 3rd St., ii Marianne Cesar, 4430 W. Scot St. — Bilo srečno!
Naraščaj
Milwaukee, Wis. — Rojeni ce so se zglasile v zadnjih dnel pri sledečih slovenskih druži nah ter jim pustile sinčke: Mi chael Babich, 2001 So. 91st St. Steve Omernik, 1030 So. 16tt St., Anton Pousha, 2334 So 77th St., Joseph Turk, 2466 So 62nd St., Anton Zaletel, 613 N 19th St., Clarence Paulin, 3943 N. Cramer St., Nickolas Berko-I pec, 5532 W. Burnham St., j George J. Kozina, 5215 W, Townsend St. — S hčerkami pa: John Sorčič, 2735 N. 10th St., Joseph Zefran, 3724 W, Burnham St., Ralph A. Polzin, 724 W. Scott St., John R. Za* grodnik, 2167 So. 14th St.
Smrt
Milwaukee, Wis. — Mrtvega so našli Mihaela Krnca. Bil je vdovec, star 59 let in rojen v bližini Novega mesta na Dolenjskem, odkoder je:prišel v Ameriko pred 35 leti. Zapušča brata in več drugih sorodnikov.
-o-
"Amer. Slovenec" je vex, ki druži ameriške Slovence od
obal* rfn nKjtl«.	>
Petek, 12. maja 1944
AMERIKANSK1 SLOVENEC NEKAJ ZA SPREMEMBO
Stran 8
SLOVENCI V EGIPTU SO _ [DRUGAČNEGA MNENJA
*	P. Bernard Ambrožič
Pred nami leži 15 številk slovenskega lista "BAZOVICA", ki izhaja v Egiptu, v glavnem mestu Kairo. Ta list izhaja tam že skoraj odkar je Jugoslavija v vojni. Zdaj smo dobili v roke številke od konca oktobra do srede februarja. List BAZOVICA izhaja v 3000 izvodih, torej je precej razširjen in kaže, da mora biti Slovencev v Egiptu zdaj zelo veliko. Pripominja pa list sam na nekem mestu, da bi lahko imel še enkrat toliko naročnikov, če bi imel na razpolaganje več papirja.
Lista BAZOVICE se poslužujejo razna slovenska predstavništva v Egiptu, tako na primer Primorski Odbor, ki mu je predsednik dr. Ivan Marija Cok. V prvi vrsti je pa ta list glasilo onih tisočev slovenskih fantov iz Primorja, ki so iz la-" ške vojske prestopili k Zaveznikom in tvorijo jedro današnje jugoslovanske vojske na Srednjem Vzhodu, to je v Egiptu,in ; Palestini.
List BAZOVICA je zelo zanimiv. Poteguje se prav poseb-] no za to, da Primorje pride na-1 izaj pod Slovenijo in ž njo vred "jv Jugoslavijo. Sploh je videti, da so okoli njega v prvi vrsti zbrani primorski Slovenci.
Kar nas pa prav posebno za-"; nima, je to, da dela prav tisto, 1 kar se tukajšnjemu SANSu in ' njegovim podpiralcem zdi ne-i j mogoče in nepravično — po-J pol noma nič se list ne poteguje ' • za Tita in njegove partizane! j Pa tudi o Mihajloviču posebej skoraj nič ne govori. S tem ni j rečeno, da nič ne poroča o bo-i jih v Sloveniji. Poroča o teh bo-> 'jih v vsaki številki. Vidi se, da t zajema poročila o teh bojih iz s obvestil radia "Slobodna Jugo-. slavija", ki je Titova radijska l postaja, pa nikjer ne omenja, da so to partizani. Imenuje jih samo "upornike" ali pa "geril-ce". Torej dela še danes isto, kar je delal tu med nami bivši minister Snoj eno leto in dve leti nazaj, pa je moral slišati, zla-| sti v listu "Glas Naroda", silno obtožbo, da "zavija dejstva". Pa ni nameraval s tem drugega ko preprečiti neslogo zlasti tu med nami, ameriškimi Slovenci. Isto dela BAZOVICA v j Egiptu še danes!
Ko sem ravno omenil list "Glas Naroda", naj se ustavim tudi pri njegovem najnovejšem ; izlivu glede naše sloge, ki ga je zopet spustila v svet — kar je najbolj čudno — znana Primorka, ki piše svojo kolono v "Glasu Naroda". Ko je bila na SANSovi seji dne 12. aprila zopet velika zahteva od strani katoličanov, da se SANS vrne k resolucijam Kongresa, je čutila ta gospa potrebo, da je tako zahtevo nazvala z besedo "Skrivanje glave v pesek" kakor dela ptič noj ! In je zraven tega sploh obsodila vsak poskus sloge, ki da je bila po njenem mnenju od vsega začetka neiskrena in nemogoča. Noben list še ni tako naravnost pisal o tem. Zakaj je moralo ostati to prihranjeno za "Glas Naroda" in njegovo primorsko sotrudni-co, je težko uganiti. Naj bi žena vendar brala BAZOVICO in videla, kako njeni primorski rojaki v Egiptu sodijo o tem!
Prav vredno je, da se naša javnost seznani s pisanjem lista BAZOVICA in pozivi Primorskega Odbora pod vodstvom dr. Čoka. Zato bom o tem še poročal. Ne bom pisal o tem radi kakšne "prekljarije", ampak zato, ker je to za nas v resnici nad vse poučno.
Tole boste gotovo radi priznali: Na bodočnost Slovenije in Jugoslavije bodo prav gotovo Slovenci v Egiptu stojcrat več vplivali kot mi ameriški Slovenci. Že zato, ker so mladi in se mislijo vrniti domov po
vojni, mi smo pa stari in mislimo do malega vsi ostati tu. Zato je kar očitno, da se imamo mi učiti pri njih, ne pa oni pri nas! In se tudi res prav nič ne učijo pri nas, ampak nas deva-jo med tiste, katere krepka obsojajo radi razbijanja skupnih vrst, radi denuncijacij in stran-karstva. Kako bodo obsodili šele najnovejše izlive svoje rojakinje pri "Glasu Naroda", kakor tudi proslule SANSove uradne objave zadnjih časov, ko jim pridejo pred oči!
Naj za danes opozorim samo na eno dejstvo. Vsem nam je še v spominu, kakšno gonjo so zagnali naši tukajšnji partizani, seveda z Adamičem na čelu, ko je general Wilson naslovil svoje svarilo na neke čet-nike v Jugoslaviji, da naj nikar ne podpirajo Nemcev in Lahov. Zdaj je Mihajlovič dobil po glavi, so dejali, in Tito je dobil ogromno zadoščenje in ima sedaj vso veljavo . ..
BAZOVICA pa piše dne 15. oktobra 1943:
"Reuter poroča, da je bila zadnja poslanica generala Wil-sona naslovljena v prvi vrsti na neredne čete na zahodu Jugoslavije, ki pa niso v zvezi z oboroženimi silami generala Mi-hajloviča niti s Titovimi partizani. Ti "sodelavci" so se sami izdajali za četnike, v resnici pa so to ljudje, ki s četniki nimajo nič skupnega. Ti sodelavci so bili organizirani od Italijanov za borbo zoper partizane."
Pripominjamo, da je Reuter uradna angleška poročevalna služba. Taka je torej bila stvar in je vse nekaj drugega kot smo mi slišali, oziroma se nam je razlagalo. Kar se pa tiče BAZOVICE, pa že ta opazka sama doVolj priča, da se je list skozi vse te prepire mogel vzdržati na neutralnem stališču in pozna samo Slovence ter Jugoslovane, ne zmerja Srbov, ne zabavlja nad Hrvati, ne proslavlja partizanov, ne sramoti četnikov, hajmanj mu pa prihaja na misel, da bi sramotil Slovence z izdajalci in kvizlin-gi!
Prav to smo hoteli mi vse od Slovenskega Kongresa sem, pa pravijo, da ni mogoče! Res, vsaj zdaj je nemogoče, ko so v SANSu že tako zavozili, poprej je pa bilo mogoče, če bi le hoteli. Hvala Bogu, da mi ne bomo imeli besede pri urejevanju Slovenije. Bodimo veseli in prepustimo to delo onim doma in drugod po svetu, ki jim ni nemogoče ostati pri pameti in se ogibati kričeče propagande!
mehTaTšmeh
•ZAKONSKI POGOVOR
"Zakaj se prav za prav sr-diš name?"
"Pozabila sem že — toda odpustim ti prav gotovo ne."
. ŠEPAVA LOGIKA
"Ali si že siišal?" pravi Ri-bezen svoj emu-prijatelju Tre-binosu. "Pravijo, da imajo dekleta od leta do leta manj u-panja na poroko. Strašno, ali ne?"
"Eh, kaj bo strašno!" se odreže Trebinos. "Jaz jih dosti poznam, ki se sploh nočejo poročiti."
"Kako pa tako dobro veš?"
"Saj sem jih vprašal!"
J DEFINICIJA ŽENSKE
"Ženske so kakor deli sveta."
"Zakaj?"
"Nu, z 20 leti so vroče kot Afrika, s 30 divje kot Azija, a 40 na višku tehnike kot A-merika, s 50 zgarane kot Evropa, s 60 zapuščene kot Avstralija in s 70 mrzle kot polarni kraii."
m^mm^ ■■■■■■■■Ili^^BMMiMMBMMMBMMBgE^^!
To sliko priobcujemo največ xaio. ker nima nič opraviti z vojno. Mož. ki ima brado kakor *v. Miklavž, je švicarski črednik. Vsako leto. zgodaj v maju, pošljejo švicarski živinorejci in mlekarji svojo sivino v gore, da se pase po novi zeleni in sočni travi. Ta dan je zanje slovesen dan. Krave okrasijo z venci, čredniki pa se oblečejo v pražnjo obleko.
TO IN ONO a ŽIVLJENJA IN SVETA
njihove kolonije v oblasti približno toliko zemlje kakor s< velike Zedinjene države, ljud pa znatno manj. V prvi svetovni vojni je najmanj dvakral toliko narodov ostalo nevtral nih in vojskovanje je bilo ome jeno samo na Evropo in Afri ko, tako da je« sedanja vojns pirva v zgodovini, ki je v res niči svetovna. To dejstvo j« spremenilo vojaško taktiko ii strategijo. Tudi bo toliko težj« skleniti trajen mir.
-o-
NAZI JI KRADEJO KRI
Krvna plazma je potrebna pri vojevanju, in Nemcem take daleč potrebna, da jemljejc kri otrokom, kolikor je prt priteče, samo da lahko napol nijo krvne shrambe po svojih vojaških bolnišnicah.
Tovariš-major Anatole Lo-seJnko, vodja partizanske armade v Odesi, je povedal čas-niškim poročevalcem, da je bilo treba odpeljati cele vlake izkrvavljenih umirajočih in mrtvih otrok, iz mesta Nikolajev in pokrajin vzhodno od tam, potem ko so jim Nemci vzeli kri.
Ko so otroci dospeli v Odeso, so klicali: "Bodite tako dobri in vzemite me za svojega. Sem zdrav. Ne bom veliko pojedel, ker meni Nemci niso vzeli krvi."
Nemci potrebujejo mnogo krvi te dni. Ne obotavljajo se, izsesati jo iz ruskih otrok, takih otrok, ki bi bili gotovo njihovi sovražniki, kadar bi odrasli, in bi se tudi bojevali proti njim. Še tukaj delajo Nemci "po načrtu."
—-o-
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji de-l želi do zmage!
AVSTRALSKE ŽENE AMERIŠKIH FANTOV
Šestero ameriških fantov, ki so jih bili poslali prek morja, da bi se borili, je našlo nekaj teza tu-di za ljubezen, in tukaj vidimo šestero avstralskih deklet, ki so jih poročili. Vsaka ima svoje dete.
t fekega a^^esa pristanišča in so na poti v Ameriko. Ko bodo prišli fantje domov, jih bo čakalo lepo presenečenje.
j ANGLEŠKA BALONSKA
DEKLETA
"Z vso predinvazijsko opremo in vojaki, kolikor se jih da natrpati noter, bi se Anglija pogreznila, ko bi kdo odrezal njene balone," trdijo dekleta pri Ženski Pomožni Zračni Sili, ki imajo nalogo, skrbeti za srebrno barvne plinske balone, da sovražnik ne more s svojimi letali priti nizko nad Londonom. Njihovo delo je važno, in ženske se tudi zavedajo, da je važno. Organizirane so v oddelke po 12 žensk.
Njihovo življenje je strogo vojaško. Vse gre po predpisanem dnevnem redu in navodilih, kdaj in kako treba spustiti balone v zrak ali jih potegniti navzdol, jih popraviti, in kdaj imajo prost čas, ki ga porabijo za delo na svojih Victory vrtovh. Včasih se balon, utrga. Dekleta dobro vedo, kako je to nevarno. Ena izmed njih se je po nesreči nekako zaplela med vrvi nekega utrganega balona, ki jo je odnesel s seboj v smrt. Pri vsaki skupini je vedno vsaj eno dekle na straži ponoči in podnevi. Sovražno letalo, ki zajde med te varnostne balone, je izgubljeno.
-o-
ZARES SVETOVNA VOJNA
Izmed 66 narodov, ki se sami upravljajo in vladajo, jih na celem svetu samo devet še ni poseglo v sedanjo vojno, to se pravi, ni stopilo ne na eno ne na drugo stran. Vsi ti nevtralni narodi znašajo komaj 5 odstotkov zemeljskega prebivalstva in 7 odstotkov' zemeljske površine vsega svetovnega prebivalstva. Družba Geographical Society pojasnuje, do imajo ti nevtralni narodi in
MILICA SE VRAČA IZ POPLAVLJENIH KRAJEV
Chicago, 111. — Oddelki drugega infanterijskega polka illi-noiške rezervne milice so se v soboto vrnili domov iz poplavljenih krajev ob reki Mississippi v južnem Illinoisu. Pomagali so nad deset dni pri jezovih in nasipih, s katerimi so zaustavili poplavljenje po nižavah. Vode zdaj upadajo in nevarnosti minevajo.
-o-
MOHANDAS GANDHI BOLAN
:* Bombay, Indija. — Indijski voditelj Mohandas Gandhi, ki je interniran od angleških oblasti v Pooni že nad dve leti, je resno obolel. 28rž**rifki se'bojijo za njegovo življenje, pristavlja poročilo.
-o--
3,000 ZDRAVNIKOV PRESTAVLJENIH Od Pearl Harborja je 3,000 zdravnikov prostovoljno zapustilo svoja stara okrožja in se dalo premestiti v kraje, kjer je bil zdravnik še bolj potreben. Vendar pa je še vedno 185 o-krožij, kjer še vedno primanjkuje zdravnika. To izjavo je podal Dr. Frank H. Lahey, predsednik tozadevnega odbora pri vojni komisiji za razmestitev potrebnih sil. Pravi, da ne ve, kje bo vzel zdravnike za 166 okrožij, ki jih najbolj nujno potrebujejo. Toda 281 drugih okrožij, ki so prej najbolj nujno potrebovala zdravnike, so jih sedaj dobila. V 135 okrožjih so dobili zdravnike, ki so bili manj potrebni drugod, v nadaljnih 146 okrožjih pa so pregovorili zdravnike v pokoju, da so spet začeli poslovati. Nad 52,000 zdravnikov je zdaj v naši ar-madni, mornariški- in javni zdravstveni službi.
KRŠČANSTVO ČAKAJO VELIKE NALOGE
Izmed vseh problemov, ki nas obdajajo v sedanji vojni je največji problem Evrope, ki je najbolj zamotan, pa tud najbolj nujen. Krivda vsega tega je, da se po zaključki zadnje vojne leta 1918 niso rešili pravilno tedanji kričeč problemi v Evropi, pa tudi zadnjih pet let ni bilo storjene ga v tem pogledu ničesar. Nasprotno pa, znali so le raču nati in točno odkrivati, kako so se tekmujoče sile oborože vale za uničevanje. To je krožilo v vseh družabnih in poli tičnih krogih Evrope. Da bi to preprečili, niso storili nič
Evropa trpi zdaj že več kakor štiri leta pod strašnin uničevanjem razpaljenih sil in predno bodo te sile prišl< pod kako kontrolo, bo še dosti uničevanja in razdejanja Ko bo končana vojna, bodo pred nami zopet velikanski vprašanja in naloge, kako popraviti razdejanja in povzro ceno škodo, ki je bila prizadeta Evropi v takem velikan skem obsegu.	^
To je le ena stran tega problema, ki pa je vidna in zat< jo je lažje začeti reševati. Druga stran pa ima druge nuj ne potrebe in te so globoke duhovne rane na telesu člove ške družbe, ki jih bo pustila za seboj ta vojna. Kako naj s< premosti globoko sovraštvo med narodi, ki so ga tako glo boko zasejale satanske sile, in kako oživeti elemente dobr< volje in skupnega medsebojnega razumevanja, brez kate rih mednarodni red ne more obstajati? Na tem polju s< odgovornosti kristjanov največje. Nikakor ne bo mogoč< zanemarjati duševnih problemov, toda treba bo rešiti ma terijalne probleme prav tako. Milijonom pregnanih bo tre ba pomagati, dati jim nazaj domove in kar bo mogoče. Tu di to spada v okvir usmiljenja, ki je bistveni del naše vere Ampak te odgovornosti bomo delili z vso ostalo družbo, do čim so duhovne odgovornosti prav posebno naše. Evropj je otrok krščanstva. Nastala je kot družba ljudi, ki uživaj< deleže skupne vere in skupnih moralnih principov, in bai radi tega, ker je Evropa zgubila globoko krščansko zavesi in čut do pravičnosti, je tudi njena civilizacija zašla m strašna pota preizkušenj.
Ko je bila Evropa krščanska, niso vodila njenih ljud stev zla vojn in zla družabnih zmešnjav. Ljudje so veroval v božje kraljestvo, ki je nad zemeljskimi kraljestvi, in v duhovni družbi je to segalo vse višje in dalje, kakor pa vodijc razne narodne manije. Zguba skupne vere ne pomenja sa mo, da so sč razhraljala duhovna načela skupnosti in s« umaknila v ozadje, ampak razhraljale so se vse druge vezi in človeška narava je ostala zelo. globo ko nezadovoljna \ vseh ozirih. Človek ne živi samo od kruha, in duhovno ne* zadostno hranjena družba skuša zadovoljiti svoj lačni duhovni želodec kakor pač ve in zna. Odtod pride, da se družba začne oklepati krivih prerokov in njihovih lažnih ideologij, misleč, da ji bo to nadomestilo vero in krščanske ideologijo, pa se preda, nevedoč kedaj, voditeljem masnih gibanj, ki na videz izgledajo, da imajo zdravila za obstoječe razmere.	'
To je izvor totalitarnih gibanj. Jasno je, da ni dovol; samo te poraziti in zatreti, ampak treba je dati masam nadomestilo, ki naj zadovolji psihološke in družabne potrebe, iz katerih in radi katerih nastanejo taka gibanja. Vii nereda in družabnih bolezni je duhovnega značaja; ozdraviti ga je mogoče edino le z duhovnimi sredstvi.
Zapadna civilizacija je v nevarnosti. Nazizem in fašizem pa tudi komunizem so tri priče, ki kažejo, kako zmotne miselnosti silno spačijo obraz civilizaciji. Krščanstvo je poklicano, da poseže v te zmote in jih odstranil tem, da bo dalo samo uspešno zdravilo za kričeče potrebe v družbi. Krščanski svet ne sme postati izolirani svet, pač pa mora nazaj v univerzalnost in storiti vse kar mogoče, da privede ♦vse one, ki so zašli na zgrešena pota, nazaj h krščanski miselnosti. Dokler bo svet vodila brezbožna civilizacija, ki je brez pravičnega reda in brez resnice, ne bomo imeli na svetu drugega kakor le kraljestvo teme, in ves mehanizem človeške znanosti in moči bo le en sam stroj, ki bo drvel naprej in uničeval vse okrog sebe.
Papeži so ta načela naglašali svetu že ob mnogih prilikah. Toda svet jih ni poslušal. Tudi zdaj jih ne posluša. Ce se sv. Oče oglasi, svet še prisluhne ne. Ce se oglasi kak zakotni agitator, vse drvi za njim. Pravega učitelja se svet ogiblje, napačne učitelje in zavajalce rad posluša. Tak je svet bil in je še vedno.
To, da je svet tako razpoložen, kakor omenjeno, da se rajši opri jemlje slabih gibanj kakor dobrih, pa ne sme puščati v naših srcih malodušnosti. Prav nasprotno, to mora v nas vseh še bolj podžigati navdušenje in zavest do potrebnega dela. Cim večja je potreba, tembolj moramo biti aktivni. Kristjani ne smemo čepeti doma za štirimi stenami, ampak moramo ven na plan, med svet in z dejanji in dobrimi deli širiti zanimanje za krščansko miselnost. Ce imajo drugi, ki širijo le zmote in laži, toliko poguma, da se ne strašijo na mejdan za svoje ideje, pa naj se mi kristjani skrivamo doma in se bojimo pokazati na plan? Ravno to je naša napaka, ravno to jč usodno. Mi moramo postati pogumni borci, pa modri in pametni predstavniki svojega prepričanja, in ni je sile, ki bi mogla vstraiati pred nami.
Delajmo tako!
-o-
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor ii močno naše katoliško časopisje.
Stran 4
LOV NA MEDVEDA
I AMEMKAWSlCt SlAVEHEC
Petek, 12. maja 1944
Pred nekaj leti je živel v vasi Fouly ubog kmet Viljem Mona. Razen nekaterih njiv je imel tudf lep sadovnjak z različnim drevjem. Semkaj je vsako noč zahajal medved, kateremu je sočno sadje silno ugajalo. Zlasti pa so mu dišale hruške. Kdo bi verjel, da ima žival skoraj tak okus kot človek in da izbere v sadovnjaku najbolj sočno sadje! Slučajno je pa tudi kmet izmed vseh drugih sadežev najrajši jedel te hruške. Trdno je bil prepričan, da mu delajo Škodo nepridipravi; zato jih je hotel malo prestrašiti. Vzel je puško, jo napolnil s soljo in se podal na prežo. Slo je že proti enajsti uri, ko je zaslišal v daljavi tuljenje.	* «t
"Glej ga no," je rekel, "medved je v bližini."
Deset minut pozneje je ponovno zaslišal tuljenje, to pot tako blizu, da je mislil, da ne more več uteči v hišo. Zato se je ulegel na zemljo in se tolažil z upanjem, da prihaja mer d ved po hruške, a ne ponj.
Res se je žival kmalu pojavila v sadovnjaku. Šla je ob desni meji vrta, kakih deset korakov od našega junaka in splezala .urno na drevo. Veje so pokale pod veliko težo. Medved je jedel s tako slastjo, da je bilo jasno, da po dveh podobnih obiskih ne bo na drevesu niti sadeža več. Ko se je pošteno nasitil, je počasi splezal z drevesa, kakor da mu je žal, da' ni mogel vsega pojesti. Počasi je šel mimo našega lovca, kateremu zdaj ne bi bila dosti koristila s soljo nabasana puška. Kmalu je medved izginil v bližnjem gozdu. Vse to je trajalo dobro uro, ki se je zdela kmetu daljša nego med-medu. Vendar pa je^-Jjil mož junak. Ko je šel medfld za3o-voljno mimo njega, je čisto tiho pristavil:
"Je že dobro, kar pojdi; to ne bo šlo kar tako, sicer se bova pa še videla!"
Naslednjega dne ga je zalotil sosed, ki ga je prišel obiskat, ko je ves zadovoljen žagal rogove vil.
"Kaj vendar delaš?" ga je vprašal.
"Zabavam se," mu je odvrnil Viljem Mona.
Franc je vzel v roko koščke železa, jih od vseh strani ogledoval kot človek, ki se na to razume, nato je malo pomislil in dejal:
"No, Viljem, če hočeš povedati resnico, boš priznal, da morejo ti koščki predreti skozi debelejšo kožo kot je oslovska."
"Mogoče," je odvrnil Viljem.
"Ti veš, da sem strokovjak v tej stvari. Ce hočeš, pojdiva skupaj nad medveda. Dva več naredita kot eden."
"Nikakor ne," je dejal Viljem in žagal naprej. .
"No," je nadaljeval Franc, "celo kožo ti bom odstopil, razdelila si bova le meso in pa nagrado."
"Imam rajši vse sam," je rekel Viljem.
"Zabraniti mi pa le ne moreš, da ne bi šel iskat medvedove sledj in če jo najdem, mi tudi ne boš branil iti na prežo."
"Kakor hočeš."
Medtem je Viljem odžagal tri koščke. Nato pa je napolnil naboj za smodnik, ki je bil dvakrat večji od navadnega.
"Zdi se mi, da se misliš dobro oborožiti," je zopet povzel besedo Franc.
"Malenkost! na tri šibre iz železa se bolj zanesem kot na eno iz svinca!"
"Vso kožo ti bodo pokvarile."
"Pa bodo bolj gotovo ubile."
"Kdaj nameravaš na lov? . "To ti bom povedal jutri."
"Zadnjikrat ti pravim, nočeš?" "Ne."
"Takoj pojdem iskat sled."
"Mnogo sreče."
"Zbogom, Viljem!"
"Želim veliko uspeha."
Ko je sosed odšel, je napolnil puško in jo položil v kot delavnice.
Zvečer je prišel Franc mimo njegove hiše. Opazil je Viljema, ki je sedel na klopi pred hišo in mirno kadil pipo. Stopil je k njemu in mu re-kef:
"Našel sera medvedovo sled; sedaj te ne potrebujem več. Ker pa nisem zanesljiv, sem prišel, da ti še enkrat ponudim, da ga ubijeva skupno."
"Vsak zase," je odgovoril Viljem.
Franc je nato molče odšel domov.
Ob enajsti uri je žena videla Viljema, da je vzel puško, ; vzel vrečo pod pazduho in šel ven. Ni si upala vprašati, kam gre. Kajti Viljem ni bil mož, ' ki bi njej razodeval svoje na- 4 mene.
Franc je v resnici našel dvedovo sled. Šel je po sledi!, do Viljemovega sadovnjaka. Ker pa ni imel pravice čekati , ga na sosedovem vrtu, se je u- , stavil na robu smrekovega go- < zda, ki je bil med hribom in j vrtom. Ker je bila noč precej ] jasna, je videl soseda, ki je ; prihajal skozi zadnja vrata. , Viljem je šel naprej in se usta- ^ vil pri sivi skali, ki se je priva- s lila z griča do srede vrta. Od j hruške je bila oddaljena naj- j več dvajset korakov. Plaho se ( je Ozrl okrog, ali ga kdo ne ( zalezuje. Odvil je vrečo, zlezel ] vanjo, zunaj je pustil samo ] glavo in roke. Nato se je na-j; slonil na kamen. Ker je stal • popolnoma nepremično, se je t1 po barvi tako priličil kamnu, da ga sosed, ki je vedel, da je } tam, ni mogel ločiti od kamna. j Četrt ure je minilo v pričako- i vanju na medveda. Končno ga je naznanilo tuljenje. Čez pet ] minut ga je Franc zagledal.
Mogoče je bil medved tako ] prebrisan, ali pa ga je zavo- j hal, da ni šel po navadni poti. ] Naredil je ovinek in namesto, ] da bi prišel z leve strani, ka- < kor je to storil prejšnji večer, : je tokrat prišel z desne strani 1 izven območja Franceve puš- ] ke, toda kvečjemu deset kora-kov od Viljema.	1
Viljem se ni ganil. Ker proti j medvedu ni pihal veter, ni za- ' vohal sovražnika; zato je ur- 1 no nadaljeval pot proti dreve- t su. V trenutku, ko se je dvig- ' nil na zadnji nogi, objel s pr- 1 vimi deblo in imel prsi popol- J noma razgaljena, je naenkrat blisk razsvetlil skalo, cela do- ; lina pa je odmevala od poka puške in od tuljenja, ki ga je povzročala smrtno ranjena žival.	.	«
Gotovo ni bilo v vasi človeka, ki bi ne bil slišal poka in tuljenja. Medved se je počasi umikal, ne da bi opazil deset korakov vstran Viljema, ki je potegnil glavo in roke v vrečo in je tako postal podoben skali.
Sosed je bled in zasopel gledal ta prizor. Klečal je oprt na levo roko, v desni pa je držal puško. Dasi je bil bahav lovec, je pozneje vendar priznal, da bi bil v tem trenutku rajši ležal v postelji kot na'preži. Še mnogo huje pa mu je bHo, ko je videl ranjenega medveda, ki je iskal svojo včerajšnjo sled, katera bi ga bila privedla naravnost k njemu. Prekrižal se je, priporočil dušo Bogu in se uveril, ali je karabinka dobro opremljena. Medved ni bil več kot petdeset korakov od njega. Tulil je od botečine, se valjal in si grizel rano, potem! pa je šel naprej. Vedno je pri-: hajal bliže. Samo še dva koraka naj bi bil šel proti Fran-i
DOBIL CIGARETO IN OBVEZO
Ravno nasprotno kakor postopajo Japonci z ameriškimi ujetniki na Bataanu, postopajo naši s tam Japoncem, ki so ga ujeli na otoku Los Ife-gros, Almiralska skupina. Obvexali so mu rano na nogi in mu daU cigareto. Član 1. ameriške konjeniška divizije ga izprašuje.
cu, pa bi ga njegova krogla zadela. A nenadoma se je u-stavil, se obrnil proti vasi in zadihal zrak, ki je prihajal od vasi, grozno zatulil in se vrnil v sadovnjak.
"Varuj se, Viljem, varuj se," je zakričal Franc in stekel za medvedom. Vse je pozabil, samo na prijatelja je mislil. Dobro je vedel, da je izgubljen, Če ni zopet napolnil puške; medved £a je namreč zavohal. Nekaj korakov je napravil, pa je že zaslišal presunljiv krik. Bil je krik človeka, ki je zbral vse svoje moči in vse prošnje do Boga in ljudi. Potem pa ni nič več slišal, celo joka ne. Franc ni tekel, kajti letel je po strmem pobočju. Kolikor bolj se je bližal, tem bolj razločno je videl pošastno žival, ki je mečkala Viljemovo telo in ga trgala na kose. Ko je bil štiri korake od njega, se mu je zdelo, da je medved v žrtev tako zaverovan, da ga ne vidi. Vendar se ni upal streljati iz strahu, da bi ne zadel Viljema. Tako se je tresel, da si ni bil svest strela. Pobral je kamen in ga vrgel v žival. Ta se je besno o-brnila proti novemu sovražniku. Tako blizu sta bila drug drugemu, da se je medved postavil na zadnje noge, da bi ga tako s prvimi objel in zadušil. Franc je ročno naslonil prst na petelina in strel je zletel. Žival je padla vznak; krogla ji je šla skozi prsi in zlomila hrbtenico. Med tuljenjem se je vlekla naprej. Franc jo je pustil in stekel k Viljemu. To ni bil več človek, da celo truplo ni bil; kepa zmečkanega mesa in kosti je ležala na tleh.
Videl je, kako se premikajo
luči, ki so prihajale izza oken. Začel je klicati, da bi naznačil kraj, kje je. Nekaj kmetov je priteklo s puškami. Kmalu je bila vsa vas . zbrana na vrtu. Tudi žena je prišla. Strašen prizor se jim je nudil. Vsi, ki so bili tu, so jokali kot otroci.
Za ubogo vdovo so po vsej dolini Rodana zbirali miloščino. Franc ji je dal še nagrado, ki jo je dobil za ubitega medveda. Vsakdo je pomagal zapuščeni vdovi.
iz sijvTnaselbin
(Nadaljevanje z 2. strani)
Lakes, 111., Sgt. Tony se pa nahaja v Iranu. Zapušča tudi dva brata, Martina in Matta Kure, oba V Lorainu, O., in devet vnukov.
Počivaj,' dobra žena in mati, saj tukaj nisi utegnila. Ni Ti bilo življenje postlano z rožicami, ker tako družino vzgojiti ni malenkost! Pokojna je vzgojita svoje otroke lepo v krščanskem duhu. In kako so jo otroci vsi spoštovali in ubogali in kako radi so bili pri njej! Po pravici rečeno, vsem je bila vzgled. Prizadetim ostalim naše globoko sožalje!
Tako padajo naši pionirji drug za drugim, pa tudi naročniki Am. Slovenca. Družina Tometz je naročena na ta list že Čez 40 let, kar je zares posnemanja vredno.
Ravno sedaj sem zvedela, da je danes zjutraj umrl blag mož Jože Schiltz in sicer zaradi raka v želodcu; bil je 70 let star. Ta mož je bil vsled svoje bolezni že tako uvel in izpit, da je izgledal kakor živ mrlič. Zapušča ženo, enega sina in tri hče-
Pristopite k
dr. sv. j02efa,
iter. 53, K. S. K. J.
0
V WAUKEGAN, ILL. #
Ha razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se
sprejemajo od 16. do 55. leta. •
FRANK JERIHA, predsednik.
JOSEPH ZORC« tajnik,
1045 Wads worth An. , No. Chicago, XXL
ANTON BESPALEC. HL. blag.
drustyo sv. vjda
iter. 25, KSKJ.
CLEVELAND, OHIO *
Odbor aa leto 1942:
Predsednik: Anton Strain;
Tajnik: Jos. J. Hemanich.
1145 East 74th Street
Blagajnik: Loma Kxtjc. tW
Društvo zboruje vsako frvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare sole sv. Vida ob 1:50 popoldne. Asesmcat se prične pobirati ob IsOO. Na^omu tajnika pa>*«4:i kega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
malo drobiža
Kjer se sklicujejo na pest,
ni treba argumentov. - •
Človek popije povprečno 2 I vode na dan.
*
, »
Po poročilih švedskega tiska so na majhnem otočku Vi-singe odkrili ležišča bakra. Po mnenju strokovnjakov je v rudi 79 % bakra. Žile so' visoke po tri do štiri metre in široke po 700 do 800 m.
Ustavi srbečico takoj
Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje,
■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, na umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO. 322 So. Clark SU Dept. A. Chicago. HL. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako na bo popolnoma zadovoljivo.
re. Tudi on je bil eden tukajšnjih pionirjev, saj je prebival na Pineville čez 46 tet. Pogreb bo 8. maja.
Kakor drugod, tako tudi pri nas pobirajo fante in mlade može k vojakom. Prosimo Maj-niško Kraljico, naj nam izprosi tako zaželjeni mir, zmago A-meriki in da bi se naši fantje vrnili zdravi. — Pozdrav vsem rojakom.
Mary Mak.
-o-
MOTHERS* "WEEK" .
IN CHICAGO This week is Mothers' Week in Chicago flower shops. It used to.be celebrated on a single day, Mothers' Day, which fails Sunday, May 14, but this year a phenominal surge of flower orders from military outposts all over the fighting world has changed the picture —the florists will need the entire week to produce and deliver all the flowers and plants which are being ordered by civilians and sons and husbands in military service, according to the Allied Florists' Association, and they must prepare ahead for a late-hour deluge of orders placed locally or sent by telegraph from soldiers in American camps.
A.	" -	.	.
NaMcUski MHktnunki i ^ —
— : :—.. . ^ —^ J. M. Trunk mmmmhmhh
TEDENSKI KOLEDAR
14.	Nedelja — S. po Veliki noči.
15.	Ponedeljek — Izidor (Križevo).
16.	Torek — Janez Nep. (Križevo).
17.	Sreda — Paškal (Križevo).
18.	Četrtek — Kristusov vnebohod.
19.	Petek — Peter Celestin.
20.	Sobota — Bernardin.
PETA NEDELJA PO VELIKI NOCl
'Tedaj boate prositi ▼ mojem imenu" (Jan. 16, 36).
Gospod sam govori o molitvi in težko utegne biti kje govor na to nedeljo, da bi ne bil govor o molitvi. Potrebna in važna zadeva je molitev. Sv. Alfonz trdi: "Vsi, ki so se izveličali, so se, ker so molili, in oni, ki se niso, se niso, ker niso molili." Živali živijo, pa ne morejo moliti, ljudje morda ne molijo, pa le živijo. Ali je res molitev potrebna? Pravijo in trdijo, da nič ne pomaga molitev, revščina in pomanjkanje, kjer molijo, blagostanje in nič pomanjkanja, kjer ne molijo. Pri Lazarju je bilo tako in pri bogatinu enako, kakor pove sam e-vangelij. Lazar pri molitvi v ranah, bogatin brez molitve v škrlatu in ob mizi, ki se" je šibi-la. Morda je tudi pri tebi tako. Za zdravje prosiš, pa je bolezen vsak dan hujša. Oni-le ne moli in nič ne prosi, pa je zdrav ko riba. Molitev, pravijo, nič ne izda. Imaš težke izkušnjave, da opustiš molitev. Odženi take misli. "Ne vpelji nas v iz-kušnjavo" moli iz dna svojega
srca, da izkušnjavi ne ppdle-žeš. Hudo je, ko navidezno tvoja molitev nič ne pomaga, najhujše bi pa bilo, ko bi te premagala izkušnjava in bi molitev opustil. Tudi izkušnja ve morajo priti, in priti radi molitve, ker vse odvisi od molitve.
Nič ne pomaga, ti vsiljuje iz-kušnjavec. Zdi se ti, sam čutiš, kakor bi nič ne pomagala molitev, saj prosiš, pa nisi uslišan.
Nič ne pomaga, tako spriču* je sam evangelij: Lazar lačem pri molitvi, bogatin sit brez molitve. Nič ne pomaga. Čitaj dalje v evangeliju. "Umrl je Lazar in angeli so ga nesli v Abrahamovo naročje." Dalje: "U-mrl je bogatin in bil v pekel pokopan." Nič ne pomaga? Hm? Ali še vedno vidiš le rane m obloženo mizo? Čitaj dalje. Bogatin dvigne oči in vidi Lazarja. "Pošlji ga, da ohladi jezik!" Kapljico prosi zdaj bogatin, pa je ne dobi, ker prepozno je, prej pa je bilo vince, ko je bil čas za molitev.
Nič ne pomaga, kadar je čas
z/a molitev minil.
FOR | VALOR
Za mater še ni medalij . . . nobenih vidnih odlikovanj ne nesi, ki bi pričala o njeni junaški potrpežljivosti in odločni zavednosti na domači fronti. Namesto tega bo Chicago izrazila svojo hvaležnost a pi>*t hr trnu
na Materni dan, 14. maja.
Mati bo dobila najboljši izbor med cvetlicami, če jih naročite zgodaj v tednu pri svojem zveznem cvetličarju.
yXlUED FL0RIST5*~ASS0CIAT10H~0F tttIMOIS__
t DR. FRANK T. GRILL'
ZDRAVNIK kt KIRURG	t
I	Stanuje in ordinira na:	l
1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois I
i od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob J	nedeljah po dogovoru.
i Telefon v urad« in v stanovanju CANAL 4955
. ~~ v " ■ ■■	^ ■	'	' ^ ' -
OGLASI V "AMER. SLOVENCU"
l IMAJO VEDNO USPEH.
j*________________ ... _,
Petek, 12. maja 1944
AMŽRIKANSKI SLOVENEC
Stran g
Družba I|p$v. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
:	Sedež: Joliet, BL^ft-- i
! Naie geslo: MV«e sa vero, dom in narod; vsi za enega, eden sa ne.-
glavni ODBOR:	J
\	f^e^daijc: George Stonich, 257 Ume Street, Joliet. Illinois • <
I	L podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Ranb SL, Joliet, IB. J
I	i Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. HL
,	Tajnik: Prank J. Wedfc, 301 Lime Street. Joliet, HL J
;	Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet. HL
►	Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet. I1L
[ Duhovni rojfla: Rev. Mathew Kebe, 223 — 5?th St, Pittsburgh. Pa. J ; Vrh- »dravnlk; Joesph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. UL
;	NADZORNI ODBOR:	<
Andrew Glavach, 1748 W. 21st St, Chicago, IIL
L. Draaler, 1318 Adams Street. North Chicago^ Illinois.	I
J Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, IB.	J
:	POROTNI ODBOR:	J
: Jeaaph PavUkovich. 39 Winchell St, Sharpihurg. Pa.
►	Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago. IIL
►	Denia. 2730 Arthington Ave, Chicago. IIL	J
►	Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar.	-J 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. /j ; URADNO GLASILO:
"Amer&anski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, HL
Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in i J njih dedičem raznih posmrtniq, poskodnin, bolniikih podpor ter drugih
►	izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.	V"
Druitvo za DSD. se lahko uatanovi v vsakem mesta Zdr. držav g i ; ** mt°J ko* * Člani (catni) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-
►	UČMn moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 60 let V mladin- J
►	aid oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se sa $350.00, $500.00 di $1,00000. Izdajajo se razHčni
►	certifikati. kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year
►	Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako J leto vila.
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniško [ podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacjfe in
►	poikodnine.	-
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience ! ; tabeli
►	DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). \ Uradni jezik je slovenski in angleikl
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo f njeno » sreuol
Za vsa morebitna pojasnil* in navodila se obrnite pismen* aH ustni eno na gL tajnika: PRANK J. WEDIC, 301 Ume St, Joliet, HL
m
Z	' •
I	,	i
[ Dopisi lokalniK i
i	z
društev
DRUŠTVO SV. LOVRENCA ST. 14 DSD E. Pittsburgh, Pa.
Spet smo prišli v veselo pomlad, ko vse raste in se giblje in nam ptički veselo žvrgolijo pesmice, cvetlice pa nas razveseljujejo s svojimi krasnimi cvetovi in prijetno dišečim vonjem. Ampak pri našem društvu nam udarjajo na ušesa žalostni glasovi. Dne 10. aprila smo izgubili sestro Jago Ma-lek, ki je šla k svojemu soprogu v večnost. Tako gredo naši dobri člani. Pokojna zapušča tri hčerke. Naj "ji bo lahka ameriška zemlja. Priporočamo jo v mplitev.
Tudi druge žalostne glase smo slišali. Sestra Anna Suba-šič se nahaja v slabem položaju. Ima dva sinova v ameriški armadi, oziroma mornarici. Joseph je drugi poročnik, Nicholas pa mornar prvega razreda.
Sobrat Peter Lončar se nahaja na bolniški postelji.
Nesreča je zadela tudi našega tajnika, sobrata Mr. Kelly-ja, kateri že par tednov boleha vsled srčne bolezni.	!
Ni dosti, kar beremo in slišimo o nesrečah na bojnem polju, temveč nas usoda udarja tudi na domačem polju. Velika nesreča je zadela družino Fr-derba. Sobratu Mike Frderba, ki je pred dobrim letom izgubil eno oko, so zdaj pred par me- J seci v bolnišnici odrezali npgo. Z, nesrečno družino sočuvstvu- ; jemo, vsem našim bolnikom pa želimo, da bi čimprej spet o* i krevali.
Cenjeni mi sobratje in sose-stre našega društva, dolgo časa je že minilo, odkar se nisem j oglasil v našem glasilu. Saj i nam je vsem znano, da delo za ] domovfbo mora biti prvo; po- < tem pridejo organizacije. Za- < torej vas vljudno prosim, da bi 1 se v boljem številu udeleževali društvenih sej, katerim|je to mogoče, posebno tisti, ki ne delate na drugo nedeljo v mese-1 cu. Seje so završene v uri in 1 pol, potem pa gre vsak lahko po svojem poslu.
Prihodnja seja, ki bo 14. maja, bo jako velikega pomena. Saj ste čitali članek gl. predsednika Družbe Sv. Družine. Letos je- naše konvenčno leto. Treba, da se udeležimo te seje, pregledamo pravila in naroči-fbo našemu delegatu, kateri bo izvoljen, kaj želimo, da ne bo šel brez navodil ali takorekoč s prazno glavo na konvencijo.
Razen tega pa se obračam s prošnjo na vse člane, da gremo na delo z vso vnemo in pridobimo vsaj nekaj novih članov v kateri si bodi oddelek, da se tudi mi lepo izkažemo v tem letu, ki je posebno velikega pomena za našo dično Družbo Sv. Družine.
Vsem materam prisrčno želim veseKJJaterinski. dan, našim fantom na bojnem polju zmago, vsem našim bolnikom okrevanje, naši dični Družbi ] Sv. Družine pa najboljši na-j predek.
Nicholas P&vlakovic,
blagajnik. -o-
DRUŠTVO SV. DRUŽINE ST. 11 DSD
Pittsburgh, Pa.
Članstvu zgoraj omenjenega društva se naznanja, da se bo vršila naša redna mesečna seja prihodnjo nedeljo 14. maja v Slovenskem Domu ob 9:30 dopoldne. Na to sejo ste vsi vabljeni.
Po odločbi glavnega odbora DSD se imajo voliti delegat je v mesecih maj in junij. Za naše društvo bi bil najbolj prikladen mesec junij, ker s tem mesecem se zaključi 6 mesečno poslovanje društva, pa tudi poslovanje grl. urada. Z drugimi besedami, kdor bi bil namenjen udeležiti' se seje v mesecu maju, v juniju pa izostati, bo vsekakor napravil boljše, če izostane v maju, pač pa se prav gotovo udeleži seje v juniju. Ta polletna seja se bo vršila drugo nedeljo v juniju. Tedaj naj gotovo vsak pride in plača svoj asesment, obenem pa naj poroča, če ima kake dobre nasvete za zboljšanje pravil in poslovanja v organizaciji ali česar koli, kar bi'bilo v korist za članstvo in DSD. Takoj za tem bomo začeli z volit-vijo delegatov. Vsi oni, ki imajo navado, da plačujejo asesment za več mesecev skupaj,
' so naprošeni, da bi v mesecih ' juniju in decembru poravnali | svoje prispevke, ker če* ostane | kaka "bilanca", jo mora seštevati tajnik, potem pa spet društveni nadzorniki. Dolg članstva je tudi lastnina društva, ravno tako kakor gotov denar, zavdaja pa mnogo več dela društvenim odbornikom, kakor ga pa povzročuje gotov denar. Ne pričakujem, da bi vsak plačeval društvu pripadajoče prispevke vsak mesec, prosim pa, da bi to storili vsaj dvakrat na leto, namreč v mesecih juniju in decembru. Kateri še niste iz-, ročili "kvodra" za konvenčni sklad; prosim, da to storite ne kasneje kot meseca junija, da bo ta denar v glavnem uradu pravočasno, ker, tudi tam morajo vedeti, koliko denarja je v konvenčnem skladu. — S pozdravom
Tajnik.
»	-o-
NARODNA PESEM Windsor, Ont., Canada.
Cenjeno uredništvo "Slovenca"!
"Pošiljam Vam "Pesem od kmetijskega stanuj Id je precej stara in že skoraj pozabljena. .V njej je veliko starejših izrazov in besednih oblik. Mislim pa, da bi bila pesem dobrodošla našim slovenskim naseljencem širom Kanade in Ze-dinjenih držav, ako bi prišla v javnost.
John Kostanjeve«.
PESEM OD KMETIJSKEGA STANU
Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo Gospostvu z maštvam.
Gospostvo nas viža, Pravico stori In maštvo po stezi V nebesa uči.
Gospostvo in maštvo Zdaj z misli spustim, Izvoljeno kogetstvo * Naj v pesmi slavim.
Spoštvati se mora Le kmetovski stan, Sam Oče nebeški Bo kmet imenvan.
Bog kliče v vinograd Na delo ljudi, In vsak'mu na večer Plačilo deli.
Na zemlji človeškega Srca je sjal Zveličar besedo In seme je djal.
Vsem drugim stanovom Kmet živež deli, Sam sebe in svoje Lepo oskrbi.
Kruh, vino pridela, Živino redi, Sam sebe in svoje Lepo oskrbi.
PRINCEZINJA
Dne 21. aprila je bila stara 18 leL S«-daj bo sprejeta med driavae sveio-valce, ki. prevzamejo skrb za Vlado« kadar kralj odpotuje is svojega kraljestva.	' yy^fifri
Pri svojem pohištvu Ima gospoda?	j f 1
Za vsak'ga berača Pripravljeni dar.
Od svita do mraka 'Ma delati kmet: Zdaj or je, zdaj seje In tudi gre žet.
Zdaj mlati, zdaj veja, Zdaj kleplje koso, Zdaj seče ž njo travo, Suši zdaj seno.
V vinogradu dalje-On reže, kopa; Zdaj preša in vince Naprodaj pel j a.
Zdaj konjem polaga, Napravi j a jim res, Zdaj ž'vinco napaja, Nareja ji zmes.
Zdaj seka, zdaj teše, Zdaj vrtat hiti, Napravi j a kolesa In plote gradi.
On konje napreže, Nabaše blaga, Se v tuje dežele Na cesto poda.
Bič poči, konj skoči
In vstrani zleti,
. Glej! voz se mu zvrne
In v grabnu leži. i
On težko vzdiguje, Ga hrbet boli, Pa volje je dobre, Ker dnarje dobi.
Železa si kupi Za voz ino plug; Se rad bi si kupil En čeden klobuk.
Pomisli na ženo, . Da nima soli; Je kupi dva štoka, Če nima za tri.
Ves žejen in lačen On pride nazaj In prosi: "O žena, Le jesti mi daj!
Po poti si poj dem, Pogledal bom v klet, Ta čas pa le dobro Napravi mi jed!"
Zdaj dačjo plačuje, Zdaj delavce ima, Zdaj teče h kovaču, Zdaj v malen pelja.
Zdaj njive považva, Zdaj kole ostri, Zdaj češnje vcepljuje, Zdaj vrbe sadi.
Cel dan je na nogah In ne posedi, Na večer pa v peto 2e trn dobi.
Zvežer se uleže, Na slami zaspi, Pred dnevom ga zopet Petelin zbudi.
Družini ukazuje, Kaj delat ima: "Ti pojdi na polje, Ti bodi doma!"
Cel dan kmetic dela /In se veseli, Da sebe in svoje s Pošteno živi.
Zveličan prav lahko Vsak"kmetič bi bil, Ko bi le ob nedeljah Tolikanj ne grešil.
Kar namreč čez teden On dobrega stri,
V	nedfeljo zapravi In dušo zgubi.
V	cerkvi od zadaj Pri vratih sloni, Iz cerkve pa hitro
V	ta verno hiti.
Tam pije s tovarši In tudi kvarta; » Oh, žena pa solze Preliva doma.
Dolžnikov ne plača, Jih vodi za nos; Na starost ostane Raztrgan in bos.
O kmetič, ohrani Pošteno srce, Le varvaj krivice
In pijanosti se! > {' r '
1 ' t*. '. t ■ '
Ne hodi v taverno, Ne hodi kvartat, Ne dajaj se slabim Tovaršem zapeljat!
Pri domu ostajaj, Po polji poglej, In roženkranc v rokah Ob prazniku 'mej!
Dolžnosti dopolni In boj se Boga! Tak' bodeš ti vreden Sto centov zlata.

CARS WANTED _
MUST HAVE 200 CARS, regardless of age or condition. WILL PAJ HIGHEST PRICES. Will come out CALL WENTWORTH 2711. After 6:00 P. M. and on Sundays call STEW. 6596
CHICAGO'S LARGEST STOCKS " PREWAR PAINTS
Our warehouse and stores are filled with the finest Paints, Varnishes, Wallpaper in all Chicago. Why buy "War Time" substitute products? PREWAR QUALITY AT LOWEST PRICES MASTER Painter flat regular $2.45,
Now only .......„:....._„41.50 per gal.
SYNTHETIC White Enamel, non yellowing. Reg. $4.50. Now $2.25 per gaL
SCREEN Paint bfcck, ret $1.45 gal.
Now only —.------:_.i.:„65fc per gal.
NATL. Advertised Casein. Covers everything. Reg. $2.89: Now $1.65 per gaL
GOOD VARNISH. Low as $1.25 gal. Thousands of gals, o fall paint products.	- '	I Free city delivery. Mail orders filled.
Open Thursday, Saturday eves. PAINT EXCHANGE OF CHICAGO 2000 Milwaukee Av. 3316 W. 26th St ARM. 1440	ROCkwell 8424
HELP WANTED — MEN
• _ . - '« •» .»i
• ,
rus men experienced
Apply
EMPLOYMENT OFFICE
the fair wanted
TWO SHIRT PRESS OPERATORS
(we use air-presses) and
TWO SHIRT FINISHERS
66 cents per hour to start.
10 minute rest period
every day Clean, Airy Place to
Work. Congenial Working Companions APPLY 1158 WEST 18th STREET
MECHANICS WANTED
WANTED—Frame and axle man who can operate Baer equipment Also good all around mechanic. See Mr. SCHOLL
SCHOLL MOTOR SALES, Inc. 7023 So. Habted
OPERATORS WANTED
ON INEXPENSIVE DRESSES You caih make $36—$40 or
more i
a week.
Paid vacation — Steady work PRINCESS DRESSHOUSE, Inc. 229 So. Market St., 7 Fl.
MEN FOR AUTOMATIC SPRING OPERATORS
40' Hour Week — Plenty Overtime These are not wartime Jobs
PERMANENT WORK
INDUSTRIAL SPRING CO. 1632 No. Wells St.
HELP WANTED — MEN
FACTORY HELP — MALE
Good starting pay and chance for advancement. 100% war work now; permanent post-war wprk. See Mr. LETTO
paragon die casting co.
5851 W. Dickens Are.
hasten victory
vojna je Dala našo tovarno
v najhitrejšo produkcijo
Potrebujemo ročne delavce in prevažalce, poma-gače v prejemnem oddelku in odpošilja tel je. Pomočnike pri strojih in pri topljen ju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevnp, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni ' Med 8 A M. in 6 P. M. > .
danly machine specialties, inc.
2100 So. 52nd Avenue. Cicero. IIL
Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne.
T; . -■ '	- J i— i'
BODY and FENDER MAN and PAINTER
DAY WORK ONLY NO SUNDAYS OR HOLIDAYS Good pay, excellent Commission
Apply
general
AUTO REPAIR CO. 6431 So. Western Ave. Rep. 4671
Imen
FOR ESSENTIAL
WAR WORK Steel Warehouse, no experience necessary Good working conditions Apply 2924 West 51st Street 9 A. M. to 5 P. M.
central steel and wire co.
press operator
ON GARMENT PRESS Experienced Also will train willing workers GOOD SALARY
i Chances for advancement Time and a half for
overtime PERMANENT WORK '
stevens
WET WASH LAUNDRY 3oaiw. 5i§tst.
wanted
a capable man to grease
, AUTOMOBILES AND FOR ' PORTER WORK Experience not entirely necessary
SALARY ACCORDING to ABILITY
West Side Hudson * 4701 W. WASHINGTON ST.
) J - *- ■ •
—i i» for
!
Classified and Display Ad. Department Phone CENtral 4065
Delo se dobi pri navedenih tvrdkah Read help wanted Ads!
HELP WANTEP — MEN HELP WANTED — MEN
C.&N.W.R.R. #
freight handlers piece work compensation
APPLY FREIGHT STATION
411w.kinzie st.
See JL L. BROWN
wanted
A MECHANIC
AND
LUBRICATION MAN
5 and One-Half Days a Week GOOD PAY APPLY
logan square
SALES and SERVICE 2505 Milwaukee Aye. CHRYSLER-PLYMOUTH FACTORY DEALERS
EXPERIENCED DRY CLEANER AND SPOTTERS TOP WAGES Newly Equipped Cleaning Rooqt
Light and Airy THESE ARE NOT JUST WAR TIME JOBS PERMANENT WORK
brite cle aners
1309 So. 5th Ave., Sfaywood, IIL
Opposite Garfield Park "L" Takes you to the door
T MEN AND WOMEN
WASH MAN — EXTRACTOR MAN
GENERAL LAUNDRY HELP Flat Work Folders — Shirt Press Operators — Top Pap HOURS: 7:30 A M to 4 P. M. 4 P. M. to 11 P. M.
Mattmiller Laundry Co. 1637 W. CERMAK
HELP WANTED — WOMEN
HELP WANTED — WOMEN KITCHEN HELP
Maid. Dishwasher and Porter Apply
CHILDRENS' Memorial Hospital 2412 ORCHAIU> STREET
*	Entrance
(Basement Level)
wanted
A GOOD 26 GIRL
Six Days a Week NO SUNDAYS - Excellent Wages
A FINE PLACE TO WORK WITH CONGENIAL PEOPLE APPLY
mario's grill
AND RESTAURANT 27 E. CO GRESS Tel: WEBsttft 0090
University of Chicago. NEEDS
Hospital Helpers — Nurses aids — Tray Girls — Vegetable Girls — Hoppers — Cafeteria Girls — Day and Night Wall Washers — Permanent Work — Good Salary. TWO WEEKS PAID VACATION Apply 956 E. 58th St. Room 201
waitresses
Attractive Hours GOOD SALARY
Uniforms Furnished Steady Positions Available
NO PREVIOUS EXPERIENCE NECESSARY
APPLY EMPLOYMENT OFFICE
the fair
Stran $
AMER1KANSKI SLOVENEC
Petek, 12, maja 1014
Preizkušena ljubezen
Raman. — Iz francoščine prevedla K. N.
"V tem primeru je bolje, da na poslaništvu o vsem tem popolnoma molčite. Ce bi vas pa kaj izpraševali in bi se utegnili zaplesti v protislovja, potem povejte vse po pravici. .. Morda vam bo moje ime koristilo, da boste prej na varnem."
"Vse je mogoče. Ravnala se bom po vašem nasvetu. Zelo dobri ste z menoj."
Pogledal jo je. Mladi ženi se je zazdelo, da je ganjen. Njegova lepa moška roka z negovanimi nohti jo je pogladila po licu in njegove ustnice so zašepetale:
"Pogumna mala ženica! Škoda, Orana, da sva se srečala tako mimogrede ... Res škoda, da vam ne morem pomagati, še jutri in še pozneje, vse dotlej, dokler ne boste čisto na varnem."
"Storili ste zame vse, kar ste mogli," je odgovorila ganjena in nekoliko zmedena zaradi njegovega plašnega ljubkovanja, posebno pa, ker jo je imenoval po krstnem imenu.
Ne da bi bil opazil. njeno zadrego, je okleva je dejal:
"Moram se vam oprostiti, senora ... Ni dolgo tega, ko sem ..
"Kaj ste?"
"Moral sem vas nekoliko krepko objeti in poljubiti ..."	»
Namršila je obrvi.
"Oh, saj sem vse prav dobro razumela. Prav toliko vam je bilo do tega poljuba, kakor meni... Morali ste pač to storiti."
"Hm ..." je z^čel. "Jaz ..
Ni dokončal, kajti zazdelo se mu je, da njegova tovarišica najbrže ne bi razumela tega, kar ji je pravkar hotel povedati.
"Nikar ne misliva več na to," je odločil hitro, kakor da bi se bal spomina na ta mučni dogodek.
Toda njegove oči, ki so se ustavile na njenih polnih, rdečih ustnicah, so njegove poslednje besede postavile na laž.
Na srečo sta ju tisti trenutek došla Vincent in njegova žena.
"Menda bomo zaključili današnji dan v veseli družbi?" je predlagal Vincent.
"To bi bilo prekrasno!" se je vpletla v pogovor Frasquita. "Moreno, vaša žena je res srčkana!"
"Hvaležen sem vam, Frasquita, za po-v klon in ... za vaše povabilo. Toda žal moramo to praznovanje odložiti na pozneje. Danes imam. še nekaj zelo važnih opravkov .. . Zato bosta menda dovolila, da se s svojo ženo posloviva. Ce pomislim, koliko imam še dela, se zgrozim ob misli, kako malo bova še skupaj ..."
"Na svidenje torej!" je dejala Frasquita. Obraz se ji je stemnil ob poslednjih Mo-renovih besedah, kajti spomnila se je, kako čas hiti.. .
"In ne pozabi, prijatelj," je zaklical za njima Vincent, "da jutri ob zori odrinemo!"	J
"Vem, Vem," je skoraj nejevoljno odvrnil Moreno. "To je oblizek, ki nam ga dajejo za poročno noč. Oblizek, ki si ga menda nihče posebno ne želi."
Potlej je dejal svoji ženi z odločnostjo, ki jo je bila spoznala že pred nekaj urami: Sli boste z menoj, senora. Stanujem v hiši, kjer boste vsaj danes še na varnem. Najbrže ste tudi lačni, kaj ne?"
"Nekoliko že. Teh štiri in dvajset ur nisem pojedla drugega kakor krožnik riža. Menda je res, da strah prežene tek." In ka- ' kor veste, sem v poslednjih dpeh preživela res strašne trenutke!"
"Nikar več ne mislite na to, senora. Nocojšnji večer — vsaj upam — se boste bolje imeli."
"Po vaši zaslugi, da. Nikoli vam ne bom tega pozabila!"
Toda dovolj je bilo zanjo ta dva dni razburjenja in strašnih doživljajev; Orana jim ni bila več kos. Vrhu tega že ves čas ni zatisnila očesa in tudi jedla ni skoraj nič. Omahnila je v Morenov objem in zak*es omedlela...	t
Mladi letalec jo je ljubeče dvignil. Nesel jo je kakor nese mati majhnega otroka spat, previdno in nežno. Njegove roke, vajene strastnih objemov, so skoraj nekoliko nerodno držale Oranino drobno, negibno telo.
Od daleč ju je opazovala gruča ljudi. Neki Seviljčan, s čepico iz zeleno in rjavo črtaste svile na rumeni podlagi, opasan s prav takšnim pisanim pasom, je skoraj zavistno vzdihnil: "To je sreča, ki prekipeva ..."
Ne meneč se za ljudi in za zijala, je Moreno koračil s svojim dragocenim bremenom proti svojemu domu. Nekateri so se ustavljali, meneč, da bodo priče zanimivemu prizour.
"Tri sto kosmatih," je zarobantil Moreno, "s poti, ali vam bom pa o prvi priložnosti pretipal obisti!"
Nihče mu ni zameril teh besed; Spanec rad oprosti jezo zaljubljencu, kajti zaveda se, da je ta jeza upravičena, če mu nekdo izmika težko pridobljeni plen.
Toda Morenov cilj je bil blizu. Ko je mladi mož s svojim sladkim bremenom korakal mimo hotela Golona — skozi raz-razsvetljena okna je donelo na cesto zlovešče vpitje — mu je srce pričelo divje utripati ob misli, da bi morala biti tudi Orana v tem peklu, če je ne bi bil on rešil.
"La chica (deklica), bila bi zdajle že na onem svetu ali pa nedolžna žrtev teh nesramnih pijancev! Oh, les puercos (svinje !) Bila bi jim dober oblizek!"
Tako modrujoč je mladi mož naposled prispel do dokaj nizke, lepo pobeljene hiše. Odrinil je nizka vrata z okroglo lino in vstopil na lepo tlakovano dvorišče, polno mehkih senc, zelenih ovijalk, dehtecih cvetlic in šumljanja vodometa.
Te stare španska hiše so zgrajene še v slogu tistih hiš, ki so zrasle za časa Mavrov. Njih okrogla dvorišča so podobna vr-tovem arabskih dvorcev. To je razumljivo, kajti podnebje v tem delu Španije je za čudo podobno severnoafriškemu podnebju. Sam Bog ve, kdo si je prvi izmislil te čudovite vrtičke, tako prepolne opojnega duha, mehkih barv in prelepe arhitekture, tako pripravne za ljubezenske sestanke?
Vrtič je obkrožal s tenkimi stebriči podprt hodnik, a okrog njih so se vzpenjale cvetoče ovijalke. Sredi vrtička je raslo nekaj južnih dreves. Murva s temnimi, sočnimi sadeži. Pomaranča z zrelimi, zlatoru-menimi oranžami izza njenega debelega baržunastega listja. V kotu je poganjala tamaristka, zraven nje pa granatno jabolko. Južno drevje in južno sadje, polno sonca in opojnih južnih vonjav ...
Komaj je Moreno stopil med to zelenje, -že mu je pritekla nasproti debelušna ženska okrog štiridesetih let:
"Santa Virgina (Sveta devica)! Kaj se je zgodilo, senor? Kdo je to dekle?"
"Hitro, senora Margarita. Prinesite kozarec vode in kapljice! Moja žena je ome-. dlela. Ob koncu poročnega obreda ji je postalo slabo. Najbrže razburjenje in nekoliko utrujenosti."
"Vi, pa poročeni, senor? Torej ste med tistimi, ki bodo jutri odšli na fronto?"
Ne meneč se za njene besede, je Moreno spretno — kdo bi mu pripisal tolikšno nežnost, če bi ga poslušal pred nekaj urami v pogovoru z miličniki? — odpel Orani obleko in ji razgalil vrat, da ji je olajšal dihanje.
Medtem je Margarita prinesla kapljice, brisačo in ilovnato skledo, polno čiste vode.
Moreno je odnesel mlado ženo v svojo sobo. Previdno jo je položil na divan. Skozi velika okna je sijala mehka večerna svetloba. Mladi letalec je pomočil vogal brisače v vodo in obrisal z njim Oranim senci, tam, kjer je skozi nežno, belo kožo prosevala drobna modra žilica in se izgubljala v plavih laseh.
KAKO JE ZRASEL
Neki Victor, Krulak bi bil ] rad postal častnik pri marin- \ skih padalcih. V Annapolisu : mu je manjkalo Četrt inča : predpisane visokosti za Čast- 1 nika, zato je zavil slavo v oti- ■ račo in poprosil tovariša, naj mu spusti opeko nanjo. Fant je res videl zvezde, toda bil je vesel; navrh glave mu je namreč začel ragti prav imeniten , rog, kar je toliko podaljšalo njegovo postavo, da je ustrezal tozadevnim predpisom, četudi samo začasno. Krulak je sedaj lieutenant colonel in je vodil pretvezni napad marinskih padalcev na Bougainville. Kdo bo ustavil človeka, ki ima v sebi toliko odločnosti?
-o-
KDOR S£ ZADNJI SMEJI
Nekje na Pacifiku je povedal častnik, ki je imel nalogo opozarjati letalce, da nedaleč od obrežja pttfva majhen ko-| ralni otok. To je povedal pri zajtrku. Vsi so se mu smejali1 in celi teden so se norčevali iz njega zaradi tega. Potem ga pa neko noč niso več dražili. Povedal je namreč, da bi tisti otoček prav lahko ne bil nič drugega kakor tako našemljena podmornica, posebno še zato, ker že precej časa niso naleteli v tistem okrožju na nobeno sovražno podmornico. Fantje so začeli premišljevati in naslednje jutro so trije ae-roplani odbrneli proti plavajočemu otočku, spustili nekaj Pa so videli, da so zadeli olje! "jajec" nanj ter krožili nekaj Časa okoli, da bi videli, kaj bo.
Tako je skrivnostni otok izginil. Kakor na kakem igralskem pozorišču v Hollywoodu, je bil navrh podmornice privezan splav, na njem pa kokosove palme in grmiči lavorik, da je za prosto oko vse ravno tako izgledalo kakor eden naravnih otočkov ali atolov, ki jih je polno v tisti okolici. -o-
OGLASI V "AM. SLOVENCU**
IMAJO VEDNO USPEH!
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ IMAM
2-stanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob; centralna kurjava, za 2 kare zidan "garage". Nahaja se na 6604 So. Drexel Ave. Cena je $8,000;
2-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Nahaja se na 24. cesti in St. Louis. Cena je $6,600;
2-stanovanjsko leseno hišo, bejzment, novi furnace; rent donaša na mesec $88.00. Cena je $6,600. Treba je le $r,500 prvega plačila.
Imam tudi več "Bungalows" v Berwynu. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite številko telefona "Berwyn 4979-R — Louis Gradishar."
Nadalje imam tudi več hiš naprodaj v Lawndale okraju in drugod.
Za pojasnila se obrnite na: ANTON JORDAN, 2552 So. Central Park Ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 1545. Po 6. uri zvečer je Res. telefon Rockwell 7196.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam | in Vašim Otrokom
j Kranjsko-Slovenska ] | Katoliška @ Jednota j
Najstarejša slovenska podporna organizacija I
'	v	a
v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,150	Premoženje: $5,500,000 j
SOLVENTNOST K S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
I .	— fl
C« hočei dobro acfai in rro£m dragim, ta varuj M pri najboljši,	|
poiteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-	|
VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m lahko xawujei a .	j
smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni m onemoglosti.	|
K. S. K JEDNOTA •prejema moike in ienake od 16. do 60. { leta; otroke pa takoj po rojetrn in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrne certifikate | sedanje dobe od 9ZSCJOO do 95400.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdor in sirot, če is nisi S Slan aH članica te mogočne in bogate katoliške podporna organi- | taci je, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih draitev K. S. K. Jednote, aH pe na:
I
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois |
| popravljamo m oskrbujemo;
{	(REFRIGERATION SERVICE)	j
t	»	. .4
>	Mi popravljamo vse vrste električne ledenice {
>	Vam očistimo motor,Jga namažemo, nategnemo jermen, ure- M Efl <
>	dimo thermostat, vse pregledamo in uredimo za samo .... fu.UU <
| kedzie refrigerator service j
>	2232 So. Kedzie Avenue,	Chicago, Illinois j
Pokličite telefon: Lawndale 6699 — Ponoči aH po dnevu.	<
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
■ LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAk
Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste in ienltoranja.—Mrtvaška
kapela na razpolago brezplačno. CEHE ZMERNE.
....... ■ -
L S	JTT W
Proti koncu poletja so prinesli listi poročila o revoluciji v Parizu. Takoj nato so prišla poročila o nemirih, ki se pripravljajo v Varšavi. Jaczew-ski je z upom in strahom pričakoval vsake pošte, s katero je upal dobiti poročilo, da je Konstantin umorjen in da se je začela revolucija. Meseca novembra je slednjič na Roczan-ko dospela vest o napadu na grad Belvedere in o begu Konstantina Pavloviča, potem, da je poljski deželni zbor proglasil, da je dinastija Romanovih odstavljena, da je Chlopicki proglašen za diktatorja in da je poljski narod zopet osvobojen. Upor še ni dosegel Roc-zanke, toda vsi njegovi prebivalci so njegov potek z vnemo spremljali, ga pričakovali in se nanj pripravljali. Stari Ja-czewski si je dopisoval z nekim svojim starim znancem, u-pornVškim Voditeljem, sprejemal skrivnostne židovske me-šetarje — ne v gospodarskih, marveč v političnih zadevah, in bil pripravljen, da se, Čim pride čas, pridruži upornikom. Pani Jaczewska je skrbela še bolj nego običajno za telesni blagor svojega moža in ga s tem še bolj dražila. Vanda je poslala svoje briljante neki prijateljici z nalogom, da jih iroda in izkupiček izroči revolucionarnemu odboru. Albino je zanimalo samo to, kaj oočne Migurski. Od očeta je zvedela,. da je bil vstopil v Dwernickijeve čete in se je sedaj trudila, da bi zvedela vse, kar se je na te čete nanašalo. Migurski je pisal dvakrat: enkrat je javil svoj vstop v armado, drugič, sredi februarja, •e pisal navdušeno pismo o pri-iki poljske zmage pri Stoha-ku, kjer so Poljaki uplenili šest ruskih topov in ujeli večje število Rusov.
; "Zmaga Poljski, doli z Ru-u! Živio." Tako je Migurski :aključil svoje pismo. Albina :e bila navdušena. Proučevala e * zemljevid in prevdarjala, cje bodo Moskali slednjič in zadnjič "premagani: drhtela je in prebledevala, kadar je oče odpiral došla pisma. Enkrat jo ie našla mačeha, ko je stopila v njeno sobo, kako je stala pred zrcalom v uniformi z me-*em v roki in "konfederatko" (štirivoglata uporniška kapa) na glavi. Albina je nameravala tako preoblečena ubežati z doma in se pridružiti poljski vojski.
Mačeha je stvar povedala o-četu. oče je pozval hčer k sebi, jo ostro pograjal, pri čemer je pa le s težavo prikrival svoje sočustvovanje in celo vzhiče-nje. Zahteva! je, naj si sodelovanje v vojni izbije iz glave. "Ženske imajo druge dolžnosti: ljubiti in tolažiti tiste, ki se za domovino žrtvujejo." Sedaj jo potrebuje on sam, ker je njegova edina radost in njegova tolažba, prišel bo pa čas, ko jo bo potreboval njen mož. Namignil ji je, da je osamljen in nesrečen. Pritisnila je svoje lice, da bi skrila solze, ki so pa vendar močile njegov rokav, na njegovo in obljubila, da brez njegovega dovoljenja ne bo ničesar storila.
m.
Samo ljudje, ki so bili priče, kar so doživeli Poljaki po delitvi Poljske in podreditvi e-nega dela gospodstvu obsovra-ženih Nemcev ip drugega dela še bolj obsovraženih Moska-lov, morejo razumeti navdušenje, ki je prevzelo Poljake 1. 1830., ko so se po prejšnjih ponesrečenih poizkusih začele o-
L. N. TOLSTOJ:
ZAKAJ?
betati nove nade na osvobo-jenje. Toda te nade niso trajale dolgo. Moči so bile neenake in revolucija je propadla. Zopet so na desettisoče ruskih mož, ki so se brez misli pokorili, gonili na -Poljsko, kjer so pod vodstvom Diebiča, Pasko-viča ali vrhovnega poveljnika Nikolaja, ne da bi vedeli, zakaj, pojili zemljo s svojo lastno in s krvjo svojih bratov Poljakov. Teptali so poljsko zemljo in jo znova podvrgli gospodstvu slabotnih, ničevih ljudi, ki niso želeli ne svobode ne pokoritve Poljske, marveč le to: zadovoljitev svoje pohlepnosti in svoje otroške neči-mumosti.
Varšava je padla, uporniške čete so bile tepene in razpršene, na stotine, tisoče ljudi u-smrčenih, šibanih', pregnanih. I Med pregnanci se je nahajal i tudi mladi Migurski. Njegovo posestvo so zasegli, njega pa
i v svojstvu navadnega vojaka
!
poslali v bojni polk na Uralsk.
Jaczewski so preživeli zi-imo 1832. 1. v Wilni, zaradi sla-•bege zravja starega, ki je od propada revolucije bolehal na srcu. V Wilni jih je našlo pismo Migurskega iz trdnjave. Pisal je, da nosi vedre duše i vse, kar je prestal in bo še moral prestati za domovino, najsi je še tako težko; nad sveto stvarjo, ki ji je žrtvoval del svojega življenja, ni obupal in •je pripravljen, darovati zanjo j še drugi del; da bi če bi se mu ponudila prilika, jutri ravno tako ravnal. Na tem mestu je začel stari ihteti in dolgo ni mogel nadaljevati. V ostalem pismu* ki je sedaj do konca prečitala Vanda, je Migurski pisal, da najsi so že bile njegove sanje in želje začasa njegovega zadnjega obiska pri njih take ali drugačne, bo ostalo to za večno svetla točka njegovega življenja; govoriti pa sedaj
o tem ne sme in tudi noče.
r -
Vanda in Albina sta si vsaka po svoje tolmačili pomen teh besed, a se nista nikomur zaupali.
(Dalje prihodnjič)
I DR. H. M. LANCASTER
Mr	<
4 Dentist
§ 2159 West Cermak Rd. j
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) > j
CHICAGO. ILL
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES \ Chicagi. —
DR. JOHN J. SMETANA
Pregleduje oci in predpisuje očala. — 23 let izkušnje
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenua
TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.
DR. WM. M. TULLY DR. W. J. FOSS
-:- ZOBOZDRAVNIKA -> Zmerne cene — Točna postrežba Od 10. A. M. do 8. P. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148