49. številka.
Ljubljana, v četrtek 28. februvarja
XVII. leto, 1884
Ixhaj» vsak dan »t «><•<> r. izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av atrij sko -ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za č jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., M teden rneocc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na
10 kr. za inescc, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kolikor poštnina znaša.
etrt leta 4 dd . za dom rarun i se po
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. UreduiŠtvo in upravništ v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ,,Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozimni! a, t. j. vse administrativne stvari.
Slovenskim pisateljem!
Upravni odbor „Narodne Tiskarne" razpisuje dvoje daril: prvo za štiri« drago za dva cekina za najboljša podlistka za „Slovenski Narod". Podlistek mora vsaj toli obsežen biti, da se tiska v treh številkah »Slovenskega Naroda". Pisatelj si lahko izbere vsakojako gradivo, tudi povestno ali novelistično. Znan slovenski pisatelj bode na našo prošnjo razsojeval, kateri podlistek ima dobiti prvo, kateri drugo darilo. Za neobda-rovane, a v „Slovenskem Narodu" tiskane podlistke plačala se bode pisateljem primerna nagrada.
Gg. pisatelji naj pošljejo svoje spise do konca marca t. 1- brez podpisa upravnemu odboru, svoje ime pa naj prilože v zapečatenem zavitku.
V Ljubljani 24. febr. 1884.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
„Kmetski domovi".
i.
X . Ko bi tisti ttteni iu naučeni možje, kateri izdelujejo zakone, po preteku več desetletij premišljevali o utinku vseh teh zakonov, kateri so se jim o B\ojem času {gotovo koristni zdeli, dostikrat bi se ustrašili zagledavši ne sumo neuspešnost, temveč teh zakonov očitno Škodo državi iu <Moveškej družbi. Zlasti kedar de Človeštvo z elementarno silo poprime kake nove ideje, zgodi se navaino, da navdušeni predboritelj! te ideje prezirajo tačasne faktične razmere, ker si masu liudatva mislijo pemeuaejAo, inailjivejšo in saj svojo koiist bolj spoznavajočo, nego je v resnici.
NHJhuje vsled tacega teoretičnega zakonodaj-8tva sta trpela obrtni in kmetski strni. Pri obeh odpravile so se stare omejitve iu odprla se je obrtnikom po tako zvani obrtni svobodi neomejena konkurenca kmetskemu stanu pa po odprav: celokup-noati kinetj in starega dednega prava se je dovolilo slobodno ra/kosavati zemljišča. Oboie seje zgo-
dilo v svobodomiselnem duhu in gotovo z najboljšim namenom, a oboje na veliko kvar obrtuemu in kmetskemu stanu. Oba stana sta čim dalje tem huje propadala in množila proletarijat. Liberalni teoretikarji so videli silni propad, pa ker noben človek rtd ne priznava, da se je zmotil, so tudi oni dolžili vse drugo, da je krivo žalostnemu položaju, le ne svojih zakonov. Priti je morala druga večina v zborih, katera zdaj skuša popraviti, kar se je tekom let nepremišljenega zla ustvarjalo. Že se je omejila obrtna sloboda. Za kmetski stan se je sicer že kaj malega storilo, pa glavno delo še le pričakujemo, in to je, da se zapreči razkosavanje zemljišč in da se namesto rimskega stavi kmetskemu stanu ugajajoče dedno pravo, kakeršno je bilo v mnogih deželah še pred letom 1868.
Ko so od cesarice Marije Terezije iu cesarja Josipa kmetje bili robstv8 oproščeni in le še do tlake ia desetine zavezani, postali so lastniki svojih kmetij, pa ob jednem je bilo s patentom z dne 3. aprila 1787 ukazano, da se zeml|išče, katero je tačas bilo v katastru h kmetiji zapisano, od njega ne sme odtrgati in razdeliti. Cela vrsta poznejih dvorskih dekretov je to določbo potrdilo, in ko je leta 1811 bilo razglašeno občno državljansko prnvo, ostalo je po 701. §. zastran kmetij iu dednega prava na kmetih vse pri starem. Kmetije se tedaj neso smele razkopavati, in kdor je hotel tako parcelo od-prodati, imel je dosti opraviti, predno se mu je dovolilo.
Tako je bilo še do leta 18G8 na Štajerskem, Koroškem, Tirolskem in sploh v vseh deželah, katerih si neso bili Francozi leta 1809. prisvojili, kajti v poslednjih deželah, na Kranjskem, Primorskem, v Dalmaciji je francoska vlada razveljavila avstrijske zakone in u^elinla co.ie Napoleon, po katerem so tudi za kmete iu njihova posestva veljale splo-ue določbe. Dovoljeno je tedaj bilo, prodavati od kmetij, kolikor se je vsacemu zljubilo, iu ker so vsi dediči imeli lednako pravico do dedšdue, si lastnik, ki je prevzel kmetio. tudi ni mogel drugače pomagati, kakor da je sodedičem prepuščal kako parcelo, ali da se je zadolžil. Oboje 80 je zgodilo v obilnej   meri in se še zgodi   in nasledek
je razkosavanje mnogih starih kmetij in neskončni dolgovi.
Na Štajerskem, Koroškem itd. pa je do leta 1868 v veljavi ostal patent od 29. oktobra 1790, po katerem se nikdar ne smejo razkosati ustanovna ali tako zvana hišna zemljišča, katera pripadajo jednej kmetiji (die zu eiuem Bau'-rruute gehorigen Stift- oder sogenunnteu Hausgriinde). Tudi uikdo ne bo smel posedati ob jednem dveh ustanovljenih kmetij (zwi gestiftete Bauern-gUter). Kmetije na Štajerskem in Koroškem se tedaj do leta 1868. neso smele razkosati in zato tudi še dan danes tam ni tako razcepljenje gruntov, kakor na Kranjskem, kjer se že skozi 70 let smejo prosto trgati in po parcelah razprodajati.
Še le ministerstvo Herbst Giskra je vrata na stežaj odprlo razkosanju kmetij, kjer do tačas še ni bilo dovoljeno. Po židovsko-liberaluib nazorih je zemlja ravno tak predmet za kupčevanje, kakor kos platna ali sukna. Kdor je slučajni lastnik zemlje, sme ž njo početi, kar hoče, jo razdeliti na drobne kose, jo dobro ali slabo obdelavuti in še celo devastirati, kakor kako drugo lastnino. Ni nam treba dokazat', da so to krivi nazori in da ima lastuik zemlje vso drugo odgovornost proti človeški družbi, kakor lastnik katere koli druge stvari. In če je kje drugod treba omejiti svobodo, mora se to storiti glede zemlje, od katere pridelkov zavisi obstanek vsega človeštva.
Taki pomisleki se ve da neso rojili po glavi justičnemu ministru Herbstu, ko ie leti 1868 kakor dodatek k temeljnim dižavnim zakonom predložil državnemu zboru zikonski načrt, s katerim so so odpravile omejitve v §. 761. občnega državljanskega zakon ka izrečene.
Iu ta imenitni zakon, kateri jo milijonu kmetskih rodbin odma'uul njihovo naravno in zdravo podlago, ter jih izroči, neki liberalni teoriji n, ljubo, nevurneiiiu poskusu in negotovi bodoaiosti, bi ju zboru predlogu ur. z vsake motivacije in minister Herbst, ko ga je izročil, našel ni več, ko dvajset besedij, priporočivši ga zbornici. ,.Zikou. je dejal, je le po>kdica druzih svobodnih napiav in bo gotovo na mutfiijeiuo korist kmetskemu stanu in sploh
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
VII. Poglavje. Aleksandrova slo boi. a.
(Dalje.)
V sumostanu svete Trojice se je Serebrjani izpovedal in prejel sveto obhajilo. To t»o storili tudi hlapci njegovi. Arhimandrit blagoslavljal je Nikito Itomanovičp, ko se je poslavljal od njega, kakor bi ta šel v gotovo smrt. Kake tri vrste od slobode stala je pri cestnej zagraji vojna straža, ki je ustavila vsakega prišleca, vprašuje ga: „Kdo je on, ki gre v nevoljo (sužnost)? S tem nazvanjem zamenjal je narod besedo: sloboda, ki je prešnje čase po-menjala svobodo. Serebrjani in njegovi spremljevalci bili so tudi natančno izprašani, zakaj da so prišli. Potem je poveljnik vehi pustiti jih dalje, in štirje opričniki seli so na konje, da izpremijo potnike. Kmalu so se od daleč pokazale pobarvane kuplje, in prelepe, pozlačene strehe carskega dvorca. Poslušajte, kaj pripoveduje naš zgodovinar o tem dvorci, po inozemskih Ivanovih sovrstnikih.
„V tem neizrečeno lepem stanovnnji posvečeval
je Ivan večji del svojega časa cerkovnej službi, da bi z neprestano delalnostjo pomiril svojo dušo. Hotel je (spremeniti dvorec v samostan, svoje ljubimce pa v menihe: odbral je iz opričnikov 300 najhudobnejsih, imenoval jih je za brate, sebe pa za opata, kneza Afanasija Vjazeniskega postavil je za samostanskega vratarja, Malj uto Skuratova za paraklisjarba; dal jim je meniške kapice in halje, pod katerimi so nosili bogate, z zlatom obšite kaltane, obrobljene s soboljevo kožo, sestavil je za nje samostanska pravila, in držal jih je tudi sam. Tako le opisujejo to Ivano\o samostansko življenje. Ob štirih zjutraj šel je s carjevičem iu Maljuto v zvonik klicat k jutra-njej molitvi, bratje so hiteli v cerkev, kdor ni prišel, kaznovali so ga z osemdnevnim zaporom. Jutranja božja služba trajala je do šestih zjutraj. Carje pel, čital in molil tako goreče, da so ostala mu na čelu vselej znamenja krepkih do tal globokih poklonov. Ob osmih so se zbrali k maši, a ob desetih useli so se k bratskemu obedu vsi razen Ivana, kateri je stoječ glasno čital zveličevalne vaje. V tem so se bratje do sitega najeli; ostanke obeda nesli so iz avorca na prostor za uboge. Opat, to je car, obe doval je pozneje, po obedu pogovarjal se je s svojimi ljubljenci o božjih zakonih in dremal, ali je pa šel mučit kakega nesrečnika v ječo.   Kakor se je
videlo, veselil ga je tak strašen prizor; k*jti vračal se je z zadovoljut'jšim obrazom in govori1 je vese-lejši, kukor sicer Ob osmih šli so k veeeruicam; ob desetih odšel jo Ivan v svojo spalnico, kjer so mu trije slepci pripovedovali pravljice, poslušajoč jih, je ou kunio zaspal, pa ne za dolgo; kajti kmalu po polunoči je ustal in dan se je zopet pričel z molitvijo. Včasih so mu v cerkvi poročali o državnih zadevah; včasih je mej službo božjo izdajal naj-strušnejše ukaze. Njegovo jednoobrazno življenje pretrgali so semtrtja tako imenovani obhodi; obiskoval je samostane, bližnje in daljne, ogledoval trdnjave na meji, lovil divje zveri po gozdih in stepah, ljubil je posebno gonjo na medvede; v tem se je nepie-stauo pečal z državnimi Zadevam?: kajti zeinski bo-jarji, ki so bili po imenu državni pooblaščenci, neso smeli rečiti ničesar brez njegove volje!"
Prišed£i v svobodo, videl je Serebrjani, da je carjev dvorec ali samostan oddaljen od drugih poslopij z globokim rovom iu visokim nasipom. Težko je popisati krasoto in raznovrstnost tega prebivališča. Nobeuo okno ni bilo podobno drugemu, dva stolpa nesta imela iste oblike in barve. Mnogo kupelj venčalo je to zidanje. Zlato, srebro in cvetlični lonci, pokrivuli so k:ikor ribje luskine dvorec od vrha do tal.   Ko ga je soluce obsejalo, nesj
zemljiškim lastnikom." Odsek se ni dolgo mudil s posvetovanjem in Se toliko se ni trudil, da bi zakon bil predložil s posebnim tiskanim poročilom. Vsprejel ga je nespremenjenega, zbornica pa je pritrdila, ne da bi se le jeden poslanec bil oglasil v debati.
Dne 27. junija 1868 bil je sankcijoniran in razglašen osodepolni zakon, kateri m kratko iu lapidarno glasi: „Naredbe v §. 761 občnega državljanskega zakonika navedene, v političkih zakonih zapopadene, katere se tičejo podedovanja kmetij itd., stopijo iz veljave. Isto tako je odpravljena omejitev razkosanja kmetij u
Ker so se natančneje določbe prepuščale deželnim zborom, požurila sta se štajerski in koroški, da sta -e tisto leto dognala jednake deželne zakone. Za Štajersko je bil zakon 24. septembra 1868 Bankcijoniran in kmalu so se pokazali slabi nasledki. Ne le da so mnogi kmetje začeii prodavati parcele od ovojih gruntov, prikazala se je kmalu cela vrsta I j udi j oderuškega značaja, kt so pri dražbah kupovali grunte, včasih prav pod nič, in jih potem na drobne kose razbili in i velikim dobičkom prodavali. In tako se le uničilo u a tisoče kmetij iu kdo zna, koliko uesrečuih kmetskih rodbin brezusmiljeno sunilo mej proletarijat (Konec prib.)
Politični razgled.
.\<»ir<ni.jc dežele.
V Ljubljani 28. februvarja.
Prihodnja seja g«i§potl»k«» zbornic« bode v petek dopoiudne ob 11. uri. Na dnevnem redu so sledeče stvari: 1. poročilo, o došlem gradivu; 2. prvo branje zakonu o amortizaciji stavbenih in uzdr-ževalnih stroškov zh tržaško pristaui-če; 3. prvo brani« o spremeni čijua 13. zakona s 23 julija 1871, kateri določuie novi red mer in utežev; 4 drugo branje o sporazum ljenji Avstro-Ogerske s Švico zaradi dovolitve u i»ožndi pravic«*; 6. drugo branje zakona o oproiceuji uil pristojbin, ustavov in darov za naučne, u obrodi j ne iu človekoljubne namene po povodu rojstvu Nfe cesarske visokosti pri vzvišene nadvojvodi nje Eliaab«te; 7. volitev jednoga verifikatorja; 8. Poročilo fiinunčDti komisijo o peticiji Bozenskega magistrata za premeno novega zakoni o hišnem davku z ozirom na škode, ki jih je naredila voda na Tirolskem. — Izjemne naredbo še neso na dnevnem redu ker še poročevalec ni izdelal dotičnega, jako obširnega poročita,
„Pohtik" pravi, da bo Cehi obogateli Nemce za jedno besedo „Taeateiv.ug" ntiinree. Te besede prej ni bilo, upeljala se je še-le. ko se je odprlo narodno češko gledališče v Pragi. Od vseh krajev CeskegH kraljestva, tudi iz onih. v kater1 h po trditvi nemških listov bivajo samo Nemci, pa tudi iz Moravske m blezije prihajajo posebni gledališča! vlaki z na tisoče potniki v Prago. To je dovolj jasen dokaz, da prebivalstvo teh dežel čuti neko skupnost, da je tedaj češke državno pravo globoko ukoreni njeno v njem, kajti vse teši proti Pragi, središči in glavnemu mestu Češke,
lin ni obrtna zbornica poslala bode spomenico vsem hrvatskim dižavnim poslancem, da naj glasujejo preti obrtnej noveli ker ta ne sili obrtnikov snovati sadrug in ne zahteva dokaza, ua se je dotičnik, ki hoče začeti kako rokodelstvo, res tega rokodelstva učil.
Tudi na 4)Ker«Item se začenja gibanje mej delalci in malimi obrtniki.   Nedavno  bil je v
Požunu dobro obiskan shod obrtnikov. Več govornikov kritikovalo je obstoječi ohrtnijski zakon in načrt novega obrtnijskega zakona. Shod je sklenil resolucijo, da se v novi obrtni j ski zakon vzprejme določba, ki sili obrtnike osnovati posebne zadruge in zabteva dokaz zmožnosti. V Budimpešti se je pa podala deputacija delavcev k predsedniku zbornice poslancev Pe*cby-ju s prošnjo, da bi se pri obravnavi novega obrtnijskega zakona v zbornici gledala tudi na interese delavcev Peehy je v/prejel prošnjo m omenil, da vlada hoče tako dolgo čakati z obravnavo načrta obrtnijskega zakona, da bodo izjavili interesovani krogi svoje želje, da se bo na nje oziralo, kolikor je moč.
\ nanje države.
Nek Berolinski list je izvedel iz Dunaja, da zbližauje mej ftuslj«> in Nemčijo ne naprav-Ija nikakih skrinj Dunajskim diplomatom, kajti to zbližanje se je zgodilo v soglasji z Dunajsko vlado. Nemška vlada se ni za korak oddaljila od Avstrije, in to rusko prebližanj" je še le utrdilo avstro-nem-ško zvezo. Razmere mej Dunajem in Beroliuom so najboljše.
Srbska skupil! na snide se neki še le meseca aprila, ker poprej ne bodo predloge zakonov dovršene. — Namosto Garašinina, ki je postal mmisterski predsednik, se govori, da pride Mijatović ali pa Bogičevič za poslanika na Dunaj. Naučni minister se bode pa še le imenoval, ko se suide skup Hčiua.
Komisija., ki pod predsedstvom generala Igna-tjeva preiskuje razmere v nitki li stepnih in turke-stanskih gubernijah je neki zasledila uič manj nego 100 milijonov primankjeja v poslednjih 14 letih Ako je to le deloma res, je že skrajna potreba, da se kako omeji neomejeno gospodarstvo ruskih eitiovnikov. — Cesar Viljem pozdravil je v uniformi Kalužkega polka v hotelu ruskega poslaništva rusko deputacijo, ki je prišla pod vodstvom velikega kneza Mihaelu. Cesar in cesarica sta potem vzprejela v navzočnosti generalnih in pobočnih adjutantov ruske goste. Veliki knez obiskal je cesarjeviča naslednika in potem vzprejel njega pohod.
V francoske! i auiori se nadaljuje posvetovanje o novem šolskem zakonu. Poslednjo saboto bil je na vrsti član, ki določuje, kako dolgo še BDiejo ostati šole v duhovenskih rokah. Oisek je predlagal, da štiri leta, temu se je pa ustavil naučni minister Fallieres in izjavil, da to ne more biti, ker se mora prej preskrbeti zadostno število posvetnih učiteljev. Sedai poučuje še 20 000 redovnikov in redovnic. V 4 departimentih še ni moških in v 34 pa še ni ženskih učiteljišč. Ko bi se tedaj VZprejel odsekov predlog, b*. v petih letih bilo mnogo šol brez učiteljev. Ta član se je tedaj zavrnil na odsek, da ga predela. — Če se čete še neso začele pomikati proti Bic Ninhu,  pa se knmlo začno.
; Kmalu se pričakuje napad. — Nek republikanski i poslanec bode v zbornici interpeloval ministra vna-njih zadev o položaji v Sudanu. — V nedeljo se j je v Parizu in v departimentih obhajala revolucija ■ 1848 1. V znanih prostorih na Lac Saint-Fargeau { v Bellevillu sošli so se radikalni poslanci in po-I Uddigovrtli dela svojih prednikov ter pili na odrešenje proletarijata. Občinstvo se je tega shoda kaj I hlabo udeležilo. Iz tega se da sklepati, da Francozje I trezoejl postajajo, in se za prazne fraze in kričanja t več, dosti ne menijo.
V ime l«'ik«'i spodnjej zbornici odgovoril je Hartington na neko vprašanje Northcotovo, da je admiral Hevvett pritrdil, da je pal Torkar. Sicer pa to ne daje nobenega povoda, da bi se gibanje čet proti Trinkitatu ustavilo. Generalu Grahamu se je sicer zaukazalo, da naj nekoliko omeji svoje operacije, vender se mu je pustila popolna svoboda, kako ravnati v gotovih eventuelnih slučajih. Glavni
mogel od daleč uganiti, ali je to grm velikanskih cvetic, ali pa velika gruča feniksov, ki so razprostrli svop* ognjene perute.
Ne daleč od dvorca stala je tiskarnica s k njej spadajočo črkolivnico, s stanovanjem za stavce in posebnimi prostori za inozemske mojstre, katere je poklical Ivan iz Anglije in Nemčije. Dalje so se vrstili brezštevilni prostori, v katerih so bivali oskrbniki, hišine, zakladovalci, kuharji, peki, pesarji, Boko-larji in drugi dvorni ljudje in bila spravljena vsakovrstna priprava.
Ne baš z majhnim bogastvom blišča le so se slobodske cerkve. Slavna cerkev Matere božje bila je zunaj vsa pokrita s svitlimi barvami; na slednjej opeki svetil se je križ, in videlo se je, kakor bi bila vsa cerkev zavita v zlato mrežo.
Očarovalen pogled pregnal je za jedno tre-notje črne misli, katere neso vso pot zapustile Se-rebrjanega. Pa kmalu je neprijeten prizor opomnil kneza na njegov položaj Jahali so mimo vešal, ki so stale druge poleg druzih. Ta vešala, pobarvana s črno barvo, bila so trduo in trajno narejena; ne za jeden dan, ne za jedno leto, a za več let.
Tudi naj pogumne jši človek ne more ostati ravnodušen pri misli, da ga čaka kmalu smrt, ne slavna smrt mej rožljanjem mečev, a sramotna smrt
po rabeljevej roki. Videlo se je, da Serebrjani grede mimo kazenskega mesta, ni mogel zatreti notranjega nemira in ta nemir se je jasno izražal na njegovem obrazu: spremljevalci pogledali so kneza in posmeb-nili se.
— To so naše gugalnice, bojar, — rekel je jeden iz njih, kazoč na vešala, — vidi se, da so ti jako všeč, ker ne odmakneš od njih očij.
Mihejič, jahajoč zadaj, ni rekel ničesa, samo zažvižgal je in prikimal z glavo.
Prijahavši do nasipa, privezali so hitro konje h kulom, v katere so bili nalašč zato zabiti obročki. Prišli so na ogromno dvorišče napolneno •* berači, ki so molili, peli psalme in kazali svoje gnjusne rane. Carski hišnik delil jim je v Ivanovem imenu jedila in darove v denarjih. Po dvorišči sprehajalo se je nekaj opričnikov, nekateri so pa sedeli in igrali šah ali kocke. Drugi so stali v kolobarji in metali svajko, ter smejali se tistemu, ki je zgubil, ko je moral izdirati globoko v zemljo zasajeni ko}, kateremu se pravi ,,redka". Obleka opričnikov bila je goropadno nasprotje z beraškimi cunjami: carski telesni stražniki bliščali so se v zlatu, na glavah imeli so baržunaste ali suknene kape, obšite z biser j i in dragocenimi kamni, bili so živ kinč čarobnega dvorca, in so sestavljali ž njim jedno celoto.
smoter mu pa mora biti, da zagotovi varnost Su-akima, ki je baje v nevarnosti. — Turški Častniki onih uutujskih polkov, ki odpovedujejo pokorščino, uložili so prošnjo, da jih odpuste iz službe. — Oni egiptovski batalijoni v Kajiri, katerim zapovedujejo angleški častniki, dobili so povelje, podati se v Assuan. — General Graham je predvčeraj odrinil proti El-Tebu, ki leži na polu pota v Trinki-tat, kjer je neki sovražaik zbran. Bakerjevo trdnjavico, katero so nedavno vzeli ustajniki, zaseli so zopet Angleži. Angleška kolona sestoji iz črne garde, Gordonovih gorcev, irskega in britanskega peštva ter 19. huzarskega polka. Jutri se pričakuje hitva. Sovražnik je jako boja željen, kakor je čutiti; vsako jutro mol* se v Osmauovem taboru, da bi Bog poslal še več nejevermkov, da jih pokoljejo. Iz Kartuma odhajajo egiptovske čete, poprej so pa uničile vse zaloge, lisfne požgale in topove zabile. V Aleksandriji delajo se priprave za preskrbljenje okupacijske armade, ki se bode pomnožila.
Dopisi.
■ #. Trsta 27. februvarja. Spomenica, katero je Bklenilo  politično  društvo  „Edinost"  v zadnjej seji o železmčnih progah v Istri, slove: Visoka zbornica!
Slavni deželni zbor isterski je sklenol v svojej seji dne 27. avgusta 1883 , naj se cesarskej vladi predloži spomenica o zgradbi železničoe črte, ki bi vezala istrsko državno železnico Divača-Pulj z ono St. Peter na Reko. Iz relativuega predlaganja in pogajanju se pa vidi, da se prvič želi takova zvezna črta, s katero bi se južne železuice postaja Matulje-Opatija zvezalu v Lupoglavi z državno železnico Divača-Pulj, in sicer v to bi se moral napraviti predor pod Učko goro (Monte Maggiore). Mej tem ko politično društvo „Edinost" to stvar uajgorkeje podpira, da se uvede bolja zveza mej mesti Pulj-Reka, zajedno si ono v svojo dolžnost šteje iu to v državnem kakor tudi v interesu isterskega naroda svoj glas povzdignoti proti uameravauej zvezi Matulje-Lupoglav, in priporočati druge črte, večje prednosti in ki bolje ugajajo svrhum.
Žt leznična zveza, ki bi vezala zapadno Istro z svojimi zapadno-zahodnimi deli, v vseh slučajih je to jedna nepogojnih potreb Visoka planota Učka-Šiva-Planik dela dnevno občilo mej obema deloma istrske pokrajine skoraj nemogoče. Vzhodnja Istra naravno dokaj zaostaja za zahodnimi deli, ker ti imajo na uvojo korist istrsko državno črto skozi vso njeno dolgost, mej tem, ko od nje nemajo nijedne koristi soinijski okraji Podgrad, Volosko, Lošinj, Čres, Krk, Labi nj in dober del sodnijskega okraja pazinskega.
K temu bi bilo še omembe vredno, da se je do sedaj povsod zanemaijala vzhodnja Istra z njeno romantično Opatijo Učke gore (Monte Maggiore) v znožju katere bc nahaja zdravilni kraj Opatija.
Zapadno iu vzhodno Istro b železuično čito zvezati, pravi se zajedno Pulj k Reki po najkračjej črti dokaj približati, z drugimi besedami, pravi *e, avstrijsko vojno luko s Hrvatsko in O^ersko v najugodnejšo zvezo spraviti, da se more ko potreba nastane, na razpolago imeti vojaštva, provijanta in vsakovrstnega mateiijala.
Trije glavni  momenti  bi bili  pri vprašanji
Nek opričuik je posebno obrnil na se pozornost Serebrjanega. To bil je mlad človek kakih dvajset let, nenavadne lepote, pa z neprijetnim in kovarnim izrazom na obrazu. Oblečen je bil dragocenejše kakor drugi, nosil je proti občnej navadi dolge lase, brade ni imel in v obnašanji kazal je neko žensko brezskrbnost Tovariši so se proti njemu tudi prav čudno vedli. Govorili so ž njim kakor bi bil njim jednak in neso mu skazovali nikakega posebnega spoštovanja, ko pa je prišel h kakemu kolobarju, se je na mah razkropil in sedeči na klopeh so se mu umaknili. Videlo se je, da so se ga ogibali, morda so se ga bali. Zagledavši Serebrjanega in Mihejiča, ozrl se je na nja z ošabnim pogledom in pozval je k sebi spremljevalce, najbrž je hotel zvedeti imena prišedših. Potem je z očmi pokazal na Serebrjanega, zasmejal se in pošepetal tovarišem nekaj na uho. Ti so se tudi zasmejali in razšli se. On je pa šel na stopuice, oprl se na držaj in upiral je oči v Serebrjanega. Pri tej priči navstal je mej berači strašen nemir. Gosta tolpa zagnala se je naravnost v kneza in malo je manjkalo, da ga ni podrla. Berači so kriče bežali iz dvorca; strah se je bral na njih obrazih. Knez se je začudil, pa kmalu je videl, kaj je bilo uzrok občnega strahu. Ogromen medved zasledoval je hitro berače.   V jednem tre-
nameravane železnićne zveze, da bi se ne smeli pustiti iz očesa.
1. Strategična važnost, 2. trgovinski iu kulturni pomeo za Istro samo, 3. skrajšanje dosedanje črte Trst-St. Peter-Reka, in konečno približanje teh pomorskih luk.
Pri pretresanji slučaja, da tržaški deželni zbor se ni kaj posebno pobriuol za sklep v začetku navedeni, in da mesti Trst in Reka ne potrebujeti druge boljše železuične zveze, kajti po zgradbi črte Hrpelje-Trst dospe se prav lahko v poldrugej uri iz Trsta na Reko, koji mesti ciljati tudi za protivno trgovinsko politiko, društvo „EJiuost" mora v skupnem iuteresu Istre le druga dva glavna momenta podpreti, namreč: 1. Strategičuo važnost iu 2. kulturni pomen zvezue železnice z državno železnico Divača-Pulj iu črto St. Peter-Reka.
Zveza v Lupoglavi m Črti Divača-Pulj) z Ma-tulje-Opati|o (na črti Št. Peter-Reka) je le po črti najkrajša; kajti ako bi se hotelo za gotovo krajšo Črto miru, moralo bi se pod Učko goro (Monte Maggiore^ drugi predor Mouteenis napraviti, kar pa bi bilo gotovo preveč zahtevati.
Racijonalne črte, ki se tu v poštev morejo jemati, so: I. Jedna črta, ki bi držala iz železuične postaje Jurdani (na črti Št. Peter Reka), dalje mej Zvonečami iu Brgudom skoz Žejane iu Mune na Materijo in od tu na postajo Hrpelje i^na državnej črti Divača-Pulj).
Ta črta bi se kaj b hko dala izpeljati, ker tu svet ne dela n.jedne težkoče, zemlja bi bila izvanredno dober kup, črta jako kratka, luki Puljska in Tržaška z ono na Reki pa pomenljivo bolje zje-dinjeni.
Strategično bi bila ta črta nedvomno goto-vejša, in če se Trnovica (kiaj v kastavskei občini) v Rečineni dolu z dobro cesto zjedini v Kastvu, oziroma s postajo Jurdani, tiko eveutueloo vojaštvu ne bi trebulo iti na Reko, ono more naravnost z Bakarske postaje (na črti Karlovec Reka) čez Re-Čiuo in Kastvo v treh un-.h priti na postajo Jurdani Uprav to cesto (ki, kakor je bilo omenjeno, morala bi se napraviti), je v letu 1814 uporabil grof Nu-gent, prišedši iz Hrvatske, za svoje vojaške operacije proti Francozom v Istri. Še večji ekonomični pomen, ne da bi zgubila imenovanih predno^tij, imela bi II. Črta na vzhodnjej obali Istre, pri ka-terej pa bi se zveza Trsta v Reko morala izpustiti.
Ta črta bi pOVBem stala na zemlji tostranske državne polovice. Ona bi namreč vzhajala od črte Št. Peter-Reka na Reško mejo, naravno luko v Pre-luki, potem mestece Volosko in zdravilni kraj Opatija tikala uad Lovranom, Moščeuicami in Bršeem iu južno Sisolsko podnožje obdajala in luke Plominj in Rubac dosegla iu potem naj bi se opredelila zveza mej Žui njem in Vodnjanom z državno črto Divača-Pulj.
Izjemoma le v raškem dolu, drugod nikoder no bi se prišlo do tehničnih teškoč.
Od luke v Ribcu pod mestom Labinj, poteg katerega se nahajajo premogovniki, more se v jed-nej uri priti v mesto Čres, na jednako imenovanem otoku, kar se da izvršiti z redno parobrodarsko frvezo.   Z jednako črto bi se zvezala vsa vzhodnja
notji spraznil se je dvor, in knez ostal je sam pred medvedom. Misel na beg mu še prišla ni v glavo. Serebrjani je že mnogokrat sam šel na medvede. Ta lov bila je njegova zabava. Ustavil ae je, pa to trenotje, ko je medved stiskajoč ušesa k tilniku, prišel k njemu in skušal zgrabiti ga s capami, posegel je po sablji. Pa sablje ni imel! Pozabil je bil, da jo je oddal opričuikom, predno je stopil v slobodo. Mladi opričnik, kateri je gledal raz stopnice, se je zahohotal:
— Dobro, ljubi moj, — rekel je, —- le segaj po sablji!
Prvi udar medvedove cape zvalil je kneza na tla, drugi bil bi mu razbil črepinjo, a knez ni dobil drugega udarca, pa čutil je, da ga je oblil curek vroče krvi.
— UBtani, bojar! — rekel mu je nekdo, podavši mu roko.
Knez je ustal in zagledal je sedemnajstletnega opričnika, katerega prej ni bil zapazil, z okrvljeno sabljo v roki. Medved ležal je z razbito glavo in mahajoč b capami pri njegovih nogah.
Opričnik, kakor se je videlo, se ni ponašal s svojo zmago. Njegov krotek obraz izraževal je globoko žalost. Ko se je prepričal, da medved ni ubil kneza, hotel je oditi, ne čakajoč zahvale.
Istra z otoci v Kvarneru in središčem Istre, in Pulj z Reko bi bil postavljen v najkrajše občilo.
Na tej Črti stoje najlepši kraji vzhodnje Istre z klimatičnim zdravilnim krajem Opatija; ta črta bi se rentirala z jako močnim prometom.
Strategično bi ta ne bila toli nevarna, kakor na zahodnjej obali Istre, kajti morska ožina v Kvarneru smatrati se more kot zaprto morje, kjer v poštev jemaje vojno luko Pulj in mnoge otoke, sovražna flota bi mogla pripluti do Rabca le po velikih težkočah.
Visoka zbornica naj sklene: Naj se ta peticija izroči v pretres z eventualnimi drugimi o tem predmetu c. kr. visokej vladi pri obravnavanji o zgradbi zvezne železnice mej vzhodnjo Istro in Puljem, oziroma državne železnice Divača-Pulj.
Iz Krškega okraja 27. februvarja. [Izv. dop ]    Kar sme dolenjska stran po vsej pravici od prihodnjegh zasedanja deželnega zbora pričakovati, je to   da dežela kmetijsko šolo na Dolenjskem ustanovi. Pri nas se za gotovo nadejamo, da o ustanovitvi ne bo mej deželnimi poslanci nobenega pomisleka.   Težavno se utegne rešiti pa to vprašanje: kje in kakošna kmetijska šola naj se ustanovi V   Ni dolgo še temu, ko je dopisnik iz Novega mesta priporočal za svoj kraj osnovanje srednje kmetijske šole To je čisto naravno, da se vsak domoljub za svoj kraj poteguje in zanj kolikor mogoče veliko pridobiti hoče. Deželni zbor pa ne bode mofiel pred očmi imeti samo lokalne želje, marveč se ozirati  na splošni interes skupne dolenjske strani, pa tudi na celo deželo, ki ne sme preveč čutiti ustanovitve jednega samega /a.-oda. Razen Novega mesta sta primerna kraja za kmetijsko šolo na Dolenjskem tudi Krško in Metlika, kjer je podnebje za vino- iu sadjerejo posebno ugodno, iO kjer si ljudstvo kmetijske šole tako želi, kakor Novouieščani.   Novomeški   dopisnik   je   želel celo I srednjo  kmetijsko  šolo,  Krčani  iu Metličani bi I bili   gotovo zadovoljni  že  z nižjo kmetijsko Šolo, j prav za prav samo s sadje- iu vinorejsko šolo. ! Srednje kmetijske šole ne kaž" nikakor ue na Do-; lenjskem ustanoviti; tak zavod bi deželo preveč stal, pa bi tudi učencev nikoli dosta ne imel. Pomisliti i je namreč treba, da se morajo v srednje kmetijske šole Vfsprejemati le tisti učenci, kateri so nižje razrede srednjih šol dovršili.   Kje bi na Kranjskem dobili vsako leto vsaj kacih 10 tncih učencev?! i Dozdeva se mi, ua utegue deželni zbor v za-
; devi kmetijske šole teh le mislij biti:   Za dolenjsko stran je na vsak način treba *adje- iu vinorejske : šole.   Ker je pa Slajiška flola neprenehoma slabo ! obiskovana, treba se je varovati pri ustanovitvi jed-) nakega zavodi na Dolenjskem prevelikih stro-| škov;  kajti  tudi pri drugi jednaki šoli utegnejo i biti jednake nepovoljne prikazni.  Vsaj je znano, da ! dolenjski  kmet ni  posebno ukaželjen in ne zelo J unet za napredek. Ako bode deže>ni zbor imel take in jednake nazore, potem bi svetoval, naj se osnuje za poskus vino- in sadjerejsku šola v Krškem, kjer bode jako malo stala.  V oudotuem šolskem poslopji, ki je lastnina celega okraja, je še dosti prostora za tako šolo, v njem so primerni pro-
— Dobri mladeneč! — rekel mu je Serebrjani, — povej mi svoje ime, da bodem vedel za koga moliti
— Kaj bode tebi moje ime, bojar, — odgovoril je opričnik. Jaz ne maram zanj, najrajši bi ga nikdar ne slišal.
Knez se je čudil takemu čudnemu odgovoru, pa rešitelj je že bil odšel,
— Kaj, gospod Nikita Romanovič, — rekel je Mihejič, brisajoč s kaftanom kri knezu — še jaz sem se nalezel strahu! Kričal sem že medvedu: gu, gu ! da bi spustil tebe in spravil se na mene, kar mu ta mladenič, Bog mu daj zdravje, razkolje črepinjo. A vse to je naredil ta golobradec z gorečimi očmi, ki je gledal raz stopnice. Da bi ga vrag! Oh, kam smo prišli, — pristavil je Mihejič šepetajoč, — ali je že kdo kaj takega slišal: da bi na carskem dvoru spuščali medvede z verige?
MihejiČeva opomba bila je prav umestna, pa sloboda je imela svoje običaje, nič se ni godilo v njej po navadnem redu.
Car je ljubil zverinski boj. Nekaj medvedov so vedno krmili v železnih kletkah za gonjo. Dostikrat so car in njegovi tovariši spuščali medvede iz kletk, da so pobijali ljudi, oni so se pa razveseljevali s tem.   Če je medved koga pohabil, nagradil
stori za kletarstvo, ima pa tudi šolski vrt precejšnjega obsega. Deželi ne bi bilo treba dražega, kakor nastaviti jednega samega kmetijskega
učitelja, (za pomožne predmete so že drugi učitelji tu), vzeti v najem vinograd, dati nekaj štipendij za učence in preskrbeti nekaj učil sa kmetijstvo in kletarstvo. Ako se ne bi pa šola v Krškem obnesla, lahko jo čez nekaj let prestavi v Novo mesto ali v Metliko. Napačno pa tudi ne bi bilo, ako se deželni zbor že koj v principu izreče za ambulantno kmetijsko šolo na Dolenjskem.
Iz Krikega 27. februvarja. [Izv. dopis.] Predpustni čas je bilo pri nas veliko zabav: bralno društvo je bilo priredilo 3 plesne veselice, pri katerih so se družabniki v obče prav dobro zabavali. Pri drugej veselici je bilo tudi duševnega veselja obilo, kajti vrli naši pevci zapeli so nam nekaj novih komadov in pouovili nekaj druzih pesnij, s katerimi so se še vsikdar občinstvu prikupili. Hvala jim! Poslednja zabava v bralnem društvu (23. febr.), namreč plesni venček z maskarado, je b>la krasna. Imeli smo izvrstno godbo iz slat ms kili toplic, g. Kurent nam je našo dvoranico pustnemu večeru primerno kaj okusno ozaljšal, in došle maske bile so elegantne in nekatere tudi izvirne. Plesna zabava, mej katero so bili tudi pevci pred-pustnico zapeli, trajala je do jutra. — Dne 16. februvarja je imela tudi „mestna garda" ples. Letos je vabila tudi v slovenskem je/iku, kar do zdaj še nikoli ni storila.
Krško mesto zapustil je sedanji občinski tajnik g. D. Kurent ter se preseli na jednako službovanje v Sevnico. Gospod Kurent si je za naše mesto pridobil velike zasluge. Narodnjak skozi in skozi, je pospeševal in urejeval tukajšnjo požarno stražo, sodeloval kot odbornik, igralec in dekorater pri našem bralnem društvu, tako da bo-demo zelo pogrešali ujegov odhod, čeravno narodnim Sevnica nom privoščimo vrlo sposobno moč. Tolaži nas pa to, da smo v osebi g. Ferfilje dobili zopet odločno narodnega tajnika z bistro glavico. V postu bi kazalo storiti kaj resnega. V družabnem delovanji bi priporočal, da bi se tukajšnja kmetijska I poddružnica oživela, in to na ta način, da bi častiti gospod predsednik sklical občni zbor, ki uaj bi potrebno ukrenil. Ker smo pa to željo že večkrat i brez vspeha izraževali, zato bi prosili glavni odbor ' kmetijske družbe, zlasti novega tajnika, naj bi on nekako naložil predsednikom poddiužnic, kateri že letu in leta neso sklicali ni jednega zbora, da morajo to storiti; sicer naj bi pa sam glavni odbor v tem kaj ukrenil, ako taki opomini ostanejo brez vspeha.
Govori se, da ho naša državna poslanca (gospoda Pfeifer in grof Margheri) trudita, da bi dobili boljšo poštno zvezo mej Krškim in Novim mestom, da bi namreč |>ošta dvakrat na dan hodila mej omenjenima mestoma. Dobro! Treba bi bilo! V ta namen sta se bila baje oglasila pri kup-čijskem ministru, kar smo s priznanjem slišali. Trkati in trkati nam je treba neprenehoma.
Iz Črnomlja na pustni dan. [Izv. dop.J Dosti so se že možaki trudili za dolenjsko železnico. Vse je bilo do sedaj brezuspešno in blagi dr. Toman umrl je prej, nego je zamogel videti  sad svojega
ga je car z denarji, če ga je pa medved umoril, izplačali so denar njegovim sorodnikom, in car ga je zapisal v sinodi k, da se bodo zanj brale maše, kakor za druge žrtve njegovega razveseljevanja.
Kmalu sta prišla iz dvorca dva stotnika (nadzornika carske mize), in rekla sta Serebrjanemu, da ga je car videl iz okna in hoče vedeti kdo je? Ko sta sporočila carju njegovo ime, vrnila sta se in rekla, da je car ukazal povprašati ga, kako se mu godi, ter povabiti ga danes k dvornemu obedu.
Ta milost ni posebno razveselila Serebrjanega. Ivan morda še ni vedel za njegov spor z opričniki v Medvedovki. Morebiti je pa samo (to se je zgodilo večkrat) skrival nekaj časa svoj srd pod krinko milosti, da z nepričakovano obsodbo sredi pirovanja in veselja še bolj prestraši krivca. Naj bode kakor koli, Serebrjani se je pripravil na vse, ter priporočil se je s pobožno molitvijo Bogu.
Ta dan bil je izjema v Aleksandrovoj slobodi. Car se je pripravljal na romanje v Suzdal, objavil je zjutraj, da bode obedoval skupaj s svojimi brati, ter ukazal je povabiti razen teb treh sto opričnikov, ki so bili njegovi vsakdanji tovariši, še štiri sto drugih, tako, da je bilo sedem sto povabljenih. (Dalje prih.)
truda. Tako veselje, doživelo je mesto Črnomeljsko 26. dan svečana 1884, to je na pustni dan. Černo-raeljci, trudni že predolgega čakanja so si brez vsakega višjega dovoljenja naredili železnico in še celo po sredi mesta ter se na pustni dau vozili po taisti: blapon je kurjeu s cunjami puhal dim, ter vozil se po mehkih Ćernomeljskih progah. Vagonov je bilo obilno, pa še več potnikov, muzika je svirala, blagajnice so bile odprte — in tako je otvorjena tolikokrat že obljubljena „prva dolenjska železnica štev. 51."
Domaće stvari.
— (Volitve v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico) vrše se danes v rotovškej dvorani. V obrtniškem oddelku nemškutarji ne volijo. Volilcev je v obrtniškem oddelku vpisanih 4648, in bilo je oddanih za narodne kandidate J. N. H o rak in Miha P a kič, do 1800 glasov, toda škrutinij bode Se le zvečer ali jutri dovršen. V trgovinskem oddelku vpisanih je 349 volilcev. Nadpolovičua večina je tedaj 175, katero so narodni kaudidatje gg. Alfred Ledenik, Josip L o zar, Janez Knez, Fran Kolmau in Vaso Petričič že dopoludne imeli, kajti oddanih je bilo za iste po 183 glasov, tedaj so izvoljeni. Nemčurski kandidati v tem oddelku dobili so le po 53 glasov. Brez biričev pač ne gre! V oddelku za veliko onrtnijo in za rudarstvo izvoljeni b6do nemškutarski kandidati. Narodna stranka bode imela v zbornici veliko večino.
— (Imenovanja.) Davkarski pristav gosp. Anton K u ral t imenovan je davkarskim kontrolorjem, g. Ivan Mušič definitivnim, g, Makso Lilleg začasnim davkarskim pristavom.
— (Profesor Louis Leger) izdal je pod naslovom „La S a v e, leDanube et le Balkan" kujigo, v katerej opisuje svoje zadnje potovanje po jugoslovanskih deželah. O tej knjigi, ki je prišla pri E. Plon-u v Parizu na s vitlo, bodemo še obširneje poročali, ker je osobito za nas Slovence važua.
— (Slovenska predstava) bila ie zopet v 24. dan t. m. v Celji v Košerjevem salonu. Predstavljala se je v drugič „Županova Micika" z najboljim uspehom.
— (Himen.) V 18. dan t. m. poročil se je v Celji gosp. dr. Josip Vrečko z gospico Kozo Kapusovo, hčerko znanega domoljuba gosp. Fr. Kapusa.
— (Za spomenik dr h. Jan. Bleivveis-Trs t e n iš k ega) nabranih je 1731 gld. 79 kr.
— (Občni zbor čebelarskega društva za Kranj ko) bo v nedeljo dne 2. marca popo-ludue ob 3. uri v Lescah, v gostilni „pri Krištofu." Nh tem zboru govoril bode gospod A. Z u pa u kaplan z Bleda, .,o koristi čebelarstva s premičnimi satniki." Priporoča se, da se članovi iu prijatelji tega društva v obilnem številu zbero na tem shodu.
— („Zlata Praha''.) Tega izvrstnega tednika došli sta nam 7. in 8. številka, ki sti glede vsebine iu izvirnih prelepih ilustracij vsega priznani a vredni ter sti uam povod zopet toplo .priporočati ta ilustrovani list, ki je posebno vrlo uredovan iu ima vse sposobnosti izpodriniti jednako nemško blago.
— (150 živinskih kupcev) bilo je baje v 25. dan t. m. na sejmu v Sloveuskej Bistrici in to samo iz Maribora iu okolice.   Skoro neverjetno.
— (Mariborska posojilnica) imela je
v tekočem mestci 2047J gld. dohodkov, 20182 gld. 25 kr. izdatkov.
— (V bitki mej Trinkitatom iu To-karjem) v 4 dan t. m. poginile se po poročilu „Triester Zeitung" naslednje osobe iz Kranjske in Primorske: Cavaliere iz Trsta reservni častnik, Kri-vičič iz Istre, Ivančič iz Trsta; Smrekar iz Posto-jine (morda Mihael Smerekar s Tolminskega, ki je kot korporal služil pri 11 kompatiiji 22 pešpolka) Perisalv in Patriano iz Trsta, Potokar iz Ljubljane.
— (Ptujska posojilnica) razpošilja naslednje naznanilo: Podpisani so ustuuovili tukaj v Ptuji na podlagi postav od 9. aprila 1873 in 27. grudna 1880 „branilno in posojilno društvo" kot zadrugo z neomejenim poroštvom, katera je že začela svoje delovanje. Najpoglavitnejši narnen tega društva je, dajati svojim udom na kratek čas posojila po kolikor mogoče  nizki  ceni in sicer  v prvi
vi sti na osobni credit (up) in le izjemno proti nepremakljivi in premakljivi zastavi. Sredstva, da se dajejo ta posojila, se dosežejo s tem, da uložijo zadružniki zadružne deleže in sicer ali po 10 goldinarjev kot opravilne deleže, ali po 100 goldinarjev
kot glavne deleže, potem da se sprejmejo uklade na hranilnične knjige, katere sme uložiti vsaki, ali je ud ali ne, in tretjič s tem, da se ustanovi zadružni fond (reservni fond,) kateremu se morajo od-kazati vsled pravil vsako leto del čiitega dobička in vstopnine novih zadružnikov. Visokost tega doneska določuje občni zbor. Vodstvo zadruge oskrb-Ijuje ravnateljstvo, katero obstoji iz ravnatelja in petih odbornikov. Nad ravnateljstvom zaradi njegovega delovanja čuva vedno nadzorništvo. Da pa zamore naše društvo dovršiti svoj najpoglavitnejši namen, namreč, da pripravi svojim udom prav vredna posojila, je pred vsem potrebno, da se naredijo na jedni strani mnoge hranilnične uloge in da se na drugi strani udeleži mnogo posameznih iu skupnih oseb z zadružnimi deleži pri društvu. Za čas se bodo obrestovale pri našem zavodu uloge s 5% in se določi merilo obresti za posojila s 6°/o i obrestovanje bukvic zadružnih deležev pa je odvisno od tega, kakeršni se doseže b koncu vsakega leta opravilni čisti dobiček, vendar se sme upati, da te obresti ne bodo manjše, kakor one od hranilničuih ulog. Društvena uradnica je tukaj v Ptuji v „Na rodnem d o m u •' in se bo tam uradovalo vsaki ponedeljek in četrtek od 9 do 12 ure dopoludne.
— (Dunajske ubožne loterije) žrebanje bilo je pustni torek po noči. Štev 60 2i7 dobi 1000 cekinov, št. 196 124 iu št. 84.411 po 200 cekinov, štev. 87.160 in 299.471 po 100 cekinov, štev. 83.263 srebrn ser.ice za čaj.
— (Popravek.) V včerajšnjo številko uri-nilo se je več neljubih pomot. Tako n. pr. naj se v drugem članku čita namesto Aauhope „Stao-hope." V zadnjem odstavku pa treba po besedah: tako živahna s Kho in Boharo" vmes potisniti izpuščene besede: „Meiv je razkrižje vseh cesta, ki drže V Kivo, Boharo, v Čarčin Narasini itd."
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 28. februvarja. Cesar podelil je velikemu knezu Mihaelu verižico k redu črnega orla. Pri gala-diner-ju napravil je cesar napit-nico v francoskem jeziku, izjavljajoč, da je globoko ginjen po laskavem spominu carja in da želi, naj bi bili veliki knez in Častniki deputacije pri carji tolmači njegovih hvaležnih čuvstev.   Napiva na zdravje ruskega carja.
Suakim 28. februvarja. Ntibijske čete odpošljejo se takoj v Kajiro in Suez nazaj. Ogleduhi opazujejo naprestano jako pozorno angleška gibanja.
Rim 28. februvarja. Sodišče obsodilo je sedem osob zaradi Oherdankovih demonstracij.
21. februvarja: Josip Milone, železniški uradnik, 25 l«-r, Gradaške ulice št. 22, za plučno tuberkulozo. — Franca Knava, štabnega vodja hči, 11 ur, Gradaške ulice št. 22, za oslabljenjem. — Marijana Keber, delavka, 31 let, Žitni trg št. 1, za jetiko.
22. februvarja: Antonija Piringer, uradnikova vdova, 72 let, Dolge ulice št. 3, za akutnim plućnim edemom.
23. februvarja: Anton Zaje, delavec, zdaj prisiljenec, 50 let, Poljanski nasip št 50, M kronično plučno tuberkulozo.
25. februvarja: J> žeta Novak, gostija, 77 let, Dunajska cesta št. 7, za oslabljenjem.
26. februvarja: Neža Juvančič, bivša kuharica, 64 let, Sv. Florijana ulice št. 29, za otrpnenjem pluč. — Janez Hafner, umirovljeni duhovnik, 88 let, Marije Terezije cesta, za oslabljenjem raočij. — Ana Vode, delavčeva hči, 4«/, leta, Strmi pot št. 6, za davico.
27. februvarja: Meta Škrjanc, posestnica, 79 let, Dunajska cesta št. 15, za mrtvoudom.
V deželnej bolnici:
20. februvarja: Janez Novak, dninar, 63 let, za prsno vodenico.
21. februvarja: Anton Gale, dninar, 36 let, za gnojenjem. — Ferdinand Leib, dninar, 59 let, za prsno vodenico. — Marija Kovao, gostija, 70 let, za starostjo.
22. februvarja: Marija Kopret, kajžarca, 70 let, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometru v umi.	1'fMO-iHstatura	Ve-t l"t 1 V 1	N-hi,	Moki : ii L V IDlU.
27. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73257 ram. 732 05 mm. 73423 mm.	— 1*6' G brezv. -4- 7 1 l' si. Bih, 4- o-6"t: si. vzh.		megla d. jas. obl.	0 00 mm. snega.
Vabilo srn itaročbo.
Slasno p u. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo. Btare gospode naročnike pa. katerim bo potekla koncem meseca naročnin*, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske   naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6
„ četrt leta........3
„ jeden mesec.......I
Za pošiljanje na tlom se računa 10 kr, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr.
n pol 1***........ 8   „   — „
„  Četrt leta........ 4   „   — „
„  jeden mesec....... I   „  40 „
ZJpravtiištvo „Slov. Nuroda*'.
Srednja temperatura -j- 2 0°, za 1'7° nad normalom.
JDclxx.^...U3.,-i^..   / or2S« dne 28 februvarja t. 1.
(Izvirni   ;. r,-i.-r .'.ion" (»orOAllo. Papirna renta .
Srebrna r,.nta /lata renta ...
f)°/c marčna renta.   . . .
Akcije narodne bunki
j Kreditne akcij« .... London
S ibro ....
Napol. . ... . .
(\ kr. cenim
Seraakti uih< ■■»•■
4u/„ državnu »redke ii 1- 1X54 2.r>0 *ld. Državne srečke iz I. IH64. i >0 gld. 4a/0 avstr. zlata renta davku prosta, . Ogrska /.lata renta ,......
„     papirna renta 5"/.....
:• ,,   tajerske zemljišč, od.oz. oblig.. Dunava re^. srečke ;">n „        .   100 gld. Zemlj.obc.avsii-.4Vs',, »lati zast. Itltl . Prior, oblig« Bllzabetiue zapad, železuiee PriiT. oblig. Ferdinandi)se.v, leleznlee
Kreditne Hrečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 Akeije atiglu avstr. banke 120 Trammway-društ. veij.   l7o gld. a. V.
Ženitvena ponudba.
Mlad, 27letni mož, čedne in prijetno postave, iz poštene slovenske hiše, iinsijoč 1)00 gld. letno stalne plače, želi se seznaniti h pridno, pošteno, zalo Slovenko, najraje Ljubljančank'', od 24—26 let staro, ki Una tudi nekoliki» gotovine. Resne ponudbe B fotografijo pod šifro G« N. H* vsnnjeina UDravništvo .Slovenskega Naroda". (124—2)
79 gld.	65	kr.
80 .	65	i
101 ,	20	»
95 ,	30	
*43 ,	—	*
305 ,	90	
:2i ,	45	i
	60 Vi	3
	71	
9 .	20	
123	25	
171	—	
101 .	ro	
121	80	
i»0 „	30	
H7 i	90	m
104 ,	—	n
117 .	—	
120 .	60	
106	30	
105 .	20	
178 ,	75	
20	—	9
Ml ,	75	fl
233 ,	25	It
Tujci:
dne 27. februvarja.
1'ri 'iii.nu s Kubak z Dunaja, — Keršič iz Jesenic. — Muruik iz Kamnika.
Pri II ulic i; Bonomme z Dunaja. — Vitez pl. Gut-mannsthal iz Trsta.
Pri južnem kolodvoru • Hof z Dunaja. — Wal-ter iz Gradca.
Umrli so v Ljubi m m :
20. februvarja: Liza Szantner, črevljarjeva hči, 5 ur, Dunajska cesta št. 7, za oslabljenjem. — Aua Heran, paz-nikova hči, 14 dni, Ulice na grad št 13, za krčem v čeljusti. — Janez baron GrimŠič, umirovljeni c kr. deželnega predsedstva sovernik, 87 let, Vegovo ulico št. 6, za otrpnenjem možganov.
i Obleka na obroke!! |
J MariaJailferstrasse 25.
t Obleka za gospode. I Obleka za dame.
J Ogrtači, Pomladanska obleka, ♦
1 spomladanska obleka, j dežni plašči, J salonska obleka itd.   | ženska ogrinjala itd. J
J Modno, reelno, ceno
t prodaja tu«ll v provincije na mesecu« obroke t  že dolgo let obstoječa in  sloveča prodnjaluivu
♦ narejene moške in žeiiHke obleke
I        M. W0LF, DUNAJ,
♦ -VI., Mariah.ilferstraese 25.
% Natančneje vsakemu naročevalcu pismeno. ♦
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Arrnič.
Lastnina in tisk „Narodne Tiakaruti".