Politiški pregled. * Sržarnt zbor. Vlada bo sklieala parlament na 20. oktobra. Vlada je na obstrukcijo v drž. zboru popolnoma pripravljena, vendar ne bo zaradi obstrukcije zbornice razpustila, ker se boji, da bi se pri novih volitvah radikalai elementi še bolj okrepili; parlament bi samo odgodila in bi napravila proračuaski provizorij s pomočjo § 14. Eventualni naslednik Bienerthov bi bil sedanji notranji minister Haerdtl. * Lex Axmann-Kolisko. Eer vlada ne more predložiti zakona Axmann-Eolisko v sankcijo, ker bi sicer prišla v koDflikt z drž. osnovnimi in z drž. šolskiini zakoni, premišljujejo sedaj nemški politiki, kako bi stvar uredili, da bi vkljub temu določili nemščino kot edini učni jezik v šolah na Gorenje in Dolenje Avstrijskem, Solnograškem in Predarlskem. V to svrho se bo sestavil poseben odbor, v katerem bodo nemški parlamentarei in nemški pravniki študirali, kako bi prizadejali Slovanom novo krivico, ne da bi prišli v navzkrižje z zakoni. * Bosna in Hercegovina. Peštan8ki občinski svet je prišel dne 2. t. m. s posebnim vlakom v Sarajevo. Zvečer je občinstvo strgalo izobešene madjarske prapore. nBeichspost" piše, da bo deželai štatut za Bosno ia Hercegorino sankcioniran še ta mesec. Volitre za bosanski deželni zbor bodo že novembra. * Občni zbor Gustar - Adolforega drnštra za širjenje protestantizma in nemštva v Avstriji se je vršil zadnje dni septembra meseca v Bielefeldu na Nemškem. Iz poročila dr. Diadorisa v Draždanih je razvidno, da je naraslo v Avstriji število protestantskih občin od 260 na 388 in število vernikov od 333 na 534 tisoč. Pred 10. leti se je na Štajerskem opravljalo protestantsko bogoslužje v 18, sedaj pa v 61 krajih. Jako narašča protestantizem tudi na Eoroškem in Solnograškem. * Jngosloransko društTO t Aleksandriji. Jugoslovanski rodoljubi v Aleksandriji so ustanovili društTO BJugoslavija", ki mu je namen, da združuje v eno kolo Hrvate, Slovence, Bolgare in Srbe v Aleksandriji in Egiptu, ter naj bo središče njihovega narodnega, kulturnega in ekonomskega življenja. nJugoslayija" bo ustanavljala šole in ustanovi tudi skupno glasilo. * Prekrasne rnske razmere. Bačunski dvor je pregledal stroške za japonsko vojno. Znašajo 1 milijardo in 10 milijonov rurjljev. Našel pa je, da je od te vsote poneverjenih in državi ukradenib pol milijarde rubljev! * Not kultarni boj na Francoskem. Grenobelski škof Henry grozi z velikim prokletstvom vseh državnih šol, ako bi se šolstvo monopoliziralo in s tem odpravile vse zasebne šole. Nov kulturni boj je v tem slučaju neizogiben.