PROLETAREC Jt Oil AY SKI LIS T ZA MISLECE ClTATEUE PROL Gla$ilo Jugoslovanske 5 ST. — NO. 2186 E»ltn4 *s «MuiMi-rl«M km iter, Doc. b. I*>7, »I Um wmI ollur at Ckicag«, III . uad*r iIm Art oi («u|mi ol Marrfe I, 1879 AREC Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO, ILL* October 26, 194» Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6II LETO—VOL. XUV. n KITAJSKA SE OTRESLA vseh imperialiimov, a njen socialni prevrat pa bo trajal Še dolgo časa. Kremlin ima v boju s Titom po svetu veliko odpora Mnogi vplivni prijatelji sovjetske zveze obsojajo njeno ofenzivo proti Jugoslaviji in jo dol že imperialističnih nagnjenj Očividno je, da svetovno ja- teju z maršalom Titom na čelu Jugoslavije stvari vnost bolj in bolj simpatizira z jugoslovanskim maršalom Titom, ki so si ga politiki v Moskvi vzeli za tarčo uničenja, ker da je^baje kršil disciplino, pogodbe s sovjetsko zvezo itd. Kominform, kolikor zmore, Tita napada in Jugoslaviji povzroča velike težave posebno na ekonomskem polju. Kar pa se ostalega sveta tiče,-s Titom simpatizira, razen seveda skrajne reakcije in pa discipliniranih strank kominforma. Tako se je v Zed. državah za Tita in njegovo državo simpatično izrazil Henry A. Wallace. Med jugoslovani sta zapustila stare vezi s "strankino linijo" (ako sta jih imela—a v kongresnih preiskavah so jima bila očitane) Louis Adamič in Zlatko Balokovič. Oba sta s Titom. Toda zelo veliko senzacijo je vzbudila izjeva, ki jo je dal v obrambo Titu v njegovem odporu proti sovjetskemu pritisku angleški neodvisni levičarski taborit Konny Zillacius. O nji smo na kratko poročali v eni prejšnjih številk. Jugoslovanska cas-niška agencija Tanjug piše o tem: Izjava ,ki jo je dal neodvisni laburistični poslanec Konny Zil-liacus 6. t. m. dopisnikom agencije Reuter in AFP po svojem 12 dnevnem bivanju v Jugoslaviji, je naletela na zelo velik odmev v mednarodni javnosti. Tisk je na vidnem mestu objavil in komentiral to Zilliacusovo izjavo, v kateri je le-ta poudaril moč in napredek jugoslovanskega gospodarstva, vdanost ljudstva Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu Centralnemu komi- ter zvestobo socializma. Zilliacusova izjava je naletela na tako širok odmev zato, ker je znan mednarodni javnosti kot odločen nasprotnik zunanje po^ litike laburistične vlade ter pristaš ekonomskega in političnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo zaradi ohranitve svetovnega miru in ohranitve neodvisnosti Velike Britanije. V letošnjem maju je bil Zilliacus izključen iz laburistične stranke, a v obtožbi, ki jo je dvignilo proti njemu reakcionarno vodstvo laburistične stranke je rečeno: "V zadnjih dveh letih so imeli govori in pisanje Konny j a Zil-liacusa po večini obliko ostrih napadov zoper zunanjo politiko laburistične vlade. Informbiro- (Konec na 5. strani.) ZVEZNA VtADA UNA U SVOJO POLITIKO V f KINI VELIKO DENARJA Predno /e zvezni kongres odšel dno, 20. oktobra na svoje iimske počitnice, je določil predsedniku Trumanu poleg raznih drugih visokih znšskov vsoto $75,000,000, ki jih naj uporabi v taktiki ameriške vnanje politike na Kitajskem ne da bi bil sa izplačila komurkoli odgovoren. Omenjena vsota je dodana oni, ki jo ima v enak namen inteligenčna služba — po do mate špijonski aparat, ki tudi ni nikomur dolžan podajaj računov o svojih izdatkih. Je pa pod kontrolo na ta način, da ti , inteligenčniki pazijo drug na drugega toliko, da baš na tem najbolj zakritem polju aktivnosti bodisi naše ali pa kake druge vlade ni skoro nikoli odkrit kak finančni "škandal". Kajti špijonstvo in pa financirana umešavanja v zadeve drugih dežel morajo^biti v rokah vestnih" ljudi, kl zase vzamejo samo c lb kolikor ao upravičeni. Podkupnino, financiranje podi alnig agentov, ki jih imamo po svetu v neprijateljskih ali v dvomljivih deželah - vse to ostane vedno taji o. Oziroma toliko časa, dokler prizadete vlade takih agentov ne odkrijejo., 1 Sicer o takih stvareh kaj izvedo, zasumijo, preiskujejo in s svojimi špijoni doženejo zapletenost toga ali onega v diplomatične, v prekucuške ali v kake druge zavratniške pajčevine. Tako pride tu pa tam do obravnave, a rodkodaj ali sploh nikoli v veliki meri v Zed. državah ali v Veliki Britaniji. Izjema je bila pred par leti le Kanada. Veliko več pa je takih procesov sedaj v takozvanih K rem lovih satelitkah in bilo ji je v Moskvi med pivo in drugo svetovno vojno proti starim boljševiškim pionirjem, ki so zasnovali revolucijo proti carizmujn tie potom po več letih odločili izvesti nov prevrat proti Stalinu in njegovi takratni "kliki". Prosekutor proti njim jo bil sedanji sovjetski vnanji minister Andrej Višinski in Stalinove tekmece ter zarotnike proti njemu poslal večinoma na vislice in prod puške. Obtoženi so bili službovanja in intrigiranja v prid tujim državam - največ Hitlerjevi Nemčiji, krivdo so priznali in bilo jih jo konec ob zidu in na vešalih. Par let pozneje pa je Moskva sama sklenila prijateljski pakt s Hitlerjevim rajhom. Morda ji jo koristil, ker si je s tem podaljšala čas za pripravljanje na obrambo, a ni pa ji koristil moralno, ker je takrgt ko-minterna na ves glas vpila proti imperialistični vojni in dolžila Anglijo in Zed. države krivim za A/o. V uvodu omenjena vsota, ki jo ima stdaj predsednik Truman na razpolago za boj v prid svoje proti-komunistične doktrine na Kitajskem, ni visoka, upoštevajoč, da smo že porabili milijarde v ta namen. Je pa visoka zato, ker ni zanjo, kot že poudarjertb, treba (Konec na 4. strani.) § . ** Nov jog. list začel izhajati v New Yorku v bran Jugoslavije Dne 12. oktobra je izšla prva številka "Novega lista", ki si je v angleškem prevodu dal ime "New Journal". Na prvi strani je velika slika Zlatko Balokovi-ča, z naslovom preko treh kolon, "Za istinu". In pa na angleški strani velika slika LouSsa Adamiča ter njegovo pozdravno pismo. Ustanovitelji pravijo, da so to podvzetje začeli v obrambo nove Jugoslavije, ki je sedaj med dvema ognjema, lnkorpo-rirali so ga pod označbo "Novi List, Inc.", z uradom v New Yorku. Naročnina mu je $6 00 na leto in je torej najdražji jugoslovanski tednik bodisi v Zed. državah ali v Kanadi. Za člane začasnega odbora so podpisani Aleksander Jurich, predsednik; Ante Garma, podpredsednik; T. Rados, tajnik; Nikola Telesmanic, pomožni tajnik; George A. Spania, blagajnik; predsednik nadzornega odbora pa je Joseph Zavertnik, ki je bil pred mnogimi leti v nadzornem odboru Proletarca v Chicagu. Drugi člani nadzornega odbora "Novega lista" so Toma Latin, N. Grubelic in Toma Baldasar. Pravpi svetnik tega odbora je dr. Anton G. Sintich. Slovenski del v tem listu urejuje Anna P. Krasna. Nekateri izmed omenjenih so prejšnji komunisti, ki pa so se prevrnili v "titovce". # Da-li bo ta korporacija zmogla prodati delnic v vsoti $25,-000 je pač njen problem. Ima nekaj bogatih podpornikov, med njimi Balokoviča, a težko, da bi si mogel ta novi list dobiti toliko naročnikov, da bi lahko Izhajal e lastnimi dohodki, torej brez vnanje podpore. Hrvatski kominformovci, in zaeno srbski, že sedaj trdijo, da ta list financira "Titova" vlada. "Novi list" naobratno pravi, da bo-služil svojemu poštenemu namenu brez vsake tuje podpore. Zlatko Balokovič in Louis Adamič, ki sta v prvi številki "Novega lista" najbolj promi-nentno omenjena, sta se ločila od takozvane partijske linije in se pridružila Titu v njegovi "mrzli' vojni s kominformom. S tem je dobil Tito v Zed. državah dva mogočna podpornika; prvi je bogat in vpliven, drugi pa pisatelj in oba znata nasto-(Konec na 5. strani.) Z UPRAVNIK0VE MIZE Prihodnjo nedeljo 30. okt. bo konferenca Prosvetne matice v Milwaukeeju v Reberniškovi dvorani na 539 So. Sixth St. Prosim vse one tajnike društev, katerim sem poslal knjižice za radio naj jih spravijo gotovo skupaj do prihodnje nedelje. da se stvar lahko reši kot namenjeno. Ako imate omenjene knjižice med člani, skušajte priti z njimi v dotiko pred nedeljo, da se stvar ne bo zavlekla in da ne bo kakega brezpotreb-nega nesporazuma. Upam, da se bodo udeležili te konference zastopniki vseh društev, ki spadajo k Prosvetni matici, da bo zbornica čim večja; dobro došli so tudi drugi posetniki na ta sestanek, da se na ta način seznanijo z delom te ustanove in bodo tako laglje razumeli zakaj se take konference vrše. Toraj na svidenje. Upravnik. Zdaj pa naprej z rednimi poročili, ki so navadno v tej koloni. CALIFORNIA Vinko S. Pink iz Hollywooda je poslal eno tako knjižico, o katerih sem zgoraj omenjal, polno oglasov, in prispevek v tiskovni sklad $1. Ob enem želi, da mu sporočim, če sem prejel to pošiljko, pa žal ni poslal naslova in tako nevem kam pisati, in kakor razvidim, da lista ne dobiva. Sedaj ne vem kako mu bom sporočil o prejemu in se mu zahvalil za vsoto in trud. ILLINOIS Chicago: Neljuba pomota se je pripetila v poročilu v izdaji 5. okt. glede Frank Terselicha, ki je prispeval v tiskovni sklad $5. A v poročilu je bilo navedeno samo $2. Upam. da Frank oprosti tej pomoti. Saj pravijo, da se še "gospod zmoti, ko v - — bukve gleda", in to se je tudi meni pripetilo. Joseph Oblak je izročil denar za dva Družinska koledarja. Se vedno se kateri proda. Na mizi imam naročilo za tri, da jih pošljem, upam, da bomo nove kmalu začeli razpošiljat? RAZNI KRAJI Traunik, Mich.: Max Klaus je obnovil naročnino. Barberton, O.: Alojs Ocepek je poslal dve naročnini, to je za John Moharja in Franka Smuk. Cleveland, O.: Charles Zakelj je obnovil naročnino za pol leta, in dal 25c listu v podporo. Anton Jankovich je poslal nadaljnih 6 oglasov in 8 novih naročnin. Dve celoletni in šest polletnih. Zadnjič smo poročali, da je poslal dve novi polletni, in pa čestiko je dodal za Louisa Kafer la; samo če bo kaj več čestitk, ker to je prva, ki smo jo prejeli v urad. Lani—oziroma v letošnjem koledarju imajo Detroit-čani skoro celo stran čestitik. Čestitke so po $1, in če se jih več skupaj spravi, pa se naredi lep oglas, ob enem pa pomaga kriti stroške knjige, ki so nevrjetno veliki. Večni popotnik je dodal tudi dopis, v katerem apelira na vse sotrudnike Družinskega koledarja, da kar največ hitro spravijo skupaj oglase in drugo gradivo, ter odpošljejo v urad, da se ne bomo mogli izgovarjati, da smo to ali ono prepozno prejeli. Upravnik se strinja z njim, ker vsaka stvar pomaga, da gre hitreje izpod rok. Euclid, O.: John J. Gabrenja je poslal oglas v koledar za društvo Cleveland št. 126 SNPJ in znesek zanj; oglas obsega četrt strani. Girard, O.: John Tancek je (Konec na 3. strani) Predsodki med delavci delajo veliko škode Znano je, da vladajo v marši-: industriji, kaki tovarni, v rudnikih ali v; To je bila- prva od številnih kakršnih koli obratih že med diskuzij tega značaja, za kakršne Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca 2186 Ake je številka tik VAŠEGA Imena nu NASLOVU na PRVI strani niija, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v va« lom oklepaju niija od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranita nam s tem pri dela fte na poštnini! delavci raznih narodnosti zelo slabi, čestokrat tudi sovražni od-nošaji. In ob enem tudi ravnateljstva tovarn nastopajo marsikje na način, ki se ga označuje za diskriminacijo, za zapostavljanje ali kar že. O tem ima Common Council for American Unity sledeči članek: Od konca vojne sem čezdalje bolj narašča zavest, da je treba zaradi moralnih, ekonomskih in mednarodnih razlogov čimbolj zbližati demokracijo v praksi z ameriškimi ideali. Posledica te zavesti se oČituje v številnih prizadevanjih, javnih in privatnih, nekaterih tudi malo uspešnih, da se odpravi predsodke in zapostavljanje članov takozvanih manjšinskih skupin. Taka prizadevanja opažamo v mnogih predel jih dežele — v šolah, v številu mest in krajev, bodisi na podlagi soseakega ali pa občinskega delovanja, v unijah in v državnih zbornicah. Vendar se do letošnje spomladi vkljub vsem tem prizadevanjim ni dogodilo, da bi bili sedli skupaj k posvetovalni mizi delavci in veliki ravnatelji, kakor v slučaju tovarne General Cable Corporation, v Perth Amboy, New Jersey, kjer so sestali delavci in ravnateljstva tovarne v skupnem posvetovanju kako odpraviti predsodka v njihovi lartni se skuša dobiti sodelovanje in razumevanje v drugih tovarnah v raznih krajih deiele. Projekt v Perth Amboy-ju Je bil izveden potom serije sestankov raztegnjenih na dobo devet tednov; vsak od teh sestankov je traj&l okrog devetdeset minut. Eno ure Časa so dali na razpolago (delavcem) lastniki tovarne, pol. ure so žrtvovali delavci sami. Posvetovanja se je udeleiilo 25 delavcev, ki so predstavljali svoje tovariše vseh verskih, narodnostnih in rjunih skupin ozir. pripadnosti zapoaljenih v tovarni. Ti zastopniki so bili izbrani po posvetovanju med delavsko unijo in ravnatelj est vom tovarne. Ravnatelji, ki so se udeleiili sestankov, so bili istotako izbrani po posvetovanju med unijo in ravnateljstvom tovarne. Na sestankih ja prevladovala docela neformalna atmosfera. Delavski in tovarniški zastopniki so# posedli okrog posvetovalne mize, si zavihali rokave, se malo okrepčali s pecivom in sladkimi pijačifai, ki so bile ser-virsne in pričeli z delom. Navzoč na sestanku je bil tudi zunanji izvedenec — socialni znanstvenik enkrat, drugič kak poz-znan vzgoje valeč, tretjič zastopnik ene ali druge verske pripadnosti, bodisi katoliški duhovnik, judovski rabinovae ali pa pro- testantkovski pastor.) Na slehernem od sestankov je bil torej navzoč zunanji posredovalec, ki je skrbel, da so bili razgovori smotrni in pravilno vodeni. Po poročilih je razvidno, da se je govorilo odprto; delavci so podali svoje mnenje svobodno in na podlagi svojih izkušenj kot pripadniki različnih skupin: črncev, Italijanov, Čehov, Poljakov in drugih. Izražali so svoje občutje do drugih svojih sodelavcev. Med vprašanji, na katere so želeli odgovora, so bila naslednja: Koma ne zaupajo in ali koga smatrajo manj vrednim? Zakaj? Kdo gleda nanje same kot na manjvredne? Dodatno k zgoraj omenjenim diskusijam, so bile kasane slike s poudarkom na probleme o katerih se je govorilo in razpravljajo v cilj programa, "da se tako industrijskemu ravnatelj -stvu kot delavcem predoči potrebo čuječnosti z ozirom na slaba posledice izvirajoča iz predsodkov in očiftijoče se v produkcijskih izgubah, kl jih utrpi dežela radi bigotsva ali rasne in verske napetosti." Ta delavsko-ravnateljska borba proti predsodkom se je razvila pod vplivom in delovanjem industrijskih, delavskih in vzgojnih vodij, ki so si sami zastavili vprašanje kako rešiti problem, kateri po dognanjih vetčakov povzroča škodo v industriji in stane deielo letno mnogo milijard dolarjev. Ko je bil enkrat narejen načrt delovanja, je nastalo vprašanje kako ga preiskusiti — vprašanje, ki je bilo hitro rešeno. Dwight R. G. Palmer, predsednik tovarne General Cable Corporation in eden od skupine načrtnikov, je izjavil, da je njegova tovarna v Perth Amboy pripravljena načrt preizkusiti. Mr. Palmer je imel osebne izkušenj e s problemom predsodkov ter ja že dolgo poznan za njegova prizadevanja v smeri reševanja med-skupinskih ozir. manjšinskih problemov. Po zatrdilu Mr. Palmer j a so že vidni prvi rezultati eksperimenta v tovarni v Perth Amboy. Med delavci je zavladalo boljše medsebojno razpoloženja ln boljše sodelovanje pri delu. Medtem, ko so v delu načrti za raz-širenje projekta, katerega ima v svojem področju organizacija National Conference of Christians snd Jaws, ki je stvar pričala, nudi prej omenjana tovarna ali družba prelskusna tis ss udejstvenje ideje same Tak seminar ali proučevanje problema predsodkov je bil obdrian tudi v drugi tovarni prej omenjene korporacije in sicer v St. Louisu, Missouri, v septembru letos, dne 21. septembre pa je bil otvorjan tretji tak seminar v Bayonne, New Jersey, kjer korporacija lastuje tovarno. V tej tovarni •o delavsko-ravnateljska diaku-zije trajale do 26. oktobra letos. Nekaj o naših stvareh Polemike o Jugoslaviji so sedaj v svetovnem tisku na dnevnem redu. Cemu? Kdo jih je povzročil? Komu v korist ali v škodo? čitajte o tem članek na prvi strani v tej itevilki. Zakaj je Jugoslavija v tej borbi zmagala v "mrzli" vojni s Sovjetsko zvezo v OZN — tudi to je pojasnjeno v tej številki. "AGITATORJI NA DELU" so bili v septembru manj v akciji kot pa mesec prej, saj tako priča izkaz, ki ga ima upravnik v tej številki. Vzrok zakasnitve objave je pojasnil prejšnji teden v svoji koloni. Skupaj v septembru smo prejeli le 166 naročnin na list, med njimi 12 novih. Avgusta smo prejeli vseh skupaj 205 naročnin. Ali se bi naši prijatelji hoteli potruditi, da to število v oktobru presežemo? Nekateri so sel Več o tem je v upravnikov! koloni na prvi strani. Prispevki v tiskovni sklad so v primeri z lanskim letom daleč zadaj — vzrok — lani smo imeli v ta namen veliko kampanjo, letos nobene. A tiskovni stroški pa so ie večji nego lanski. Zdaj je nebroj priredb v dvoranah. Se bi dobila dva ali trije, ali pa četudi le eden, ki bi se potrudil med udeležence z nabiralno polo? Kaj pa, ako se bi na tem polju naše ženske bolj potrudile, ter tudi več dopisovale v Proletarca! V vseh naših aktivnostih jih potrebujemo, torej prav tako pri Proletarcu. Kolikor jih imamo, so izredno aktivne. A potrebujejo posnemalk. Torej na delo, dekletal V nedeljo 30. oktobra bo v Reberniškovi dvorani v Milwaukeeju, 539 So. Sixh St., konferenca Prosvetne matice druitev ter drugih organizacij, ki ji pripadajo v Illinoisu in v Wisconslnu. Prične se ob 10: dopoldne. Kdor izmed Cikažanov in Waukeganfov ne pride s avtom, naj se pelje tja z North Shore železnico ter izstopi v Milwaukeeju na omenjeni ulici ter National Ave. Od slednje ima samo blok hoda do dvorano. To soboto bo imel v Lawndale Masonic Temple v Chicagu zabavo nai družabni klub Slovenskega centra. Pripetilo pa se je, da ima isti večer veselico društvo Integrity SNPJ. Vodstva obeh skupin lzjavl|ata, da se to nI Izvršilo po krivdi ne one ne drugo. Proletarec \e i vsemi slovenskimi organizacijami pripravljen sodelovati v oznanjevanju priredb mesece napre|, ker le ako bomo pazili na te datume, se ne bo dogodilo, da bi se razne naše svari vršile na en In isti dan druga drugi v škodo. Ne pozabite posetiti jubilejni koncert pevskega zbora France Prešeren v Chicagu dne 6. novembra hi pa koncert pevskega zbora "Zarja" v Clevelandu na Zahvalni dafe24. novembra. / proletarec LIST ZA INTERESI DELAVSKEGA LJUDSTVA. nam an* uct IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Dolarska Tiskovna Draftba, Chicago, IU. I HAVe THE fcooes THINKING THAT I ANV CARRyiNQ MY POOR OLD UNCLt/ v GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;" za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.90; za pol leta $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne sa priobčitev v Številki tekočega tedna. - - 1 i1...... "■ — - t~ r ........ f 1 ~ PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. ■ i i i c i Editor................................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.79; Three Monti* $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23/ ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Socializacijo zdravstva ena največjih potreb ameriškega ljudstva Ko je pokojni Roosevelt omenil načrt za socialno zaščito "od rojstva do groba", je imel v mislih tudi socialno zavarovanje za zdravstvo. En tak načrt je še v senatu, drugi v newyorški mestni občini in v legislaturi. Toda reakcionarni senatorji in poslanci bi radi še celo sedanje zavarovanje za pokqjnine in. brezposelnostno podporo, tako zmrcvarili, da bi bilo za ljudstvo brez vrednosti. O izboljšavah nočejo nič slišati. Proti "socializaciji medicine" pa je v ofenzivi stara, konservativna zveza zdravnikov, ki nima za socialne probleme nobenega smisla. Načrt bivšega senatorja Wagnerja je določal med dftigim _ socialno zavarovanje za bolniške podpore, odškodnine za telesne — ^o in redloffe ošebno^redala poškodbe in zdravniško oskrbo. Privatna je tako draga, da kadar " ^nUtrstvu za zdravstvo delavčevo družino obiščejo bolezni, gredo prihranki, ako jih ima, i ^rs in prosila, da se v domu za zdravnike, zdravila in bolnišnice. Ce pa sredstev nima. se mora javj komisija, ki bo ugotovila in obračati za miloščinsko pomoč. Roosevelt je ugotovil, da je bilo odstranila najdene napake, v tej deželi celo v normalnih Časih nad tretjino prebivalstva brez Vendar komisije vse do danes potrebne zdravstvene oskrbe in v splošnem pomanjkanju. Na sto I v okrevališču Posavc še ni bilo, in sto tisoče ljudi je moralo vsled tega v prezgodnji grob. Ako bi se ameriške delavske unije bolj zanimale za taka vprašanja in splošne ljudske potrebe, kot le za plače in dolgost delavnika, bi imeli v tej deželi lahko že prilično dobro socialno zavarovanje, tako pa smo ga nekaj dobili šele pred vojno na pritisk krize. Socialisti so bili pionirji v tem oziru in za delavstvo je edino pametno in koristno, ško si oavoji socialistični socialni I HOPt TH*Y DON'T WSCOVfcR THAT UNCUt'SAM t S f CAKRYIUC* ME ' r jugu, v državi Morelos, je (>odil vladne čete Emiliano Zapata, ki je bil tudi peon, (Dalje v prihodnji številki.) Naše gibanje Vsakemu našemu rojaku v Chicagu in okolici, ki se ni udeležil priredbe krožka Progresivnih Slovensk št. 9 v nedeljo 16. oktobra, mu je lahko v resnici žal, kajti zamudil je ne samo precej smeha ampak tudi iskreno razpoloženje prav prijetne domače zabave. Pristavim naj še, da je bila dvorana nabito polna in da so naše ženske svojo nalogo sijajno izvršile ne samo v dvorani temveč prav tako tudi v kuhinji. Splošno mnenje udeležencev je bilo, da so igralci ter igralke svoje vloge dobro izvršili. Tu bi sicer dostavil nekoliko več pohvale, ki bi bila na mestu, toda ker je bila v sporedu tudi moja malenkost zastopana, je pa bolje, da molčim. Omenim naj še, da so nas številno posetili rojaki in rojakinje iz LaSalla, Milwaukeeja in Waukegana. Človek se raduje takega sodelovanja. R421)U kraji Rock Springs, Wyo.: Anton Starman $2, poslal Frank Remits. B. Rlverdsle, Maryland: Mary Suglich $1.50 Cooperstown, N. T.: Adolf Krisch $2. Panama. Okla.: Frank Pire 50c. LaSalle, lil.: Anton Udovich $1.80' in Leo Zevnik 60c. Indianapolis. Ind.: Louis Sasek $7. Skupaj od 1. do 30. sept $268.42. Prejšnji izkaz $1,844.43. Skupaj $2,112.85 Prav lepa hvala vsem prispeva-tel jem. nabiralcem, in organizacijam, ki pomagajo s svojimi doneski v tiskovni sklad. Sotradriki Am. druž. koledarja, ali ste završili svoje delo? Cleveland, O. — Spodaj podpisani se spet oglašam z nekaj vrsticami, ki se tičejo prihodnjega letnika Ameriškega družinskega koledarja. Ze v prejšnjem dopisu sem omenjal zamude skozi zaidnje štiri leta, ki so napravile tej vsakoletni knjigi veliko škode. Največja škoda pri tem—ali ne? -r- da taxo pride najboljši Moški pevski zbor Franoe Pre- izmcd vseh slovenskih koledar- T0 READ THE REACTIONARY NtWSPAPERS ONE WOULD THINK THE. MONEY TRUST CARRIES UNCLE SAM- -WHILE IN REALITY.-THROUGH LOANS AND INTEREST ON BOND ISSUES.UNCl*E SAM CARRIES THE MONEY TRUST kar bi lahko bil vzrok prezaposlitev, ali pa slab odnos do dela. Administratorka Posavca, nečakinja upravnika, ima plačo 3t>00 cjin mesečno in dela največ d\e do tri ure dnevno. Poleg tega izkorišča SD karto. Pisarni-■I ške posle vodi načrtno zaradi program in se zanj tudi bori kot se bore reakcionarji za svoje i eventuelne špekulacije tako. da interese. Birokracija s svojo lenobo v Jugoslaviji še vedno utrjena Mnogi posetniki Jugoslavije pripovedujejo, da je postrežba v malih gostilnah in v restavracijah. od kar so podržavljene, veliko slabša kot prej. Goste puste čakati pri mizi in nobeno godrnjanje nič ne pomaga. Kadar se strežnici zljubi, pride k tebi in te nevljudno vprašujoče gleda, češ, kaj pa hočeš? • Tako nekako je tudi v brivnt-cah. "Cemu se bom žuril in dvoril sitnobam," je dejal brivec nekemu Američanu, "sedaj imamo stalno plačo pa če koga obri-jem in ostrižem ali ne.' Tudi v prejšnji Jugoslaviji je bila birokracija na konju. Pisec teh omemb je bil v Ljubljani na glavni pošti, da bi kupil nekaj poštnih znamk. Za pultom sta sedeli dve mladi klerkinji, se leno pretezale ter besedičele tja ven dan z nekim mladim gospodom. Za človeka, ki bi rad znamke, se nista niti zmenile, češ, kar čakaj! Ako so naši nekateri obiskovalci v pravem, je te lenobe v uradih sedaj še več kot je je bilo. A gnati pa se morajo delavci v tovarnah in pa kmetje, ki so bili v evropskih deželah, pa naj je bil režim tak ali tak — vpreženi od zore pa do poznega večera. Za nje ni bilo nikoli kakih določenih "unijskih" ur. A birokrat pa se pri maje v urad pozno dopoldne, čita, gre v kavarno ali pa si s kavo (posebno v Srbiji) postreže kar v pisarni, nato kaj brska po papirjih, napravi nekaj čačk in njegovega "delavnikaM je nato konec med 2. in 3.„ uro popoldne. "Delavska Enotnost" z dne 9. sept. 1949, ki jo urejuje bivši sotrudnik Ameriškega družinskega koledarja, Anton Seliškar, pripoveduje o lenobi in površnosti, da je lenobno in graftar-sko razpoloženje doipa tudi v takozvanih ljudskih demokracijah kakor je na primer udomačeno v "zapadnih" demokracijah, posebno še v mnogih ameriških mestih. Omenjeni list piše med drugim: V lepi majhni vasici Posavc Joiko Oven: , dnevno izpolnjuje kartoteko z na Gorenjskem se nahaja Ut^ i navad mm svinčnikom, pri me-»mensko okrevališče za okreva- s€crM?m obracunu ** prevleCe nje od težjih bolezni ozdravljenih ljudi, ki so pdtrebni p red J vsem dobre hrane, miru in oddiha v svežem gorenjskem zraku. Okrevališče samo je v lepi, enonadstropni stavbi, v kateri je prostora za 30 številke s svinčnikom. Upravnik si redi lepo svinjo, ki ima že okrog 120 kg, redi jo s hrano, ki ostaja okrevancem. Poleg tega ipna veliko perutnine, ovce in kozo. To je dokaz, da bi okrevališče lahko imelo svojo ekonomijo, ki bi lahko koristno služila okrevancem, ne pa družini upravnika, ki je imel še pred nedavnim v tej hiši svojo gostilno. nio je razglasil svoj revolucionarni proglas, češ. da- so bile predsedniške volitve ponarejene in se znova oznanil za predsedniškega kandidata. Dan za splošno vstajo je določil dvanajsti november 1910. Madero je bil prepričan, da bo na ta naznanjeni dan nastala revolucija po vsi Mehiki, in v jutro imenovanega datuma je stopil na mehiška tla. Ali na- šeren bo imel svoj jubilejni kon-oert dvajsetletnice v nedeljo 6. novembra v dvorani Sgkol Chicago na So. Kedzie Ave. Naj še dodam, da je to edini napreden slovenski moški pevski zbor v našem mestu in poje tako dobro, da ga človek res z užitkom posluša. Prešernovci so na naših priredbah stalni gosti, zato je prav in pošteno, da se vsi do zadnjega udeležimo njihovega jubilejnega koncerta. Tiskovni sklad Proletarca RAZGOVORI j mesto vojno opremljene arma-Okrevanci zahtevajo in prosi- de je našel peščico slabo obojo, da komisija ministrstva za roženih ljudi. Povsem razočaran zdravstvo LRS v najkrajšem ča- j je znova odšel v Zed. države, su pregleda in pripomore k od- v namenu, da odpotuje od tu v stranitvi nepravilnosti okreva- Evropo. V New Orleansu pa ga lišča Posavc. Mi-Ho je dohitela novica, da je dne 27. novembra Pancho Villn pri mestu Chihuahua premagal državno armado. Francisco 0c, poslal Anton Shular. MICHIGAN Detroit: Po $.1 so prispevali Jože Kotar. Louis Kraitz. Paul Ocepek. Frank Krese. Peter Benediet Po $2: Chas Kom. August Platt, Mike Gregorich. Anton Anzicek, Mr. in uspeh, Mrs. M. Stimec, Anton Grum. Po I $1: K. Krainz, J. Gorup, J. Slap-1- {Fhak, Mr Vrebich, Blaž Zgrebec, J. Bernik. J. Locniskar. Mr. Pre-uc, V. MaiaeL M. Menton. M. Glad. Joe Zupancich, A. Kosa. K. Petrich, Fr. Gaber. J. Zehel, J. Koss. A. Muže, A. Troha. J. Koshir. K. Jun-ko, Fr. Padar, Anna Travnik, Josef Korsic. Po 50c: Neža Sonc, in neimenovan, še eden neimenovan 29c. Te prispevke, kot je bilo pozneje poročeno, sta nabrala Joe Koaa in Anton Anziček. Skupaj nabrano $62.25. Poleg tega je bil poslan pribitek piknika, ki so ga De-troitčant priredili v korist Prole-tarča, $94.07. Otyje skupaj $146.32. Poslal Josef Korsic. fte posebej je prispevala Katie Junko $1. Kar je bilo poslano skupaj. MONTANA: Great Falla: John Strainer $2. Rad Ledge: Kayton Erznoznik $1 20 in Frank Podlinsek $2. Poslal Erznoznik. OHIO Bridgeport: Socialistični klub ftt. U — $5, poslal John Vltes Clevelaad: Rose Jurman $10. Katie Jurman $9, izročila Angela Zaiti Mr. & Mrs. John Metelko $6. Mr. & Mrs Leo Poljšak $5. Anton Jure-tie $2. Vincent Salmič $2 Anton Bablc $2. Ivan Babnik $1. Chas. Vrtovsnik $1, Trije prijatelji $1. Skupaj $19 00 Poslal John Krebel. Maple Heighiai Frank Vrček $1. PENNSYLVANIA Sharon: Anton Bogolin $t, Izročil Frank Zaitz Alieuippa: Andrej Antoncic >1. izročila Angela Zatlz Pittsburgh: Nick Povae $2. WISCONSIN ko store tudi drugi nabiralci oglasov in posebno še oni, ki napolnjujejo ta nas Družinski koledar s svojimi spisi. S pozdravom, in korajžno na — Anton Jankovich. Pomanjkljivost V Jugoslaviji: pomanjkanje delovne moči. Na Zapadu: pomanjkanje dela V Trstu: pomanjkanje toka. y Moskvi: pomanjkanje takta. Tole mi ne gre v glavo? William Green je na konvenciji AFL v St. Paulu dejal, da se svet* njegovih unij ne be dru-šila ne v politiki In ne v drugih stvareh s oatalimi unijami, kot »o npr. CIO Itd. Le kake ši se MUwaakee^ E Su.tarlch $1;| ufco pril*ten unijski vodja v val svoji dolgi dobi nI še naučil, da Anton Demshar $1. poslal Louis Barborich. Joseph Juvan $2; Jacob ftoiič ftOe, izročil Arty Bos i eni k John Beranieh $1, izročil Frank Za Its. .Willard: Joseph Slemec 50c resnični "delavski prijatelji" ne morejo nikoli zmagati, ako bo ddftfctvo razdrušeno, to mi nikakor nc gre v glavo! / \ Milico Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) 6 Zunaj je še vedno padal gost, hladen, zoprn dež, ko se je Zofija ozrla skozi okno. In kadar ga je veter metal ob steklo, se je Zofiji zdejp, da trka na okno daljna preteklost. Ne, Zofiji ni bilo treba stopiti ven, da bi "na lastni koži" izkusila, kako zoprn je tak dež. Dovolj je bilo, da je dež le zaškrebetal po oknu. Poznala je to pesem, ko se voda s strehe po žlebovih odta-ka in poje tako prijetno melodijo, ako sediš kje v topli sobi, a tako strašno zoprno in mučno pesem, ako se vlačiš po cesti, pod napušči visokih in nizkih mestnih hiš, ki ti varujejo komaj eno ramo, a še te ne dovolj. Zakaj napusči mestnih hiš so majhni, žlebovi pa so kjer koli raztrgani in tam se deževnica izliva kakor iz vrča. Veter ti meče dež v obraz in po obleki. Obleka je že premočena. Lasje na glavi so mokri, pokriti so s slamnikom, na katerem je velika umetna rdeča roža, kakor v posmeh vsemu svetu — rdeča umetna roža v pozni jeseni, ki od pomladi sem ni odcvetela, le bedno obledela na soncu: Voda še po vratu odteka za obleko, za srajco, odteka po licu na prsi in včasih se obrišeš po licih z dlanjo, ki pa je prav tako mokra. Obraz je umazan, progast, oči tope in velike, izprane in lačne. Ustnice, ki si jih je pobarvala zjutraj, ker tako mora biti, so izprane, obli-zane, blede. Kljub pozni jeseni še poletna obleka, lahek plašč, modra svilena bluza, vse to je mokro. Srajca se je oprijela telesa kakor lepljiv ovoj. Voda se cedi po vratu na hrbet in na prsi, na trebuh, po nogah, po svilenih nogavicah v čevlje in v čevljih švrcka. Telo podrhteva od mraza. Sobe, tople, prijetne sobe, da bi odvrgla vse te cape, da bi se obrisala in posušila ter ogrela, da bi potem omahnila pod odejo in sladko zadremala. Zadremala za dolgo in pozabila vso to umazanijo sveta. Dež pa neprestano pada. Ulice so neskončne, zato ker nimaš kam iti. Kam pa, ko nimaš denarja? Ko nimaš nikogar na svetu. Pa tudi iz mesta ne moreš. Zunaj je ravnina, široke blatne ceste, nekje daleč vasi. Tam zunaj boš poginila kakor tu, zakaj torej ven? Ulice, ulice, s kavarnami, gostilnami, potem spet predmestne ulice z nizkimi umazanimi hišami, tesne ulice z javnimi hišami, vse tuje, vse sovražno. Kamor koli stopiš, neprijazno gledajo tvoj izprani, marogasti obraz, veliko rdečo, ves svet iz-zivajočo rožo, tvoje telo v premočenih cunjah, razmočene če- vlje; in vse to je takšno, da niti za javno hišo ni. ^akaj javne hiše so polne lepin, vitkih deklet, še mladih, pravih otrok. Kdo bi se tu, kjer je vse v svili, vse blesteče, ozrl po Zofiji? Zofija nima nobene vrednosti. Vse je poskusila, ustavljala je ljudi na cesti z bedno prošnjo: "Lačna sem." Pa kaj ko so bili ljudje vajeni takih klicev Stražnika in potem — pot domov! Zofija pa je odšla po svetu za srečo. Sedemnajstletna, polna zanosa in vere, da bo vse tako, kakor je sanjala, je odšla z oficirjem . . . večno ista pesem: kadar je mestnim dekletom sedemnajst let, nastopi kak oficir. Srečo, o kateri je Zofija sanjala, je oficir posnel, ona pa je ostala na ulici, našla službo, nato drugo, od lani do nedavna, ko je pred enim mesecem ostala brez vsega na cesti z malo denarja, ki ji je naglo pošel. Iskala je službe in spočetka se ji je zdelo, da življenje pojde kako dalje. Pa je prišel dež in Zofija tava že drugi dan vsa premočena po cestah in ni kraja ne dežju, ne lakoti, ne trpljenju. Čuti, d a vsak trenutek lahko omahne, zakaj noge že komaj vlači za sabo, pa ni kraja, kjer bi obsedela in si oddahnila. Njen obupni klic "Gospod ~ —" ostaja brez odmeva. "Gospod" se niti ne ozre. Njene blede ustnice, ki so prej bile še stisnjene in so le redko koga poklicale, zdaj kličejo po poslednjem usmiljenju za vsakomer isto pesem: "Gospod—"; ponavljajo ta klic celo tedaj, ko ni nikogar. In to ni več klic; ena sama prošnja molitev je postala. Vleče se Zofija kraj sten, iz ulice v ulico, z neskončno voljo, da bi ne omagala. Njene oči strmijo naprej, kakor bi nekje v daljavi videle velik in lep cilj, cilj svojih sanj, sreče; in že se ne zaveda, ali so to krakovske ali varšavske ulice, saj ni med njimi pri h jeni omotičnosti nikake razlike. Ve samo, da je za temi ulicami, ki naj jih prero-ma. njen cilj, kruh, topla soba s posteljo. Toda noge se premikajo za vlečeno, trudno, roke omahujejo, po hrbtu in po prsih, po koži polzi ostudna voda, polzi po nogah v čevlje in tam švrcka ob premikanju nog, in zdi se, da to ni več tisto ogabno Švrskanje, pred katerim se je še včeraj sramovala, če je koga srečala, marveč da je to isti klic, kakor ji uhaja iz ust: "Gospod--." Ne več: "Lačna sem," samo še "Gospod —In to pomeni samo še prošnjo po usmiljenju, samo željo, da bi v tem dežju ne umrla na cesti, temveč kje na toplem v sobi. Samo ne umreti v obcestnih jarkih, kjer teče- • e e • e e e e e e e e e • e PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte mov a društva. deset clanov(k) je tiif »a za novo društvo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 66 Naročnina sa Zdraiea« drftave ( M M aa leto; M M aa pel lata; 9t.M sa Cook Co., $9.6t si celo letet £4-11 sa pel Ckleaga) la leta; aa Ckleage In ML Naslov sa list in ta|niitvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAOO 23, ILLINOIS jo umazane vode. Samo ne tako klavrno poginiti. "Gospod — —." "Kaj pa je?" Pred njo je stal človek petintridesetih let, sta-rikav, zamišljen. Nad glavo je držal dežnik, majhne drobne oči so jo spraševale prijateljsko, do-brotljivo. "Gospod —." Samo to je še zmogla, ne da bi vedela, kaj hoče. Možak jo je gledal nekaj časa, videl, kako jo mrzlica stresa, nato jo je prijel za roko in potegnil pod dežnik. Tokrat bi se ničemur ne upirala, tako na kraju je bila in še vedno je prosila samo: "Gospod--, gospod—." Najprej jo je potegnil v neko gostilnico, kjer ji je vsilil skodelico vročega čaja in košček peciva. Ko je izpila, ji je glava zakinkala. Potegnil jo je za sabo, ker ni vedel kaj drugega. Sla je voljno in še vedno ponavljala svoj "gospod". Ni se zavedala, da gre prek dolgega, umazanega dvorišča, prenatrpa-nega s sodi in zaboji in šele, ko je stala v sobi, se je z blodnim pogledom ozrla po človeku pred seboj. Ozrla se je po njem, zase petala nekaj, nato pa se je ta cunja, ki se je dva dni vlačila po dežju, nenadoma zrušila. Človek ob njej je bil v zadregi. Se nikdar ni imel s čim podobnim opravka in za trenutek mu je bilo žal usmiljenja, ki ga je bil izkazal. Saj bi lahko šel mimo, kakor so storili drugi. Naposled pa se je vendar osvestil. Od nekod je prinesel ste-kleničico z rumom in ji preprosto zlival v usta, dokler se ni predramila in mu zaupno dahnila: "Spati . . . spati . . ." Možak se je počohal po glavi, ker si ni vedel pomagati, pa nato dejal: "Sleči se. Saj si vsa premočena. Taka ne moreš spati, prehla-dila se boš." "Ne morem," je odvrnila, ko je razumela, in so ji roke odpovedale. Možak se je spet počohal po glavi. Vedel je, da je na njej slednje vlakno mokro in da taka ne more spati. Zmignil je z rameni, nato pa rekel, opravičujoč se: "Nič ne pomaga, pa se upiraj ali ne. Sleči te moram." Ko jo je naposled s prtom obrisal, ker je bila mokra, kakor bi se kopala, jo je spravil v posteljo in jo dobro odel. Nato je zakuril. Toda Zofija ni več slišala ognja, ko je veselo zapra-sketal v peči. Dva dni je klicala, govorila, vstajala, pa spet dremala. Ko se je predramila, je začudeno gledala po sobi, po stenah, po predmetih okrog sebe. Zagledala je svojo obleko, ki visi na vrvici okrog peči in se suši. Ni se zavedala, kje je, vedela je samo, da je v tuji sobi in da je — gola Skočila je pokonci, da bi se oblekla, a se je opotekla. Z velikim trudom se je naposled le odela v cape, ter zlezla spet v posteljo. Anton mu je bilo ime in je bil uradnik v neki banki. Pisar, ki je služil toliko, da je kot samo-tarec lahko živel. Bil je po naravi boječ človek in je v življenju ljubil samo dve ženski, svojo mater in svojo sestro. Kar mu je mati umrla in se sestra poročila z nekim obrtnikom, je živel docela zase in sestro obiskal vsako leto samo na božič. Tožil je, da ima slabo srce. Očeta da je zadela kap prav zaradi takega slabega srca. Kako se je vedel oba dneva, kar je bila Zofija tako bolna, ni vedela, a sama je bila v mučni zadregi, ko se je prikazal. Gledala ga je skozi priprte veke, ne da bi se zganila. A je opazil, kar ga je vznemirilo. Naposled je 1« dejal: "Sta sa predramili?>f "Kje sem?" je vprašala. Ko ji je pojasnil, je zaprosila za 11-kalnik. "Rada bi si zlikala obleko, da se oblečem." "Če se vam ne mudi, si odpo-čijte," je odvrnil in se spet spravil kurit. "Ali še vedno dežuje?" Je vprašala. "Ne, nocoj je snežilo." Ozrla se je skozi okno. Zunaj je res ležal sneg. (Dalje prihodnjič) OBSouoi^, RKttLME PROTI komunistom v Mew Torku, ne muuu razmer *u v m«.c*mer spremenile. Vse bo tako kakor je bilo. Čudno, da te naš justični lepa rt men t te reanice nikakor ne more naučiti. Z UPRAVNIKOVE MIZE (Konec s 1. strani) poslal oglas v koledar za društvo 49 SNPJ in znesek zanj. John Kosin je poslal naročnino za Louisa Blazich. in oglas v koledar ter vsoto za oboje. Johnstown, Pa.: Frank Cvetan je poslal šest obnovljenih naročnin, in listu v podporo $2, ki jih je prispeval Anton Red-nak iz N. Braddocka. Poslal je nadaljnih 8 oglasov v koledar in znesek za 12 oglasov. Tako se koledar prihodnjega letnika počasi polni z oglasi. Pittsburgh, Pa.: Michael Ple-she je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. Crivitz, Wis.: Mike Klepp je obnovil naročnino. Maple Valley, Wash.: Mary Dernach je obnovila naročnino, naročila koledar 1949, četudi se leto bliža že h koncu, in prispevala listu v podporo 50c. Renton, Wash.: Frank Klopcic je nam pisal in se zahvalil za neko uslugo, ki smo jo storili in ob enem doda, da je Proletarec eden izmed onih redkih listov, ki ni zavil s svoje poti kljub viharjem sedanje dobe. Rock Springs, Wyo.: Frank G rum je nam tudi pisal in potožil, da je v njegovi okolici zelo slabo polje za agitacijo. On skuša kar more v prid lista, vedno ga je in ga bo podpiral, rad bi več naredil pa se ne da. Pravijo, da za dežjem pride sonce. Up dela bodočnost lepšo. Ta urad sta obiskala dva vojaka, Narednik Albert F. Klucik iz Johnstown, Pa., ki je prišel ravno iz Evrope in je namenjen sedaj na Japonsko. Doslej je bil nekje blizu Gorice z ameriško zased no armado in bil tam za tolmača, ker obvlada dobro slovenski jezik. On je rojen v tej deželi, a je potrdil besede onega pesnika, ki je zapel "Lepše je rože ni, kot je vrtnica, lepš'ga dekleta ni, kot je Krajnica". Da, tako trdi fant, da je bil po vsi zapadni Evropi, pa se mu niso nobene tako dopadle kot Slovenke. Le ponos dekleta! Rekel sem mu, da mi naj piše, kako se mu bodo Japonke dopadle. Ce se kdaj oglasi, bom javnosti sporočil. Z njim je bil njegov prijatelj četovodja Peter Kolegoski. Večkrat se pripeti, da kdo obišče ta urad, pa ga pozabimo omeniti v listu. To ne storimo Ramenoma. Novi upravnik še nima pravega sistema, da bi vse take stvari vključil v svoj delovni red. \ Pred časom so ta urad obiskali Mary Suglič iz E. Riverdale, Md.; John Beranich, Milwaukee. Wis.; Mrs.Peter E. Kumick,San Francisco, Calif., in Edwin Ais-ter, Aurora, 111. Z njimi je bila tudi naša čikaška dekle Kattie Hrvatin. Nje ne omenimo vsakokrat, ko pride v urad, saj je domača pri nas. Nadalje sta bila tu John Polaney in Albert Volk, oba iz Willarda, Wis. Ca sam koga izpustil, noi oprostite, kajti nobene zamere na pSVzročim namenoma. Milwaukee, Wis.: Louis Barborich je poslal štiri obnovljene naročnine in še en oglas za v koledar; piše tudi, da ima že nekaj prispevkov nabranih listu v podporo, a želi dobiti še več, da potem skupaj pošlje ali pa izroči, ko se vidimo na konfo-renci Prosvetne matice prihodnjo nedeljo. Ob enem sporoča, da naj črtam saj začasno naroč- nika Bolskarja Lamberta, ki se je moral podvreči operaciji na očeh in ni nikogar, ki bi v oni hiši čital njegov list. Obljublja, da če ozdravi, bo Proletarca še naročil in bral. Mi v uradu želimo Lambertu povrnitev v zdravje in okrevanje oči, ne toliko radi Proletarca, če tudi radi vidimo, da obdržimo čitatelje. Želimo mu vse najboljše zaradi življenja samega. Saj je dovolj trdo življenje že samo na sebi, ako pa vid opeša, potem si lahko predstavljamo kakšen užitek bodočnosti bi bil v temi. Arma, Kans.: John Kocjan je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo 50c. Sporočil Anton Shular. Seja Prosvetne matice in zabava Družabnega kluba Chicago, III. — Zadnje naznanilo zastopnikom in zastopnicam, izvoljeni v društvih, včlanjena v Prosvetni matici: konferenca se prične točno ob 10. zjutraj, v nedeljo 30. oktobra v Reberniškovi dvorani v Mil-waukeeju. Prosimo vse, da ste točno na mestu. Kot je bilo že v pismu naznanjeno, bo Mrs. Rebernišek pripravila kosilo za vse, ki bodo to želeli. Torej, mil-wauški zastopniki, dajte v nedeljo 30. oktobra svojim ženam dopust, da lahko pridejo z vami na zborovanje, če tako žele. Vsi tisti, ki imate kaj na rokah v zvezi s Proletarcem, boste lahko poravnali z upravnikom Udo-vičem pred in med zborovanjem. Toraj na svidenje v nedeljo 30. oktobra v Milwaukeeju. Članom Družabnega kluba Slovenskega delavskega centra je že dalj časa znano, da bo imel plesno veselico v soboto 29. oktobra, v Lawndale Masonic Temple, ki je tik našega Centra. Za ta ples je Družabni klub najel prvovrsten orkester in sicer Rudy Pugelna in njegove fante iz Milwaukeeja. Ker so prostori našega družabnega kluba večkrat premajhni, se je treba pripravljati, da se enkrat dobi večje. Vsaka taka akcija pa stane denar in to je vzrok, da se je odbor Družabnega kluba odločil za to priredbo in če bo uspeh se jih bo vršilo še več v bodoče in bo prišel čas, ki bomo tudi čikaški Slovenci imeli svoje shajališče, na katerega bomo lahko ponosni. Vsi, ki imate vstopnice v predprodaji, ste pro-šeni, da napravite obračun s tajnikom. F. Groserjem, če ne prej pa na večer priredbe. Pridite na to zabavo in pripeljite tudi svoje prijatelje. . L. Z., predsednik Družabnega kluba. dva in dva bosta imela skupen park in otroško igrišče. Stanovanjski blok ob Ciril-Metodovi ulici bo imel 10 komfortnih dvosobnih stanovanj. Blok ob Zami-kovi ulici bo imel 36 samskih sob s klubskimi prostori, knjižnico, kopalnicami, umivalnicami itd. V tretjem bloku bo 76 samskih sob, klubski prostori, stanovanje za hišnika, velika kuhinja, obednica in knjižnica. V največjem bloku s pročeljem na Poljansko cesto pa bo urejenih 40 komfortnih trisobnih stanovanj. V prvem letu gradnje so vsa dela izvrševali večinoma delovni prostovljci. Na Ambroževem trgu je delalo 59,546 prostovoljcev, ki so napravili 317,148 delovnih ur. Njihovo delo je vredno 6,044,620 din. Zdaj vodi gradnjo mestno podjetje "Megrad". Dečji dom, ki se gradi v Ljubljani na Vrazovem trgu, bo eden izmed najmodernejših v srednji Evropi. Ceia zgradba bo veljala 42,000,000 dinarjev. Dečji dom bo imel 3 trakte (dvonadstropne) izmed katerih sta popolnoma dograjena dva, tretji pa je v gradnji. V dečjem domu pa bo prostora za 150 otrok, 50 mater, z dojenčki in 50 nosečnic. Stanovanjski bloki na Ambrožovom trgu Lljubljani Z gradnjo so začeli spomladi 1. 1948. Podrli so 5 objektov, in sicer 3 stanovanjska hiša in dva gospodarski poalopji. Teren ja zelo dober, v pradavnih časih ja tam Sava nanesla debelo plast peska in kamenja, ki ga zdaj uporabljajo pri gradnji. To je znižalo gradbene stroške za več milijonov. Zgrajenih je 5 stanovanjskih blokov izmed katerih meri največji v dolžino 126 b (sestavljata ga dva manjša bloka, mod katerima je prehod). Vsi bloki so štiri nadstropni in podkleteni, po Jugoslavija delovna tudi v izrabljanju svojih oljnih virov Naši stari priseljenci iz vseh krajev današnje Jugoslavije so ob prihodu v to deželo vedeli le, da je v starem kraju človek na mali kmetiji revež, v kaki mali fabriki do kraja izkoriščan in o kakih naravnih bogastvih njegove rojstne domovine pa jim ja bilo prav malo znano. Notra-njčani so vedeli, da kopljejo v Idriji cinober, iz katerega črpajo živo srebro. Rojaki severno so vedeli, da so v Trbovljah, v Zagorju in Še v par drugih slovenskih krajih premogovniki, da so tu pa tam male in večje tovarne, npr. steklarna v Hrastniku, jeseniška jeklarna, opekarna tu in tam, a priložnosti za preživljanje stari kraj takrat ni nudil vsem, pa smo se podali tisoči in tisoči preko "široke luže". V sedanji Jugoslaviji delavcev v industriji manjka. Največ ker se vsa država prizadeva izpolniti svojo petletko, namreč preobraziti se iz primitivne kmečke dežele v moderno industrijsko državo v čimkrajšem Času. A manjka ji strojev, pa je treba ogromno tega konstrukcijskega dela izvršiti na starinske načine, namreč s krampi, lopatami, samokolnicami in malto ter opeka donašati pri gradnji več nadstropnih hiš in tovarn na ramenih in ženske pa na glavi. Velik vzrok temu nepredvide-vanemu zastoju je kajpada bojkot nad Jugoslavijo, ki ga izvajajo države kominforma. Prelomile so trgovske pogodba z njo, v namenu, da bi Tita vrgla. Da-li jim je pri tem kaj za koristi jugoslovanskega ljudstva, ne vemo. Iz boja, ki ga vrše proti "Titovi kliki", izgleda, da jim je ljudstvo stranska briga. A vendar je Jugoslavija v tej petletki veliko napredovala, vzlic svoji zastarani birokraciji in starim tradicijam, v katerim se mnogim višjim ne gre kaj posebno za pospešenje kakega nujnega dela, četudi vlada še tako apelira nanje. So pa skupine ali kadri, ki pospešujejo produkcijo, vsaka v svojem področju, da kaj. Tržaški L. T. npr. piše pod naslovom "Vedno več nafte" sledeče: "Letos so v Jugoslaviji pridobili že 50-krat več nafte kot pred vojno v šestih mesecih. Nadaljnji dvig proizvodnje jugoslovanske nafte je zagotovljen, ker bodo v kratkem jugoslovanske tovarne izdelale vrtalne stolpe in vrtalne stroje v taki množini, kolikor jih potrebuje FLRJ. Tako se bo pričelo drugo leto še živahneje vrtalno delo na nafti-nih poljih. Vzgajajo nove kadre, tako da imajo že sedaj dovolj strokovne delovne sile za dvakrat večji obseg vrtalnih naprav. Nadaljujejo z izsledoval-nim delom, ne samo na znanih revirjih Dolnja Lendava-Pekle-nica in Gojlo, marveč tudi v severno-vzhodni Bosni, Zahodnji Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Sedaj imajo na Hrvatskem že 20 revirjev, kjer pridobivajo zemeljski plin, v Banatu 6, Bački 5 in v okolici Beograda 3. Strokovnjaki so izračunali, da imajo samo znana najdišča več milijard kub. metrov plina, ki je cenena pogonska sila, saj ima ta plin 8,500 do 10,000 kalorij na kub. meter." V Sloveniji obratujejo znatne petrolejske vrelce v Prekmurju, blizu madžarske meje. In iščejo nove vire. Vse za bodočnost in prospeh nove države, ki je sedaj z vseh strani stiskana tudi od njenih nedavnih prijateljic— namreč od držav takozvane ljudske demokracije. Beograd trdi, da nasprotniki Jugoslavije ne bodo uspeli—ne z ene ne z druge strani. SANS ima nov urad Slovenski ameriški narodni svet (SANS) se je preselil iz svojega prejšnjega urada, ki je bil na 3424 W. 26 St. v Chicagu. na 3854 W. 26th St. Naslavljajte v bodoče vse, kar se tiče SANSa ter njegovih re-lifnih akcij na — kot že omenjeno — SANS, 3854 W. 26th St., Chicago 23, 111. SANSov novi urad ima tudi drugo telefonsko številko: LAwndale 2-0977. AGITATORJI NA DELU NAROČNINE PREJETE OD 1. do SO. SEPT. 1949 Kakor navadno, se šteje celoletna naročnina ta dve, tako tudi v tem seznamu. John Krebel, Cleveland, O.........26 Josef Korsic, Detroit, Mich.........12 John Shalar, Arcadia, Kans. (vsi novi) ..................................10 Frank Zaits, Chicafo, 111. ............10 Anton Jankovich, Cleveland, O... 8 Louis Barborich, Milwaukee Wis. ............................................ € Anton Udovich, LaSalle, III....... 6 Angela Zaits, Chicago, III......... 6 Prank Bisjak, Chicaro, III........... 4 Anton Shalar, Arma, Kans......... 4 Kaj ton Ersnosnik, Red Lodge, Mont............................. 4 Fr. Remits, Rock Springs. Wyo.. 2 Lawrence Selak, Star City, W. Va....................................... 2 Prank Pancer, Milwaukee, Wis. (aovl) ........................................ 2 Tony Andres, Chicago, 111........... 2 Francos Vidmar, Chicago, III....... 2 Leo Zevnik, LaSalle. III. ........... 2 John Vltes, Bridgeport, 0......... 2 Fred Medvešek, Ronton, Wash.. 2 Jacob Bergaat, Lisbon, O. .......... 2 Jennie Jerala, Crafton, Pa........ 2 Prank Klan, Chlsholm, Minn....... t V urada je bilo poslanih all izro. čenlh 48. Skupaj v sept. 16« naročnin (med njimi 12 novih*). Prejšnji mesec MS. Precej naročnin smo prejeli prve dni oktobra, ki bodo kreditirane v prihodnjem seznamu v novembra. >aoaoi ooooo e oooooooo is isoaoo osi ....................... PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. i 1727-1731 W. 21st Stmt CHICAOO 8, ILL. j; > • Fina postrožba — Cono xmorno — Dalo jamčano TELEFONI: CAnal f-717t—4 7171 »aooooaooooooaooooooooaooooooaoooaooooooooooMMM+j WHtAMCW^ H, U4» MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ZVEZNA VLADA IMA ZA SVOJO POLITIKO V KINI VELIKO DENARJA (Konec s 1. strani) polotiti nobenega računa, (jrlavno je, da zajezujemp l njo "komunizem" in da rešujemo takozvani Qmc-riške interese v Aziji in drugje na načine, o kakršnih naši poslanci v kongresu in dfugi odgovorniki zvezni uradniki nočejo govoriti. Vendar pa je treba prizpftfj resnico kakršna je in ta je, da je ameriška vnanja politika na Kitajskem bitko izgubila s Ciang Kaiškam vred in ne bo mogla iz pogorišča nič več kaj prirfa o teti. Lahko pa, da je omenjeni denar namenjen ta uporabo tako, da se bo novi kitajski vladi z naše strani nagajalo in se jo pri-moralo dati zapadnemu bloku, v prvi vrsti Zed. državam in Veliki Britaniji koncesije, ako bo hotela od njih materijal, kakršnega nujno in ogromno potrebuje. Sama ga nima, Sovjetska unija ga ji ne bo mogla dati v zadosti meri, ker je i ona še vedno v stiskah zanj, in toko bo naš ekonomski, militaristični in vojni aparat moral biti v vsi Aziii še vedno upoštevan, pa bila "rdeča" ali "rumena". Trumanova vlada propadli čiang Kaiškov režim sicer še ni popolnoma zavrgla in ga tudi še ne misli tako kmalu. To podaljšuje no Kitajskem civilno vojno in kakor v nji sicer nacionalisti propadajo, se črpa tudi komunistična revolucija. In ako naša vlada hoče v tej situaciji nacionalistom pomagati, je njen namen pri tem lahko dvojen: ali nadaljevcrti s taktiko za propast te revolucije, kakor je propadla velika kitajska socialna revolucija pod Sun Jat Senom, ali pa primorati sedanjo zmagovito kitajsko komunistično armado — oziroma njen režim — da sklene z zapadom tak mir, v katerem angloameriški interesi ne bodo veliko izgubili. In le v ta nqmen se je kongresu koncem minulega tedna toliko mudilo dovoliti vladi z a negovanje te politike v Aziji nt/daljne milijone dolarjev. THEY'RE OFF! BRIZtRtZNtKI UNtfUO VSAKO LETO V POŽARIH VELIKO ŽIVLJENJ IN BOGASTEV Statistika o požarih pripoveduje, da se jih dogodi največ vsled brezbrižnosti, torej zato, ker bedaki niso sposobni misliti na posledice. Predvsem se požari, ki povzročajo po ljudski neprevidnosti nič koliko škode, dogajajo v gozdovih. V njih se uničuje ne samo les, vreden milijone, temveč vse ptice, razna divjačina— in čestokrat zgore v takih plamenih tudi ljudje, ki ne morejo iz gorečih predelov nikamor pobegniti. A malomarni avtoist, ki je vrgel svojo gorečo vžigalico ali pa cigareto proč, pa dirja naprej po cesti, ne meneč se na to kaj je storil. Po krivdi teh brezbrižnežev se je dogodilo to jesen izredno veliko požarov ne samo na zapadu temveč tudi na vzhodu. Oblasti so preiskovale ter dognale, da jih je le nekaj povzročila strela — a vse druge pa malo-marneži. ki nihajo za odgovornost prav nobenega smisla. Vsled njih ima zvezna vlada velik gasilni aparat in organizirani so v obrambo naših gozdnih bogastev tudi dragi ljudje. Agencija Common Council piše 0 tem: Gašenja velikih gozdnih požarov v državah Idaho, Montani in Kaliforniji v mesecu avgustu letos, se je udeležilo tisoče ljudi in država Idaho sama je imela enkrat na delu 1825 gasilcev. Gozdna služba Zed. držav nudi vedno število izurjenih in izu-čenih gasilcev, ki vodijo delo gašenja; način gašenja istotako začrta državna služba. Prostovoljni gasilci iz raznih poklicev pa vkljub temu izvrše mnogo tVde-ga dela pri gašenju gozdnih požarov. Med prostovoljci je najti farmarje iz bližnje okolice požara, iz gozdarskih taborišč (lumber camps) in iz vrst živinorejcev in njih delavcev. Pri gašenju pa pomagajo tudi državni cestni delavci, prebivalcev mest in krajev blizu požara, vojaštvo in pogosto poeitnikarji, ki se nahajajo v predeljih zajetih od požara. Gasilci pridejo tudi iz sosednjega podeželja in včasih se prostovoljne gasilce rekrutira tudi v bolj oddaljenih krajih in državah ter z letali pripelje na mesto požara. Kadar so poklicani V akcijo prostovoljni gasilci, je gjbtovo, da je požar nevaren. Pod normalnimi okolščinami lahko pogasi gozdni požar državna gozdna služba sama s svojimi delavci in s posadkami delavcev navadno najetih v poletnih mesecih v to svrho. Služba pa mora stalno skrbeti, da zasledi sleherni gozdni požar preden se raztegne tako, da ga je težko spra- SLOVENSKE IN » *.» ■ ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite PP cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Sin se je potuhnil in se zgrbil kakor da ga je nekdo od glave do nog polil z mrzlo vodo, ter se je ves v zadregi vrnil k materi. — No, kaj je? — je vprašala mati: — ni uspelo? Čitam ti z obraza, da se ti ni posrečilo. — — co k dvajsetici. Ampak radi tega, da bi ne preži jal zaslužka, je moral vstajati zgodaj, ln korakati včasih po več vrat do kraja, kjer je slutil kak zaslužek. Videl je kako se drugi mučijo in obupavajo, ker so ostali Kes, mati. Ne veruje! Zo- brez dela in nimajo možnosti, pet je vrgel reki n v vodo. - !<*a S1 P™>luzijo košček kruha. ' ., O. ... . Njegova dusevnost je spregle Mat. je zakrilila z rokam., (dal/nazadnje v t0,ikJ0 da je za- zmajevala z glavo ter se hudo-' ____________ vala na očeta radi njegove nenavadne lokavosti — malodane seženj globoko v zemljo vidi —, hudovala pa se je tudi na sina. zato, ker je po njegovi krivdi tudi sama padla v greh, in je nazadnje odločno izjavila: ; ne bom več pomagala. Sin je mislil in mislil in vzdihoval. Na nek način se bom mo- čel opažati, kako velikanska razlika je med njegovim položajem in ppložajem pravih revežev/ki po njegovem mnenju zaslužijo neizmerno več sočutja kakor on. Ko je prešteval svoje zaslužene novce, je z veliko skrblji-. . , . . . . ., i vostjo prilagal desetico k dese-.T™*"* Jaz 111 tiči, polrubelj k polrublju in je z olajšanim srcem zrl v bližnjo bodočnost, ko bo na konec za- . mogel izpolniti očetovo zahte-ral posiliti — se je odločil — in vo. Nazadnje se je nabralo v dobiti bogastvo, — cekin, — in njegovem šparovčku toliko pri-' je šel na poizvedovanje, kje bi služenega drobiža, da je bilo se zamogel udinjati v delo. Toda mogoče dobiti v zameno zanj kmalu se je moral prepričati da cekin. • je ne samo znojno kopejko te- In dobil je za syoje srebrQ in zko zasluziti, temveč je ze samo medeni dr^biž ^ n zato, da se najde samo delo, tre- $krbno u y . w je w ba veliko potrpljenja. Delavcev, > . „ ki so čakali na zaslužek se ie naJ«IoblJ1' in Potem venomer 80 caKau na zaslu2eK' se Je I otipaval, češ, da se mu ja ne pri- viti pod kontrolo. Požarna gozdna služba i m a 3200 mož nastavljenih v takozvanih čuvajnih stolpih širom gozdnih predelij dežele. Poglavitna dolžnost teh gozdnih čuvajev je, da pazijo na pojavo ognjev ali požarov v gozdeh in o tem nemudoma obvestijo najbližjega gozdnega nadzornika potom radia, telefona ali kakor že mogoče v danih okolščinah. (Naši narodni gozdovi so porazdeljeni v 50,000 do 30Q,0Q0 predelij nazvanih "ranger districts" in vsak od teh distriktov ima svojega čuvaja-nadzornika, kateremu morajo prej omenjeni čuvaji prijaviti pojav požarov v distriktu. Načelnik gozdne službe ima v svojem področju celotne gozdnate predele razdeljene na omenjen način v svrho zaščite gozdov pred požari.) Gasilci državne požarne gozdne službe so hitro zbrani skupaj, kadar čuvaji obvestijo di-striktne nadzornike o*izbruhu požara v enem ali drugem gozdnem predelju. Pripravljeno je tifdi vedno vse za prevoz gasilcev v prizadeto predelje. Gasilci požarne službe so razdeljeni v dve skupini — ena skupina je spuščana na tla s padali iz letal, druga prične gasiti na zunanjih rohovih požara. Prvi, ki jih na-zivajo "dimojedce", navadno ga-se požar v notranjosti prizade- tega predelja po dolge ure preden jih dosežejo gasilci, ki gase požar od zunaj, to posebno v slučajih težko dostopnih gozdnatih predelij. Mnogi parašutniki so dobili izkušen je ko so padali v času druge svetovne vojne. Vsi so prv9vrstno izvežbani in danes jiji je v požarni gozdni službi okrog 200 po številu. Njihove področje gašenja obsega države! Kalifornijo, Washington, Oregon, Montana, South Dakoto, Idaho, Utah i#v Wyoming. Seveda vrše poglavitno delo gašenja navadni gozdni gasilci in z njimi prostovoljci, ki delajo z njimi, pravzaprav pod njih vodstvom.' Največ uničevalnih požarov nastane v suhih gozdnib predeljih POgorja ^Northern Rocky Mountains v Kaliforniji, kjer povzroča požare strela. V splošnem pa povzroči malomarnost ljudi 90'/« vseh gozdnih požarov. Lyle F. Watts, načelnik United States Forest Service, poziva ljudstvo, k pain ji in priporoča previdnost vsem državljanom, ki obiskujejo ali počitnikujejo v naših gozdovih in narodnih parkih. Pazijo naj tudi avtomobi-listi, da ne mečejo cigaretnih ogorkov v suho travo ob cestah. Pazljivosti je treba tudi pri lovcih ln drugih, ki si y gozdovih pripravljajo jedila, pa ne po-skrbe vedno za pogašenje žerjavice. CALIFORNIA. Foatar.a: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. COLORADO. Created Butt«: Ant. Slobodnik. D. STAHJEJEV-ČULKOVSKI: CEKIN V knjigi, v katero sem nekdaj zapisoval svoje spomine, ae ml je ohranila pravljica, katero sem slišal nekdaj, za časa mojega po-tepuštva ob Amuru. Hočem jo sedaj objaviti, — starim v zabavo, a mladim y pouk. Živel je nek4aj starec f svojo staro. Imela sta Ustno hišico s senčnatim vrtom, koncem katerega se je razprostiral beli prod ob bregu mogočne reke, kakor tudi precej denarnega kapitala. In hišo, in vrt, ln denar, vse sta si pridobila z delom fvpji^ pridnih rok, podedovala nista ničesar, temveč sta si vse s svojo dolgoletno marljivostjo lr^ varčnostjo pripravila. Imela sta sina, odraslega mladeniča, kateremu je bilo že skoraj petindvajset let, ki pa je bil skrajno len in brezskrben. Starec je že davno napravil križ čez njega in se je izogibal oe samo razgovora t njim, temveč se mu nf {del vreden niti pogleda, in ga takore-koč niti ni prišteval med ljudi, — tak poležuh baje ni k ničemur goden. Mati pa. kakor vse matere, je zdaj oštevala sina, fn pri tem jokala in vila rokč v zavesti njegove negodnosti, zdaj ga je zopet gladila po glavi in ga tolažila, čeii, da je oče vendarle oče, ln naj se Še tako hu-duje. nazadnje bo vendar spremenil svojo Jezo v milost in ga ne bo razdwhnll. Toda oče je že davno zatrdil, da pe ida in ne ostavi sinu kot zapuščino piti kojpejke vse dotlej, dokler mu ne prinese ce-kina, kl si gg je sam z delom svojih rok zasUiftl. Mati je pla-kala pred obfam in ga rotila naj se ne srdi na sina 'ter prekliče svojo zahtevo. A oče je ostal neizprosep. * — Naj si zasluži! — — P^a kje naj zasluji? — Kje pa drugi zaslužijo? — — Di, drugi .T! seveda! .Drugi prenašajo v pristanišču vreče in zabqje in'si z različnim umazanim delom služijo svoj košček kruha. Naš po vendar ne mor j prijeti za tako delp. — Zakšj pa ne? Ali je on kaj boljšega kot so drugi? Ce se ni znal rtobenemu čistemu0 d e 1 u priučiti, bo seve moral za umazano prijeti ~ Ali za božjo voljo, stari f Kaj pa bodo ljudje rekli če bodo nabralo v pristanišču taka množica, da je moral po več ur stati v burji in dežju, predno je mogel nazadnje priti na vrsto, da dobi kako delo. Prvi dan je zaslužil štirideset kopejk, šel je drugi dan,— a brez uspeha: niti kopejke ni zaslužil in še veliko drugih delavcev ki so prišli prej ko on, je ostalo ta dan brez dela. Tretji dan se je našlo delo nekje na drugem koncu mesta, kake štiri .1 vrste od pristanišča oddaljeno, videli najinega sina pri takem Zgubil je pol dne s čakanjem na delu? — to delo, a zaslužek je znašal ta — To je njihova stvar. Norci dan samo dvajset kopejk. Po-bodo seveda gobezdali neumno- vest se hitro pripoveduje, a delo sti, a pametni ljudje bodo govo- se počasi završuje. Dan za dnem rili pametno. — se je trudil in spravljal deseti- Z eno besedo, naj je mati še tako prigovarjala, oče je vztrajal pri svojem sklepu. Nazadnje se je domislila starka zvijače. , Dala je svojemu sinu cekin in mu je rekla: — Na, nesi ga očetu in mu reci, da si ga sam zaslužil, moraš pa obleči slabšo obleko, nekaj starega, sicer ne bo verjel. Sin se je preoblekel in šel k ™ F^nc^oVI^k^ očetu. Oce je sedel v vrtu ob bregu reke. — Tukaj oče, sem U prinesel p.eblo: John M Stonich. cekin, katerega sem si sam za- Wal«eaburc in okolica: Edward služil . . . sem se potrudil. Tomšič. Oče je vzel cekin, obrnil ga ILLINOIS, med prsti, ozrl se S prodirajo- Ckica«o in okolica: Frank Bizjak, čim pogledom na sina, počasi Joseph Oblak, Peter yerhovnik in Frank Zaitz. Hinsdale: Josephine Potočnik. La Sail* in okolica t Anton Udovich in Leo Zevnik. SprinffioMi Joseph Ovca ln John Goršek. Vir don: Fr. Ileraich. Waakegaa-No. Chicago: Martin Jud« nich. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. Indianapolis: John Jeran. KANSAS. Armat Anton Shular. Arcadia: John Shular. WmI Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit-•earborn John Zornik, Joe Korsic. M.NNESOTA. Buhl: Maz Marts. Chisholm: Fr vina. Luboa-Powor Point: Jacob Bergsak Maple Heifhts: Frank Volkar. Warrant Joseph Ješ. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Ron: Jennie Jerala. Canons^arg-Strabane: Jacob Pav-čič. Export: Joa. Brits. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Herminie: \nton Zornik. Johnstown in okolica: Frank Cvetan. La t robe: John Tn Mary FradeL Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvei bar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ampriftki družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Antoa Zornik, Herminie, sa Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Joka« t own. WASHINGTON. Ren ton: Fred Medvešek. ieatite:'Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm iGroee: Frank Kosem. Star City: Lawrence Selak. Tkomaat Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaakae ia Waat Alllai Louis Bar* borich. Sbebpygan: Frank Stih. Wlllirdt Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer ia okolica: John H. Kr* zisnik. Rock Springs: Frank ReirJta. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VtH PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OMNITE NA UNUSKO TISKAHNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. ) PROiETAREC SE TISKA PRI NAS Proletaree je yrejevan tako, kot je za delavce potrebno in koristno Ako hote biti delavski list polten, mora čitate-Ijem nuditi gradivo, ki jim predotuje resnico, četudi je čestokrat neljuba in odbija. Dokazovati mora pravilnost svojih načel tudi kadar je to "nepopularno" in odnehati ne sme od svojega stališča niti takrat, ko je treba plavati proti tokom. Velika večina časopisja se ravna po vetru. Kakršna propaganda je točasno najbolj v modi in mu največ prinaša, tiste se oprime. Zavrže jo čim postane nepopularna in si poišče kaj drugega, da obdrži privlačnost. Ne pa listi, ki vztrajajo ob svojih načelih in resnici v vsakem slučaju. Proletaree spada ves čas med slednje. Dogodke in razvojne toke beleži in tolmači s stališča resnice in ljudskih koristi, neglede na zamere, kritike in škodo, s katero mu prete tu pa tam. Razumni čitatelji mu to radevolje priznajo. Tisti delavci, ki ne pozabljajo, koliko se je Proletaree v naši javnosti že boril proti nazadnjaštvu in koliko je že storil za, probujo našega ljudstva, ki gora v industriji in rudnikih, so njegovi nojbolfli prijatelji, podporniki in agitatorji. Tudi v teh resnih zgodovinskih časih se bo Proletaree držal stališča resnice in pravice, kakor zmerom. Njene nasprotnike in škodljivce bo predstavljal, kakor doslej, tako, da jih bodo !judje videli v pravi luči. In kakor v preteklosti, se Proletaree tudi zo v bodoče nadeja, da bodo tisti, ki verujejo v nalogo, katero vrši, stali ob strani in ga podpirali v zagovarjanju in širejenju naših »dej in socialnega programa. zornostjo. "To presenečenje pri* haja odtod, pristavlja pariški radio, kar je Zilliacus znan žara« Tita poveličevali, a dognali, da1 ni«u pristali ip so vse napravili je postal' izdajslec, proč g njim! i sami. Tako je FLRJ prva od Koliko časa bo ' Novi Ust" iz-j ljudskih demokracij (države, ki di svojih simpatij do Sovjetske! hajal, je odvisno od njegovih so izvedle preobrat po modelu zveze " Izjava Zilliacusa, ki pri- podpornikov, kdorkoli so. Baje USSR) ki proizvaja penicilin haja po isjavi francoskega inte- mu je kakih test Jugoslovanov sama. lcktualca in antifašista Jeana v Ameriki prispevalo po tiaoč v steklarski industriji so pri-Ca&souja, ima namen pokazati dolarjev. In de bo res tudi via- teli letos izdelovati steklo za da obsodbo Tita s strani Moskva da v Beogradu kaj primaknila čedalje teže sprejemajo v za- zraven, bo šlo. padnem komunističnem svetu," Kar se Slovencev v Ameriki Razen vladinega lista "L*- tiče, ta list ni bil potreben, ker Aube ' skrajnega reakcionarne- ima Titova Jugoslavija tu med ga časopisa "Matin" in komu* našim narodom dovolj simpatič- nističnega* "Humanite", beležijo vsi pariški časopisi izjavo Zil-liacusa. Časopis *'Epoque" pri. naša to izjavo z debelim naslovom "Zilliacus poudarja, da Tito nima nobenega namena podpirati zapadni tabor": "Franc ti* nih ljudi in pa tudi razširjenje časopise, ki jo branijo pred napadi kominforma. A glede Hrvatov in Srbov pa je seveda stvar druga Iz vsebine v prvi številki "Novega lista" ne moremo soditi, kakšna načela bo jftstopal v raz- reur" piše pod naslovom "Zvest redni borbi. Vidi se iz nje le, da socializmu', da, je Tito sedaj j ne misli biti komunističen tem-močnejši kot kdaj koli v pre- več le Titovemu režimu v teklern letu." Časopis "Le Mon- obrambo v borbi s Kremlom. de' piše pod naslovom "Zillia-;---t----—--- cus daje optimistične izjave o položaju v Jugoslaviji," "Combat" posveča Zilliacusovi izjavi daljši komentar na prvi strani z naslovom "Zilliacus naklonjen Titu." "Combat" piše: "Jedro argumentov in opazovanj bivšega laburističnega pr-vaka je v tem, da je pozicija maršala Tita trdna, da je ekonomiko stanje v Jugoslaviji manj zaskrbljivo, kakor trdijo Seja klub« št« 1 JSZ bo v petek 26. oktobra Chicago, III. — Ne pozabite priti na sejo kluba št. 1 JSZ, ki bo ta petek, 28. oktobra, ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem centru. Pomenili se bomo o predmetih, ki pridejo prfd konferenco krajevne organizacije Prosvetne matice (vršila se bo v Mil- v Londonu in Moskvi, da je po- wsukeeju^v^nedel jo30. oktobra) litieni položaj dober, da je pri- naočnike, termo* steklenice, sir gnalno steklo za reflektorje, steklo za potrebe medicine itd. Povečali so proizvodnjo okenskega in votlega stekla z znatnim razširjenjem dveh tovarn. Številne nAprave za kemično industrijo bi morale poslati države ljudske demokracije. Ker pa tega niso hotele storiti, jih bodo Jugoslovani sedaj napravili sami ali pa dobili od drugod. USSR se je obvezala, da bo dala postopke za izdelavo penicilina, amidopirina, fenacentina, zdravila za malarijo G-1179, sulfatiazola itd. Ker USSR teh postopkov ni hotela dati, so jih izdelali Jugoslovani v svojih laboratorijih brez vsakršne tuje pomoči. Tudi to je bil njih o<^o-vor Informbiroju. V Jugoslaviji se je poraba papirja znatno povečala. Preje je prišlo na leto samo 3.2 k^ papirja na vsakega prebivalca, sedaj pa pride 17 kg. To bodo dosegli v novi velikanski tovarni celuloze, ki bo v kratkem dograjena. in o raznih drugih naših otvareh. Ali imate članarino plačano? — KultUMQ fCfOflfKO -Ako ne, poravnajte jo tajniku ali pa Antonu Udoviču. Na mesto Louisa Zorkota je začasno sprejel tajništvo Frank Zaitz. Na svidenje v petek 28. oktobra. Kremlin noletel vsled svojega boja proti Tito po sveto na veliko odpora ljubijenost Tita med delavskimi množicami vedno enaka iti da se je dvignila življenska raven." List nadalje piše. da ni po-| trebno poudariti pomena Zillia-cusovih izpovedb, saj prav za ! prav že več let predstavlja bivn I ši laburistični prvak in še nekateri drugi uradno "pričo morale" sovjetskega stalinizma. Glasilo levih socialistov rimski "Avanti" z Nennijem na čelu piše spričo Zilliacusove izjave: "Po vrnitvi iz Jugoslavije, kjer se je mudil 10 dni, je Zilliacus izjavil, da je jugoslovanski narod dobro razpoložen in da je ^ega pomena, kot ga ima da- Tto^itM proti krizi hladnokrven. To raz-1 nes Sčečin nima danes velikega * J* ^ V francoscim POLJSKA na morju Nemčija je imela pred vojno ______ ___ dovolj pristanišč. Zato Sčečin, | lgodovinski" dokument'~obsega: ločen od Poljske in držav Sred-j Tajnc opombe o živUenju in nje Evrope ni imel nikoli tak-jsmrti cegmrice Katarine II; Ro- V Ljubljani so 16. septembra odprli razstavo napredne knjige. Namen razstave je. da pokaže važno delavnost ter uspehe jugoslovanske grafične industrije in da ob "Tednu napredne knjige" da zunanji poudarek temu i kulturnemu prazniku. V biblioteki Zimske palače v i Leningradu so našli Puškinov | rokopis, ki so ga iskali že preko i 100 let. Rokopis, ki je važen in obsega dva zvezka: prvi šteje 115, drugi 138 listov. Na Norvežkem v Oslu je 13. septembra gostovala igralska družina črncev z Ibsenovo dramo "Divja raca". Igralska druž na, ki šteje 21 igralcev, črncev ameriške univerze v Howardu, bo nastopila tudi na Švedskem in Danskem. V Garmisch Partenkirchem j je 85-let star umrl slavni nemški i skladatelj Richard Strauss. Nt-pisal je vrsto oper, med katerimi so najbolj znane: Šaloma (19081, Elektra (1909), Kvalir z rožo <1911) ter Žena brez sence. Napisal je tudi več simfoničnih skladb. PRAKTIČNI NASVET! Kopalne koveege iz povoščenega platna odrgnemo z vlažno krpo, namočeno v drobno namizno sol. Nato/ jih operemo v mlačni vodi in izbrišemo z mehko krpo. • Oprane metle in ščetke, suši na svežem zraku in nikdar ne blizu peči. Travne madeže natremo s surovim maslom, nato pa jih izpiramo z milom in vročo vodo. Pred vsakim čiščenjem zob namoči prej ščetko v mlačni vo di. šele potem smeš začeti i čiščenjem zob in to ne samo v eni smeri in z ene strtmi, marveč tudi zgoraj in znotraj, torej z vseh strani. Po čiščenju ne puščaj ščetkice mokre, ampak tolci jo z dolnjo stranjo — ono s ščetinami — ob brisačo, dokler- ne izgine voda. Sčetko potem deni na zračen prostor, da se posuši. Sčetko boš na ta način ohranila delj časa in razen tega bo tudi bolj čista. S prešitimi odejami moramo ravnati zelo previdno. Ne smemo iz njih prahu iztepati, ker sicer se preveč razvlečejo, najbolje izcistimo iz njih prah s se- salcem za prah ali s krtačo. Presite odeje moramo tudi često zračiti, ne smemo jih pa izpostavljati soncu. Umazana mesta moramo sproti osnažiti z bencinom. Ko postiljsmo ne prije-i majmo odeje vedno na istem mestu, tudi je vedno enako ne zlagaj mo Ce jo shranimo za delj časa, je najbolje, da jo z vi jemo v zvitek in ovijemo v rjuho. Voda, v kateri smo umivali meso, je zelo dobro gnojilo za sobne cvetke. • • Umazano kopalno gobo najlepše osnažiš tako, da jo pustiš za nekaj ur v slani vodi, potem jo pa temeljito izplakneš v več vodah nato jo privežeš na vrvico in jo na zraku posušiš. Stare obleke, ki se svetijo od 1 obrabe in sedenja, ne likaj do suhega, temveč pusti paro, da sproti odhaja. Na ta način si zopet obleke očistila, da so zopet uporabljive. Metle ne smeš vreči takoj proč, če je sirk zmečkan ali zvit. J Vrzemi vedro vroče vode in drži metlo nad vzdigajočo se paro. Sirk se bo zopet zravnal. RADA BI IZVEDELA za sedanje bivališče moje tete Marije Rebol, doma iz Smartne-ga pod Šmarno goro nad Ljubljano. V Ameriko je odšla leta 1927. Ako bi kdo od rojakov kaj, vedel o njej, ga uljudno prosim, da mi sporoči na moj naslov, zakar mu bom zelo hvaležna. Marija Robas. Dom onemoglih, Gornja Radgona. Slovenia, Yugoslavia, Europe, ali pa na Slovenci ameriški narodni svet, 3654 W 261 h SL, Chicago 23f Illinois. -MIHHHHH Porabite vsako priložnost v zbiranju listu v podporo. Kjerkoli se io naši prijatelji posluil-jo. imajo uspeh. Imeli ga boste tudi vi on ob enem pomagali Proletarcu. (Konec S 1. Strani.) jevski tisk ga označuje kot vodilnega britanskega predstavnika "levih socialistov", to je socialistov, katerih soglašanje s politiko Informbiroja mora na koncu privesti do popolnega so-glašanja s komunisti", t Zilliacus je dobil na kongresu laburistične stranke, ko so glasovali o njegovi izključitvi, pomembno število glasov. 714,000 članov ni hotelo na kongresu odobriti sklepa izvršenega odbora laburistične stranke o izključitvi Zilliacusa. 4,721,000 glasov pa se je izreklo za ta sklep. Zahtevo Zilliacusa, naj ga zasliši kongres stranke, je podprlo 1,999,000 glasov proti trem milijonom 23,000 glasovom, ki so bili proti tej zahtevi. Zilliacus je pričel svojo borbo proti reakcionarni zunanji politiki laburistične vlade z govorom med parlamentarno debato v britanskem spodnjem domu že z marcu leta 1946, ko je odločno nastopil proti politiki pretiranih vojaških proračunov in oborožitve. Po izključitvi iz laburistične stranke je Konny Zilliacus napovedal borbo za demokracijo v laburistični stranki, poštenost v politiki, borbo proti nacionalnemu bankrotstvu pred ameriškimi imperialisti ter proti vojni.On in še trojica izključenih poslancev iz laburistične stranke: Mills. Solley in Pritt so ustanovili skupino neodvisnih laburistov. Zilliacus je hkrati tudi član izvršnega odbora britanskega komiteja za mir, Zilliacus je bil na čelu skupine laburističnih poslancev, ki so oktobra 1947 obiskali Sovjetsko zvezo in jih je sprejel Stalin. Skoraj vsi angleški časopisi so prinesli Zilliacusovo izjavo na vidnem mestu: "Manchester Guardian" poudarja, da je Zilliacus izjavil, da je "v Jugoslaviji mirno stanje in da je prebivalstvo složno z vlado kot nikdar poprej". Časopis nadalje piše: "Zilliacus je z druge strani navedel, da se je gospodarsko stanje države popravilo od njegovega zadnjega bivanja v Jugoslaviji v minulem letu. Dve dobri žetvi in izredno dober ribolov sta letos izboljšal j i stanje prehrane."V Jugoslaviji menijo —piše nadajje ta časopis—ko komentira izjavo Zilliacusa, da bo nesporazum med KPJ in In-formbirojem proces, ki lahko dolgo traja, in da bo rešen edi-nole s spremembo stališča ene ali druge stranke. Toda takšna sprememba ne bo prišla s strani KPJ". Radio Pariz poudarjavda je ves francoski tisk objavil izjavo Zilliacusa o Jugoslaviji, da so to izjavo francoski levičarski krogi sprejeli s precejšnjim presenečenjem, vendar z veliko po- položenje izvira iz ekonomskega pomena samo za Poljsko, tem položaja države, ki se je opomogla po obilni žetvi. Kakor je znano, se je Zilliacus sestal z maršalom Titom, ki ga je preteklo soboto zadržal pri večerji. "Cor-riere della Sera" poudarja v svojem posebnem poročilu iz Beograda, da "Zilliacus meni, da je Jugoslavija komunistična država in da- nima namena preiti v tabor zapednih velesil. Izmed britanskih listov je edinole londonski "Daily Worker" skušal r razburljivim komentarjem ovreči besede Zilliacusa, list KP Italije "Unita" pa je kakor po navadi proglasil Zilliacusa za trockista. Izjave Zilliacusa, ki si je pridobil ugled in spoštovanje v svetu zaradi svojega poštenega stališča in zaradi svojih nastopov proti reakcionarni politiki laburistične stranke in za sodelovanje in prijateljstvo s socialističnimi deželami, izjave očividca in nepristanskega opazovalca pričajo o tem, da resnica o Jugoslaviji vse bolj prodira v svet kljub vsem poizkusom propagandnega aparata Informbiroja, ki se z vsemi silami trudi, da pred javnim mnenjem zakrije resnico o Jugoslaviji. več tudi v veliki meri za Čehoslovaško. Pristanišče se hitro razvija. Pomoli, ki so "bili med; vojno porušeni, so obnovljeni,! zgradili so številna skladišča, žerjave itd. Sedaj pripravljajo pristanišče za les in premog j Češkoslovaška ima v Ščečinu | svojo prosto luko. V primeri z letom 1946 se je promet v tem pristanišču povečal za 430 odst Do konca junija je v Sčečin priplulo 1700 ladij različne to-naže. Sčečin bo v kratkem najvažnejša luka Poljske za izvoz premoga. Častno mesto imata v Poljski tudi Gdinja in Gdansk. Ti dve pristanišča sta hitro zrasli iz ru; ševin in se občutno razvili. Obe pristanišči imata že preko 20 km obale. Zmogljivost žerjavov in skladišč je večja kot pred vojno. Gdinja in Gdansk sta povečali j svoj promet za 165 odst. v primeri z letom 1946. Danes veže Poljsko z ostalim svetom 29 rednih pomorskih linij. Ladje za dolgo plovbo izdelujejo kar doma Lani so jih pričeli graditi 6, od katerih so že vse spustih v morje. Letos imajo štirikrat večji plan kot lani. La- AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1950 KMALU IZIDE CENA SAMO $1.50 •N i Naročila na$lovlt* PROLETAREC 2301 So. Lawndale Am , Chicago 23, III (Kot že omenjeno, vse gornje ] dljska industrija se je v današ je izčrpek jugoslovanske uradne časni ške agencije Tanjug.) Nov jug, list laid izhajati v Now York« t oran jugosravqe (Konec s 1. strani) pati v predavanjih in v intervju vih. % Kar se tiče ureditve prve številke, ki je bila poslana tisočem Jugoslovanov v tej deželi, ni kaj posebno mikavna. Obsega osem strani Porletarčeve velikosti. Vzrok, da so pričeli to podvzetje je, ker med Srbi v Ameriki ni niti enega časopisa, ki ae bi bil Titu in sedanji Jugoslaviji smrtno sovražen In od kar je Ko-minform obsodil Tita v pekel, je Tito izgubil tudi med ameriškimi Hrvati vse tiste časopise, ki so pod kontrolo in cHiclphno partije "Narodni glasnik" v Pitts-burghu lomasti po njemu kakor da ga ni večjega izdajalca in tolovaja na svetu. "Ameriška domovina" v Clevelandu ga v tem primeru nikakor ne more dohajali. Tudi "Jedlnetvo" v Kanadi, ki je partijekl list, je spremenil taktijco če* noč In to spremembo tudi priznal. Pissl je, včeraj smo nji Poljski zelo rabila. Pred vojno je Poljska skoro ni imela, danes je pa že tako močna, da je v povojnih letih že popravila 200 ladij, iz tujih držav. Velik razvoj je imelo tudi pomorsko ribištvo. Danes nalovijo že do §0.900 ton rib. Medtem, ko je leta 1937 domač ribolov kril s svojo proizvodnjo samo eno petino potreb poljskega trga po ribah, je danes ta v toliko večji, da sam krije 70 odst. potreb. NOVI IZDELKI kemične industrije Jugoslavija ima s svojimi naravnimi bogastvi vse pogoje za razvoj kemične industrije. Ima dovolj rek za gradnjo novih hidrocentral, ki bodo dajale tej industriji svojo silo, surovin za steklarsko Industrijo, premoga za zdravila, kavčuk, umetni bencin in dovolj lesa za celulozno industrijo. Današnja Jugoslavija se je sa* vedla svojega bogastva in gradi tudi to industrijo. Grade novo tovarno plastičnih mas; nedavno je dala tovarna, ki so je sami postavili,' tudi penicilin. Za naprave sa to tovarno to Ameri-kanci zahtevali pol milijona dolarjev, vendar na to Jugoslovani Heat water the modem way.. the way you light your home...Electrically CISTO—Edino električni vodo-grelci so čisti in moderni kot električna razsvetljava. Ni saj, ne dima. ki bi uma-zal vaš dom, hitro obrisanje z mokro krpo drži svetlo enamiliran obod brez madežno. V kuhinji, kopalnici, v omari ali v utility sobi Električen vodo-grelec ne potrebuje posebne peznosti. ' UDOftEN — Edino električen vodo-grelec se lahko postavi tam, kjer je najbolj udobno in ekonomično za uporabo, hrei vsakih zvez z dimnikom ali ventilacijo. Postavite ga poleg kuhinjskega pralnika, na primer tam, kjer se rabi največ vroče vode. da se je ne izgublja po mrzlih cev?h. Edino električen vodo-grelec se lahko varno postavi tudi v neprezračen prostor. Je celo varno poataviti ga v otroško šobo ako treba, ker ni vročih površin in ne eksplozive, ki bi jemala kisik zraku. BREZ SKRBI — Edino električen vodo-grelec vam daje voc&ogrelho gor-koto, ki jo lahko ;>opolnoma pozabite in ste vedno gotovi imeti dovolj gor-ke vode. Nič več tiste trudne poti v pritljičje za reguliranje grelca, nič več tistega umazanega dela s kurjavo in pepelom, ne sitnosti pripravljanja ognja — in nobene skrbi za pilot luči. Je popolnoma avtomatično . . . popolnoma zanesljivo. NIZKO CENA INSTALACIJA — Samo $20—Po znižani ceni, ki je zdaj v veljavi. postavimo električen vodo-grelec po tej nizki ceni t? katero koli obstoječe za l, 2 ali 3 drukine popolnoma rezidenc no poslopje v Chicagu, ki zdaj rabi Edison poslugv m See there at your APPLIANCE DEALER'S, PLUMBING CONTRACTOR S, or our nearest store COMMONWEALTH EDISON COMPANY \ A Yugoslav Weakly Devoted to »Ha Interest of tha Workers O OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its iducational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE i COMMONWEALTH NO. 2186 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., October 26, 1949 VOL. XLIV. TOP OFFICIALS OF U. S. STEEL GET HUGE PENSIONS AT COMPANY'S COST United States Steel, and its president, Benjamin F. Fairless, are in a peculiar position in arguing against the pension program sought by the Steel Workers' union, according to a Boston 4 Globe" article inserted in the "Congressional Record" by Congressman John W, McCormack (Dem., Mass.) Although the corporation objects to a pension plan for its workers unless the workers pay part of the cost themselves, Fairless will be able to retire at 65 on a pension of $75,537. Irving M. Olds, chairman of the board, will have a pension of $63,315, and Enders M Voorhees. third top official, can quit with $70,323 a year. "Fairless, Olds and Voorhees do not seeni to think that free enterprise is threatened when the pension goes to Fairless, Olds or Voorhees," says the "Globe" article. It points out that Fairless' salary in 1948 was $207,000, Olds got $181,000, and Voorhees $160,700, and each of the three was able to obtain a salary increase of $20,000 or more that year. "If they can't spueak through without an old-age pension, why should the plant worker be eager to try, even at his lofty pay of $66 for a 40-hour week?" the "Globe" asks.—Labor. ii a Evjue's Balancing Act Balancing on a diplomtaic tightrope no thicker than your finger, the Yugoslavs continue their hair-raising attempt to hang on to their socialism, independence, and equilibrium all at once. The rope wavers as Stalin or one of his assistants gives it a sharp jerk at the Eastern end, and spectators look to see the rebellious state crash to its destruction or, as a last resort, jump into the net held ready by the West. Either may happen, but so far the Belgrade balancing act holds the world enthralled in unwilling admiration. Relentless enmity in Moscow, expressed through £ series of hostile acts culminating in the denunciation of its treaty of friendship with Belgrade, and similar behavior on the part oi the satellites, have driven Yugoslavia bit by bit toward the West. Through its impressive delegation at Lake Success it is laying the groundwork for an appeal to the United Nations in case the Russian attack takes the form of invasion, the instigation of border raids by Yugoslavia's neighbors, or—most likely of all—the organizing and financing of rebellion inside the country. It was with this last possibility in mind that the Yugoslav delegation last week laid before the Legal Committee of the General Assembly a twenty-five-point resolutuion asserting the duty of every state to refrain from fomenting, organizing, encouraging, or assisting civil wars and disturbances, or acts of terrorism, within the territory of another state'' and also to prevent the organization within its own territory of activities calculated to do such things. This move coupled with Yugoslavia's effort to get itself elected to the Security Council, indicates plainly enough that it is prepared to antagonize Moscow still more in order to have the support of the Western majority in case of real trouble. But at the same time every note and public state ment issued in Belgrade or the U. N. is a model of revolutionary consistency. Yugoslav resistance to the Cominform is being formulated in a way intended to make Moscow appear the heretic and Belgrade the orthodox defender of the Communist faith. The case is being built up with great ability. But the question remains whether argument and evidence, or even courage, will decide the issue, or whether the higher logic of sheer power will push Yugoslavia off the rope, on one side or the other, before the cold war ends.—The Nation. REFLECTIONS By Raymond S. Hofses THAT WORKINGMAN'S ' FRIEND," Columnist Westbrook Pegler, lately has been shrieking with unusual shrillness to tell the world that these United States are heading toward Socialism "And" he is adding, "Socialism is Communism." Pegler's anxiety is so real and his frustration ao evident that even a member of the Socialist Party might be constrained to pity him were it not for the fact that people like him are going to be responsible for the bastard type of socialization that is now taking form and that won't be halted by the squeals of people who just won't help to bring about the democratic brand of socialism that is advocated by the Socialist parties of the world. IT'S JUST AS this column has been saying rather often ever since world capitalism plunged mankind into a second world war. We'll repeat our story for the benefit of everybody in general and for Pegler's admirers in particular: We're going to have a socialised society. Nothing can stop that—not even Pegler. The only question Is whether It will be autocratic or democratic. Aad the one thing more than any other that will guarantee aa autocratic and dictatorial future Is the rejection of democratic socialism by the people. So Pegler isn't as wrong aa we'd like him to ba or as he would be if tha voters of Amerlcs hsd given a mandate for Socialism back around 1020, when the march toward autocracy coincided with the continued imprisonment of Eugene V. Debs, who, in addition to being a victim of intolerance, was the year's Socialist candidate for President. OH, YES INDEED: it is quite possible that the brand of socialization that is now spreading over the world will be destructive of human freedoms. In this country it could be an American variant of Russian communism or Italian fascism or German Nazism. But who's fault will it ba if the people get the wrong braad because they reject the right one? Surely nobody has a right to expect historical development to stop just to suit his convenience. Nor if there any sense whatever fn crying for democracy if we stubbornly go all the way with an economy that just can't exist if people aae free. * > And so it is that the high-priced Mr. Pegler, no less than most of the lesser of us. is bucking the inevitable when he sounds the alarm against what he calls creeping Socialism. WE SOCIALISTS HAVE been telling the people of the nacesaity of socializing the things thsy all need to make a living. We < have been telling a bewildered generation that their hope for abundance plus freedom lies in takin over the economic resources of the nation and operating them planfully, democratically and without profit for private and socially-useless owners. But the owners' hope for profit lies in socializing the people. And if the government continues to expand its business of regimenting us, managing us and even feeding us, all to give class exploitation s new lease of life, It will be because democratic Socialism was rejected not because It was triad and found wsnting Surely, If we insist upon going along with a private-profit economy we have no right to expect those freedoms that make profits impossible. Smart Boy Little Bobby: "I found a horse* shoe this morning," Mother: "Do you know what that means?" Little Bobby "Yes, it means that some horse is running around In h is stocking feet. Warning Madison. Wisconsin, "Capital Times" is a Progressive Daily, run by William T. ('Bill") Evjue Using the latest available figures, he says: "In 1046, there were 1.304 cities having daily newspapers, and in 1,103 of them there was only one daily paper. There are 10 states in which there is not a single city having more than one daily paper. "This trend toward the one-newspaper town is a dangerous threat to our way of life. Our form of government is based on the principle that the people must always have full facts and information on whyrh to base intelligent public opinion. The constitutional guarantee of freedom of the press was for that purpose. "Isn't the right of the people to have the fullestin information jeopardized when, in a great center like Minneapolis, the entire newspaper set-up is owned by one family? "Many will remember when even the smallest towns in the United States had two newspapers —a Republican paper and a Democratic paper. Today, under the jne-newspapcr trend, the publish-it becomes smug and satisfied. He is opposed to change. "He becomes prosperous and gravitates toward the wealth and property in his community. That point of view is reflected in his newspaper." Or LABOR A SCAB AID NIC TRAD*, WHAT A TRAITOR IS TO HI« COUNTRY/ SAMUU QOMPCXg Where is Power Surplus? Not so many years ago the pri* vate power companies were being urged to reduce their rates and thus encourage greater usage and greater revenue. They couldn't see it until long after the PUDs and public ownership were, on the rampage They acted too late We also recall that some of the experts said the Grand Coulee and Bonneville would produce a fantastic power surplus which could never be used. Well, what about that? Where is the surplus* The answer is of course, that there is no surplus, there is, instead, a shortage. More power development both on the Skagit and the Columbia are needed to meet Northwest demands. —Thanks to Washington Teamster Some of the people who get rich quick get their money from people who think they will get rich quick. The llgenfritz Affair What's Your Opinion About This? What do you think should happen to a general who had his troops kill about 100,000 civilian men, women and children, and defends himself by saying he was merely obeying orders from his superiors? Those are the "war crimes" charged, and the defense made, at the trial of German Field Marshall von Mansteift, before a British military court. Von Manstein is a member of the pre-Hitler German military aristocracy. For some reason, Winston Churchill and some other Tories contributed to a fund for his defense. Now British and German law-jrers are telling the court that von Manstein is no criminal because he merely obeyed orders to kill helpless people. That argument suits high military men of all countries, and they think von Manstein should not be punifhed. What do you think? Tearing Fro* Press Out of Constitution Dally newspaper monopolies are tearing the fundamental right of free press out of the Conftitution in many placet in our nation. Thlf if particularly true in Minnesota where two dally newspapers monopolist control the entire dally prest of the three largest cities of the state, Minneapolis. St Paul and Duluth. These three great cities of Minnesota are without an independent daily press, Dltonhr in Court "Repeat the words tfte defendant used," said the lawyer. "I'd rather not, they are not fit for the ears of a gentleman." "Then," said the counselor, 'whisper them to the judge." There was a touch of irony in the Senate's rejection of Carl llgenfritz, a $70,000-per-year U. S, Steel executive who was recommended by President Harry S. Truman to be chairman of the Munitions Board in the nation's National Defense Establishment. There is plenty of reason why a big steel man should not be given that kind of power. However, the fact is that in submitting the steel man's name President Truman was following a precedent that was established rather broadly by the late Franklin D. Roosevelt during the recent war. The great F. D. R. packed his administration with Dollar-a-Year men whose interests were mainly with the big corporations which made so many billions out of the war that this nation ii now. staggering under a debt that simply can not be paid. And the nation as a, whole approved of Roosevelt's action so heartily that they brok*{national custom by electing him to four terms. It is strange that, this time, the "liberal" and labor factions in the administration who revere Roosevelt's memory were opposed to the appointment of a corporation official. True, they justified their opposition on the basis of Mr. Ilgenfritz's desire to continue drawing his $70,000 a year from U. S. Steel while talcing $14,000 from the people. But that looked very much like a quibble. For, can it be that a $14,000 government employee would be less concerned about the people's interests than he would be if paid only $1? We strongly suspect that there w«re at least a few Senator: who remembered that the heart is where the treasurer is when they refused to place Truman's Steel Trust hireling in a position of government power. And isn't it too bad that workers seem to forget that scriptural truth when they cast their ballots for the people who "make the nation's policies.—Reading Labor Advocate PEOPLE DO IT By Henry Jones In the first nine months of this year Chicago cops have been watching 17,239 strikers fighting it out in 74 strikes. They arrested 60 of them. Of these 14 got fined and 31 are still in tfie mills of "justice," including the Elkay pickets for objecting to having the AFL teamsters steal their UE jobs. But at that the arrest of one ftriker out of each 250 makes it seem that it was some more imponderable force than the policeman's club that prevented these strikers from picketing more vigorously. It may be that with picketing a more customary and accepted thing than it used to be, it's done more by gentlemen's agreement, ae at Inland Steel where, the company furnishes the juice to keep the pickets coffee percolsting, and even provides gat for a pickeUng motor boat that drifted, out of gaf, to company property. Or it may be that arresting 1 out of each 250 givet the other t40 due respect for Jhe blue-coated, large-footed, majesty of the law. Or agsln it may be memorlef of the tougher fights gone by. • « t » Waat te buy aa historic police station, somewhat eremmsd' up? The old Deeplalnee Police Station In Chicago Is going out of business It was built in 1882 when the more elegapt families, ss described In Dreiser's "Sister Carrie," lived a few blockt west on Union Park, to provide them extra re-assurance It goes down In history chiefly because at 8 p.m. on May 4. 1886 as a drizzle set In to make an outdoor meeting impossible, s bunch of cops set forth ffrom It to break up the meeting held in nearby Hay-market to protest the police bru- talities towards pickets at the McCormick Works down on 22nd St. Mayor Harrison had just dropped into the station to tell them that it was a nice ord^-ly meeting, but Captain Bonfield there felt sure the way to rise in ^he world was to crack down on the radicals where there was ahy reason for it or not Who threw the bomb, no one knows, but it became a landmark in history, and four were hanged. Another landmark, the figure of a policeman, was set up by the forces of law and order to commemorate the Hay market affair, down in Union Park. It used to stand near the cartrack but on one anniversary the car went off the track and knocked the monument over. It still stands a bit further in at Union Park. The Desplaines Station thereafter specialized for a while aa a place of sojourn for ladies of joy whose collective bargaining agents had not paid off the police. Then it became the involuntary resting place of the more flnifhed products of capitalifm along Chlcago't skid-road. That's why everything there will be fumigated for several days before It is moved to the new workingman's palace of the Illlaxe State s t Monroe snd Racine. (From Induftrial Worker) Farmers1 Prices Price« farmers received in August of this year declined 48 points from August 1048. Prices farmers paid declined only 8 points In that period. The figures, computed by Department of Agriculture, prices of the 1000-14 peflod base of 100. ii KEEP AMERICA FREE! By George 5. Wuchinich // PITTSBURGH, Pa—Pittsburgh is a quiet town, so far. Half a million steelworkers and coal miners are on strike ip Western Pennsylvania. The strike is on everyone's mind—BUSINESS IS AT AN 11 YEAR LOW, is a local press headline. Underway is a political campaign for the city and county November elections, and the single party mind of both Democrats and Republicans is quiet, except that it pokes into the potholes of un-paved streets, and says nothing of the greatest event in Pittsburgh's workingclass history. For the first time, mills and mines of America are down. A gigantic battle is in the making. Monopolies face the combined ranks of steelworkers and miners. Up to strike time the mills had been on a two or three day work week, and now economists with their press lackeys furiously figure low much workers are losing in wages, as if they would have been working a full week. Department itore sales are off 26%, national steel production ebbs at 3% to 7%, and slowly grim facts build to a climax as an already faltering economy stumbles further. It is quiet, in Pittsburgh, the silence is eloquent. Among miners and steelworkers is unity of feeling, that the "companies are out to get the union—that if we give in now. we'll be working for a dollar a day." Moods are changing, steelworkers awaken to original demands of 30c an hour instead of the 10c pittance for social insurance and pensions Miners, the real veterans and fighters of many struggles in Western Pennsylvania, are one with their steel worker brothers. Miners know they are the main target of steel and coal corporations. Without coal, mills won't run. It was these miners who won that $100 s month pension, a clear and outright sum, without longwinded speeches or fancy arithmetic. They won a welfare plan, at full expense to the coal operators, to care for the mine sick and hurt. The best pension and welfare plan of all American workers is that of the miners. Monopolies have not forgotten this, nor do they forgive, t Miners know the real meaning of the strike. Lewis called upon AFL's leadership to join in a $2 5 -nillion weekly contribution to aid steelworkers. Lewis knows how bitter and farflung is the strategy of the coal and steel corporations, ind he knows that their campaign is directed against all labor. His call for unity—CIO, UMW, AFL— was rejected by the AFL s Wm. Green, and in corporation offices there must be tremendous applause. Of all workers, the miners see clearly the wide political nature of the strikes; that coal and steel corporations feel now is the time to break labor, and the stakes are high—that is part of the answer to | the quiet in Pittsburgh. There are no coal and iron police riding around on black horses. Why should there be? That's old stuff, the companies now have the Taft-Hartley Law with its slave labor' injunctions and clauses, where the Truman bi-partisan administration can do their work better than the miserable wretches we kew as black horsed cossacks. Companies are using hunger—no unemployment benefits are given strikers—every economic pressure tightens its screw against the unions. Only the full strength of labor, so ably described by Lewis, can halt this mad plan ofvmonopolies who seek still greater profits out of the toll of workiftgmen and women. I know the coal fields and I know the mill gates. Companies in the past took better care of their old mine mules than they did of their men Each day I pass steel-mills, the pickets are few and those who are not sitting, saunter about. Old timers picket faithfully, in dark of night and in the rain. Young workers know they will grow old, and they stiffen backbones for their fathers and uncles who've reached old weary years in the mills; the few who do reach 65 after being husked of life and limb in the grime of smoking sucks, fiery ovens and furnaces. At these same mill gates we campaigned in '48 for Wallace, for wide social welfare, national health plans, pensions, wider unemployment benefits, for peace not war, and all that is needed for the well being of the men and women who work It's exactly a year since then, to the day and month, and now the cudgels of campaigning are in the hands of the workers. More than ten years have passed iince basic struggles took place in Pittsburgh or elsewhere in the nation. The orgy of bi-partisan domestic and foreign bankruptcy, which followed FDR's death, bears its fruit in anti-labor policy, in denial of civil rights, and in hue company profits—all this is slowly being unmasked before the people. Workers will learn their true lessons from the events now upon us; their first steps may falter, there may be confusion, and the ominous quiet may be deceiving—but, let there be no misunderstanding. This great struggle is the first lesson in America's post war history. looking together hundreds of thousands of workers and their families in a determing fight for existence as free men. Lewis' call for UNITY disturbs the quiet, but it's welcome—a call for action, for victory of all labor. Book te Help OP'S The new book — "Immigrants Informati ion Book — How to Enter the United States." published re-| cently in a most comprehensive form, is available to all now. Many thousands of Americans want quick information on how ; they can bring foreign relatives or | friends into the United States.These people felt a crying need for a small, comprehensive book on the subject which would be both reliable and easily understood by the average man, so that he would know exactly what to do to bring a relative or friend in. This book gives all that information in a most clear, easy to read and understandable form. If you have a friend or relative anywhere in Europe and wish to bring them to America, you will be interested in this book. If you do not need it you will do service to all who do need it by recommending it to them or telling them about it. This book is 56 pages and can be obtained from Palandech's Book Store, 536 South Clark Street, Chicago 5, Illinois. — the price is $1.00. Two or more books will be sent c. O. D. The Great Diplomat The young bride is looking into the window of a jewelry store. "George," she says, "I'd love to have that bracelet." "I can't afford to buy it for you, my dear," says George. "But if you could you would, wouldn't you?" "No," says diplomatic George. "Why?" says she. surprised and angry. "It isn't good enough, dear." "Oh, you darling." ae a ..........................MMIMMM SLOVENE CENTER SOCIAL CLUB Chicago, III. DANCE Saturday, October 29 Lawndale Masonnic Temple 2308 South Millard Avenue Admission 80c, Tax Included Music by Milwaukee's Polka King RUDY PUOEL'S ORCHESTRA minim