— 4 — Dopisi. Cirkovce na Dravskem polju. Na naslov ; oblasti SHS v Ptuju! Iz političnih občin i Cirkovce in Šikole je v narodni šoli v : Cirkovcah všolanih do 500 otrok, šola je j šestrazredna, pa še prernala, tako da je v j enem razredu po 80 otrok. Na tej šoli je \ vodja znani nemčurski učitelj Lukežič, ki \ našo mladino vzgaja — po svoje. Pri vseh občanih je nepriljubljen in radi bi se bili toga gospoda vzgojitelja že davno iznebili, ako bi našli pri predstojni oblasti pomoči. Občani bi radi napravili na oblasti pritožbo in jo tudi z obema rokama podpisali, pa bojijo se, da ne bi bila njihova prošnja uslišana in piitožbi ustreženo, in potem bi za to trpeli njihovi otroci v šoli! Iz tega vzroka se tem potom zatekajo v javnost in prosijo pomoči! Kakšen učitelj-vzgojitelj je Lukežič, sledi iz tega, da je v vojskinem času pod staro Avstrijo, kot žitni komisar, večkrat rekel krilate besede: „Den Bauern muli! man drucken" (kmeta je treba pritiskati!) V gostilni Debenak še sedaj čez uro popiva z nemčursko rodbino Staraschina v Cirkovcah ter si poje: „Kaj nam pa morejo, morejo, morejo .... nič nam ne morejo, morejo, morejo itd. Fantje gredo ob 9. uri iz gostilne spat, ta vzgojitelj pa si notri prepeva! Gostilničar mu je ugasnil luč, Lukežič pa si je prinesel svojo (!) in pil ter popeval naprej Iz tega vzroka so potem fantje pobili aa gostilni šipe, ter pravijo: „če nemčurji lahko ostanejo, zakaj pa moramo mi spat?" Sletnega sina poštarice Marije Staraschina uči zasmehovati našo jugoslovansko državo na ta način, da ta otrok piše SHS in izgovarja to-le: „Sau-Hunde-Sammel-stelle (svinjskih psov zbirališče)! In te besede izgovarja javno pred ljudstvom v trgovini Staraschina v Cirkovcah! Ali ni to očite hujskanje? Slovenci v Cikovcah tega ne moremo več trpeti: zato prosimo višje oblasti, da to stvar preiskujejo, krivce kaznujejo in odstavijo šolskega vodjo Lukežiča od vodstva in šole. Nemčurska trgovka Staraschina nima učnega izpita, ker se trgovine ni učila, ona tudi izdeluje pokalico, pa nima za to sposobnosti in obrti. V njeni trgovini se vedno govori nemški. Vprašamo: Odkod je dobila sladuor, da ga je zamenjala za 4 hI vina ? Prosimo, da ji obrtna oblast odvzame neopravičeno izvrševano obrt, nemčurke pa nas naj reši slovenski trgovec! Njena sinaha Marija Staraschina vodi v njeni hiši pošto, pa kako! Le poglejte si enkrat, kako ležijo pisma, časopisi in druge stvari, namenjene na-j slovnikom, po trgovini okrog! Prosimo, da se i ji pošta, odvzame in nastavi sposobna za-i nesljiva moč. Sploh prosimo, da naj se v naši občini naselijo narodno zavedni obrtniki, nastavijo narodne učne moči — in potem i boste videli, da bo v občini mir in red, ki ga ; sedaj ni. Ljudi, ki škilijo v Nemško Avstrijo, . pa se naj požene čez mejo in mirna Bosna! Ptujski nemčurji izzivajo ! Trgovec Kraker j v Ptuju je povabil nekaj vsenemcev v vino-! grad; ko so si možakarji napili poguma, so j demostrativno zapeli „Das deutsche Weihlied", t „die Wacht am Rhein" in druge izzivalne i pesmi. Kaj bi se zgodilo s Slovencem, ako j bi v Nemški Avstriji zapel slovensko pesem ? ' Dobil bi batin, da bi bilo joj! V Jugoslaviji ; pa naj bi nemški hujskači prepevali izzivalne i I pesmi ? To ne gro! Ako se še pojavi tak i i slučaj, si bodo nemčurji sami krivi, če se jim j ! kaj pripeti. Naj gredo črez mejo v deželo i lačenbergerjev; tamkaj lahko tulijo kolikor jim je drago, v Jugoslaviji pa ne bodo izzivali z nemškim rjovenjem. Medjimurje se čisti. Kar so bili pri nas ¦ nemški uradniki in trgovci, to so bili v Me-djimurju Madžari in židje, ki ao izsesavali domače ljudstvo. Zdaj se je obrnilo. Nobena trgovina, nobena gostilna ali kavarna se ne dovoli tujcu. Preteklo soboto je iz Čakovca odpeljal cel vlak priseljencev, ki se zdaj zopet izseljujejo na Ogrsko. Sv. Barbara pri Mariboru. Od nas se ni moglo nikdar ničesar slišati, saj naši Studi-| rani ljudje se ne ganejo. Imamo nadučitelja, ki je vse prej nego mož, nadsvetnika, * ki se ne briga za nič in župnika, ki misli, da je več nego mi ali Bog. Bralno društvo je spet oživelo le v toliko, da se je pobrala udnina in to je spet pobral župnik. Kje je sedaj ? Zakaj se ne porabi za nakup j knjig in zakaj ne začne delovati Bralno J društvo ? Odgovor hočemo jasen in hiter! ( Gospodu nadučitelju pa svetujemo, da si '¦ naj ne prizadeva dobiti posojilnice v roke. On naj lepo našo mladino uči, v denarnih zadevah se bomo že mi sami pobotali, saj v posojilnici je naš denar. Raje naj pazi na svojega zeta, da si ne bo svojih konj preveč krmil z eraričnim ovsom. Toliko za danes. Demokracija. V vsaki družbi in po vseh ptujskih lokalih je čuti kritikovanje, godrnjanje in zbadanje. Skupnost se je razrahljala. Krive temu niso le osebnosti, kakor nekateri trdijo ; stvar tiči globlje. Posledice dolgoletne vojne, preobrat, nepoučenost, slabu gmotno stanje, vse to tvori kvas za nezadovoljnost. Da imajo pri tem besedo tudi in osebnosti, je jasno. Vzroki tiče torej globoko v socijalnem razvoju. Po vsem svetu se bije vseobči boj za enakost, bratstvo in svobodo proti izkoriščevanju, samodrštvu in reakcijo-narstvu. Tudi pri nas. Samo način imamo slab. Razkuževanje in čiščenje naj bi se ne pričelo s tem, da se plane v javnost, predno je povod zato. Začelo naj bi se v društvih, kjer ima vsakdo besedo. Tam bi se nudila prilika, da ee nezadovoljnost v notranjosti odpravi. Pri nas pa je mesto tega zašla v družbo, v gostilne in odtod menda v javnost. Nezadovoljnost narašča posebno med nižjim uradništvom, med trgovskimi pomočniki in obrtniki na naslov višjega uradništva, kapitalizma in drugih. Družba se krha. Kritike je na obeh straneh dosti in predosti. Krivda je na eni, kakor na drugi strani. Ni vsak demokrat, ki se priduša, da je. Res je, da ni mogoče vsakomur ustreči. A malenkosti ne bi smele igrati nikake uloge. Domišljava samoJji bnost je otročja in smešna. Forum, kjer bi se lahko sestajala vsa družba, je Čitalnica, kakor je to bilo nekdaj. Tam so vsi včlanjeni. Gotovo bi se našli pri zabavnih večerih, poučnih predavanjih, posvetovanjih ali drugih prilikah, povedali bi hibe in napake drug drugemu v brk, končno pa bi se vendar sporazumeli. Delo bi se razdelilo, družba bi se zenačila in uspeh bi bil: složnost in skupno delovanje. Ce bodo pa eni razdirali, kar bodo drugi zidali, ne bo uspeha." Torej manj predsodkov in osebnosti, več strpnosti, prizanašanja, dobre volje, složnosti in demokratičnega duha ! Treba je vzpodbude k boljšemu in k napredku, zatreti je treba vsak poskus reakcijonarstva. Tedaj si bomo vsi bratje v enakosti in svobodi. Ptujčan. Slabe ceste. V vsaki občini ptujskega okraja najdeš obilo pritožnikov, ki tožijo o slabih cestah a malo takih, ki so pripravljeni sodelovati, da se popravijo. V ptujskem okraju se skozi celo vojsko ni ničesar storilo za zboljšanje cest, kakor okrajnih, tako občinskih. Pa okrajne ceste se sedaj popravljajo, le za občinske nima nihče skrbi. Ceste, posebno občinske, so v takem slabem stanju, da je promet po njih skoraj nemogoč. Letošnjo pomladno deževje pa je še pripomoglo k temu toliko, da so ceste sploh izgubile trda tla, da se živina do trebuha pogreza v blato, da ne more izpeljati ne lahkega, ne težkega voza; zgodilo se je večkrat, da je bilo treba živini' sami pomoči, da ni v blatu obtičala. Zadnja nahvje je še celo trde okrajne ceste tnintam tako poškodovalo, da je treba za promet takojšnje poprave. Na občinskih cestah je mestoma opaziti, da so se naravnost pogreznile, posebno v Halozah ; tam so jih plazovi kar po 50 in več metrov odnesli v grabo in cesta je izginila, zeva pa nepremostno brezno. Treba je nujne poprave vseh občinskih cest. Okrajni zastop ptujski je dal vsem občinam ukaz, da morajo do 1. junija cesto kolikor mogoče popraviti. Hoče pa okrajni zastop tudi z denarno in z dejansko pomočjo priskočiti občinam na pomoč in doseči, da bodo občinske ceste vsaj za silo porabne za promet. Ali nekaj je, kar je deloma krivo, da so ceste v slabem stanju in da se jih tako težko popravlja. Prvo je, da se občinski zastopi in prejšnji nem-čurski okrajni odbori niso brigali za ceste, dokler so bile poškodbe male in bi bilo stalo manj truda in stroškov. Drugo pa je, da noben občan ni imel smisla za dobro cesto, le zabavljal je ; da bi pa pomagal in kaj popravil, to je prepustil drugim, ki tudi niso nicesar storili. Tudi sedaj tozijo obdinski predstojniki, da ne morejo cest popraviti, ker jiin primanjkuje denarja, delavcev in voznikov, in da Se tako dober nasvet obca-noin ne zaleze ; za ukaze pa se tudi ne zme-nijo. Treba bo torej res seci po priseni po-mofti, to je po takozvani tlaki. Ko bodo ljudje opravili najnujnejSa dela na polju in v vinogradih, tedaj naj obcine s pomo6jo okrajnega zastopa sklicejo delavce in voz-nike ter ceste popravijo. Veakogar, ki ne bo hotel sodelovati pri popravilucest, pa. naj se strogo kaznuje, in navrh nalozi placilo tistih stroSkov, ki so nastali, da se je za za-nmdnika naj el drug delavec ali voznik. Zi-vina trpi, ljudje se mucijo, srce se krci vsa-kornur, ki gleda, koliko trpita zival in 6lovek pri slabih cestah. Gotovo se bodo v vsaki obcini nasli pripravni ljudje, ki bodo skrbeli za zboljSanje cest. Okrajni zastop ptujski na-merava rneseca maja, kakor ze zgoraj rece-no, pomagati pri popravljanju obcinskih cest. Prebivalci ptujskega okraja, pomagajte vsak po svojih mo&eh! Saj bode to v Vaso korist!