OB 25-LETNICI SMRTI VELIKEGA SLOVENSKEGA ARHITEKTA
Plečnikova Ljubljana
V  mesecu, ki se je ravnokar iztekel, je minilo 25 let, odkar je umrl arhitekt Jože Plečnik. Le malokdo, celo od nas, ki živimo in dan na dan merimo korake po ulicah Ijubljanskega mest-nega jedra, pomisli, da je prav temu mestnemu jedru vtisnil s svojim delom najgloblji pečat ta naš arhitekt, rtiizarjev sin, ki se je rodil leta 1872 v Ijubljanskem Gradišču.
Povzemamo nekaj ugotovitev in misli iz knjige Ljubljana dr. Naceta šumija: »Plečnik je postal med obema vojnama sicer uradno neustoličen, vendar dejanski estetski zakonodajalec mesta. Plečnikova Ljubljana pa kakorkoli se zdi v nadrobno-sti ali celo po temeljni ideji lahko zastarela, je vendarle v zasnutku pomenila rešitev nekaterih še danes odprtih osred-njih vprašanj preureditve Ljubljane v polnovredno nacio-nalno prestolnico, v kateri so ob novih akcentih hkrati oživ-Ijene njene zgodovinske vrednote. Ob koncu tridesetih let je Plečnik zasnoval po zgledih Otta VVagnerja, velikega avstrij-skega arhitekta in Plečnikovega učitelja, velernestno podobo Ljubljane kot koncentričnega sestava, zloženega iz relativno samostojnih mestnih predelov. Uresničeni pa so bili le od-lomki načrtovanih rešitev. Med njimi sestavljajo sklenjeno urbanistično ureditev Ulica na Grad, Zoisova cesta in Vegova ulica, ki naj bi se po načrtu končala v mogočnih Popilejah onstran Zvezde v parku med Titovo cesto in VVolfovo ulico.
Druga večja celota je nastala znotraj nekdanjega srednje-veškega mesta s pozidavo monumentalnih tržnic, ki naj bi jim sledil nov magistrat. Plečnik je preuredil dva glavna mostova čez Ljubljanico. Nekdanji Francov (Špitalski) most je obogatil z dvema beneškima mostovoma za pešce; tako je nastalo znamenrto Tromostovje. Čevljarski most je po niegovvh natr-tih dobil novo podobo. Dodajmo še neuresničene načrte za monumentalen dostop na Ljubljanski grad. Nenavadno bo-gato so zasnovane zapornice pri bolnišnici. V vsem poteku Ljubljaničinega nabrežja skozi mesto ne gre prezreti izvrstne zelene ureditve nabrežij, posebej kar enkratnega kultiviranja v Trnovem.
V t/vo/skem obmofiju /e mojster uspešno uredil poda/jšek Cankarjeve ceste proti tivolskemu gradu s kandelabri sredi sprehajališča, še po drugi vojni pa mu je v tem območju dozorela misel na slovenski parlament. Med njegova glavna dela v Ljubljani pa nedvomno sodi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki v svojem zidnem plašču, zasteklitvi čitalniceter notranji poti do nje nima konkurence v tedanji slovenski arhitekturi. Pred drugo svetovno vojno je postavil vrsto ključ-nih arhitektur tudi zunaj ožjegasredišča, kot so centralni stadion ob Titovi cesti, nova cerkev v Šiški in monumentalna ureditev Žal. Po vojni je prispeval še ureditev Križank.
Pojem Plečnikova Ljubljana ni pretirana oznaka za od-lomke vseobsežne zamisli za preiireditev in povzdigo sloven-ske prestolnice. Njegovega opusa ne moremo niti približno zaokrožiti, če ne opozorimo še na njegov prispevek k snova-nju spomenikov v ožjem smislu besede. Ni si samo prizadeval za vključitev kiparskega in slikarskega deleža v spomeniške celote, marveč je posebej s spomenikom francoski lliriji ter z Zoisovo piramido postavil za prihodnost med nami po-membne moderne prvence čistih arhitektonskih spomeni-kov.«          V.L.