Št. 122 V Ljubljani, sobota dne 1. junija 1918. Leto II Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. NaroČninn po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 14 vinarjev. Iz Hrvatske. Zagreb, 30. maja 1918. V tirvatski socialno-demokratični stranki se je vnel precej hud boj za — načela! Na eni strani stoji bivši Klavni urednik »Pravde« sodr. Vitomir Korač, na drugi Pa sodrugi Brudnjak, Antolič, Kaurič, Turkovič, Vilim, Bukšeg in rekel bi velika večina stranke, z njo seve uredništvo edinega lista »Pravde«. Spor je postal akuten l. maja. V Zagrebu je predložil majskemu shodu govornik sodr. V. Korač resolucijo, v kateri se postavlja nacionalizem pred internacionalizem, v kateri se pravi, da ie »trajni obstanek internacionale mogoč le na temelju jasnega, praktičnega programa za socialistično nacionalistično politiko«. V provinciji, v Varaždinu, v Karlovcu in Osjeku pa se je sprejela resolucija, ki nima teh stavkov, ki so v zagrebški, pač pa mesto tega poživlja proletariat, ki naj bo združen v internacionali, na b°i proti imperializmu in za internacionalo. našem mnenju sta tu dvoje mnenj, ki imata vsaka Piecej zase. Pri dobri volji se da najti med obema naganja način, ki zadovoljuje oba. Ali —• začel se je v *i5ravdi« precej nesrečen časnikarski prepir. Sodrug m. g. je priobčil 16. maja članek »Dvije resolucije«, kjer razpravlja o teh resolucijah in je mnenja, da je iz njegovega stališča resolucija iz provincije socialistično pravilnejša nego zagrebška, ker odbija nacionalizem in si pridržuje stališče internacionalizira. Clatikar pravi: »Mi nismo kozmopolitska sekta, ki bi omalovaževala nacionalna vprašanja, ali k tem vprašanjem pristopamo drugače kot nacionalistične stranke. Nacionalistične stranke hočejo, da oblasti nad narodom ne delijo z drugimi elementi, medtem ko je naše delo naperjeno za tem, da poleg svobode, za lastni narod ne Kazimo svobode in nacionalnih pravic drugonarodnih Prebivalcev v državi, deželi itd. In končno vemo, da ie nacionalna odvisnost enega naroda le »odraz materialnih, dakle kapitalističnih odnosa, u kojima taj narod živi.« »Zato je naša socialistička borba razredna borba, uperena proti svih pojava kapitalističkoga poredka, jer samo odstranjenjem tog danas savremenog poredka narod postaje u pravom i punom smislu riječi Slobodan i punopravan«. V št. 22. z dne 23. maja pa je s. Vit. Korač odgovoril kot oni, ki se je čutil prizadetega, s člankom "^nacionalni 'i antinacionalni korov«, o kojem pravi v prV’jmbi uredništvo, da »vrvi ličnim uvredama i oma-fležanjem«. Meni se to ne zdi. Sodr. V. Korač je sl- precej temperamentno odgovoril, ali povedal je lepo i>je mnenje, da članek »Dvije resolucije« »polazi u Cic!ini s krivih premisa, iz neke averzije prema proble-ntiina nacionalizma, nacionalne politike«. V št. 23. od danes (30. maja) pa piše zopet m. g. Pod naslovom: »Sto je naša zadača?« odgovor s. Kojiču. Odgovor je lep, miren in jasen. Sodrugu m. g. jo vodilo »Komunistični manifest«, iz katerega citira to-le; »U Njemačkoj bori se komunistička stranka zajcdno sa buržoazjom, 'catla ova revolucionarno ustaje protiv absolutne monarkije, feudalnog posieda, malogradjan-stva. Nu ona ne propušta ni jedan tren, da radalta privede jasnoj spoznaji o neprijateljskoj opreci temedju buržoazije i proletarijata, e da bi radnici odmah sve društvene i političke uslove, koje buržoazija mora da Proizvede, mogli kao isto tolika oružja da ukrenu protiv buržoazije, kako bi poslije juriša protiv reakcionarnih klasa odmah mogli zavodjeti borbu i protiv buržoazije«. V istem listu je še polemika med V. Koračem in uredništvom — ali zdi se mi, da je ta povsem odveč. Vse velike besede taka na eni kot druge strani samo škodujejo. V naziranju na' to, kaj je socialistično, so tedaj sodnimi različnih inislij. Po našem mnenju razbistri to lc mirna razprava. Svetujemo sodrugom, naj se ogibljejo vsega, kar bi jih m0Ki0 razdvajati, zlasti naj se dobrohotno presojajo in naj se kolikor mogoče ogibljejo raz-žaljivega načina pisanja. Treba bo, da se vsi socialisti na jugu zedinimo na nekih točkah. Malenkostno polemiziranje naj nas razdvaja?! Ne, — sodrugi, najdimo ono, v čemur se sla-Kamo. Drugo pride samo ob sebi. Proč pa vsako zafrkljivost in »razžaljenost«. Drugače pa stranka marljivo deluje. Zlasti »Obči radnički savez« vrši svojo dolžnost, organizira delavce in se bojuje s podjetniki, ki nečuveno izkoriščajo svoje uslužbence. Zlasti neverjetne razmere so v Gjurdenovcu v tovarni tanina, Beočinu in Vrdniku med rudarji. V Vrdniku je uprava v vojnem času podaljšala osemurni delavnik na deseturni!! V Karlovcu so sklenili delavci si sezidati »sociali-stički radnički Dom«. M. N. Gospodarski boj po volni. I. Naš nesmrtni Karel Kautsky je v seriji člankov »Dva svetova« dal nekaj pojasnil berlinskemu korespondentu »Socialistična zunanja politika« o učinkih »poglobitve« glede zveze »osrednjih držav«. To velja v še večji meri za Avstrijo. Prorokoval je, kar presega celo najdrznejše sanjfe Vsenemcev, da bi obsegala »srednja Evropa« ne samo Nemčijo, AvStro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo in »vaistvene države« Nemčije, temveč bi se raztezala čez Malo Azijo, Perzijo in morda tudi Egipet, ter kot most k veliki kolonialni državi v tropično Afriko, segala do Atlantiškega in Indijskega oceana in, štela četrt mi-liarde ljudi, dočim bi ji stale nasproti »obrežne države« s poldrugo miliardo ljudmi. Kako uničevalno bi učinkoval v tem najskrajnejšem slučaju gospodarski boj po pred-idočem »zmagovalnem miru«, prepričuje Kautsky takole: Nobena izmed modernih držav, najsibo še tako obširna, ni v stanu, da se sama gospodarsko oskrbuje. Tudi Angleška ne z vsemi svojimi kolonijami. Ako pa delimo svet v dve posebni skupini: v obkoljeni blok in v obkoljujoče države, potem je vsekakor drugi mogoče, da izhaja, ne glede na promet s prvo. Ni pa to slučaj pri prvi. Obkoljeni blok ne more izhajati brez prometa z obkoljujočimi državami. Brez bakra in cina, lesa, volne in bombaža iz obkoljujočih držav ni mogoče izhajati. Bakrena produkcija na zemlji je znašala 1910. leta 886.000 ton. Več kot polovico ga producirajo Zedinjene države, t. j. 485.000 ton, iz ostale Amerike 100.000 ton, iz Japonska 46.000, iz Avstralije 40.000, iz Španske in Portugalske 50.000 ton .Nemčija ga producira 37.000 ton, a mora ga uvažati 181.000 ton. V Avstriji ga dobimo ne celih 2000 ton. Glavni izvozniki ovčje volne so Avstralija, angleška južna Afrika in Argentinija z Uruguayem in Chilsko. Tam producirajo skupno okolo 350 milijonov kilogramov volne. Nemčija le 15 do 16 milijonov, mora pa jo uvažati desetkrat več. Leta 1913 jo je uvozila iz angleške južne Afrike več kot 26 milijonov, iz južne Amerike 82 milijonov, iz avstralskih dežel 81 milijonov kilogramov. Mnogo bolje tudi ni z bombažem. Pač bi vsenemški silovit mir priklopil srednjemu bloku Egipet, eno izmed najizdatnejših dežel za bombaževino. Toda enkrat egiptovska volna ni za vse svrhe enako porabna. Anglija porabi še vedno več amerikanskega kakor egiptovskega bombaža. Egiptovska sama bi za osrednje sile tudi glede na množino dobave ne zadoščala. Nemčija in Avstrija sta rabili leta 1911/12 skupaj 2,6000.000 bal bombaža, skupna žetev Egipta pa ni vrgla niti celega milijona. Primanjkljaj je torej zelo občuten, tudi če upoštevamo, da je egiptovska bala težja od amerikfinske in indijske. Pa se nam kaže na Mezopotamijo in na tropično Afriko. Tam bi se lahko sadil bombaž Vpraša se le, kdaj. V Mezopotamiji bi se morale napraviti velike, zelo drage gradbe za dobavo vode, preden bi ondi bila mogoča bombaževa kultura. Zato je potrebno več sto milijonov, morda celo milijard, katere po vojni ne bodo na razpolago. Vsaka država bo imela dovolj opravka, da popravi lastno škodo. Izvoz kapitala se bo nehal morda za desetletja — kvečjemu v obliki visokih davkov. S tem bi se tudi možnost zasaditve v tropični Afriki zakasnela. In ako se posreči, bo potem še vedno vprašanje, ali se tamkaj zasaditev bombaža izplača, to se pravi, ako se more dovolj ceno producirati. Prej so sadili na zahodnoindiskih otokih in v Braziliji mnogo bombaža. To je sedaj prenehalo zaradi konkurence severoame-riškega bombaža. Naravni pogoji za bombaževo kulturo sami ne zadostujejo, dani morajo biti tudi gospodarski za uspeh. Naj bo kakorkoli že, za prvo desetletje po vojni, morda celo dalje, bo tekstilna industrija osrednjega bloka navezana na bombaž iz Zedinjenih držav. Noben silovit mir ne more na tem prav ničesar izpremeniti. Pismo iz Prage. 29. inaja 1918. V nedeljo je na svojem posvetovanju zastopstvo češkoslovanske soc. dem. stranke’sklenilo sledeče: »Zastopstvo češkoslovanske soc. dem. delavske stranke protestuje kar najenergičnejše proti dosedanji enostranski prehranjevalni politiki v Avstriji. Obtožujemo urad za ljudsko prehrano, ki je vzrok, da se gode nepravilnosti. (Tu je cenzor konfisciral večji odstavek). Prav tako protestiramo proti duhu, ki vlada v centralah, ki pri razdeljevanju po državi upravljanih življenskih potrebščinah še stopnjujejo to pristransko in krivično postopanje. Strankino zastopstvo protestuje proti vsem neodgovornim in izzivajočim dejanjem osrednjih prehranjevalnih organov in svari v poslednjem momentu vse tozadevne činitelje pred nadaljnim izzivanjem in stradalno politiko naproti češkemu delavstvu. Zastopstvo stranke zahteva, da pozove strankin iz-vrševalni odbor češko kmečko (agrarno) stranko, da napi avi ta, kar se da, da bodo ubogi češki ljudje po zmernih cenah obskrbljeni od čeških kmetovalcev. V ta namen naj se v vsakem kraju urede odbori, v katerih naj bodo zastopani tako kmetovalci kot zastopniki delavstva, ki bodo skrbeli, da bodo kmetovalci oddali svoje pridelke ubogim češkim mestnim in po deželi stanujočim rodbinam za cene, ki se določijo med češkima socialističnima strankama in pa med češko kmečko stranko.« V torek, 28. maja, pa je sklenil Češki Svaz sledeči apel na češki narod: »V najbolj važni dobi kličejo zadnjič zastopniki češkega Ijustva, ki so bili po njegovem zaupanju izbrani za vodstvo njegovih političnih zadev, k celemu narodu: Češkoslovaški desetmilijonski narod se mora pobrigati zato, da ne poginejo njegovi otroci; ima tudi dovolj moči, da bi bil v zaščito trpečim rodbinam. Češki poslanci poživljajo vse češko ljudstvo, da začne takoj in da nadaljuje svojo obrambeno delo za trpeče ljudstvo. Neposredno moralno in narodno dolžnost imajo oni, ki še niso na sebi občutili nikake vojne grozote in nobenih udarcev vsled vojne — največjo dolžnost pa imajo oni, ki so v vojni celo obogateli. V sporazumu z organizacijo Češkega Srca in organizacij okrajev, mest in občin, mora biti organizirana takojšnja mobilizacija moralnih človekoljubnih močij in mora se takoj pomagati stradajočemu ljudstvu z najbolj požrtvovalnim splošnim prostovoljnim davkom. Danes velja: kdor hitro da, da dvakrat. Najhujše mesece pomanjkanja imamo pred seboj. Ob dvanajsti uri mora celi narod poznati sebe in mora nesti solidarno vse hudo, četudi nekateri omeje nekoliko svoje blagostanje in ko-modnost, zato pa bo pomagano veliki večini naroda.« Danes pa prinaša glasilo agrarcev »Venkov« sledeči poziv na češke kmete, v rodovitnih krajih stanujoče: »Predsedništvo češke agrarne stranke pošilja te dni v vsako vas pozive, da se takoj podpišejo vse rodbine, ki bi se hotele pobrigati za narodne goste (to je za uboge mestne otroke). Najprej pošiljamo popisne pole za preskrbo narodnih gostov v rodovitne okraje. Naši zaupniki in župani! Ne odlagajte teh pol. Ne odlašajte. Ne smete podaljševati trpljenje čeških otrok! Izvrševali ste povelja, ki ste jih prejemali od najrazličnejših stranij — in niste se branili! Današnje narodno povelje, da obskrbite otroke »Češkega Srca« v svojih občinah, morate izvršiti takoj in z navdušenostjo. Izpolnite pole, priglase za narodne goste, pošljite jih takoj tajništvu agrarne stranke, ki jih bo takoj oddalo otroškemu odseku »ČeškegaSrca«; tam prihajajo dan na dan trume otrok, bledih, izstradanih otrok, da se jih zapiše za čimhitrejšo ekspedicijo na kmete. K vam, češki kmetje, hočejo — sprejmite jih — rešite jih.« Te tri izjave so razumljive. Delavska soc. dem. stranka protestira proti lakoti, ki preti pogubiti malega češkega človeka, zahteva od zunaj in znotraj pomoči. Češki Svaz pod predsedništvom sodr. Habermana in V. Klofača pošilja na narod poziv, da je skrajni čas za pomoč agrarni časopis kliče kmete, da uresničijo, kar se zahteva od njih. Češko Srce je organizacija, ki si je nadela za nalogo, da poskrbi ubogim otrokom mest in industrijalnih krajev hrano in stanovanje na kmetih za nekaj časa, da se okrepe in da v prihodnjih hudih tednih ne bodo izpostavljeni pomanjkanju in bedi. * V Plznu je delavstvo praznovalo obletnico dnij, ko je v Bolevcu pri Plznu padlo v grob 300 delavskih žrtev vsled nesrečne eksplozije. Desettisoči so romali na grobove. Bila je to mirna manifestacija, a mnogo, mnogo znamenajoča manifestacija. M. K. Politični pregled. — Notranjepolitični parlamentarni položaj. Na Telo-vo je zborovala na državni konferenci nemška socialna demokracija. V posvetih voditeljev strank s Seidlerjem so iztuhtali, da bi ne zadostovalo, ko tri ustvarili za poletno zasedanje večino le s Poljaki, temveč da morajo pridobiti še tretjo veliko stranko. Zdaj mislijo pridobiti Ukrajince, a nemški meščanski politiki presojajo položaj o sklicanju parlamenta zelo pesimistično. — Denar brez veljave. Poslanec Kraft, ki je v proračunskem odseku poročevalec o državnih dolgoviii, je poslal finančnemu ministru pismo, v katerem izvaja med drugim: Krpženje papirnatega denarja je dalo ogrskim politikom povod, da vzrok te obžalovanja vredne prikazni pripisujejo slabemu avstrijskemu gospodarstvu. Dolg avstro-ogrski banki je zopet znatno narasel. Sedaj kroži menda ža bankovcev za 23 miljard, a vzroki po-množitve papirnatega denarja obstoje dalje v nezmanjšani meri. Neprenehoma naraščajoča množina bankovcev in trajajoče zmanjšanje blagovnih zalog povzroča naraščanje cen za blago in za delo. Položaj uslužbencev s stalno plačo, umirovljencev in oseb, ki žive od obresti malih prihrankov, ni ne le neugoden, marveč naravnost nevzdržljiv, a razpoloženje prizadetih uprav nevarno. Vlada bi morala priznati naraščajočo brezveljavnost denarja, obenem pa tudi priznati, da postajajo vsled tega vse naredbe proti navijanju cen skoraj brezuplivne. Ko se sestane poslanska zbornica, bo proračunski odsek vprašal Vašo ekscelenco kakor Vas vprašam jaz danesi Kaj je Vaša ekscelenca v sporazumu z Ogrsko storila, da se nadaljnja pomnožitev bankovcev prepreči. Ako bi proti pričakovanju sporazumljenje o bodočnosti financi-ialne konsolidacije ne bilo mogoče, potem je treba hitrega ukrepa, da se izognemo škodljivim posledicam dolgotrajnega gospodarskega nesoglasja. — »firvatska«, glasilo Frankove stranke, izhaja ponovno na dveh straneh, in sicer v tiskarni »Merkur«. »Novosti« pišejo, da je kupil to tiskarno pred par dnevi v imenu Frankove stranke dr. V. Sachs za 150.000 kron. Imenovani Sachs je glavni urednik »Hrvatske« ter je o-proščen vojaščine za nedoločen čas kot zaupnik kr. hr-vatsko-siavonskega ministrstva. — Grof Burian v Berlinu. Berlinski listi poročajo, da pride naš vnanji minister grof Burian dne 10. junija v nemško glavno mesto, kjer se bo mudil dva ali tri dni. Glavni predmet posvetovanj z državnim kanclerjem in državnim tajnikom Kiihlmannom bo vprašanje tesnejše zveze med Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter rešitev poljskega vprašanja. -= Alir med Avstro-Ogrsko in Finsko podpisan. V vnanjem mirpstrstvu na Dunaju so se zadnje dni vršila mirovna pogajanja med Avstro-Ogrsko in Finsko ter so dovedla do povoljnega uspeha. Mirovna pogodba je bila v sredo podpisana. Isto tako tudi gospodarska In pravnopolitična dodatna pogodba. Za Avstro-Ogrsko sta pogodbo podpisala vnanji minister grof Burian in poslanik pl. Merey, dodatni pogodbi razun teh še avstrijski in ogrski ministrski predsednik. —. Kompromis glede pruske volilne reforme. Kakor je »Ttigliche Rundschau« iz baje zanesljivega vira izvedela, so sklenili konservativci in nacijonalni liberalci glede vprašanja pruske volilne reforme kompromis, po katerem naj se odobri splošna, enaka in neposredna volilna pravica s političnim varstvom dveh dodatnih glasov. Prvi dodatni glas je starostni glas, ki pripade vo-filcem, ko dosežejo 40. leto; drugi dodatni glas naj bi bil vezan na gospodarsko samostojnost. ~ Ustavno vprašanle na Finskem. Ustavni odbor finskega deželnega zbora se je z večino enega glasu izjavil za monarhijo. V deželnem zboru sta monarhistična in republikanska stranka približno enako močni. — Srbske želje po miru. Iz Geneve se poroča nemškim listom: V švicarskih srbskih naselbinah krožijo peticije na srbskega kralja, v katerih v inozemstvu živeči Srbi prosijo kralja, naj zastavi ves svoj vpliv, da se omogočijo mirovna pogajanja s centralnimi državami. Prvotno sovraštvo — pravijo — se je po večletnih vojnih grozotah ublažilo in Avstro-Ogrska je očividno pripravljena, da ponudi Srbom sprejemljive mirovne pogoje. Edino čim prejšnji mir pa daje možnost, da se reši srbski narod pogina. — Danski državni zbor. V sredo je bil v Kodanju na slavnosten način otvorjen danski državni zbor. V prestolnem govoru je kralj poudarjal, da se prvič sestane državni zbor na podlagi danskega ustavnega zakona, ki vsem državljanom, moškim in ženskam zajam-čuje enako pravico, da se udeleže zakonodaje. V na-daljnem poteku svojega govora je kralj izjavil, da vlada vztraja pri politiki popolne nevtralnosti. — Boji na kopnem in na morju. Na zapadnem bojišču se ie pričela velika nemška ofenziva proti Franciji in Angliji, ki naj prinese odločitev v orjaški svetovni vojni. Tudi na italijanski fronti postaja bojno delovanje od dne do dne živahnejše in v bližnjih dneh je pričakovati tudi v Italiji začetek velike odločilne borbe. A ne samo na kopnem, tudi na morju se pripravljajo veliki dogodki. Uglednemu petrograškemu listu se poroča, da pripravlja ententa veliko ofenzivo na morju. »V angleških pristaniščih —• piše list — se vrše najintenzivnejše priprave za pomorsko ofenzivo. Ogromne pomorske sile, flotilje podmorskih čolnov, orjaških bojnih ladij in iskalcev min so zbrane v gotovih pristaniščih. V bližnji prihodnjosti se bo svet čudil ogromnosti operacije proti nemški mornarici.« V treh, štirih ali petih mesecih bo svet tudi te grozote prestal a potrpljenje človeštva ni brezkončno. Poletna kampanja naj konča to grozno klanje. — Izmena vojnih ujetnikov. Angleška, kakor tudi nemška vlada sta izjavili holandski vladi, da sta pripravljeni, odposlati v kratkem v Hag svoje zastopnike, ki naj razpravljajo o zadevah vojnih ujetnikov. Točke, o katerih bodo razpravljali, bodo tudi predmet pogajanja med Hagom in obema vladama. — Socljalizaclja v Rusiji. Glasom poročil petrogra-ške »Pravde« razpravlja vlada boljševikov s poklicanimi izvedenci o podržavljenju vse ruske kovinske industrije potom ogromnega trusta, ki bi obsegal 15 velikih podjetij s 300.000 delavci. Vse akcije naj bi bile združene v rokah sovjeta. »Pravda« pravi, da je ta projekt logična posledica na potu k socijalizaeiji vseh produkcijskih sredstev. Vlada se posvetuje tudi o zakonski osnovi, po kateri naj bi bili dovoljeni le trgovinski posli do gotovega zneska, dočim naj bi se vnanja trgovina, kjer gre za visoke zneske monopolizirala. — Lord Cecil o ruinunski mirovni pogodbi. Odgovarjajoč na neko interpelacijo v angleški poslanski zbornici glede mirovne pogodbe med Rumunijo in centralnimi državami je rekel lord Cecil, da ta pogodba izroča Ru. munijo popolnoma vojaškemu, gospodarskemu in političnemu izkoriščanju po centralnih državah. Kakor je že Balfour izjavil, goji angleška vlada živahne simpatije za Rumunijo v pomilovanja vrednem položaju, v katerem se nahaja, za prijatelje in bivše zaveznike Rumunije pa nastaja dolžnost, da pri končni mirovni konferenci izvedejo revizijo trdih mirovnih pogojev. Poslaniki ali-irancev so ruinunski vladi oficijelno naznanili, da njihove vlade teh pogojev ne priznavajo, ker kršijo pravice in interese aliiranih držav in načela, za katere se bojujejo. Izrekel se je zlasti odločen protest glede odprave evropske donavske komisije, ki je bila ustanovljena v zmislu mednarodne pogodbe. — Angleško čete v Kavkazu. Ukrajinsko glasilo »Posljednija Vjedomosti« poroča: Iz Bakuja prihaja vest, da so pred tremi tedni angleške čete v tovornih avtomobilih iz Mezopotamije dospele v Kavkaz. Močna sprednja straža je skušala stopiti v stik s četami generala Kornilova. Angleži so zasedli potok Anšeren in mesto Baku ter prodirajo v smeri proti Iiflisu, Aleksandio-polu, Sarikamišu, Karsu in Erzerumu. Gibanje .ie naperjeno proti Turčiji. Strankin zbor poljske socialne demokracije. Krakov, 22. maja. V Krakovem je zboroval — kakor smo že na kratko poročali —• strankin zbor poljske socialne demokracije Galicije in Šlezke. Navzočih je bilo iz Galicije 112, s Šleskega 30, z Dunaja 3 odposlanci. Poslanec Marek je otvoril zbor. Sklene se pozdraviti Frid. Adlerja, Karla Liebkr.echta in Pilondskega. Poslanec dr. Diamand je poročal o taktiki zadnjih štirih let. Utemeljeval je tudi vstop frakcije v poljski klub. — Poslanec Daszynski je zagovarjal sklep frakcije, ki je glasovala za proračun in za vojne kredite. Odslej bo hodila stranka drugačna pota in bo v energični opoziciji proti vladi. Daszynski je predložil resolucijo, ki zahteva ustanovitev neodvisne poljske republike z dohodom na morje. Sodružica Bauerjeva je v svoji resoluciji grajala dosedanjo taktiko stranke in zahtevala sporazumljenje z drugimi socialnodemokratičnimi strankami na podlagi samoodločbe narodov v zmislu narodnostnega programa »levičarjev«. — Dr. Drobner je ugovarjal, da bi stranka podpirala »avstro-ogrsko« rešitev in se je izrekel zoper zvezo z meščanskimi strankami m zopei vstop v poljski klub. — Markowski je obdolžil stranko, da je s svojo vojno politiko okrepila militarizem. Ko je govorilo še več sodrugov, je poslanec Mora-cze\vski izjavil, da je bil on proti vstopu v poljski klub, vendar ni bilo mogoče sklicati takrat strankin zbor radi vojnega položaja. Za bodočnost je potrebna najstrožja opozicija, toda pri tem je potrebno sodelovanje meščanskih in kmetskih opozicijonalnih strank. — Poslanec Liebermatin je napadel dunajsko »Arbeiter-Zeitnug«. — Poslanec Reger je zagovarjal glasovanje v proračunu s tem, da se^ je podpora avstrijske vlade rabila proti načrtom nemških aneksijonistov. Lahko je biti radikalec, ako se ne nosi nobene odgovornosti. Zastopniki poljske socialistične stranke iz zasedene Rusko-Poljske so svarili pred vsakršno razcepitvijo stranke. Poslanec Diamand je opravičeval stališče stranke s tem, da je mogla le v okvirju poljskega kluba in le potoni dogovorov z vlado vplivati na razrešitev poljskega vpiašanja. — Poslanec Daszyuski je ugovarjal, da majhna skupina v stranki zahteva zase monopo' mednarodnosti; mednarodno misli in dela vsa stranka. u i ne gre pobijati zveze z drugimi razredi, temveč gledati je treba, da se pridobe temelji. Tudi on je » najstrožjo opozicijo. Predlog sodruga Drobnerja je bil ob tajnem glasovanju odklonjen s 104 proti 40 glasovom. Pravtako sta bila odklonjena tudi oba predloga opozicije. Resolucija Daszynskega se je sprejela soglasno. Da se prične s predpripravami za ustanovitev' strokovnih deželnih organizacij namesto centralnih zvez, o tem je poročal poslanec Moraczewsky. predlog pa so poleg strokovnega tajnika Topinskega m Lisaka pobijali zlasti zastopniki rudarjev in železničarjev. Končno je bil predlog odklonjen z vsem proti devetim glasovom. Nato se je izpremenil statut politične organizacije. V večjih mestih naj bi se ustanavljali delavski sveti, obstoječi iz zastopnikov stranke, strokovnih skupin in odposlancev podjetij. Strankini doneski se zvišajo. — O organizaciji prehranjevalne službe je poročal poslanec Diamand. Njegova rezolucija se je sprejela. Predsednik Misiolek, stari krakovski tiskar in soustanovitelj stranke, ki je v teh dneh praznoval' .štirid®' setletni jubilej svojega delovanja v delavskem gibanju, je v svojem zaključnem govoru poudarjal, da je stranka kljub vsem različnim mnenjim glede preteklosti popolnoma ravnodušna v presoji nalog za bodočnost, in sklenil nato strankin zbor. Dnevne beležke. Sodrugi in sodružice, danes ob 8. uri zvečer vsi v »Mestni Dom« na predavanje Ivana Cankarja. Vstopnina 40 vin., za člane »Svobode« vstopnina prosta, izkazati se morajo s člansko izkaznico. Člani in članice »Svobode« prirede jutri v nedeljo, 2. t. m. popoldne skupen izlet na Vič. Zbirališče ob 3. popoldne v društvenih prostorih Šelenburgove ulice 6/H-Izleta se lahko udeleže tudi sodrugi nečlani. — Odbor. — Novi kurz. Kakor sinilo že iponoičaili, je vilada i>rar»cwadialia shod ma1 Vrhimfai. včeraj h« je iprapiniveidaila m nodeiljn »rannena/vaimi shod v UuiMiainii. Kakšne uspehe misli vlada s tem doseči, ure -vemo. Alko mtisilii s tenn lomemiioKOČirtl agitacijo zia inartoidno svobodo, se -moti. ker diosegila bo /pirav nasipmotino. Btoflj Iko^ bo vilaid-a pritiskala, iboilj se bodo narodne moči ikun-cetti-tniraie ter se za boj pripnaivijaie. Navsez"-'0j-pa bi še vprašati, ali srno pred zakonom Š£-Vu državljani onaikli allii m-e ? Zaikiaii vlada Nem ' shode bovoiljruie, Slovanoenn pa me? Saj - - J1' dar razililka je te da — ida meimsški maciioniaj' -shodili hmisikaio, — Slovenci pa za svoje ' a- vtiče -miainjifestiiirajo! — Naznanitev preostalih vsled vojne. Da sc ugotovi število vdov in sirot v vojni umrlih in pogrešanih vojakov, se priredi štetje. V to svrlio se morajo žene uiin-lih in pogrešanih oglasiti, otroke morajo priglasiti on1-pri katerih so stanovali. Naznanitev ie dolžnost; kdor bi to opustil, bo kaznovan. • — Krčenje krušnih pordi. Neko vojaško povelje pravi: Naturalna krušna pristojbina formacij v zaledju vštevši vojne vjetnike se od 9. majnika 1918 zniža od 350 na 250 gramov. Hlebček mora tehtati 1500 gramov. Za doslej izpadajočih 70 gramov kruha se bo v nadomestilo za 95 gramov mesa dajal denar. — Civilna obleka vpokllcancev. Ko so biti ob začetku vojne in tudi še pozneje rezervisti in črnovojniki vpoklicani in so zamenjali svoje civilne obleke z eranč-nimi oblekami .takrat pač še mhče slutil m, da utegne vojna trajati štiri leta (ah pa se dalje?) u. da ,ah nastane poleg splošnega pomanjkanja se * oblek. Vpoklicanci so oddah skoro povsod svoje civitn obleke v skladišča dotičnega polka. Tam so ostali kov-čegi. zavoji, nahrbtniki itd. s civilnimi oblekami, s perilom in drugimi predmeti, celo z žirvili, kakor klobasami, prekajenim mesom in ležal dolgo časa, predvsem se je sploh kdo zanje pobrigal. Klobasa in meso sta kmalu segnila; v mnoge obleke pa so se naselili molij-Posledica tega je bila, da je šlo mnogo oblek v ni«-Toda tudi pofizgubilo se ie mnogo civilnih oblek, ko s® hoteli po skladiščih »urejevati« civilne obleke. Sechn pa se »dobe« obleke pri nas v Avstriji zelo težko in sj silno drage. Za 500 K obleka za moža, to še dolgo bogvekaj. In šele papirnate obleke! Umevno _ic, da imajo vpoklicane! interes na svojih oddanih civilnih oblekah. Naloga vojaške uprave bi bila, da bi že od začetka sem ravnala z v oskrbo prevzetimi civilnimi oblekami tako, da bi se mogla rabiti tudi po dolgem času. Mnogo od vojakov se vračajočih mož ima tedaj škodo. Menimo, da bi se moralo malo bolj gledati na vojne invalide, ki so superarbitrirani in gredo domov. Ako se je civilna obleka poizgubila in pokvarila v skladišču, bi morali dotičnemu možu povedati, da bi o pravem času lahko Potrebno ukrenil. — K sestanku društva zasebnih uradnikov Včerajšnji »Slov. Narod« iie prinesel dtK Hiš 'k »pomolčiiLu o sestanku zasebnih uradnikov, in sicer iz krogoiv uprave Mestne hranilnice, v katerem trdi, da društveni predsednik ni bil oreteriran zaradi delovanja v društvu. Na to trditev ne loidlgavaitijaimio danes, ker se nam še -ne zdi povsem umestno. Karakteristično pa je, da se sklicuje dopisnik »na prisego v rolke župana im da preti z javno obravnavo v občinski seji o tej stvari. Talki dopisa ne pojasnjujejo prav ničesar, imajo pa znalke bnutalnosibi. — Beguncem! Železniško ministrstvo naznanja, da so na postajah Avče in Kanal na Primorskem že dovoljene begunjske pošiljatve. V doglednem času bo otvorjena tudi postaja Plave za begunski promet. Deželna gospodarska pomožna pisarna za vpoklicance in njih svojce. Vodstvo te pisarne je za čas odsotnosti načelnika gospoda v is. dežetmosodinega svetnika J. Hauftema do 23. junija prevzel gospod dr. Danilo M a j a-r o n, odvetnik iin zboinniičnii predsednik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18. — Letošnja letina lepo kaže. Vreme je do-sfei prav ugodno. Sploh smo glede rasti vseh pridelkov za dobrih šti/nnajst dniij naprej pred lanskim letom. Večkratni dež in lepo tomlo 'Terne zelo ugodno upliva ne samo na razvod da njivah, ampak tudi na sadje An na vinograde. Sadje »ponekod letpo kaže. Posebno češplue in hruške so bogato nastavile. Tudi Vinska trta le. kakor poročajo z Dolenjskega, tako mnogo nastavila, kakor že leta on leta ne. Mladike sp že talko visoke, ikoit druga leta sredi meseca junija. __ V Šiški si je končal življenje nek vojak drugega gorskega strelskega polka, doma iz ptujskega okraja. Požar v Ajdovščini. Velik požar vsled sovražnega zračnega napada je nedavno porušil in uničil polovico Ajdovščine in Šturje. Tudi sosednjo' »krojili so mnogo trpeli. — Iz ljudskega odra v Trstu. Na binkošt-110 nedeljo je .predaval Fran Sešek o ■»■Kruhu starih narodov«. Bito je to prvo predavanje delavca, ki de govoril o predlmetu iz svoje lastne stroke. Predavatelj se je jako ^poglobil v isvoiio nalogo; številni citati so iprličaill, kaiko vesltno je proučavail »svoje delo. Govoril je b Marni se bo tempo »nemškega prodiir.anija brez dvoma zmanjšal, pričakovati pa je noVih uspehov v sosedniilli odsekih. Znatnega pomena je razvoj položaja v »proštom Gompiegme, kjer umikanje Francozov ne more »ostati brez posledic za ootlažai pri Motntdidieiru. Cotnpiegne. Gemf, 31. mava. »Matim« javlja z bojišča: Gompiegne leži v meimšlkem artiljerijskam ognju. Vpjaiški kaiitik »Matana« piše v »sredo: Sorissomis »in Gompiegne »moramo držati na vsak način, kajti oba »kraja sita zadnje varstvo pa- miškega zaledja. — Dalje poroča »Matim«, da vrhovno poveljstvo ni pasla-lo do sedai na bojišče še nobenih rezerv, da bi ustavilo »nemško ofenzivo. Zadnje vesti. Zagreb, 31. maja. Ban Mihalovič je odpotoval iz Budimpešte na Dunaj, kjer bo sprejet v avdijenci pri cesarju. Tej avdijenci se pripisuje velika važnost. »Novosti« Javljalo, da se bo v prihodnjem kronskem svetu odločila usoda Dalmacije ter Bosne In Hercegovine. Dalmacija se pripoji Hrvatskl, a Bosna postane banovina ter dobi svojega bana in svoj sabor, ki odpošlje 40 delegatov v ogrski državni zbor. Razgovori ministrskega predsednika. Dunaj, 31. maja. Min. predsednik dr. Seidler je sprejel danes načelnika zveze nemških strank dr. Wald-nerja in poslanca Teufela, s katerimi se je razgovarjal o možnosti parlamentarnega zasedanja v poletnem času. Dejal je, da bo poskusil vse, da omogoči sklicanje poslanske zbornice; predpogoj pa je, da se doseže trdna delovna večina. Zato se bo pogajal v prihodnjih dneh tudi s poljskim klubom. Nato je razpravljal min. predsednik s poslancem dr. Sylvestrom o zadevah prehranjevanja. Končno je bila pri njem še deputacijs zastopnikov iz I-stre, ki je zahtevala pod vodstvom poslancev Laginje, Rizzija, Spadara in Spinčiča nujne odpomoči v istrskih prehranjevalnih zadevah. Min. predsednik je obljubil, da se bo zavzel za to, da se bodo v Istri vbodoče zboljšale prehranjevalne razmere. Ogrska volilna reforma. Budimpešta, 31. maja. V odseku za volilno reformo je bilo na dnevnem redu vprašanje glede ženske volilne pravice. Grof Tisza je predlagal, naj odsek odloči, ali naj se ženska volilna pravica sploh sprejme v predlogo. 10 glasov je bilo zato, 11 proti. Min. predsednik je izjavil, da si pridrži za plenum svoje stališče in da si bo prizadeval priboriti vladi popolno veljavo. Hrvatski sabor. Za gir e»b, 31. mutjai Hrivaitski »saibar je bil danes odgadieu »na nedoločen čas is pretvezo, da se gortiorvi zakonski načrti še miiisio» obravnavali v »odiseikiih. Prarvti »vznak pa ije isikati v dejstvu, da sc še ni posrečilo, doseči s»poraznm z Ogrsko glede podaljšanja finančne nagodbe. — Za saborski mandat v Srbu »kandidira »pravoslavni župnik Peno Tirbojevič na podlagi Jugo- \ slovanskega programa, »baseniskli »politih Danilo Pimovič »pa tkof Ikandildait hirvatsiko-s»rbske koalicije. Socialist Serrati aretiran. Rim, 31 .maja. Kakor poročajo listi, so aretirali v Rimu na poziv turinskih vojaških oblasti Serratija, ravnatelja socialističnega lista »Avanti«. Glasom poročila se bo moral zagovarjati Serrati radi veleizdaje, ker je imel o priliki navzočnosti francoskih delegatov v Turinu govor, ki je ščuvajoče vplival na množico. Po aretaciji ravnatelja Serratija je oddalo vodstvo stranke, ki je prevzelo tudi politično odgovornost za stališče lista »Avanti«, ravnateljstvo lista provizorično poslancuMorgariju. Položaj v Franclji. Berlin, 31. maja. Velika osupnjenost, ki je zavladala v Parizu, se zrcali v notranjepolitičnih dogodkih. Pod vtisom strašne nevarnosti je izjavil Clemenceau, da se mora izločiti parlament ter njemu poveriti diktatura. »Figaro« in desničarski listi pozdravljajo to idejo, dočim zahtevajo socijalisti, da se skliče narodna skupščina. Izgredi v francoskem parlamentu. G e n f, 31 .maja. V včerajšnji seji francoske poslanske zbornice je prišlo do hudih izgredov. Cachin je vložil v imenu socialistov interpelacijo glede vojaškega in splošnega položaja. Toda zbornico so odgodili proti želji socialistov. V Parizu so aretirali več vodilnih socialistov. Proti temu protestirajo vse socialistične stranke. Časopisje smatra položaj za zelo resen. Skandinavska konferenca. K Ka»da»nii, 31. »maja. Rrzajarvna »agentura Piiitzau »naroča, »da »se virši prihiadiniia »konferenca sikiandiiniavskiih mliniis,trških predsednikov v Ko-»dam\iu dne 26. junfia In naslednje dmi. Amcrikanska armada na Francoskem. Bern, 31. maja. Agence Havas poroča o razgovoru s senatorjem Tardieujem glede amerikanske armade na Francoskem. Tardieu pravi, da bo 1. junija štela ameriška armada na Francoskem dva milijona mož, narasla bo tekom poletja na 4 milijone in do konca leta na 6 milijonov. Aprovizacija. Krompir na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A »prejmejo krompir v ponetMiek, »dine 3. »t. im. dopoldne »prii Mllhledsnu S te v. 122. na Dunaiislki cesti. Dotočen je ta-ile red: Od 8. do 9. št 1 do 110, od 9. do 10. št. 111 do 220, ad 10. do 11. št. 231 do ikonca. Vsaka oseba dobi 5 kg. Kilogram stane 50 vin. S sebod je treba primestli te zeleine izkaznice A. Petrolej na karte. Stranke, jki imajo že v rolkah kanite zia petnoileii, ga (kube dtzfld(juano le do petka 7. juiniija t. 1. Veljajvmi so te tretjii odrezki A, B iin C ‘kart. Pio 7. juniju se petrolej sploth ne bode več oiddafial na kairte. To se pomoča zadnjič, da ne bodo hodile stranke po 7. jumliju po nepoitmeibmeimi na magistrat, ker se ne bode delalo za nikogar iz jame. Krompir na zelene izkaznice B prejmejo stranke v ponedeljek, dne 3. t. im. .pri M iihl- eiseu naj Dunajska cesti. Določen de ta-le red: Popoldne od poli 2. dio pod 3. št. 1 do 140, od poii 3. dio pol 4. št. 141 do 280, od pid 4. do pol 5. št. 281 do 420, od pod 5. do pol 6. št. 421 do 560. — Vsaka oseba dobi 4 kg. Kilogram starne 50 vinarjev. Izdajatelj in odgovorni crednik: Josip P e t e j a a. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. Agitirajte za „Naprejtt! Pošiljajte oa vojakom! razred. C. kr. 10. avstr. 1. razred. razredna loterija. Pri naši poslovnici kuplfene srečke so zadele: K 300.000 in K 100.000 glavni dobitek: P O a >a S N a> u -C a CC 05 ‘S* ec cn > a u G J3 75 Sm 60 I J* >& U Qft a e a> O št. 10202, izžreban dne 16. oktobra 1915, IV. lot. V' št. 88805, izžreban dne 7< K 40 11. oktobra 1917 VII. lot. K 10 K 60.000 št. 60.606 r> 10.000 št. 7.788, 130.169,108.977 5.000 št. 68.425 mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko dobitkov po 200 K. Izplačali smo na flobitliili za K 1,458.800*— Prihodnje žrebanje bo 11. in 13. junija 1918. Izžrebalo se bode 3500 dobitkov o 3 ta 0o *r o v skupnem znesku K 460.400 — aaSanassB 1/2 Srečke prodaja ‘/8 K 20 = LilDska kritna banka = K 5 v Ljubljani, % o o cr m* rf* *T so 5*r o c—. & •-s o N O D- c- i kot poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije in njene podružnice m, Ui. Mi Splilo in Gniti iaj i Ljubljani. 1. razred. Št. ad 7740 ex 1916. Razglas, Cepljenje proti kozam. Meseca Junija 1918 se bode vršilo v Mestnem domu vsak četrtek popodne ob 3. „ri javno brezplačno cepljenje proti kozam. Za Spodnjo Šiško v torek, 4. junija v ljudski šol?. Gasilska ulica 242. Za Vodmat v ponedeljek, 3. junija v mestni juhici ubožnici. Za Barje v sredo, S. junija v barjanski šoli. Vsakokrat ob 3. uri popoldne. Poživljajo se resno vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in k pregledu cep-Ijencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ott istm času. Pri pregledu se izroče tudi izpričevala o cepljenju, ki so pri sprejemu otrok v ljudsko šolo potrebna. Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glede nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da je cepljenje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter nujno poživlja vse one, Iti še morda niso bili nikoli cepljeni in vse tiste, pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju ,da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. maja 1918. Iščemo vlivalce in stmgalce železa (Eisenglesser, Dreher) za našo vlivalnico železa in tvornico polj. strojev. Prehranbene razmere v mestu ugodne. Sanici dobe celo oskrbo v lastni tovarniški kuhinji za K 4— dnevno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na SMEV, tvornica Strojeva, Bjelovar (Hrvatsko). unmmaaKmammumamamm m najzanesljiveje sredstvo proti teran ji PARATOL domače mašilo, Ne maže, ja brez duha, toraj tudi čez dan u-porabno. Velik lonček K 6'-. PARATOL - PRAŠEK varuje občotljvo kožo. Škatlja stane K 2 50. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratoi dteSavnice lekarnarja M. Kleina. BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. H Hraste 1. razred. raados^esifiSo mila timmmmmmmmmmmmmmmm m «bbh mm— ..............~——— “ —&M m m m is m m H9 m m m m m m slavljena Erna Morena nastopa jutri v nedeljo ob pol 5, 6, pol 8 in 9 zv. in v ponedeljek ob pol 6, 7 in 9 zv. v sijajnem filmu !! Usoda Julije Tobaldi H v Kino Central v deželnem gledališču. Predstave za otroke s popolnoma novim sporedom danes 5 v soboto ob 4. popoldne in jutri v nedeljo ob pol 11. dopoldne m —==== — .—s in 3. popoldne. "=~ 1 mm m m m m m m m B «1 m m za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometa se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j.’ 5 kg K 12, 1 zavoj z 10 kg 23. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvali, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18 Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 velikih kosov K 18. Razpošilja po povzelju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vr.sle. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu 40, Pelrinska ul 3/111, tel. 23-27. »BBBBBBBftiSBBBBBBB B BBB«BIBKBBBBBBKBBB Miši, podgane, stefiice, ščurki! Izdelovanje in razpoS*1' 3**»!^ jatev preiz-kušn radi-" kalno učin- kujočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K S; za Ščurke K 4’50; tinktura za stenice K 2; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1'50 in K 3; sem spadajoči razpraševalec K 1 20; tinktura proti nšem pri ljudeh K 120; mazilo za uši pri živini K 1‘50; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura za bolhe pri vseh K 1 -20; prašek proti pernim ušem K 2; tinklura proti mrčesu na sadju in zelen-]adi (uničev. rastlin) K 3. Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jiinkerj Zagreb 40* Petrinjska ulica 3. III.