Fottuto» piattina i gotovini«
Leto xvm., št. 200
LJubljana, sobota 28. avgusta 1937
Cena 2 Din
UpravmStvo, ujuDijana, tinalljeva uJlca 6 — Telefon 6t. 8122, 8123. 3124, 8125, S126. lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova UL 6 - Tel. 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11 — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Ko ceno va uL St. i.
TelefoD St 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wìpti St 105 24L
Izhaja vaak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica étev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Pred razgibano diplomatsko jesenjo
Diplomati se vračajo s počitnic. Bliža se zasedanje Društva narodov, jesensko zborovanje ženevske institucije, ki je pravkar čula novo lekcijo iz Sicilije kot nasvet za najnujnejšo točko svojega letošnjega dnevnega reda. Vrsta aktualnih mednarodnih političnih problemov čaka novega obravnavanja, da ne rečemo: rešitve. Prav za prav je bila letos celo doba običajnih diplomatskih počitnic razmeroma jako malo posvečena zares počitku. Tako razburkan je ta čas, tako brez konca in kraja se vnemajo plameni nemira, da ostaja svet buden celo takrat, kadar se podaja k počitku. Kar nič še ne moremo reči, da bi se politično ozračje bistveno pomirilo. Vsak trenutek morejo nastati novi konflikti in zopet povečati mednarodno napetost. Saj poročevalske agencije še vedno komaj sproti javljajo nova vzne-mirjujoča poročila; včeraj so torpedi-rali torpedi ne dovolj znane podmornice trgovske ladje pri Dardanelah, danes je ne dovolj znano letalo metalo bombe na britanski parnik, jutri se bo pojavil že zopet nov incident. Opasnost komplikacij okrog nesrečne Španije se tedaj nikakor še ni zmanjšala. Pri tem ni mogoče pričakovati, da bi moglo priti olajšanje od Ženeve, odnosno od londonskega odbora za nevmešavanje, zakaj podoba je, da je praktično vzeto domala toliko kot nehal delovati, vsaj tako delovati, da bi bilo od njega mogoče pričakovati kake odločujoče solucije.
K abesinskemu problemu je velik govor iz Palerma prispeval nove pobude, ako se sme tako reči. Svetovni tisk je reagiral na pobudo razmeroma malo določno; nihče se ne bavi rad s tem, da bi svetil z lučjo odločnosti v tej temi mednarodno-politične zadrege. Poskusi novega sporazuma med Italijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani še vedno niso toliko dozoreli, da bi dobili konkretnejše oblike; govor s Sicilije je naglasil, da je škoda tratiti čas z ovinki, zakaj edina ravna pot je tista, ki jo narekuje politična »higiena«: z mrličem proč! Toda Evropa ima vtis, da je nosilnost osi Rim - Berlin vsaj za nekaj časa še jako velika, pa da se spričo tega veljavnost ženevskega foruma v tej smeri ne bo kaj prida povečala niti v najugodnejšem primeru.
Češkoslovaško-portugalski konflikt je nepričakovano obogatil dnevnik evropskih političnih afer za nekaj strani, vendar ni pričakovati, da bo povzročil tudi ženevskemu zasedanju večjih preglavic.
Vzhodnoazijski konflikt je še v Stadiju, ko mu ni mogoče dogledati širine in se orientirati glede napetosti in komplikacij, ki jih more povzročiti. Ali se bo Kitajska obrnila na Društvo narodov ali se ne bo obrnila, še ni gotovo. Ali kar mirno se more pristaviti, da na to alternativo ni nihče pozoren, ker ji nihče ne pripisuje pomena. Svet si je v svesti, da Društvo narodov ni v stanju, ki bi pomenilo za Kitajsko možnost pomoči. Tega se zaveda Ženeva sama prav tako dobro, kakor Kitajska. Razočaranja ne bo na nobeni strani. Kdor je količkaj pozorno sledil tenorju japonskih obtožb zoper Kitajsko, se je moral spomniti, kako prav je storil Lloyd George, ko je zadnjič te obtožbe primerjal z besedami onega volka, ki je napadel jag-nje, češ da mu kali vodo. Če čuje ta rumeni volk sedaj še moralno obsodbo izpred ženevskega stališča, je gotovo pri tem le eno, da zaradi tega ne bo prav nič bolj usmiljeno mrcvaril kitajsko jagnje.
Po pravici pa se vsekakor evropska diplomacija že sedaj boji, da bi ji mogle iz kitajsko-japonskega konflikta nastati nove velike težave, ki bi morebiti niti za španskimi ne zaostajale. Kar se tiče Amerike, Anglije in Francije, je gotovo, da so zainteresirane predvsem gospodarsko, kar pomeni, da v tej sferi sicer morejo nastati spori, morda celo prav hudi spori, ako pomislimo, da je prav Šanghaj središče celotne kitajske trgovine, toda vendarle se afere te pnrode lažje poravnajo s pogajanji mirnega značaja. V dobi, ko je rastel ameriški imperializem in ko je svet pričakoval, da se bo bodoča svetovna vojna bila ob Tihem oceanu, bi bila situacija, kakor je nastala do danes, zares silno nevarna. Toda ti časi so minili in Amerika je celo na tem, da popolnoma zapusti Filipine, ki jih ne potrebuje, pač, ker se je omejila v političnem pogledu na trdno obrambo vzhodnega Pacifika, tega pa dovolj obvladuje s posestjo Havajskega otočja. Glede gospodarske penetracije pa so sedaj v anglosaških državah mnenja, da je prav mogoča tudi brez političnega gospodstva ali celo brez politične premoči, torej v prosti konkurenci. Zato je še manj pričakovati, da bi briga za gospodarske pozicije na Kitajskem vodila do resnejših konfliktov, dasi je nedvomna resnica, da tudi v Londonu japonsko postopanje ne uživa simpatij.
Povsem drugače gleda na vojni alarm z Daljnega vzhoda sovjetska Rusija. Tu ne gre za gospodarske, marveč
VEDNO HUJŠI JAPONSKI PRITISK
Tako Japonci kakor Kitajci dobivajo pri šanghaju vedno nova ojačenja — Kitajci branijo junaško vsako ped zemlje
Šanghaj, 27. avgusta, o. Po prvem odločnem in nepričakovanem odporu kitajske vojske na šamghajskih bojiščrh so pričeli sedaj Japonci čim dalje bolj pritiskati na kitajske postojanke. Za sedaj si še ni mogoče ustvariti točnega pregleda novega položaja, gotovo pa je, da so kitajske redne čete že zapustile svoje sprednje postojanke -in se pričele utrjevati na črtr, ki je približno poldrug kilometer oddaljena od meje mednarodne koncesije. V bližini severne postaje je angleški polk zasedel postojanke, iz katerih so se umaknile kitajske čete. ker so bile postojanke delno že na ozemlju mednarodne koncesije
Po službenih poročilih :z Nankinga je kitajskim četam s ponovnimi izredno močnimi napadi uspelo preprečiti nadaljnje iz-krcavanje japonskih čet v bližini Vusunga in celo prisiliti doslej izkrcane čete, da so se umaknile nazaj na transportne ladje. V teh bojih je bilo ubitih nad 5.000 Japoncev. Ubit je bil tudi poveljnik japonske brigade, ki se je prva izkrcala. Nadalje pravi službeno poročilo kitajske vlade, da so kitajske čete dav5. nadaljevale svoje napade in da jim bo bržkone uspelo pregnati Japonce tudi iz Honkeva in Ajangteva proti Vusungu.
Japonska službena poročila trdijo nasprotno, da se je davi izkrcalo zopet več oddelkov japonskih čet s transportnih ladij na kopno v bližini Vusunga, priznavajo pa da so se morali Japonci boriti z vsemi silami proti Kitajcem, ki dobivajo vedno nova ojačenja iz Nankinga. Kitajske čete se počas;, a vendar stalno umikajo od Rumene reke proti jugu. Japoncem je baje že uspelo ponovno predreti kitajsko fronto tudi v severnem delu Šanghaja
Hudi boji so bili danes tudi ob progi Pe-king-Hankov. Borbe so bile slej ko prej osredotočene na Liangsiang, kjer so Kitajci odbilr več hudih napadov.
V	borbah za nankovški prelaz so si kitajske čete nabrale mnogo novih izkušenj. Izkazalo se je predvsem, da so Kitajci sposobni boriti se tudi proti enakoštevilnim in modernejše opremljen:m nasprotnikom. Kitajci so vzdržali celo dva japonska napada s plini, pri katerih so Japonci uporabljali iperit.
Posebni poročevalec agencije Reuter je zvedel, da se je okrog Pekinga zbralo izredno mnogo japonskega vojaštva. Svoj glavni stan imajo Japonci v čangs:ntienu.
V	pretekli noči so japonska letala zopet napadla Nanking in spustila na mesto več zažigalnih bomb, tako da je bilo kmalu več poslopij v plamenih. Ena težka bomba je udarila v vojašnico, v kateri je bilo večje števMo vojakov ubitih. Kitajske protiletalske baterije so ob tej prilika sestrelile dve japonski napadalni letali.
Japonski poraz pri Lotienu
šanghaj, 27. avgusta. w. Poročevalec lista »Takungpao« javlja, da so Kitajci vrgli Japonce iz Lotiena ter jih prisilili k umiku proti Jangcegjangu. V Vusungu imajo Japonci v posesti samo majhno postojanko na jugu.
Kalgan v kitajski posesti ?
Nanking, 27. avgusta. w. Kljub nasprotnim vestem Japoncev imajo kitajske čete slej ko prej v svoji posesti Kalgan. Kitajsko uradno poročilo opisuje velike borbe za nankovški prelaz ter pravi, da bi bil Kalgan skoraj padel v posest nasprotnikov, ker je japonska kvantunška vojska, ki jo je podpirala 29. divizija, prodrla kitajske postojanke, šele prihod kitajskih ojačenj iz šam;ija je preprečil zasedbo Kalgana po Japoncih.
Japonci snujejo novo mongolsko državo
Mukden? 27. avgusta, d. V japonskih krogih izjavljajo, da predstavlja japon^iko-mon-golsko sodelovanje v bojih za nankovški prelaz prizadevanje za neodvisnost Notranje Mongolije in osnovanje mongolske države, ki bi se imenovala Mongukuo. Japonske vojaške oblasti izjavljajo, da so Mongoli najbolj zanesljivi zavezniki v sedanji vojni s Kitajsko. Doslej se je okro? 20.000 mongolskih vojakov iz Notranje Mongolije pridružilo kvanbunški armadi v borbi proti Kitajcem.
Vojni minister Zunanje Mongolije zastrupljen
Pariz, 27. avgusta, o. Po vesteh iz Moskve je bil vojni minister Zunanje Mongolije med potjo v Ulanbator zastrupljen. Zastrupili so ga v salonskem vozu sibirskega ekspresa v bližini Tomska. Listi trdijo, da so mongolskega maršala zastrupili inozemski vohuni. Obenem priznavajo, da se je mongolski vojni minister mudil v Moskvi, kjer se je posvetoval z Voro-šilovom o dogodkih na Daljnem vzhodu.
Japonsko-ruska
napetost
Moskva, 27. avgusta, o. Službeno poročajo, da je japonski generalni konzul v šanghaju danes ponovno protestiral v sovjetskem generalnem konzulatu, ki se nahaja že za sprednjimi postojankami Japoncev, zaradi znakov, ki jih iz konzulata ponoči dajejo kitajskim letalom, zaradi
česar so se Japonci znašli v zelo težkem položaju. Ruski konzulat je odgovoril, da protest ni utemeljen in da gre za provo-kacijo Japoncev s zelo prozornimi nameni. Japonci bi radi zaprli tudi šanghajski ruski konzulat. Japonski konzul je na ta odgovor zagrozil, da bodo Japonci prisiljeni bombardirati ruski konzulat, če se bodo ponočne signalizacije nadaljevale. Na to grožnjo je ruski konzul odvrnil, da hočejo Japonci dejansko provocirati Rusijo. V poslopju ruskega generalnega konzulata ponoči ni nikogar in zato se od tam ne morejo oddajati nikaki signali.
Ruski konzul je obenem obvestil rusko vlado o teh protestih. Glede na to je ruska vlada opozorila japonsko poslaništvo v Moskvi na vse posledice, ki bi nastale, če bi Japonci res bombardirali ruski generalni konzulat v šanghaju. Japonci so že v Tiencinu zaprli tamkajšnji ruski konzulat, očividno le zato, da bi Rusijo izzvali in se prepričali, ali nameravajo Rusi dejansko intervenirati v vojni med Kitajci in Japonci.
gllja bo zahtevala od Japonske zadoščenje
Japonska vlada se je opravičila zaradi napada na angleškega poslanika » Harakiri japonskega pilota
Tokio, 27. avgusta, o. Tu so razširjene še nepotrjene vesti, da je pilot-poročnik, ki je včeraj napadel avtomobil angleškega poslanika ter hudo ranil poslanika, izvršil harakiri, čim je zvedel, da bodo nastale zaradi tega dogodka za njegovo domovino resne politične posledice.
Zunanji minister Hirota je davi odredil japonskemu poslaniku na Kitajskem, naj pri angleških diplomatskih oblasteh izrazi najgloblje obžalovanje japonske
vlade zaradi tega dogodka in se primerno opraviči.
Poslanikovo stanje
še vedno kritično
London, 27. avgusta, o. Zdravstveno stanje angleškega poslanika v Nankingu je še vedno zelo kritično. Ranjenca so operirali. Zdravniki so izjavili, da še ni gotovo, ali bo ostal pri življenju. Zadnji zdravniški bulletin pravi, da je ranjenec
noč dobro prespal in da se mu je stanje rahlo popravilo. Spal je tudi včeraj popoldne.
Kitajski in japonski poslanik sta včeraj popoldne obiskala zunanji urad in izrekla v imenu svojih vlad obžalovanje zaradi napaaa na britanskega poslanika pri šanghaju.
»Daily Express« poroča, da je angleška vlada sklenila zahtevati za vsako ceno od japonske vlade zadoščenje. Cim bo vlada razpolagala s službenimi informacijami, bo odredila vse potrebne ukrepe. V ostalem je angleška vlada prepričana, da napad ni bil izvršen z namenom, vendar predstavlja kot napad na zastopnika angleškega kralja izredno resen diplomatski dogodek.
»Times« poudarjajo, da se japonska vlada ne bo mogla otresti odgovornosti in ne bo pomagalo nobeno opravičilo. Anglija si bo znala v vsakem primeru najti popolno zadoščenje.
Tudi »Daily Telegraph« In »Morning post« napoveduje ta energičen protest v Tokiju. Zunanji minister Eden ni odpotoval iz Londona nazaj na dopust, nego je bil včeraj popoldne in tudi danes neprestano v telefonskih stikih s Chamberlai-nom.
Protijaponski izgredi v Londonu
London. 27. avgusta, o. Na Angleškem ee je razpoloženje ljudskih množic proti Japoncem 6ilno poostrilo. Neznanci so zažgali zabavišče Black Poole, ki je last Japoncev. Ž3 pred dnevi so japonski podjetniki prejeli grozilno pismo, naj čim prej izginejo iz Anglije, ker se drugače lahko pripeti, da ! bodo s svojimi objekti vred zleteli v zrak. Japonci so bili oškodovani za 10.000 funtov èterlingov.
Napad na japonsko poslaništvo v Washingtonu
Washington, 27. avgusta, o. Kljub opominu prezidenta Roosevelta, naj se ameriški pacifisti ne lotijo Japoncev, ki živijo v Ameriki, je včeraj 30 omladincev, ki pripadajo neki pacifistični organizaciji, vprizorilo hudo demonstracijo pred poslopjem japonskega poslaništva v Washingtonu. Demonstranti so s kamenjem razbili stekla na vseh oknih poslopja. Pridružila se jim je kmalu velika množica ljudi, ki je nato odkorakala po mestu in burno vzklikala proti janponskemu militarizmu.
Baskovska tragedija
Francovi vojski se je predalo že okrog 30.OOO baskovskih miličnikov z vsem orožjem
Santander, 27. avgusta. AA. Včeraj so
se ves dan javljali oddelki miličnikov in oddajali svoje orožje. Doslej se je predalo nad 6000 miličnikov. Zaplenjenega je toliko vojnega materiala, da ga ni mogoče oceniti. Zivljenski pogoji so bili zadnji čas v Santandru strašni. 2e snoči so začeli deliti med prebivalstvo živila.
Genera' Davila, vrhovni poveljnik čet, ki so zavzele Santander, je imel danes telefonski pogovor z generalom Francom. Pri tej priložnosti mu je uradno sporočil vkorakanje nacionalističnih čet v Santander in navdušeni sprejem pri osvobojenem prebivalstvu. Civilni guverner in poveljnik mesta pred izročitvijo nacionalistom sta se odpeljala z neko sovjetsko podmornico v Gijon.
General Franco je v svojem govoru v Burgosu pri svečanosti, prirejeni po padcu Santandra, posebno hvalil pogum na-varskih brigad in italijanskih prostovoljcev. Svoj govor je končal z vzkliki: Naj žive Nemčija, Italija in nacionalna Španija!
Zmagoslavje v Italiji
Rim, 27. avgusta, d. Polom republikanske severne fronte in vkorakanje Francove vojske ter legionarjev v Santander sta izzvala po vsej Italiji veliko navdušenje. Splošno poudarjajo odločilno vlogo, ki so jo imeli italijanski prostovoljci pri vojaških operacijah proti Santandru. Agencija Stefani je objavila, da se je vdalo le-gionarjem nič manj kakor 45 baskovskih bataljonov z orožjem in vso opremo, približno 30.000 mož. Zavzetje Santandra smatrajo kot odločilno za končni izid državljanske vojne, ker more sedaj general Franco poslati močne kontingente vojaštva in vso težko topništvo ter mnogo-
za politične interese. Rusija se je umaknila iz Mandžurije, ker pač ni mogla držati tamkajšnjih svojih pozicij spričo pomanjkljive stopnje lastne oboroženo-sti. Toda odtlej se je situacija močno spremenila, saj se je ruska armada temeljito povečala in ojačila. Moglo bi tedaj nastati vprašanje ruske intervencije v krvavih zapletljajih na Daljnem vzhodu iz povsem preprostega preudarka: ako se Japonska še to pot ojači in poveča na kitajski račun, bo nato še bolj ogrožala vzhodnoruske pokrajine in bo njih obramba še težavnejša. Ruska pomoč Kitajski bi imela tedaj značaj nekake preventivne vojne; da bi Moskva hotela pomoči Kitajcem iz moralnih razlogov, je seveda nesmisel.
Z možnostjo takih zapletljajev je vsaj teoretično treba računati, praktično pa niso posebno verjetni. Zakaj sovjetska Rusija je pokazala že v neštetih prilikah, da se hoče izogibati vojne do skrajnosti. Zelo je dvomiti, da bi smatrala sedanjo situacijo za dovolj ugodno- Predvsem bi bilo zelo napak, moč kitajske vojske soditi po dosedanjih uspehih pred Šanghajem, kajti to co šele uvodne bitke, prvi spopadi, v terih Japonci še niso zastavili
jih bojnih sredstev, niti dovolj številnih bojnih trum- Ko bo postavila Japonska svoje glavne vojne sile v celotni opremi na bojno polje, takrat se bo morala kitajska obramba pokazati in izkazati, koliko premore. Kakor po nauku iz basni o jagnjetu in volku ne more biti dvoma, na čigavi strani so simpatije normalnega evropskega človeka, vendar se zelo bojimo, da bodo takrat kitajske divizije spričo slabše opreme mogle pokazati manj uspehov, nego bi jih bilo pričakovati po njihovem junaškem duhu. Za Rusijo bod nedvomno te stvari jako mnogo pomenile na tehtnici odločanja.
Za Evropo je seveda še posebno važno, da bi se z možnostjo sovjetske intervencije pojavila tudi možnost nemškega vmešavanja. S tem bi se požari-šče nevarno približalo našemu kontinentu, ki bi zopet obogatel za veliko napetost. Toda te opasnosti so na srečo še daleč, tako daleč, da nas nemara niti ne dosežejo.
Ali že brez tega se nam še ne obeti mirna jesen, ko bi si mogla Evropa oddahniti od neprestanega razburjanja. «'t>o pa. da bo pomirjanje vsaj po--—invaio.
številna letala s severne fronte v odločilen boj proti Madridu. Razen tega je sedaj trdno v njegovi oblasti pokrajina med Bilbaom in Santandrom, ki ima v Španiji najbolj bogate zaklade rud.
Vladno glasilo »Popolo d' Italia« je objavilo zmagoslaven članek, v katerem pravi med drugim: »Ura poloma evropske socialne demokracije, ki se je zvezala s Sovjetsko unijo, da bi se borila proti fašizmu, je odbila. Leninovo prerokovanje o zmagi boljševizma v Španiji je propadlo. Izguba Santandra je prisilila gotove evropske ljudske fronte, da sprejemajo krut udarec, ki se tiče tudi ženevske tolpe, kakor tudi vseh sovražnikov osi Rim-Berlin in vseh sankcionistov, ki so skušali v Abesiniji izgubljeni teren nadomestiti v Španiji.«
Iz Francovega tabora
Salamanca, 27. avgusta. AA. Snočnje uradno poročilo pravi, da so nacionalistične čete snoči zavzele tudi mesti Limpias in Colindrao. Doslej fo ujele 3500 miličnikov. Med številnimi topovi so zaplenili tudi 6 topov težkega kalibra.
Na asturski fronti jfe bilo le malo streljanja iz pušk. Na fronti divizije So ria in Jadracque so nacionalisti zavzeli več sovražnih postojank. Sovražnik je hotel zopet rešiti svoje postojanke, pa je bil krvavo odbit.
Na aragonski fronti je bil sovražnik odbit severno od reke Ebra. V drugih odsekih je še vedno močan sovražni priti k, toda vsi napadi so ostali brez uspeha- Na-c'onalistično topništvo je uničilo 6 sovražnih tankov.
Na tisoče beguncev v Franciji
Saint Jean de Luz. 27. avgu:ta. AA. Včeraj je prispelo v Bayonne 25 manjših parnikov s 1500 begunci iz Santandra. Ker je zadnje dni pribežalo v Francijo zelo mnogo beguncev, jim francoske oblasti še niso dovolile, da smejo zapustiti parnike.
Danes bodo poslali vse španske begunce, vštevši ranjene miličnike, žene in otroke, ki jih je posebno veliko, v Puserdo na špsnski meji. Prevoz bodo spremljali zastopniki francoskih zdrav tvenih oblasti. Listi sodijo, da je doslej pribežalo v zahodno Francijo nad 29 000 španskih beguncev.
Italijanske izgube
Rim, 27. avgusta, o. Po službenih podatkih. ki bolo naknadno še izpopolnjeni, je v času od 14. do 23. avgusta, ko je bila glavna ofenziva proti Santandru. padlo 17 ita-l'jinskih oficirjev in 325 vojakov, ranjenih pa je bilo lfi častnikov ter 1.616 podčastnikov in vojakov.
Boji v Aragoniji
Valencija, 27. avgusta, o. O poslednjih borbah v Aragoniji poroča valencijska vlada, da so republikanske čete zavzele Vilo Mayor de Galeggo, odkoder je njihovo topništvo pričelo obstreljevati Sara-goaso. Republikanski letale! M davi Mh
strelili pet nacionalističnih napadalnih in lovskih letal.
Bombardiranje Valencije
Valencija, 27. avgusta, o. Sredi pretekle noči se je nad Valencijo pojavilo več nacionalističnih letal, ki so mesto hudo bombardirale. Ni še znano število žrtev niti škoda, ki so jo povzročile bombe.
Pogajanja Kataloncev z generalom Francom
Pariz, 27. avgusta, o. »Intransigeant« poroča, da eo prispeli v Biarritz zastopniki /barcelonske vlade in generala Franca. Delegati obeh strank so se že snoči sestali. Informirani krogi zatrjujejo, da se bodo vršila pogajanja o separatnem miru med Francom in Katalonijo, zastopniki generala Franca pa imajo nalog zahtevati brezpogojno predajo Katalonije. Ce zastopniki Kataloncev ne bi na to pristali, se imajo pogajanja takoj prekiniti.
Valencijska vlada
pred ostavko
Pariz, 27. avgusta, o. »Journal« poroča, da so v Valenciji zaradi padca Santandra izgubili sleherno upanje v zmago. Valencijska vlada se že pripravlja na ostavko. Proglašena bo bržkone vojaška diktatura pod vodstvom generalov Miaje, Rojasa in Mangada. Miaja bo v tem primeru imenovan za maršala.
Nacionalisti upajo, da bodo do konca tedna zavzeli vso baskovsko deželo z Gi-jonom vred, tako da bodo lahko nato v najkrajšem času prestavili vse svoje razpoložljive sile s severa pred Madrid.
Delo londonskega odbora
London, 27. avjrusta. w. Seja glavnega odbora za nevmešavanje, ki je bila dopoldne, je trajala samo eno uro ter se je končala z odgoditvijo za 14 dni. Predsednik lord Plymouth je bil pooblaščen, da določi dan zopetnega sestanka.
Avdienca Francovega poslanika v Vatikanu
Vatikan, 27. avgusta, b. Državni tajnik kardinal Pacelli, je danes sprejel v nastopni avdienci novega španskega nacionalističnega poslanika Aicimeno. ki mu je izročil svoja poverilna pisma.
Skladkowski
pri Chautenipsu
Parii, 27. avgusta, d. Min. predsednik Chautemps je sprejel včeraj poljskega min. predsednika Skladkowskega.
Horthy na Dunaju
Dunaj, 27. avgusta, d. Madžarski regent Horthy je prispel snoči s svojo soprogo na Dunaj, kjer se je nastanil v madžarskem poslaništvu. Ker je njegov obisk povsem zasebnega značaja in bo za dva tedna odšel na oddih v alpske kraje, ni bilo ofi-cielnega sprejema.
Horthy je prispel nocoj v Ischl, kjer bo ostal par dni. Nato bo odpotoval v Svico in sicer čez južno Nemčijo. Tirolsko in Pred-arlsko.
Odhod čst poslanika iz Lizbone
Lizbona, 27. avgusta, o. »Republica« poroča. da je češkoslovaški poslanik Flieder prejel nalog, naj v nedeljo 29. t. m. zapu-tii iiufeoao. _
Drugi dan kongresa slovanskih mladinoslovcev
Včerajšnji dan je bil posvečen zanimivim predavanjem, ki so zbudila veliko zanimanje med poslušalci
Ljubljana. 27. avgusta Ob živem zanimanju strokovne in širše javnosti se je v dvorani Sokolskega doma ra Taboru davi nadaljevalo delo vseslovan-skega pedološkega kongresa. Najprej je docent dr. Božo Škerlj predaval o določitvah spolne zrelosti deklet po biologiji in po kazenskem zakonu, učitelj Ernest Vrane iz Maribora o mladinoslovju v luči sinteze in uoiv. prof. dr. Jan Schwarz iz Poznanja pa o dednosti in okolju kot razvojnih činiteljev otroška inteligentnosti.
Nato je univ. prof. dr. Rostohar izčrpno poročal o domišliji otrok in mladine. Prikazal je uspehe poizkusov, ki jih je njegova •šola izvršila na otrocih v dobi od 4. do 10. l^ta in na mladini pubertetne in popubertet-ne dote o tem, kako reagira otrok in mladoletnik, kadar je postavljen pred kakšne izredne, na golo fantazijo navezane naloge. Poslušalcem je predočil serijo fantastičnih slik. ki so po vrs!i predstavljale bitja s pasjim in oslovskim telesom in človeško glavo itd. Poizkusi so rodili spoznanje, da nahajamo domišljijo kot iznajdljivost človeške t«sihe v splošnem šele pri mladini v puber-teti, v bolj redkih primerih pa tudi že v predpubertetni dobi.
Univ. prof. dr. .lan Uh er iz Brna je obravnaval mladinoslovni problem pubertetne dobe. Svoja izvajanja ie zaključil v sklep, naj Fe v vseh slovanskih deželah po enotnem načrtu in na skupnem temelju organizira preiskovalno delo, ki si prizadeva za čim popolnejšim spoznavanjem puberletne dobe. Dr. Uher je doslej obdelal vprašanja kako vpliva uganka spolnosti na dozorevajočega mladega človeka, odnose dijaka do verstva, literarni interes srednješolske mladine, pomen dnevnika v šfudentovskem življenju, vprašanje prijateljstva med študenti in odnose dijaka do umetnosti, rodbine in šole. Sledila so predavanja univ. prof. Prvoša Slan fcamenra iz Skoplja o tem, kako dojemajo najmanjši, univ. prof. dr. Ludvik Jax-By-kowski iz Poznanja je predaval o raziskovanju čvslvenega življenja šolske mladine, docent dr. Stanko dogala o deduktivnem sklepanju pri otroku in rand. prof. Vlado Schmidt iz Celja o predstavljivosti in sto-rivnosti pri otrocih in mladini.
Delo v sekcijah
Popoldne so se vršila predavanja po sek riiah. Po vseh dvoranah je l'ilo zanimanje strokovnega občinstva prav hvalevredno, samo obisk predavanj v biološki in higienski sekciji je razočaral. V dvorani Delavske zbornico so predavali asistent zobne klinike v Brnu dr. Jaroslav Klimeš o klasifikaciji anomalij otroškega zabovja, univ. prof, dr. škaloud iz Prage o profilarsi v orto-dontiji, asistent dr. I. Zaliradka iz Brna o izsledkih raziskovanja otroškega zobovja z znanstvenega in socialno-higienskega vidika, asistent dr. Radkovec iz Brna o hipopH-siji steklovine zob pri otrocih, docent dr. Škerlj o manjnadarjenih otrocih v dravski banovini kot evgeniškem vprašanju, univ. prof. dr. Mandič iz Zagreba o obliki glave in višini telesa zagrebške šolske dece. Predavanjem je na koncu sledila podrobna razprava.
V frančiškanski dvorani je medtem zasedala psihološka sekcija. Asistent dr. Clime-lač iz Rrna je predaval o vztrajnosti pažuje pri gledanju, univ. prof. dr. Stevanovic iz Beograda o dobi umske zrelosti ter faktorjih bit-trine in okolja, prof. Ludmila Kola?ikova i/ Brna o tem, kako zapopadejo otroci relacijo in relacijske sodbe, prof. dr. Popovič iz Beograda o borbi obrtniške mladine, univ. prof. dr. Szuman iz K rakova o raziskavi o razvoju smisla za koloristiko pri mladini, univ. prof. dr. Tadeusz Zaworski iz Poznanja o intelektualnem standardu učitelj i Senika, strokovni učitelj Vilko Mazi o logopa-tih. prof. Anica Cernejeva o otroku in knjigi, rand. prof. France Brenk o vplivu filma in drame na otroka. Manica Mahkotova o glasbeni sposobnosti otroka in njegovi spe-iemliivosti za glasbo v predšolski dobi. dr. Karel Vanjek iz Brna o nastanku in razvoju otroškega svetovnega nazora in prof. Etna T-eisingerjeva iz Maribora o deški predpu-bertelni dobi.
Zanimanje za socialna vprašanja
Najbolj številnega poslušalstva so bila deležna pač predavanja sociološke sekcije v dvorani Filharmonije. Tu so govorili učitelj Vinko Möderndorfer iz Ljubljane o sociološkem in psihološkem raziskovanju šolskega novinca ra deželi, prof. dr. Popovič o tovarištvu med podeželsko mladino, šolski upravitelj Rudolf Kobilica iz Ljubljane o okolju obrtniškega in trgovskega vajenca, učitelj Josip Jurančič iz Telč, o vplivu socialnih raz mer na kmetskega otroka, inšpektor Pirjev iz Sofije o predšolski izobrazbi in o eocial-no-pedagoškem skrbstvu za mladino v Bolgariji. učitelj Vojko Jagodic o sodobni zaščiti otrok in mladine v Jugoslaviji in prof. dr. Franjo Žgeč iz Celja o bedi haloške dece in njenih vzrokih.
V mestni zbornici so se vršila predavanja sekcije za uporabno pedologijo. Tu so razpravljali prof. dr. Popovič o psihologiji mla-dine in metodi poučevanja književnosti, prof. dr. Jakob šolar o jezikovni vzgoji, učitelj in pisatelj Cenko Cvitakov iz Sofije o mladinski literaturi na Bolgarskem, prof. Etbin Boje iz Ljubljane o pedoloških vzrokih slabih uspehov na srednji soli, docent dr. Zlatko Pregrad o šoli in psihičnem razvoju, Albert Žerjav iz Maribora o mladinoslovnih mejah in ^ možnostih zgodovinskega pouka. Brana Sučevič iz Zagreba, o vplivu šole na življenje podeželske dece v pasivnih krajih Jugoslavije, prof. Ivan Kanjuh iz Bitolja o izsledkih raziskovanja psihomehanike pri šolski deci v Bitolju. asistent dr. Chmelif o problemih svetovanja pri izbiranju poklica. prof. Gustav šilih iz Maribora o mladinoslovnih osnovah za reorganizacijo naše šole, direktor Pokorny iz Pardubic o vzgojnem pomenu ročnega dela na pomožni šoli, državni tožilec Branko Goslar o problemu mladine v luči jugoslovenskega zakona in cand. Mirko Ferenfak o ravnanju z mladim človekom v obrtnih delavnicah.
Triumf Trboveljskih slavčkov"
Višek vsega kongresnega dela je bil brez dvoma koncert »Trboveljskih slavčkov«, ki so snoči nastopili na Taboru pod vodstvom svojega dirigenta Avgusta Šuligoja prsd nabito polno dvorano. Tako izbranega občinstva in tako poklicane kritike nasi slavč-
ki pač šc niso mieli pred sabo kakor snoči, ko jih je poleg domačega občinstva in vzgojiteljev iz vse kraljevine poslušala elita pedoloških strokovnjakov iz vsega slovan skega sveta. Slavčki so nastopili s sporedom, ki ga pravkar študirajo za koncertno turnejo po Grčiji, pri klavirju jih je spremljal dr. Danilo Švara, a kot solistka je z izrednim uspehom nastopila Rezika Koritni-kova. Nastop malih pevcev jc bil triumfalen. Izbrani poslušalci so bili nad lepoto njihove pesmi ginjeni do solz. Domači poznavalci njihove umetnosti so se prepričali, da je zbor na v'Äku svojega razvoja, a ljubitelji mladine in pevske umetnosti od onkraj meja so bili presenečeni, da na Balkanu naletijo na mladinski zbor, s katerim se ne da izlepa primerjati kaka druga podobna ustanova v kulturnem svetu.
Eden izmed duhovit;h gostov, ki je slišal male pevce iz Trbovelj, j« dejal po koncertu: Tri velike dobre reč* imate v Jugoslaviji: Tobak, vojsko in Trboveljske slav-čke. Uspeh tega večera je vnovič potrdil, da so slavčki upravičeni, pričakovati!, od naše javnosti, kar jim je treba za izpopolnitev in razmah.
Vrsta poučnih razstav
Mimo vseslovanskega pedološkega kongresa so prav živahnega zanimanja deležne razstave z nekaterih važnih področij mladinoslovja, ki so odprte v dvoranah gluhonemnice na Zaloški cesti.
Najobširnejša in najlepša je pač razstava slovanskih mladinskih literatur, ld za-zema troje prostorov v pritličju in nudi prav nazoren, pester pregled kulturne stopnje, ki jo je dosegla mladinska knjiga pri posameznih slovanskih narodih. Reprezentativna jc razstava slovenske otroške književnosti, na kateri zavzemajo posebno vidno mesto publikacije naše Mladinske matice. Tu so zbrani vsi najpomembnejši dijaški listi iz novejše dobe, a posebna redkost je v tem delu glasilo »Mlada srca«, ki ga v svoji izvirni pisavi izdajajo gojenci zavoda za slepe, v Kočevju- »Mlada srca« prinašajo pesmi, pove-ti in razno zabavno gradivo, ki ga prispevajo mladi slepci sami. Mladinska matica je razstavila obširen ciklus mladinskih ilustracij, ki vzorno pričajo, da je tudi ta del naše knjižne kulture na prav dostojni višini. Med ilustratorji stopajo v ospredje posebno Nikolaj Pirnat, ki je zastopan z obsežno serijo risb, Maküm Se-dej, ki je razstavil tudi nekaj lesorezov iz napovedane Mrzelove pravljične zbirke »Bog v Trbovljah«, France Mihelič, ki je zastopan s prav uspelimi risbami iz »Našega roda«, in pa Ksenija Prunkova, ki razstavlja nekaj svojevrstno srčkanih motivov.
V skromnem obsegu eta predstavljeni tudi hrvatska in srbska mladinska književnost, a posebnega zanimanja je vreden kotiček Gradiščanskih Hrvatov, ki prikazujejo nekaj svojega poljudnega tiska. žalostno sliko umirajočega naroda nudi razstavica lužiških Srbov, ki razstavljajo med drugim svoj Dzenik za serbiki lud, »Setbske Nowiny«, ki izhajajo v njihovem kulturnem središču Bu-dišinu. V smislu stremljenj berlinske vlade po nacionalni unifikaciji so »Serbsite Nowiny« morale nedavno začeti izhajati v gotici. V posebnih oddelkih sta prikazani še češka in poljska mladinska literaturi, najbolj razkošen in najlepši pa je 'bolgarski del. Kakor znano, je mladinska književnost pri Bolgarih na zavidanja vredni višini.
Razstava za zaščito dece nudi jasen, a tudi precej skeleč pogled v razmere, v katerih živi naša najbednejša mladina, žalostno zanimivi so grafikoni, ki prikazujejo gibanje prostitucije po letih v Ljubljani in na našem podeželju. Človeku iz publike se bo zdela kar malo verjetna ugo tovitev, da se največ deklet ukvarja z ljubeznijo na prodaj pri 15- letu, nato polagoma pada do 21. leta, nakar spet rase in se pri 25. nekako ustali. Tu je razstavljen tudi grafični pregled o porastu rudarskih otrok, ki ga je sestavil dirigent Trboveljskih slavčkev Avgust šuligoj. V zgornjih pnv.torih slede reformno-šolska razstava iz Zlina, ki pa kaže bolj primer grobe mehanizacije, domoznanska in po-možnošolska iz ČSR, razstava pedagoškega slovstva. Trboveljskih slavčkov in pa razstava ri b dečka M. O. od 2. do 11. leta, ki zavzema kar dve obširni sobi in vzbuja pri vzgojiteljih, pa tudi pri umetnikih mnogo pozornosti.	j
~T
Beležke
Konferenca o carinski uniji Male antante
London, 27. avgusta, p. »Grait Britain an Est« poroča, da bo v pričetku prihodnjega meseca konferenca gospodarskih strokovnjakov držav Male antante v Pragi, na kateri bodo razpravljali o carinski uniji Male antante. Češkoslovaška, pravi list dalje, je doslej predstavljala največjo oviro za vsako delo v tej smeri. Češkoslovaški program za kmetijsko zaščito je oviral uvoz pridelkov iz Jugoslavije in Rumunije v Češkoslovaško, sedaj pa se je položaj spremenil. Češka opozicija proti carinski uniji Male antante je znatno popustila spričo potrebe čim prejšnje oborožitve Rumunije, kakor tudi zaradi češkoslovaške potcebe po surovinah.
Predsednik vlade
zopet v Beogradu
Beograd, 27. avgusta. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je davi vrnil z Bleda v Beograd.
Povratek naše vojaške delegacije iz Turčije
Beograd, 27. avgusta, p. Davi se je vrnila v Beograd naša vojaška delegacija, ki se je udeležila manevrov turške vojske. Kakor znano, je delegacijo vodil načelnik glavnega generalnega štaba, general Mi-Ijutin Nedič.
Dovoljen italijanski list
Beograd, 27. avgusta. AA. Z odlokom zunanjega ministra z dne 26. avgusta je dovoljeno uvažanje italijanskega lista >La vjdel-ta d'Italia, ki izhaja na Reki.
Sestanki omladine JNS
V	prihodnjih nedeljah in praznikih bo imela agilna mladina JNS zopet več organizacijskih sestankov. V nedeljo 29. t m. bo ob pol 9. ustanovni občni zbor krajevne mladinske organizacije JNS v Gorjah, istega dne ob 10. dopoldne pa v Ribnici (hotel Arko) odborova seja mladinske organizacije za kočevski srez.
V	nedeljo, 5. sept. ob pol 9. bo v Celju (Celjski dom) ustanovni občni zbor mladinske sreske organizacije JNS za celjski srez. Na praznrk, dne 8. sept., bosta ustanovna občna zbora mladinskih s reških organizacij ob pol 3. popoldne pri Majerholdu v Mozirju za gornjegrajski in ob 2. popoldne v Črnomlju (gostilna Anton Sprcicer) za črnomcljski srez. Istega dne bo sestanek konjiške mladinske sreske organizacije v Konjicah. Prisostvoval mu bo tudi nar. posi. Milan Mravlje.
V	nedeljo 12. septembra ob pol 9. bo v Ljubljani (Kazina) ustanovni občni zbor sreske mladinske organizacijo za srez Ljubljano in okolico.
Pomočnik generalnega direktorja Suzorja
V	zagrebškem »Obzoru« beremo:
»Pred kakimi desetimi dnevi. je bila seja
upravnega odbora Suzorja (Osrednjega urada za zavarovanje delavcev). O seji, ki jo je vodil generalni direktor Matjašič, jc bilo objavljeno tudi kratko poročilo v listih. Toda v tem komunikeju ni bilo sporočeno, da je bil na seji imenovan za pomočnika generalnega direktorja Suzorja g. I.jubiša Petrovič. Ta jc rojen 1898 v Valjcvu v Srbiji in je bil lansko leto premeščen od Okrožnega urada v Beogradu k centrali v Zagrebu. Kakor sc vidi, je to mlad človek, ki 'ma poleg tega samo H let službe v delavskem zavarovanju. Treba je še pristaviti, da sploh ni bilo potrebe po imenovanju pomočnika generalnega direktorja, ker jc bilo to mesto potrebno samo, dokler jc bil prejšnji generalni direktor g. Glaser bolan.«
Ljuba Davidovič
in konkordat
»Samouprava«, glavno glasilo JRZ, piše: »V nekem letaku, ki nosi podpis Ljube Da-vidoviča, se na nemogoč in neresen način utemeljuje stališče bivših demokratov proti konkordatu. Siccr nismo niti navajen* da bi od Davidovica in njegove okolice slišali kaj resnega, važno pa sc nam zdi pribiti, da tudi Ljuba Davdovič ni hotel izostatj pri gonji, od katere nc more nihče imeti nikakc koristi.«
Sporazum med vlado in sv. sinodom
»Hrvatski dnevnik« poroča iz Sarajeva. «Včeraj ( v sredo) je prometni minister dr. Mchmed Spaho sprejel nar. posi, za visoški srez. Živkoviča. Ko jc odhajal od nrnistra, je Živkovič izjavil, da bo v najkrajšem času prišlo do sporazuma med vlado in sv. sinodom.«
Črnogorska lekcija mačkovcem
V	»Svobodni misli«, črnogorskem glasilu JRZ, piše neimenovani avtor o razmerah na Hrvatskem in dodaja svoji ostri obsodbi naslednjo zgodovinsko reminiscen-co:
»Nedavno sem proučeval hrvatski preporod v Dalmaciji od 1. 1860. dalje. Del Dalmatincev je zahteval tedaj zedinjenje s Hrvatsko, drugi del pa se je z vsemi štirimi branil hrvatstva. Veliki hrvatski domoljub Nodilo je pobijal razloge itali-janaških avtonomistov, ki so hoteli biti samo Dalmatinci, niso hoteli niti slišati o hrvatstvu in so zahtevali samo »svobodno Dalmacijo«. Besede Nodilove so ostre kakor meč, ali za današnji dan so vsekakor zanimivejši razlogi avtonomistov. Večina teh dokazov so do zadnje črke slični argumentom mačkovcev, samo namesto av-tonomaških Dalmatincev onih let je treba postaviti današnje Hrvate iz seljačke stranke. Ce ne verujete, evo vam za sedaj teorije o »barbarstvu«: »Dalmacija ne sme pasti v žrelo barbarskih Hrvatov«, so kričali avtonomisti, »temveč mora postati svobodna. V njej je treba skrbno negovati nežno cvetko italijanske kulture, presajeno k nam iz Benetk«. Pa recite, da se zgodovina ne ponavlja! Prej je bilo treba ohraniti dalmatinski nacionalizem, da bi budno čuval nežno cvetko italijanske kulture pred hrvatskimi barbari, danes pa je treba napihovati hrvatski nacionalizem, da postane »utrdba kulture« in da vrši lojalno službo belemu zapadu«. Ali nI to dokaz, da se hrvatsko narodno življenje res giblje v nekam črnem žalostnem pravcu ?«
Pritožbe bosanskih Hrvatov
Hrvatski listi objavljajo resolucijo znane kulturne organizacije »Napredak«, ki ima svojo centralo v Sarajevu, podružnice pa v vseh večjih hrvatskih krajih. Resolucija se nanaša na šolske razmere v Bosni in Hercegovini :n med drugim trdi, da se v šolah napačno uči hrvatska narodna zgodovina in favorizira ekavsko narečje; da so šolske knjige po večini tcndenciozno in neobjek-tivno napisane na škodo Hrvatov; da so iz šol hrvatski učitelj; skoro popolnoma izločeni; da med direktorji in nadzorniki ni skoro nobenega Hrvata itd.
V	drugem delu se pritožuje resolucija nad zapostavljanjem zagrebškega vseučilišča in končno trdi, da se hrvatska prosvetna društva ovirajo pri delu za pobijanje nepismenosti in da se Hrvatom otežkoča vstop v državno in samoupravno službo.--
Kongres omladine JRZ
Sredi septembra bo v Beogradu državni kongres mladine JRZ. Predsedoval mu bo predsednik strankine mladinske organizacije m:mister dr. Rogič, prisoten pa bo in najbrž tudi govoril tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič. Na kongres bodo prišli tudi odposlanci mladine JRZ iz Slovenije, kdo pa bo v njihovem imenu govoril, še ni objavljeno.
Bojkot „Danice"
Poročali smo že, kako se je znani hrvatski novinar Joe Matošič, do nedavnega dve-stoodstotni mačkovec, spuntai in začel v svojem tednrku »Danici« ostro napadati dr. Mačka in njegovo politiko ter indirektno napeljavati vodo na mlin JRZ Hrvatski listi zdaj skoraj vsak dan poročajo iz raznih krajev, kako se boje tamošnji prodajalci časopisov ustavili nadaljnjo prodajo tega lir
Poljski gostje v Ljubljani
Ljubljana, 27. avgusta.
Sulateljl in sluSateljice visoke šole za telesno vzgojo iz Varšave, ki se te dni vračajo po končani turneji nazaj v prestolnico, so se v Jugoslaviji mudili zadnje dni v Dalmaciji in so jih pričakovali v Ljubljani zvečer ob 19.15 pri vlaku, ki pride iz Rakeka. Poseben sprejemni odbor, v katerem so bili predstavniki Sokolstva, športnih organizacij, mestne občine in društva prijateljev poljskega naroda, je poleg sprejema uredil tudi vse potrebno za obe prired:tvi Poljakov, ki bosta v soboto popoldne na ljubljanskem sokolskem telovadišču in zvečer na Taboru. Ob napovedani uri se je zbrala na kolodvoru velika množica Sokolov, športnikov in predstavnikov organizacij. ki sodelujejo v sprejemnem odboru CI\VF-a, vendar so zaman pričakovali prihoda dragih gostov, ki so prišli šele dve uri kasneje s Sušaka z avtobusi, ker jih italijanske oblasti niso pustile preko Reke in Postojne. Ekskurzijo — 65 članov, med njimi 24 slušatelji — vodi direktor šole polkovnik dr. Gilcwicz z docentom dr. Med-larskim ter profesorjem Nadolskim.
Sprejema na kolodvoru in kasneje pred hotelom Miklič so se udeležili poleg sprejemnega odbora še zastopniki divizionarja
g. polkovnik živanovič, poljski konzul dr. Stele, za mestno občino ljubljansko ln društvo prijateljev poljskega naroda načelnik dr. Molé, za sokolsko župo podsta-rosta Kajzelj in predstavniki v«eh sodelujočih .športnih organizacij, tako sa SK Ilirijo inž. Bloudek, za plavalno šolo načelnik dr. Majer, za Zvezo slovenskih labkoatletskih klubov geometer Cerne, za SKJ V. švajger, in še številni drugi prijatelji poljskega naroda in simpatičnih gostov. Čakala je tudi godba dravske divizije, ki pa je gostom v pozdrav zaigrala koračnico šele ob prihodu prvega avtobusa. s katerim se je pripeljal del vodstva in nekaj udeležencev, ostali pa, »o sledili v naslednjih avtobusih. Zbrana mno žica je kljub negotovosti, kdaj bodo prispeli vsi gostje, vendarle vztrajal» pred hotelom Mikličem in je v?ak avtobus posebej navdušeno pozdravljala. Gostje so odpotovali s Sušaka popoldne ob 14. uri in so imeli bolj člabo vožnjo, zato tudi niso posebej javili svoje zamude. Prireditve, pripravljene gostom v čast y soboto 28-, se više v polnem obsegu. Dragim br». to m Poljakom kličemo iskreno dobrodošlico v beli slovanski Ljubljani.
Resolucija emigrantskih društev
Predsedniki emigrautskih društev in člani direktorija Zveze jugoslovenskih emigrantskih društev Dravske banovine, zbrani na konferenci v Ljubljani dne 8 avgusta 1JK17., so spričo raznih najiadov na primorske emigrante, ki so se ponovno pojavili v delu slovenskega časopisja in slovenske javnobti, sprejeli sledečo resolucijo;
1.)	Ugotavljamo, da so tako Zveza jugoslovenskih emigrantskih društev, kakor tudi posamezna v Zvezi včlanjena društva stali in stoje strogo na na/strankarskem stališču in da se v nobenem pogledu ne vmešavajo v spore strankarsko političnega značaja.
2.)	Poudarjamo, da so se navedena društva vedno in zi asi i tudi v zadnjem čaFU dosledno držala tega načela in da ni bilo prav nobenega primera, ki bi mogel vzbuditi le sum v tem pogledu.
.*>.) S ponosom ugotavljamo, da se nfrrom-na večina emigrantov v svobodni domovini kljub težkim in včasih obupnim razmeram, v katerih živi, ponaša ne le korektno, ampak naravnost, pohvalno, in da so. dokler so še živeli pod Italijo, bili vedno vzorno zvesti sinovi svojega naroda, odločni in odporni ter se niso bali niti najtežjih žrtev v borbi za narodne pravice.
4.) Poudarjamo, da se einigrantje iz Julijske Krajine ne smejo smatrati v Jugoslaviji za goste, temveč kot sinovi istf matere z istimi pravicami, četudi nimajo vsi jugoslovenskega državljanstva. Zaradi tega imajo pravico in, č*» so jugoslovenski državljani, celo dolžnost, da. se uveljavljajo v političnem in narodnem življenju. Za to politično udejstvovanje in nastope po-^rrez-
nih emigrantov pa odklanjamo vsako odgovornost.
5.)	NajodloönejSe zavračamo očitke izne-šene v javnosti, ki le prerada dejanja nekaterih redkih emigrantov-poedincev generalizia in tako povzroča nestrpnost, da. re-lo sovraštvo proti primorskim Slovencem, pri čemer pozablja, da tvorijo prav ti eno tretjino našega naroda in da zaslutijo za-radi svojega izredno težkega položaja, v katerem se nahajajo, največje sočustvovanje in ljubezen.
6.)	Prav tako najodločneje odbijamo pavšalne obiolžitve, da bo tisti naši idealni mladeniči, ki so morali zaradi svoje velik? ljubezni do narok največ trpeti pod tujim jarmom in v najhujši stiski pribežat.i med svoje brate v Jugoslavijo, da si rešijo vnsj golo življenje, služili italijanskemu fašizmu in da skuhajo sedaj vpeljati tudi v Jugoslaviji fašistične metode.
7.)	Apeliramo na vso slovensko Javnost, zlasti pa na n>>ne predstavnike in Časopisje. da se vzdržijo kakršnega kolj neutemeljenega izpada proti emigrantom in genera-liziranja, ker s t^m le povečujejo gorje našega naroda v Julijski Krajini, ki '
plačuje svobodo že ive-tKidnih bratov. !n pa vseh tistih narečna, žev, ki morajo uživati grenki kruh izgnanstva.
R) Pod vamo končno vso slovensko in ju-goslovensko javno*t. da zastavi v«e svoje sile za omiljenje usode naših J bratov, ki tvorijo še danes pred stražo ta ohranitev svobode že svobodnih članov našega naroda.
Pr. T. M. Ook s. t. Ju,raj Mirkovi« a, r, predsednik Zveze podpredsednik Zve?«
Anton Mladen u. r. za tajnika Zveze
Kaj je bilo v Bohovi
Dobova, 26. avgusta.
Deset dni po krasno uspeli sokolski prireditvi v Dobovi pri Bx-ežicah je »Slovenec« objavil poročilo, iz katerega morajo njegovi bralci dobiti vtis, da se je v tem lepem kraju na dan Marijinega Vnebovzetja namesto sokolske telovadbe in narodne manifestacije vršilo krvavo klanje, s katerega so odvažali ranjence v avtomobilih v bolnico kakor iz kake bitke. Sokoli da so bili oboroženi z revolverji in noži, napadli so »ljudi«, ti pa so se branili in tako je prišlo do krvavih dogodkov...
Krvoločna fantazija pobožnega lista, ki je šele 10 dni po »krvavi bitki« pričela delovati, pa ne bo zabrisala stvarnosti.
Kaj se je v Dobovi zgodilo? Ob požrtvovalni udeležbi bratskih društev iz Zagreba in Brežic je bila 15. avgusta dobovska sokolska slavnost. Sokolska povorka je bila veličastna in Dobova je odmevala od vzklikov kralju, Jugoslaviji in Sokolstvu. Ko je po končani povorki br. starosta pozdravil sokolske goste ter zaključil svoj lepi govor s trikratnim »Zdravo« našemu kraljevskemu Sokolu, so iz gruče »fantov«, kakršne poznamo že iz Ljubljane, Semiča, Sv. Marka pri Ptuju itd. padali vzkliki, ki so morali vsakega rodoljuba do skrajnosti ogorčiti. Res je, da se neki Zagrebčan ni mogel premagati. Skočil je k najbližjemu izzivalcu ter mu prisolil krepko klofuto —
sta in kako ga tudi trafike in knjigarne nočejo prodajati. Kdor pozna razmere na Hrvatskem in »demokratične« metode mačkov-ske politike, bo pač težko verjel, da bi se tak bojkot izvajal samo »iz notranjega ogorčenja« in brez terorizma.
Nov separatistični list
V	Zagrebu je začel izhajati list »Lički Hrvat«. Urejuje ga neki dr. Božidar Mur-gič. List ima literarno ;n politično vsebino in hoče zastopati hrvatsko nacionalistično ideologijo.
Sestanek borbaškega vodstva
Predsednik .Tugosl. narodne stranke Sve-tislav Hodžera je sklical za sredo septembra sejo izvršnega ;n glavnega odbora svoje stranke. Seja bo 16., 17. in 18. septembra v Beogradu.
Zemljoradniška akcij? v severni Dalmaciji
V	severni Dalmaciji se mudi znani zem-ljoradniški prvak iz Bosne dr. Branko Ču-brilovrč. Obiskuje srbske kraje in pripravlja teren za politično akcijo, ki jo nameravajo srbski zemljoradniki baje pokreniti tudi v teh pokrajinah. Novinarjem jc rekel, da bodo začeli zemljoradniki v okviru združene opoz-cije prirejati jeseni številna zborovanja po vseh dalmatinskih krajih, kjer žive Srbi.
Naknadne volitve za kmetijsko zbornico v Zagrebu
Kakor poročajo zagrebški list;, so bile razveljavljene volitve za zagrebško kmetijsko zbornico v srezih Korenica, Vojnič, Grubišno polje in Zlatar. Ponovne volitve so razpisane za petek, 10. septembra, ^^
v veliko zadoščenje zbranega narodnega občinstva. Toda protinarodna demonstracija je bila dobro pripravljena. Ko je nastopil svečani trenutek »Mirno«, da se za-igra in zapoje državna himna, se je iz bližnje gostilne Drugovic začulo huronsko vpitje, pomešano s hreščečimi glasovi harmonike, na katero so pričeli igrati dunajski valček. Treznosti sokolstva se je zahvaliti, da to nezaslišano sramotenje nI povzročilo kaj hujšega. Izzivanja so se nadaljevala po sokolskem nastopu na vese-ličnem prostoru in tako je prišlo do incidenta, ki ga sokolstvo ni zakrivilo. Pri spopadu s pretepaškimi »fanti« je bil en zagrebški Sokol ranjen s kamnom po glavi, drugi je dobil vbod z vilami v hrbet. Tretji ranjenec je »fant« Fran Zorko, ki ima nalomljeno radijsko kost na levi roki. To so vse »krvave žrtve« tega konflikta. Avto za bolnico pa čaka »Slovenčevega« dopisnika, da ga odvede na opazovalnico radi prevroče fantazije. Avto, ki so ga rabili v nedeljo na Dobovi, je vozil le zdravnico, ki je obvezala zagrebškega Sokola in Zorka.
Kako je prišlo do spopada in kaj se j«
v Dobovi godilo, bo tečno ugotovila sodna preiskava in upamo, da bo »Slovenec?« o njenih rezultatih poročal. Namera, da škoduje Sokolu, pa se mu ne bo posrečila. Sokolskega pohoda siromak ne bo ustavil.
— rs.
Belgijski izletniki na našem Jadranu
Beograd, 27. avgusta. A A. Te dni bo prispelo v naše vode z ladjo »Leopoldville«, eno izmed največjih belgijskih ladij, mnogo belgijskih in drugih izletnikov, da si ogledajo našo obalo. »Leopoldville« se bo 31. t. m. ustavila v Splitu, 2. septembra pa v Dubrovniku. Ko se bo mudila v naših pristaniščih, bodo na njej prirejali radijske oddaje s koncertnim delom in g predavanji o gospodarskih in kulturnih zvezah med Belgijo in Jugoslavijo. V Splitu bo ta postaja oddajala 31. t m. ob 20., v Dubrovniku pa 1. septembra ob 12.30.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Nad severno Evropo vlada visok zračni pritisk, zato se hladni severni zrak pomika čez srednjo Evropo proti Sredozemlju. Pri tem potiska hladni zrak iz sredozemske kotline v našo državo, zaradi česar se je v severni polovici Jugoslavije ponovno pooblačilo in je bilo ponekod tudi neko'1-ko dežja. Povsod drugod prevladuje jasno vreme. V Jugo laviji je jasno na primorju in v južnih predelih, oblačno na severu in sredi države. Temperatura seje dvignila v zahodnih in južnih krajih, padla pav severnovzhodnem delu. Najnižja Kalinovik 12, najvišja Mostar 32 C-
Zemunska vremenska napoved; Spremenljivo vreme bo prevladovalo." Delno oblačno povsod v notranjosti, jasno pa na Primorju. Ponekod ploha.
Zagrebška: Nestalno in vetrovno vreme.
Dunajska: Soparno vreme bo trajalQ dalje, možnest aeviM» ,
iMasi fantje s carjem (Borisom
V sofijskem živalskem vrtu so trije akademiki srečati vladarja in ga prisrčno pozdravili
Težko smo odrinili, a treba je bilo in konec besedi! Ne, ne še konec besedi, pač pa konec letovanja naših akademikov v Varni. Mesec dni 6mo bili tu, lepo nam je bilo kakor v raju, brez skrbi smo živeli tjavendan kakor ptički pod nebom. Pa na svidenje drugo leto!
Vrnitev iz Vame
Počasi plove »Evdokija« ob obali navzdol, previ nami se vrsti lepo poraslo obrežje, vasice, pristanišča. Najzanimivejše je stara Mesembrija, sedaj se zore Neseber. Mestece na otočku, ki je zvezan s celino le po nekaj metrov širokem pasu zemlje. Znano je po svoji krasni obali in res tu kar mrgoli kopalcev. V Burgasu, glavnem bolgarskem pristanišču, začudo ni opaziti skoraj nič prometa. Morda je bil ravno tak dan, a naš Suša k je že nekaj čisto drugega! Mlada je še bolgarska trgovska kakor vojna mornarica, s i-oca?i se bo gotovo razvila v veselje vseh Bolgarov, pa tudi Jugoslovenov. Že oddal eč nas je pozdravila naša zastava Šolski brod »Jadran« ! Pred dobrim tednom smo ga videli v Carigradu — (kakih 30 nas jo je pobrisalo s >Carjem Ferdinandom« tja, 3 dni fino bili tam, konzularni uradniki pa so nas vodili po mestu in okolici, in kar je glavno, v* top nas nikjer ni stail niti ficka! Naredili Emo tudi skok čez Bos por v Malo Azijo. Kra-f-n je Carigrad, mesto mest, ah, Atom edova ir- Sulejmanova džamija, bazar, Saraj toda drugič o tem!)
Odličen sprejem, mesto v zastava«. Do-r išljeval sem si nekaj časa, da radi nas, a i -1 je le pomorski teden. Mesto je lepo, a 'ramenitosti bi človek težko našel. Ba|e je
-	aro ves Burgas v JB-ligd. Ljudje preprijazn* (. 'eš j:o ulici s tovarišem, pristopi nekdo, re, da sva Jugoslovena, se čisto razzivi, jiaju povabi na pivo, na večerjo, na sladoled. In to, ne samo v Burgasu, tudi v Vasp-"i. Plovdivu, Sofiji. Koliko naših prijateljev
-a biti šele skritih, ko jih že človek tako->č slučajno na toliko zadene. Bolgari ve>-bolje poznajo in se zanimajo za Jogo-> ijo, kakor mi za Bolgarijoi 'večer banket, potem še malo oboit, pa ■t Plovdivt Očarljivo mesto s svojimi peli griči. Tu sem srečal prijatelja Konova, Ljubljani študira, doma je iz Plovdiva. zkazal nam je mesto, njegov turški del, stolp, ki je stal že pred prihodom Tur-mošejo, katoliško cerkev. V Plovdivu in ■ iici živi največ katoličanov v Bolgariji in cerkev prav lepa. V njej je pokopana nja-Luiza, mati sedanjega carja Borisa Ob 3. zjutraj hajd na vlak in obi 7. smo bili v Sofiji. Bolgarski akademiki so nas akali, njim na čelu predsednik BJ. lige Bolgarijo, bivši poslanik na našem dvo-in minister g. Kazasov. Nastanili so nas rasnem hotelu, Krop se imenuje, je v Ra-vskega ulici in ga vsakomur priporočam. Ilde cen žalibod ne morem poročati, ker vse plačala liga. Bog ve, ali ste pri nas di tako gosposko sprejemali bolgarske akademike, ki so letovali v Splitu. Vodili so nas v slaščičarno, v kino, prirejali bankete, ki jih je deloma plačala liga, a večinoma zasebniki člani lige. Res boljše ne bi mogli r ti sprejeti! Sicer smo se pa sprehajali po stu, v večjih ali manjših skupinah, in si i edovali, kar še nismo videli ob prvem ihodu v Sofijo.
Pri pingvinih
Pa se zmenimo trije, da gremo v zoološki In ni bila napačna ta misel. Njej se hvalim za doživljaj, ki ga gotovo ne bom koli pozabil. Pridemo pred vrata, zaprta in na tabli piše, da je Zoo vedno odprt, zen v ponedeljek. Bil pa je ravno pone-"diek in zvečer smo že kanili domov, v Ju-n-lavijo. Odpremo vrata, prihiti vojak ali ražnik, ne spoznam se na uniforme. Tujci io torej in Jugosloveni, no, potem pa kar iprej. 5 levov vstopnine, za nas samo 3 ve. Hodimo po vrtu, lep je in dokaj pro-ran, gledamo živali od papig, opic, vseh ogočih ptic do slona, levov, tigra, bizonov, roja in drugih redkih, dragocenih živali, ridemo do pingvinov. Sredi zasice imajo najhen ribnik in bivališča Jaso loči od poti ozek suh jarek. Ob ribniku stoji elegantno oblečen gospod. No, če ta, zakaj še mi ne? Ravno se pripravim, da prestopim jarek, kar se dotični gospod obrne, pride bliže in pove, da to ni dovoljeno. Pogledam ga, nekam znan se mi zazdi, hudiča, pa vendar ni.....? Gospod pride še bliže, bil je čisto sam, razen paznika, ki si je dal opravka pri kletkah, ni bilo v bližni žive duše.
-	ozdravil. Odkod ste? Jugosloveni. Tako. Jaz -ra gledam, gledam, spoznal sem ga že prej, ie to nisem vedel, kako bi ga nagovorili. Ti--ro z veličanstvom je nekam predolga beseda.
V naglici trenutka, res prevzet od tako renadnega srečanja, sem kar prešel v napad: >Ali niste — car Boris?«
Car vprašuje in razkazuje
Še danes stavim ne vem kaj, da je bil bolgarskemu vladarju ravno ta nagovor všeč. Saj Veličanstvo sliši najmanj petstokrat na dan. Malce presenečen 6e je nasmehnil in odkimal — to se pravi po bolgarsko prikimati — nato pa je še po naše pokimal. Stisni! nam je roke. Potem smo se celih 20 minut razgovarjali. Nj. Vel. car Boris se je zanimal, kaj študiramo, kdaj so izpiti, kako nam je v Bolgariji všeč. Zaupal nam je celo, da nekoliko boleha na želodcu. Tovarišu Francu, ki je iz Sarajeva, je zelo pohvalil Sarajevo. Razkazal nam je bivališče pingvinov (zdaj smo smeli prestopiti jareki, kazal nam je posamezne pingvine in z vidnim zadovoljstvom pripovedoval, kako žive in 8 čim jih branijo. Izpričal je svojo veliko ljubezen do živali. Naposled se je prisrčno poslovil, ker ga je čakalo mnogo dela — >go-lema rabota«. Spet nam je stisnil roko. Toda preračunljivi France iz Sarajeva je še hitro izkoristil priliko. Poprosil je za av-togram. Hitro sem tudi jaz tipal po žepih,
pa nisem dotipal nič, razen Škatle cigare! Ne, carski podpis na cigaretno škatlo, to se pa le ne ti spodobilo! In tako sein ostal brez avtogrania. Prijatelj Milan tudi. Pravi, da mu ni za take stvari. Mene pa jezi. Saj res malokdaj srečaš po takem naključju vladarja in če si ne domišljujem, je tudi carju Borisu pogovor z nami prijetno minil.
Med tovariši je potem seveda zavladala ogromna zavist. Hoteli so tudi kupčevati za avtograrn. Toda France se ni udal, prav je imel. Mudilo se je na vlak, ravno toliko še, da smo lahko dali intervju poročevalcu sofijskega dnevnika »Dnesa«. Tam so že izvedeli, kako je bilo.....
Vlak je zdrdral. Sedel sem v kotu pri oknu, venomer mislil na vse te lepe dni v Bolgariji, ki jih je kronalo srečanje z njenim vladarjem. Že smo si poželeli Ljubljane, četudi smo brali, da tam zelo 'ado dežuje. Kolesa so enolično udaTjva ob tračnice: Ljubljana, Varna, Carigrad, Sofija... car Boris.
Danilo Žolgar.
Danes še Pohorje v radiu
Dobrna In zdravilna moč njene naravne ogljükovo-kisle termalne vode je znana že čez 300 let. Obisk tega med krasnimi griči Bi gozdovi ležečega zdravilišča 66 zvišuje
od leta do lesta. Dobrna leži 4O0 m nad morjem, ima planinsko podnebje, katerega blagodejni vpliv v zvezi s kopanjem v topli vo-pomirja živce in uspešno zdravi razne
Ü1
bolezni. Zdravljenje v Dobrni pospešuje tiudi vsa okolica, ki je tako bogato obdarjena od narave. Zdravilišče leži v lepi dolinici, obdani od gričev, posajenih s stoletnimi drevesi, v glavnem jelkami in smrekami. Nnjih osvežujoči duh napolnjuje s cvetjem in eksotičnimi drevesi posajeni park im promenadna pota, ki v nekoliko mi-muitah privedejo še talca v povsem planinski svet s krasnim razgledom na štajerski del Slovenije. S temi besedami je v četrtek kratkovalovna radio postaja v Beogradu predstavila poslušalcem zdravilišče Dobrno.
Kaj naj rečemo o glasbeni reportaži iz Dobrne, ki je sledila predavanju? Kratko ugotavljamo, da je bil lep večer, ki so nam ga priredili celjski umetniki ter s tem povečali uspeh radijske reportaže za Dobrno. Lahko rečemo, da se je Dobrna dostojno in. upamo, tudi uspešno predstavila zunanjemu in domačemu sveta.
Pot vodstva radii jsfce reportaže Centralnega presbitorija in kr. banske uprave se približuje koncu. Zadnji dnevi te reportaže boldo posvečeni krajem na naši severni meji. Zeleno Pohorje bo danes predmet, te že sedaj tako uspešne propagandne akcije. Tudi o Pohorju. tem 50 km dolgem in km širolkem prednjegorskem gTebenu, na katerem so idilična letovišča v višini od 422 m do 1522 m. bodo predavanja v 4 jezikih, in sicer ob 13.45 v srhskohrvatskem. ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem in oh 21.30 v ansrlešikem jeziku. Siedila bo od 21.45 do 22.30. glasbena reportaža, katere spored bosta izvajala s erntet- bratov Zivkov in koncertni tenorist Živko. Tudi današnjo oddajo bo prenašal Radio Ljubljana.
Inž. Julij Paner f
Trbovlje, 27. avgusta.
V Porečah ob Vrbskem jezeru na Koroškem je 21. t. m. v svoji vili po daljš?' bolezni preminil inž. g. Julij Pauer, bivša dolgoletni ravnatelj rudnikov Trboveljske premogokopne družbe v Zagorju in v Trbovljah. Pokojnik se je rodil L 1873. v Hnu-šti na Slovaškem ter je po dovršenih študijah služboval na Češkem, v Rumuniji in na Madžarskem, odkoder je leta 1912. nastopil službo rudniškega ravnatelja v Zagorju. Po materi slovaškega pokolenja se je hitro naučil našega jezika in se popolnoma vživel v razmere v novem kraju. Vzljub il je naš narod, kar je pogosto poudarjal, in je posebno rad podpiral kulturna in humanitarna društva.
Ko je bil v burnih časih v letu 1919. prestavljen v Trbovlje, kjer so se še močno čutile posledrce vojne, se je z vso energijo in obilnimi zmožnostmi lotil dela. Nove razmere so zahtevale zvišanje produkcije, razpoloženje za socialni prevrat pa mnogo previdnosti in rešitev nekaterih nujniih socialnih problemov. Z razumevanjem in podporo vodilnih krogov TPD in oblastev je bilo vse .izvršeno po načrtu. Zgradile so se nove hiše, delavske kolonije, katerih ena nosii njegovo ime, moderna bolnišnica. Podrle so se lesene barake in zgradila nova gospodarska poslopja. Gradilo in olepševa-lo se je pri rudniku na vseh koncih in krajih. Temu zgledu pa so sledili tudi ostali prebivalci. Poleg rešitve -raznih socialnih vprašanj in poboljšan j a zdravstvenih prilik je njegova zasluga tudi ureditev trboveljskih cest, za kar mu bo prebivalstvo vedno hvaležno. Vsaka iniciativa za olepšavo ali gospodarsko in kulturno povzdigo kraja je našla v njem podpornika, rudniškim na-stavljencem in delavcem pa je bii pravičen in dober predstojnik.
Za svoje velike zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save III. in V. razreda in s častnim križcem Rdečega križa. Ko so z nastopom hude gospodarske krize nastale ovire za njegovo velikopotezno delovanje, je šel v pokoj, kjer je zdaj umrl za hudo boleznijo. Izvrstnega in zaslužnega strokovnjaka in za vse dobro in lepo vnetega moža bosta ohranila uprava rudnika z vsemi nastavljene' in delavci in vse trboveljsko prebivalstvo v trajnem in častnem spominu.
Tragična smrt Frana Luckmanna
Ljubljana, 27. avgusta.
Hud udarec je zadel danes ugledno Luckmanovo rodbino v Ljubljani. Smrt ji je ugrabila g. Franca Luckmanna, višjega uradnika Kreditnega zavoda v Ljubljani. Pokojnik, ki je štel* šele 39 let. je bil strokovnjak v bančništvu. Zato so ga v zavodu zelo upoštevali in mu poverjali posle, za katere je potrebno temeljito strokovno znanje. Bil je zraven tega tudi zelo delaven. Zavod ga bo zdaj zelo pogrešal. Prav tako ga bo pogrešalo uradništvo, ki mu je bil rajnki dober tovariš.
Tragično je, da je vzrok njegove prerane smrti majhno naključje. Pred mesecem dni, ko je bil na dopustu na morju, ga je namreč pičila v nogo muha G. Luckmann se za malo oteklino ni brigal, toda oteklina je postajala večja in nastopila je sepsa, ki mu je davi pretrgala nit življenja.
Posebno hud udarec je njegova smrt za njegovo mlado ženo rojeno pi. Chyczy. Sele lani se je poročil z njo in živel z njo v najlepšem soglasju. Za rajnkim žalujejo tudi njegov brat odvetnik g. dr. Fric Luckmann, stric g. Jos. Lukmann, ki je podpredsednik
Kreditega zavoda, 4n mnogo drogUi sorodnikov. Bodi rajnkemu, ki ga bodo položili k večnemu počitku v soboto ob 1730, ohranjen časten spomin! Ugledni rodbini pa izrekamo iskreno sožalje!
Najdba rimskega reliefa Nutrices Auguste v Ptuju
Ptuj, 27. avgusta Malokje Je toliko lepih zgodovinskih znamenitosti in zgodovinskih zakladov kakor v našem starodavnem Ptuju. Ko je letos razširil veletrgovec g. Za vernik trgovinske lokale v svoji hiši, Krekova ulica 14, je bilo jasno, da se bodo v tem starodavnem renesančnem poslopju našli sledovi minilih dob. In slutnje so bile upravičene. Pri rušenju starega zidov ja in obokov so se pokazali prav zanimivi arhitektonski ostanki, kakor poznogotsko okna, renesančne konzole s cvetnimi in listnatimi okraski. Morda ni Ptujčana, ki ni občudoval baš to, lahko hi dejali najlepšo patricijsko hišo v našem mestu.
Ptujska kronika poroča, da 80 al bili ptujski meščani, zlasti plemiči, iz gole objestnosti ali zavisti često v laseh. Tak poboj je bil tudi v jeseni L 1654. Zaradi dediščino so se pisano gledali Qualandri in Mosconi. Prvi so bivali v tej hiši in napis nad lepim renesančnim portalom pove, da so gotovo že takrat imeli mnogo zavistne-žev. »Quid ad te, Zoile, si ita domino placet ? « čitaš toraj »Kaj te briga, Zoili», če tako gospodu ugaja?«
Nekega dne je prignal te Lancove vas! Simon Moscon tolpo svojih ljudi in po vseh pravilih takratnega vojskovanja naskočil Qual and rovo hišo. Med metežem je mladi Fermo Qual andrò streljal skozi okno na napadalce in ubil nekega razgrajača. Da uide strogi sodbi, je pobegnil ▼ minori tski samostan in ostal tam kot pobožen brat do svoje smrti.
Tedaj je bil pri minoritih za gvardijana dr. Anton Kočevar, pogumen in odločen mož, ki je sprejel grešnika med mirne samostanske zidove, a mestnega sodnika Guf-fanteja, ki je zahteval za sebe ubijalca, je nagnal z besedami-: »Pozvali ga bomo, naj gre, odkoder je prišel. Ce pojde, prav, če ne, ga tudi ne moremo vreči na cesto.«
In tako je Qual andrò ostal pri minori-tfh kakor mnogi svojega imena pred njim in za njim. Mosconi pa, ki so imeli tudi rodbinske člane med menihi, so šli dosledno k dominikancem na gornji del mesta.
Te dni je izsledil v tem starem zidovju konservator notar g. Skrabar lep relief tako zvanih Nutrices Augustae. Dr. Miho vil Abramič, ravnatelj splitskega arheološkega muzeja, ki se v Ptuju mudi na arheoloških izkopavanjih, je razvozlal zagonetni napis, poroča v svojem vodiču »Poetovio«, da je za Panonijo, posebno za Poetovio, značilno češčenje Nutrices Augustae.
Najdba nam predstavlja relief te pohorskega marmorja, še danes ohranjeni odlomek, najbrž komaj tretjina prvotne dolžine, meri v širino 0.25 m, višino 0,30 m in debelino 0,05 m. Delno Izpopolnjeni napis se glasi na polju brez okvira pod upodobitvijo:
NVTRICIBVS AVG(ustis) SACfrumV.». AVR(elius) LAETVS ET AVR(elius) EXSVPER (atus)
pro salute ... AVR(ell) sc. fili EXSVPE-RATI V(otum) S(olverunt) L(ibentes)
M (erito)
Toraj neki Aurelius Laetus In AureHus Exsuperatus sta posvetila božanskim doj-nicam za blagor neke nam neznane osebe, verjetno sina, ki je imel isto ime kakor oče, Exsuperatus, in sta s tem Izvršila svojo zaobljubo.
V lahko vdolbenem ozadju sedi na prestolu proti nam obrnjena žena v dolgi halji in drži poševno na levih prsih dojenčka. Levo od nje vidimo oltar, h kateremu pristopa ženska, ki drži v desnici krožnik s kruhom, v levici pa daruje iz darilne sklede v plamen žrtvenika. Verjetno je, da sta. stali poleg nje še dve osebi, kakor to vidimo često na sličnih reliefih.
Njihovo svetišče — bilo je bolj kapeli ca kakor tempelj, z vhodom na iztočni strani in s preprostim podstavkom za kultno podobo v notranjosti — je stalo na Sp. Hajdini, kakih 80 m od državne ceste Ptuj—Maribor, in sta ga odkrila Gurlitt in prof. Ferk, ponovno pa odkopal 1. 1935. prof. dr. Walar Schmid. V neposredni bližini je izkopal Gurlit nekaj zaobljub-nih reliefov preprostega podeželnega dela z napisi ali brez njih. Najbolj ohranjeni kosi pa so se našli v drugi uporabi kot pokrovi poznoantičnih grobov ali vzidani v n. mitreju. Malo svetišče (morda Je bilo še eno na Zgornjem Bregu) je bilo očitno v IV. stoletju nekoč razdejano, a ne več postavljeno. Njegov inventar so porabili za grobove in popravo svetišč, v ; katerih se je kult nadaljeval. Večino teh posvetil so poklonili možje za blagor svo- j jih otrok tn žena; saj je bila zaščita teh | »božanskih dojnic« namenjena zlasti otro-
Majhna, toda samozavestna skupina naših skavtov na svetovnem taborenju
Te dni se je vrnila Jugoslovenska skavtska reprezenitacija iz Nizozemske, kjer se je v prvi polovici meseca avgusta udeležila petega svetovnega skavtskega kongresa, ki se imenuje Jamboree. Jugoslovanska reprezentacija je štela petindvajset članov, med njimi deset Slovencev. Sicer pa je bilo zbranih trideset tisoč skavtov iz petinštiridesetih držav z vseh celin. Ogromni tabor je zavzemal prostor tri kilometre v dolžino ter dva in pol kilometra v širino ter je bil razdeljen v devet velikih podtaborov, med katerimi so bile izpeljane večje in manjše ceste. Sredi vsega taborišča je bil poleg vodstva velik trg, kjer so bile nameščene v ličnih lesenih stavbah raznovrstne trgovine, banka, pošta in restavracija, tako da je bil ves Jamboree pravo mesto za sebe.
Naši skavti, dasi skromni po številu, so tìobro in vidno zastopali našo državo, že lega njihovega tabora je bila ugodna, namreč v središču vsega tabora, ob glavni cesti, v neposredni bližini vsega tabora in trgovskega dela. Tako so bili naši skavti neprestano v stiku z ostalimi, in velike množice skavtov drugih narodov ter občinstva so neprestano obiskovale mali, a lični tabor. Velika taborna vrata z napisom Jugoslavije, visoka osem metrov in sestavljena iz smrekovih debel, so bila vidna daleč iznad šotorov po glavni cesti. Sredi tabora se je na visokem jam-
boru vila državtna trobojka, posetana zanimivost za obiskovalce pa je bii velik wigwam — pisano poslikan šotor, v katerem Je visela slika našega kralja v skavtskem kroju, pokrovitelja jugoslovanske sikavtske zveze. Pripomniti velja, da je bilo takih wigwamov le malo na vsem Jamboreeju, zato slikanja ni bilo ne konca ne kraja- šotori, kakor pri nas doma, nekoliko dvignjeni z lesenimi stenami, pa so bili vsekakor posebnost, ker drugje ta način ni v rabi. Poleg ličnega tabora so vzbujale pozornost tudi naše narodne noše, predvsem pa še razne posebnosti naših narodnih noš, tako dalmatinske čepice, hrvatski tkani pasovi, šu~ madinske in kranjske, še stare, ročno izdelane in okrašene irhovke. Marsikateri skavt z drugega konca sveta je ponesel domov te posamezne in edinstvene dele naših noš, ki jih je pač zamenjal za kakšno svojo posebnost, kakor je na Jamibo-reeju vedno lepa navada. Ko pa je bil ob skupnem tabornem ognju radijski prenos, so morali naši seveda zapeti par domačih pesmi.
Koj prve dni tabora so Jugoslovani priredili takozvano party, čaj v svojem taboru, na katerega so povabili po dva skavta od vseh narodov, kj so bili zastopani na Jamboreeju. Zbralo se je veliko število gostov, med njimi tudi mnogo eksotičnih, a posetil je čajanko tudi ju-
Pogled iz letala na prostrano taborišče
goslovanški konzul v Amsterdam« s svojo soprogo, ter se zadržal ves čas v taborni. Kot posebnost so mudili Jugoslovani svojim gostom najpreje kranjske klobase, ki so jih prinesli s seboj iz domovine in ki so gostom prav dobro teknile, da marsikdo ni odrekel ponovne pore i je, nato pa je bil serviran čaj z obilnim pecivom. Kmalu se je razvilo prijetno razpoloženje, ki so ga zaključile skupne pesmi
pred slikovitim
ln slikanje a konzulom
wigwaraom»
Vsako dopoldne so se šetaE člani po drugih taborili, navezali poznanstva ta. prijateljstva, popoldne pa je bil Jamboree odprt za občinstvo. Že koj prvj dan so zabeležili sto tisoč obiskovalcev, ki se jih seveda niso nadejali v tolikem številu. A Holandci so bili navdušeni, da se ta svetovni Jamboree vrši v njihovi deželi. Ve-
kom, katerih »vjslvu, panapeh ta vzgojo 90 čuvale sdega. Da so Jim matere same priporočale, Je ranljiva Napisi jih imenujejo vedno ▼ množini, toda. na reliefih se vedno posebno poudarja le ena, ki baš doji, ostale pa so upodobljene kot služabnice. Kljub temu jih je treba po našem mnenju smatrati za prave Nutrices, ne pa morda aa umrljive žene. Bržčas so tvorile Nutrices Augustae trojico, podobno kakor sorodne Matres in Matromae. Biti utegnejo panonska krajevna božanstva, ki so ee Jim ie v predrimski dobi priporočali za otroški blagoslov ta varstvo. Do njih so ee obračali y EL ta UL stoletju tudi rimski družinski očetje starega Poetavi ja ▼ težkih urah svojih žena in za blagor otrok; njim so po prejetju pomoči v upodobitvah izpopolnjevali zaobljube.
Posebna zahvala naj bo izrečena vele-trgovcu g. Za verniku, ld Je dragoceni relief rade volje izročil mestnemu Ferkove-mu muzeju v Ptuju.	A. S.
Mladiaoslovci na kongresu

# fati UlWìs^
au
i^T&nifc"
hke tribune r glavni areni, ki je bila poleg trgovskega dela, eo bile nabite do zadnjega kotička, ko se je vršila otvoritvena parada v navzočnosti nizozemske kraljice ter ostalih članov dvora in lorda Baden-Powela- Ob pol treh so pričeli korakati prvj skavti — narodi so korakali po abecednem redu — in ob petih so odšli zadntfl skavti iz arene. Nepopisno je bilo navdušenje, ko eo se vse ogromne množice skavtov v neurejenem »jurišu« zagna-)e proti glavni tribuni, kjer Je vse zbrane Aatvte pozdravil Baden-Fowel v krasnem nagovoru. V tej areni so nato vsako popoldne büe t velikopoteznem obsegu razne zgodovinske in skavtske predstave gOCTih večjih narodov. Trikrat pa so zve-öar bili veliki taborni ognji za vse udeležence Jamboree ja. Na prostoru, od narave stvor jenem v obliki grškega gledišča, se Je sforalo dvajset tisoč skavtov. Ogromni reflektorji so osvetljevali pozorišče, kjer so razaii narodi priredili pester in zanimiv Spored, seveda z zvočnim prenosom. Veličastni so bili trenutki, ko je množica skavtov pod vodstvom posebnega vodje ogniev skupno prepevala skavtske pesmi in Klice. Tako ogromni taborni ognji so bili posebnost in novotarija tega petega Jamboree ja
Ognjem je poleg princese Julijane prisostvoval tudi Baden-Powel, ki je kljub svojim osemdesetim letom preživel ves čas v taboru, v šotoru. Z avtom se je vozil skozi posamezna taborišča navdušeno pozdravljan od svojih skavtov. Tako se Je dan za dnem vrstil kakšen nov dogodek. Kraljica Viljemina je večkrat poselila tar
Armada kupcev Je pripravljena! |
Ogromni iznosi bodo v jesenskih mesecih potrošeni za življenjske potrebščine. Sleherni človek kupuje jeseni, vsak po svoji moči. Čas je, da podjetniki, zlasti trgovski, vzpostavijo zveze z armado potrošnikov, ki že ugibajo, kje bodo najbolj ugodno nakupovali »Jutrovi« inserati so jim najboljši vodič do res dobrih trgovin in drugih dobaviteljev. Takozvanih »stalnih odjemalcev« danes ni več. Moda, profinjen okus, vse večje izbere blaga in trgovskih podjetij, stalno inse-riranje modernih trgovcev, je stalnost odjemalcev odpravila. Trgovci to sami dobro vidijo. Današnji kupeo Izbira tudi trgovine, nele blago. Trgovci storijo prav, de x začetku sezij, z oglasi v »Jutru«, ki je predstavnik našega kupnomočnega občinstva, večkrat predstavijo javnosti svoje tvrdke.
Z nekaj reklamnimi streli
pokažite armadi kupcev pot k sebi!
ce vesti
•	Kongres «druženja učiteljev na šolah aa defektno deco je v Beogradu zaključil svoje delo. Za častnega predsednika združenja je bil soglasno izvoljen Veljko Ra-juadanovič, ustanovitelj združenja ln njegov dosedanji predsednik. G. Ramadanovič je upravitelj doma slepih v Zemunu. Podpredsednika sta Dobrilo šiljak in Vinko Mazi iz Ljubljane. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, naj se uzakoni šolanje vseh defektnih otrok, kar pa bo izvedljivo seveda le tedaj, če bo na razpolago dovolj šolskih zavodov. Pri vsakem éolskem zavodu za defektno deco naj se otvori nadaljevalna obrtna šola, v kateri bi se mladina usposobila za samostojno življenje. Dalje naj se odredi, da bodo zdravniki-specialisti nadzorovali razvoj defektnih otrok v šolskih zavodih. Učne moči na šolah za defektno deco naj se po 15 letih službe prevedejo v VI. skupino in izplačuje naj se jim stanarina po zakonu o osnovnih šolah. Onim učnim močem, ki imajo filozofsko fakulteto, naj se služba v pomožnih šolah vračuna kot staž pri pridobivanju pravice do profesorskega izpita. Zaradi napornega dela naj se učnim močem skrajša rok za pokojnino od 35 na SO let.
Proti mrazu le	Lutz peč.
Ljubljana VII. — Šiška, tel. 32-52.
*	Angleški list o naši moralni strogosti V dalmatinskih kopališčih. S turistično propagando se mnogo ukvarjamo, z največjo vnemo pa vabimo ljudi iz vsega sveta v Dalmacijo. V prospektih jim obljubljamo vse mogoče ugodnosti. Ta propaganda trna uspehe, dogajajo pa se stvari, ki ne delajo posebne usluge naši turistični propagandi. Znana je spomenica škofa Srebrniča v zvezi s pristankom izletniškega parnika »Plavnika« v Krku. O tej spomenici pišejo tudi angleški listi.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josef ovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogi. reg S. t». Iß. 4S5/3»
Angleži so znani kot puritanci, a to, kar se pri nas dogaja, se jim zdi smešno. Veliki angleški dnevnik »The Manchester Guardian« je napisal daljši članek, ki ima citate škofovega protesta, poslanega ban-ski upravi. Protest govori o turistih, ki se škandalozno obnašajo, ker imajo mo-£ki plavalne hlače »najprimitivnejše oblike«, ženske pa »najkrajše kopalne obleke«. Članek angleškega lista je zaključen z duhovito pesmico, ki ironizira ves dogodek na Krku.
*	Radijska postaja sporoča naročnikom, da bodo do vštetega 29. t. m. večerna poročila ob 21.30, namesto ob 22. uri.
•	Tovarna JOS, REICH sprejema mehko ln škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. S
*	Jugoslovenski romarji od Vladlvostoka do Dubrovnika. Precej jiugoslovenskih vojnih dobrovol.jcev se je vračalo šele leta 1920 iz. Rusije v domovino. Dolga je bila pot od Vlad-ivostoka do Dubrovnika. Vojni dobro-voJjci iz Slovenije so med tem potovanjem izdajali zanimiv list »Jugoslovenski romar«, poučno zabavna priloga k listu »Himalaja«. Nekaj številk tega humoristiČnega in satiričnega lista bo razstavljenih tudi na razstavi slovenskega novinarstva od 1. do 12. septembra na ljubljanskem velesejmu. Izvodom lista bo priložen tudi zemljevid dolgotrajnega potovanja.
♦	Deputaci ja naših rojakov iz Vestfall-je, včlanjenih v Jugoslovenski centralni delavski zvezi, je v četrtek dopoldne obiskala dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo na Visokem. Gospa dvorna dama je, kakor vedno, prisrčno sprejela goste, ki so se ji zahvalili za naklonjenost in jo prosili, naj tudi ona sporoči Nj. Vel. kraljici Mariji zahvalo, ker je po svojem zastopniku kumovala novemu praporu zveze. Gospa dvorna dama je delegacijo pogostila. Seveda se je delegacija poklonila tudi manom dr. Ivana Tavčarja v njegovi grobniški kapeli. Po prisrčnem slovesu se je delegacija odpeljala še na Bled, kjer je imela le.p dan, odtam pa se je vrnila v Ljubljano.
ZAJTRK ob 6. uri, KOSILO od 11.—15. ure, VEČERJA od pol 18. — 21. ure. v »MENZI« — KOLODVORSKA 8.
♦	Nove sKiadbe. Hubadova župa JPSje izdala I zvezk slovenskih zborov in je za 70 letnico skladatelja Petra Jereba natisnila 6 njegovih zborov in 2 mešana zibora. Večina je novih, par pa ponatisnjenih iz prejšnje njegove zbirke. Vse pesmi so zelo melodijozne, zložene v priprostem, tudi šibkim in maloštevilnim zborom dostopnem slogu. Oblika izdaje je žepna, tisk ličen, oprema okusna. Cena zvezku je le 10 din. Naroča se pri komisijski zalogi knjigarne Glasbene Matice v Ljubljani na Kongresnem trgu, v Hubadovi župi JPS včlanjeni zbori pa naj pesmarico naročajo naravnost pri upravi.
*	Dragiša Lapčevič, nestor srbskih socialistov, je že nekaj let izven javnega življenja, v katerem se je dobra štiri desetletja tako močno uveljavljal. Dolgo naporno delo in leta so ga skrhala. Zdaj životari na Dušanovcu med onim siromašnim svetom, kateremu je posvetil vse svoje življenje. Ni pa pozabljen med delavstvom. Njegovi mnogoštevilni tovariši in spoštovalci mu pišejo pisma, a mnogi tudi sami pridejo, da vidijo, kako živi njihov »čiča«. Obiskovalci prihajajo iz raznih krajev Srbije v večjih skupinah in takrat oživi stari »čiča«, ko obuja spomine na nekdanje borbe za delavske pravice in na delo v delavskih organizacijah. Desna roka mu je skoraj popolnoma ohromela vid ga zapušča, duševno pa je veder ln čil in ohranil je še vso svojo dovtipnost, s katero je nekdaj marsikaj dosegel kot poslanec v narodni skupščini in na velikih javnih zborovanjih.
i
it
ogaška Slatina
NUDI V JESENSKI SEZONI (september)
izredne ugodnosti
vsem onim, ki ni30 mogli priti na zdravljenje v letni sezoni. Splošno znižanje cen. 20—dnevno bivanje z vso oskrbo (brez kopeli) Din 1.200.—, za državne In samoupravne uradnike Din 1.000.—.
Po 7-dnevnem bivanju v zdravilišču je vrnitev po jugoslovenskih železnicah brezplačna.
Sloviti zdravilni vrelci.	Dnevn° k°ncerU' zabave'	•
TEMPEL STYRIA	DONAT
Vse informacije daje brezplačno Zdravilišče ROGAŠKA SLATINA.
bor in ob posebn. priliki sprejela tudi vse vodje posameznih reprezentanc. Vsako popoldne so se vrstile čajanke pri raznih narodih, kamor so bili povabljeni seveda tudi naši, da so se komaj zvrstili in prinesli domov leipe spomine in darove. Jugoslovenski tabor so v času Jamboreeja oficielno posetili češki skavti s svojimi zastavami in godbo, dalje jugoslovenski konzul v Rotterdamu, načelnik francoskih skavtov ter poljski konzul v Amsterdamu, ki je bil prej v Beogradu. Bilo pa je tudi mnogo obiskov raših rojakov, ki žive na Holandskem, vsi v uigodnih razmerah. Prinašali so mnogo darov in spominov, neki tovarnar keksov, po rodu iz Vršca, je zalagal Jugoslovane z množinami peciva.
Jamboree je zaključil zopet velik zbor vseh udeležencev v veliki areni. Sredi vseh skavtov se je tedaj na veliki skali pojavil Baden-Powel ter se v ganljivih besedah od vseh poslovil. Pri tej priliki je izročil vodjem posameznih delegacij v spomin v trdem lesu izdelan simboličen znak petega Jambcreeja- Znak predstavlja orientacijsko pripravo starih Vikingov. Ta dar je prejel iz Baden-Powelovih rok tudi vodja jugoslovanske delegacije inž. švi-gelj, načelnik ljubljanskih skavtov, ki se mu je ob tej priliki v imenu jugoslovan-
skih skavtov zahvalil za ustanovitev skavtske organizacije.
Po zaključku Jamboreeja. so bili za vse udeležence izleti po vsej Holandstki, v novo iz morja osušeno pokrajino, v mesta tn drugam. Med tem je v Haagu bila tridnevna mednarodna konferenca, ki so se je udeležili delegati vseh skavtskih zvez. Jugoslavijo sta zastopala dr. Jelešič in iinž. švigelj. Konferenci je predsedoval princ Gustav Adolf, predsednik mednarodnega skavtskega urada, ki se že dolgo kot skavt praktično udeijstvuje. Prisostvoval ln govoril je tudi Baden-Powel, ki se je kljub svoji starosti izkazal med vsemi telesno in duševno najbolj čilega, tako da vsi sodimo, da bo učakal še, lepo vrsto let. Konferenca je razpravljala o raznih tehničnih vprašanjih skavtskega programa in delovanja.
Iz Holandske se naši skavti niso vrnili takoj v domovino, temveč so si ogledali še pariško razstavo* V Parizu so stanovali v skavtskem hotelu ki ga imajo v oskrbi francoski skavti samo za skavtske goste, a stoji sredi Pariza ob trgu Republike. Na povratku so si ogledali še ženevo, Milan in Benetke. Tako eo vsi odnesli gotovo najlepše vtise s tega velikega skavtskega zbora, zavedajoč se, da bodo tudi spomine na Jugoslavijo odnesli mnogi skavti v najoddaljenejše kote sveta.
*	Za proslavo 100-Ietnloe gtmnarije ▼ Sabou so v teku velike priprave. Povabljeni so vsi bivši profesorji in dijaki te gimnazije k soudeležbi. Proslava bo 25. in 26. septembra Pred proslavo bo izšla obsežna spominska knjiga o delu in pomenu starega šolskega zavoda, Iz te gimnazije so izšle čvrste generacije, ki so vodile srbski narod skozi trpljenje do zmage in svobode.
•	Kraplnjske Toplice. Letošnja posezo-na v tem znanem kopališču se Je pričela z velikim številom novodošlih gostov, med katerimi je spet večina iz inozemstva. Ob znižanih posezonskih cenah in nizkih pavšalnih zdravljenjih je omogočeno vsakomur vse tja do srede oktobra uspešno zdravljenje. Kopališčni avtobus vzdržuje redno zvezo z vsemi glavnimi vlaki, ki prihajajo na postajo Zabok. Glasba igra vse do 20. septembra Po uspelem koncertu malih mariborskih harmonikarjev, bo to soboto 28. t» m. dobrodelni koncert prof. Zamole, člana Glasbene akademije v Zagrebu ob spremljevanju pianistinje ge. Pušman-Panekove. V nedeljo 5. septembra pa bo koncert pevskega društva »Ku-nagora« iz Pregrade pod vodstvom priljubljenega zborovodje in skladatelja starešine sodišča v Pregradi g. Jankoviča. Ugledni kopališčni zdravnik g. dr. Trau-ner prireja tedensko strokovna predavanja z diskusijo številnih posetnikov kopališča. Povabljen je na mednarodni kongres kopališč v Budimpešti od 7. do 14. oktobra ter na mednarodni kongres zdravnikov balneologov v Wicsbadnu od 17. do 22. oktobra, da bo tudi tam predaval o modernih smereh medicine pri zdravljenju revmatičnih obolenj in o splošnem delovanju termalnih kopališč, kakor se to posebno zdaj z uspehom vrši v Kraplnjsldh Toplicah. Dr. Trauncr se bo čez zimo nastanil v Zagrebu kot posvetovalni zdravnik za revmatologijo.
šolske predpasnike
v vseh velikostih najcenejše Ima na zalogi F. L GORIČAR, sv. Petra ccsta 29.
*	žensko vzgojevaJno ln podporno društvo »Mladika« v Ljubljani razpisuje za
šolsko leto 1937/38 dve brezplačni mesti v Internatu Mladika. Subičeva ulica, za deklice srednjih ali enakih šol. Prošnje, podprte z zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom, je poslati na društveno predsednico gospo Franjo dr. Tavčarjevo, Ljubljana, Breg št. 8 najpozneje do 2. septembra.
*	Sreska organizacija mladine JNS ra kočevski srez vabi vse odbornike na sejo, ki se vrši v nedeljo, 20. t., m. ob 10. v po»ebni sobi hotela Arko v Ribnici. Radi važnosti in nujnosti seja obvezna. — Predsednik.
*	V železničarje preoblečene tatove je razkrinkala zagrebška policija, šest znanih kriminalnih tipov si je oskrbelo železniške uniforme ln na zagrebških železniških postajah je ta nevarna družba pokradla iz železniških vagonov za preko 100.000 din vrednega različnega blaga. Ko so bili tatovi aretirani, so policijski organi našli v njihovih skrivališčh lepo zalogo vlomilskega orodja in tudi ukradeno blago, ki še ni bilo razpečano. Pri zasledovanju nevarnih vlomilcev so sodelovali prav uspešno tudi železničarji.
Abonenti dobe najboljšo domačo hrano pri „Levu"
*	Konec slavonskih hajdukov. V okolici Vlrovltlce so orožniki zajeli zpdnjega člana nevarne razbojniške tolpe, ki ie od leta 1932. plenila po Podravini in Slavoniji. Tolpa Je bila znana pod imenom -Slavonski hajduki«. Voditelje tolpe so že pred meseci razkrinkali po golem naključju. Osumljen je bil tihotapstva. V njegovi hiši so našli veliko skladišče orožja in tatinskega plena Polagoma so polovili še ostale razbojnike, samo razbojnik Torbič se je doslej skrival po slavonskih gozdovih.
Vaše zdravje čuva
„Lasta" sladna kava
*	Se mrtve bi radi ponemčili. V Rožeku je zadela ugledno Bvažetovo družino huda nesreča Najstarejšega sina Franceta je v mizarski delavnici zgrabil transmisij-ski jermen in ga treščil ob zid s toliko silo, da je mlademu mizarju počila lobanja. Pokojni France Je obiskoval tretji letnik obrtne šole in od svojega strica bi moral prevzeti mizarsko obrt. »Koroški Slovenec« poroča, da se je pogreba udeležila velika množica, a da je sorodnike in pogrebce močno presenetila korporativna udeležba nemškega Turnvereina z Vrbe. Vodja turnarjev je pokojniku izrekel zadnji pozdrav in ga pri tem imenoval »Deutscher Kamerad«. Dopisnik naglasa da je bil to grd udarec v obraz žalujoči slovenski materi in sorodnikov, ki so vsi zavedni Slovenci, kakršen je bil tudi pokojni France. Celo pošteni Nemci so se zgražali nad tako neokusnostjo. To dejstvo je pokazalo, da so grabežljive roke grabile po rajnem in ga skušale odtujiti materni besedi in njegovemu rodu. Takšna je pač njihova krvna in plemenska teorija v praksi.
*	V Postojni bo 5. septembra ponoven velik direndaj. Pripravljajo se veliki izleti k našim Kraševcem, kjer bo veselega svidenja in čudovito dobrega razpoloženja, kakršno je mogoče le med Kraševci. Jama bo bajno razsvetljena. Godbe bodo koncertri-rale na prostem in v jami. Plesa, iger in drugih zabav pripravljajo na pretčk. Ako bo še vreme »sodelovalo«, bodo izleti v rostoj-no dne 5. septembra kakor pravcato narodno romanje v Postojno, že zato, da se bomo romarji oborožili zoper jesensko deževje.
*	Prijavite se za avtobusne Izlete ln sicer: dvodnevi avtobusni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in od 15. do 16. septembra, ter dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septembra ln od 18. do 19. septembra, ter enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra Prijave sprejema izlet-na pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. štev. 26-45, I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice.
*	Telefonski promet js bil otrerjeu med Pokljuko, Begnnjaini pri Lescah, Polhovim Gradcem in Ribnico na Dolenjskem na sni
ter Dunajem na drugi strani s pristojtino po 4.20 zlatih frankov za 3 minutni razgovor. Med Ljubljano in Amstettenom s pristojbino po 4.20, med Celjem in Wagramom, RogaŠevcem in Sankt Martinom ln Burgen-land (Gradišcanka), Mariborom in Hultanom ter Ljubljano in Sankt Johannom in Bon-gau s pristojbino po 3.45, med Cankovo in tileisdorfom, Vuzenico in Gradcem, Slovenskimi Konjicami in Radgono, Sevnico in Ce-lovcam, Trži čem in Knittelfeldom ter Trii-Čem in Voitsbergom s pristojbino po 2.70, ter med Mariborom in Tieschenom bei Hal-henrainom, Slovenjgradcera in Wolfsbergom (Vošperk) na Koroškem s pristojbino po 1.50 zlatih frankov za 3 minutni razgovor.
*	Neznano vtopljenko so našli v četrtek pri Poganiku, kjer je železniški most in poleg njega predor pod graščino. Truplo ja bilo domala že čisto pokrito s peskom in zemljo, le noga in del lobanje sta bila še nepokrita. Nesrečnica je morala biti stara kakih 10 let. Razpadlo truplo so shranili v krsto in pokopali. Najdeni koščki obleke so shranjeni pri komandirju litijske orožniške postaje.
Iz Ljubljane
u— Na pravoslavno Veliko gospojnlco danes bo sv. liturgija v pravoslavni kapelici v sanatoriju na Golniku, jutri v nedeljo pa v tukajšnji pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 10. Obe bogoslužji bo opravil tajnik duhovnega sodišča iz ZagTe-ba g. Nikola Simeonovič.
u— Najstarejši ljubljanski časopis. Kranjska dežela je dovolila leta 1678. solnogra-Skeniu lickarnarju Janez,u Baptistu Mayrju ustanovitev lastne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. ?.e istega leta je Mavr natisnil »Hvalo Mariji« v latinskem jeziku in v tem letu je bila urejena že tudi knjigarna. Jju nez Mavr se je imenoval po pogodbi r deželo »Slavno dežele kranjske taskamar in trgovec«. T^eta 1708. je začel izhajati v njegovi tiskarni najstarejši ljubljanski časopis pod naslovom »Wöchentliche Extra — Ordinari«. Zvezek tega najstarejšega ljubljanskega časopisa, ki se hrani v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, olsega 83 listov četverke. Obiskovalci novinarske razstave na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra se bodo seznanili še r. mnogimi zanimivostmi h zgodovine novinstva v Sloveniji.
u— 40-ietnlco mature bodo proslavile ma-turantinje ljubljanskega učiteljišča h Ha 1897. v soboto dne 4. septembra v Ljubljani Ob 10. bo skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi (Marijina kapela ta glavnim ol-tarjemi. Opoldne kosilo v restavraciji pri Slamičn. — Ana Lavrič, Ljubljana Križev-niška 3.
n— Skupina bojevnikov LJubljana—Sv. Peter poziva vpe članstvo šentpetrške fare, da se udeleži tradicionalne prosüave na Brezjah v nedeljo dne 20. t. m. — Odbor.
u— Dom vlsokošolk. Prošnje 7.a sprejem v Dom visokošolk «e vlagajo za Šolsko leto 1937/38. od 1. dV) 15. septembra na odbor društva Ljubljana, Gradišče 14/1. Formular ji se dobe pri upravi)eljicl Doma (Gradišče 14/T.). Upoštevale ee bodo le tisto prošnje, ki l>odo pravočasno poslane, to^no izpolnjene ter potrjene od obfastev. Na knadne prošnje se bodo upoštevale ob le v pri ms m nepopolne zasedbe Doma.
n— 150 reioer ln ljubiteljev malih Hvali, članov Zveze rejcev malih živali se popelje v nedeljo na izlet na Koroško. Iz Ljubljane se odpeljejo v štirih velikih avtobusih ob 4. zjutraj izpred glavnega kolodvora. Pot jih pelje skozi Kranjsko goro čez Podkoren-sko sedlo v Beljak, kjer .lih sprejmejo rejci beliaškega društva. Mimo Vrbskega jezera s posetom Gospe Svete in razstave v Cclovcu, koder bo daljši postanek, se vrnejo preko Jezerskega v Ljubljano.
n— Ponavljala! in dodatni Irpltl na trgovskem «čiliščn »Christofor učni zavod« v Ljubljani, Domobranska IS. bodo dne 9. smembra. Razpored je razviden na oglasni deski ravnateljstva. — Redili pouk ee prične dne 14. septembra.
n— Film r Azevu je močno delo, gotovo všeč ljudjem, ki ljubijo močno razgibano dejanja. Seveda, pretresa živcev se ni treba nikomur bati, kajti film ima mnogo lepih prizorov. To je tragedija človeka, ki je igral dvolično vlogo, ki je bil vodja družbe zavr-žencev in obenem član zloglasne ruske Obrane. Azeva igra Fric Rasp. slikarja Vronske-ga Wolfgang Lieben einer, špijonoro ženo pa lepa Olga Čehova. Film bo tekel drevi ob 21. in jutri v kinu Matici.
u— Vpisovanje v enoletno trgovsko Solo »Chri«tofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15. je sedaj redno vsak dan. Enoletni trgovski tečaj tega zavoda je odobren od ministrstva, prav tako nova izpričevala. Zavod izobrazuje dijake-inje za vsakovrstno pisarniško služto. Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti za trgovsko obrt. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo notno in tudi razpošilja brezplačna nova Izvestja v informacijo.
n— Borbe g kroglo. Jutrišnjo nedeljo ob 9. bo na vrtu gostilne pri >Levu< revanžna igra balirvarjev od »Jerice« (Jeločnik) iz Rožne doline s skupino od »Leva«. Prvo igro so Ho7inodolci izgubili 3:2.
u— Tradicionalni dijaški sejem s« prične danes, na običajnem prostoru za klasično gimnazijo!
u— Putnik priredi; 5. septembra izlet 8 posebnim vlakom v Postoineko jamo in na Rakek k odkritju spomenika Kralju Aleksandru I. Cena vožnji, vstopnina v jamo in poln. list Din 63.—. Ceaa kosüu na Rakeku Din 14.—. Ceua večerji na Rakeku Din 10—. 4. do 8. septembra izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico z obiskom vojaškega pokopališča Redipuglie. Cena vožnji, prehrana, prenočišče, potni list. in vodič v Benetkah Din 685. Vse druge informacije v hiletarnicah Putnik v Gajcvi ulici in v Hotelu »Metropol«. Prijave se zaključujejo 31. t. m.
u— Glasbena šola Narodnega ieleiničar-skega glasbenega društva »Slogcc. Vpisovanje bo od 1. do vštetega 7. septembra vsak delavnik oJ 8. do 12. ure in od 15. do IS. ure. Pogoji so razvidni v veži in pisarni te ustanove.
Žrebanje Državne razredne loterije
dne 25. avgusta 1937
Din 2.000.— št.:«62.068,
Din 1.000.— št.: 10.865, 10.885. 24.802, 24.808, 24.835, 24.843, 24.897, 33001, 33.034, 33.038, 46.145, 46.179, 62.008, 62.025, 62.097, 95.783,
SREČKE ZA TEKOČI RAZRED SO RAZPRODANE
ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6
* KINO*
S MATICA
Na splošno željo danes ob 16. uri mala Shirley Tempie
ZLATI K O D B Č KI
ob 19.18 uri premijera velikega špljonal-nega filma
A S E V
Mož z dvojnim življenjem tn dvojno vlogo Olga Cehova	W. Liebeneiner
Zabavna veseloigra polna duhovitega humorja in komičnih zapletljajev
INKOGNITO Gustav Fröhlich	Hanai Knoteck
j Ü ikOt ^ j
Kino Union od danes dalje zopet odprt! Premiera velike muzikalne revije
PLEŠEM ZA TEBE Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.18 uri
V Matici in Unionu cene normalne, v Slogi znižane.
u— V kinu Union od dane* dalje mpet redne predstave.
u— Ravnateljstvo drame proei vse za dramo »Julij Cezar« odbrane batiste, da
pridejo v ponedeljek 80. t. m. ob 20. v dramo k skušnji. Višji režiser prof. Sest prosi vse določene in točno.
u— Preprodaja vstopnic za današnjo javno telovadbo ob pol 17. uri ter za poljsko-jugoslovanski večer ob 21- je v župni pisarni od 9. do 12. ure dopoldne. Sokolska župa Ljubljana
Iz Celja
e— Proslava kraljevega rojstnega dne.
Celjska sokolska župa bo priredila v nedeljo 5. septembra, na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja P dira II., štafetni tek t baklami po mestu. Začetek ob 20. Točno ob istem času bodo prižgale župne edinice kresove. — Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovina v Celju v ponedeljek 6. septembra in v sredo 8. septembra ves dan zaprte.
e— 35-ietnice mature na celjski gimnazIJL Dne 9. t. m. so slavili afbiturienti celjsko gimnazije iz 1. 1902. petintridesetletnico mature. Po dolgih 35 letih so 6e sestali k skupni večerji v Celjskem domu, kjer so oib izvrstni postrežbi prebili nekaj neizbrisnih uric ob spominih na prelepa gimnazijska leta.. Mnogi tovariši pe že celih 33 let niso videli in eo biLi zlasti oni iz Avstrije srečni, da eo zopet stopili na celjska tla. kjer so preživeli mlada leta. Dne 10. t. m. je bila maša za umrle in v svetovni vojni padle tovariše, nato so se udeleženci slikali, pon^i-dne pa so priredili izlet v celjsko okolic" Leta 1902. je bilo 35 abituriéntov, izmed teh jih je umrlo in v vojni padlo 11, dva sta neznanega bivališča, živi pa jih 22. Proslave so se udeležili sledeči gg.; dr. Fri« Babnik, odvetnik, eedaj na Zg. Pollavi; dr. Pandor Hrašovec. odvetnik v g-marju pri Jelšah: dr. Franc Kovča. sodnik apela-Hi^k^ga sodišča v Ljuljani; Rudolf Krämer, emer. notar, sedaj v Med vod ah - Preski ; dr. Mak« raulitsch, višji poštni svetnik v Gradcu; «Ir Josip Požar, državni tožilec v Celju; Daniel Raku s oh. v eie trgo ver, v Celju; Leopold Se-lišek. bančni ravnatelj v Celju: dr. ing. Reinhold Simm^er. dvorni svetnik v Gradcu; dr. Anton Stelilik, zdravnik v Fta'nzu: Maks Slander, župnik v Gornjem gradu: dr. Ivan Tomschegg, notar v Fehrinru; Pavo-1 fcagar, kanonik v Novi cerkvi. Navzoči po zbrali 8<V> din za Dijaško kuhinjo v Celju.
e— Gradnja športnega stadiona v Zavod-nl. V sredo je bil na mestnem poglavarstvu sestanek zaradi gradnje modernega ßportnega stadiona pod vzhodnim pobočje-in hriba sv. Jožefa v Zavodni. Seslanka so udeležili zastopniki Sokolskega društva Ce-Ijc-matica, Sokolskega društva C^lje I. celjske sokolske župe, SK Celje, SK Atletike, SK Olimpa. SK Jugoslavije, Smučarskega kluba v Celju, pododbora Zveze slovenskih fantov in mož t^r tehničnega oddelka motnega poglavarstva, ki so soglasno izjavili, da je omenjeni prostor primeren za gradnjo stadiona.
e— Okrožno streUko tekmovanje ekip fn posameznikov celjskega strelskega okrožja bo danes od 8. do 18. in iutri od 8. do 16. ob vsakem vre-mpnu na strelišču v Pečovni-ku pri Celju. To tekmovanje bo obenem tudi izbirno za določitev najboljših strelcev, ki bodo sodelovali pri vsedržavnih strelskih tekmah od 8. do 15. f»?pteinbra v Beogradu ob 50-leimici strelske zveze. Važno bo dane« in Jutri tudi tekmovanje ekip za prehodni pokal, ki ga že dve leti brani celjska strelska družina. Če bo cel joka strelska draži na tudi sedaj zmagala, bo prešel pokal v njeno trajno last. Pri tekmovanju bo sodelovalo okrog 20 ekip, med njimi tudi ekipe iz Črn<x, Zagorja in Štor.
©— Maša na prostem bo hitri ob 10. pt>l°g Frischaufovega doma na OkTeSlju nad Logarsko dolino.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 36.15, 18.15 in 20.30 »NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ« (Harry Piel).
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarju
Dan Je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut in se do konca meseca skrči za
1 uro 33 minut S. 28. Avguštin
N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka
T. 31. Rajko
do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
Ljubljana 7. 763.9, 15.6. 86, O. 10. dež, 1.8; Maribor 7. 761.3, 16.0. 90, NW2. 9, —, —; Zagreb 7. 762.3, 17.0, 00, NW1, 9, —, — ; Beograd 7. 761.1. 17.0, 90. Wl, 10, dež, 10; Sarajevo 7. 759.9, 16.0. 95, 0, 7, dež, 4.0; Skoplje 7. 759.3, 19.0. 85, O. 5, —, — ; Kumbor 7. 758.1, 21.0, 70. NE2, 1, —, —; Split 7. 759.7, 22.0, 65, ESEl, 3, —, —; Rab 7. 760.9, 21.0. 50, ENE2, 7, —, —.
Temperature: Ljubljana 25.2, 14.6; Maribor 27.0, 15.0; Zagreb 26.0, 16.0; Beograd 25.0, 16.0; Sarajevo 24.0. 13.0; Skoplje 29.0, 15.0: Kumbor —, 18.0; Split 2S.0, 21.0; Rab —, 19.0.
»JUTRO« št. 200
5
^Sobota, 28. Vin. 1937,
e— Sestanek celjskih humanitarnih drn-
Ster je bil na mestnem poglavarstvu z namenom, da se osnuje pomožni odbor za zbiranje prispevkov za podporo prebivalstva po to?i oškodovanih krajev v dravski banovini. Sestanka so ee udeležili zastopniki Rdečega križa, Protituberkulozne ligat Vincencijeve konference, Gospejnega društva in Evan-geljskega gospejnega društva. Osnoval se je
odbor.
Iz Maribora
a— Mariborski pravoslarvcl se bodo polnoštevilno udeležili štiridesetdnevnega pa-rastosa po blagopokojnem patriarhu Var-navi, ki bo nedeljo 29. t. m. v tukajšnji vojaški kapeli po odslužitvi liturgije.
a— Sijajen uspeh vojaške godbe, v četrtek zvečer je imela tukajšnja vojaška godba v mestnem parku svoj samostojni koncert s pestrim sporedom, na katerem ao bili zastopani skladatelji Suk, šenher, Fučik, Puccini, Jaki, liszt, šefr, Melihar, Abraham, Obruča in kapelnik vojaške godbe kap. Jiranek s fantazijo na češke narodne pesmi »Z Ceékyh luhu a ha ju«. Koncertne točke so bile sprejete s freaxe-tičnim odobravanjem. Posebno prisrčnega aplavza je bil deiežen popularni novi kapelnik in skladatelj Jiranek.
a— Iz magistratne službe, v smislu ^kJepa četrtkove tajne seje mestnega sveta so napredovali v višjo položajno skupino: dr. Mak.-o Rojko, ravnatelj mestne klavnice, Karol Novšak, računski kontrolor MP, Božidar Kolar, mestni uradnik, Alojzij Gajšek, uradnik MP, Jožica Za-gorčeva, Josip Primožič, Olga Cerčejeva ter cestni delovodja Franc Gerrn, mestni poduradnik Josip Heinrich in mestni sluga Anton Slavič.
a— Novi občani. Na četrtkovi seji mestnega sveta so bili sprejeti v članstvo mariborske mestne občine Štefan Kovač, Jožef Klinger, Franjo Roja, Martin Of-ner, Vinko Ribič, Franjo Pernarčič, Alojz Repnik, Henrik Kropiwnicki ,Anton Korošec in Rajmund ter Kari želj. Zagotovilo za sprejem v članstvo mestne občine so dobili Roza Pušnikova, Stanko Krištof in Emilija Englerjeva. Petim prosilcem je bil sprejem v članstvo mestne občine odklonjen.
a— Ugotovljena škoda. Škodo, ki jo trpi
indiustrijec Mirko Gorišek radi požara, ki je, kakor «-mu poročali, uničil njegovo skladišče lesa v Vrhov*!ohi pri Limbušu, so eedaj ocenili na 78.400 dinarjev.
a._ Smrtna kosa. Umrli so: Na Meljski cesti 41 vpokojeni vojni referent Gustav Kumer, star 50 let. v splošni bolnišnici Marija Stuhečeva, vdova po orožniSkem naredniku, stara 56 let. Na Betnavski cesti 29 vdova po kurilniškcm obratovodji Marijana Reš, stara 79 let. žalujočim naie iskreno sožalje!
a_ Obsojena strahovalca Slovenskih goric. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je «blodil včeraj dopoldne 23-letncga Josipa Žemljica na 2 leti robije, njegovega 27-letnega brata Tomaža iz Sv. Benedikta v Slovenskih goricah pa na 5 mesecev strogega zapora. Oba sta okoli Volitine, Partinja in Zitarcev izvršila nič manj kakor tatvin in vlomov, pokradla razne predmete in preko 100 kokoši, ki sta jih nafo prodala, SlovenjcgoriSki kmetovalci eo si oddahnili.
Iz Kamnika
k— Rdeči križ je po tukajšnji podružnici zbral znatna denarna sredstva in precej o hi e k m ueiaiih vsakdanjih potrebščin ter /delil \>e to najpotrebnejšim prebivalcem pri Sv. Križu in njegovi okolici, koder je povodenj pred tremi tedni uničila vse pridelke kmetovalcev.
Gradbena živahnost v Krškem že leta sem ni bila tako živahna kakor je leto«- Potem ko je zrasla pred kratkim blizu holui'-e nova Galetova hiša tik kamnoseka Mule ja, so pričeli pospešeno graditi poleg župnija hišo dimnikarskega mojstra Te-!"■/*., nedaleč proč hišo policijskega stražnika Jazbeza iz Ljubljane in nasproti farri" ccrkvc hišo dveh tukajšnjih davčnih uradnikov. Upati je. da se bo tako vsaj malo omilila, stanovanjska mizerija in da si bo nižji javni nameščenec lažje našel stanovanje za najemnino, ki bo odgovarjala njegovim bornim dohodkom.
k— Po:^" je uničil v Gorici pri Leskov-cii veliko gospodarsko poslopje Račiča Alojza, hlev, kaščo, lesene pode in kozolec. Čkode jc okoli 6O.OA0 Din. Uvedena je preiskava o vzroku požara, zdi pa se, da je našla' ogenj iz neprevidnosti domačih. Poslopja so bila le malenkostno zavarovana. l>nuiačini in gasilci iz drugih krajev niso mogli udu Siti ognja, niti rešiti vola in teleta, iz hleva, k— Kolesarska nezgoda. V Zatonu v Kr-kem je povozil posestnikov sin Franc Kranjčevih 7 Brezja s kolesom posestnika Janeza Beribaka. Slednji je dobi] pcškodlbe na obrazu in vratu ter je moral iskati pomoči v kraki bolnici.
Iz Trbovelj
t— Izpremembe učiteljstva. Na obeh šolah v Trbovljah — Vodah so nameščene štiri nove moči, in sicer gdčne Cotcrjeva Olga iz Velenja. Davidova Ruža iz Loč pri Konjicah in 2mavčeva Viktorija iz Starega trga pri Logatcu in g. Pavčič Marijan iz Rovt pri Logatcu. Želimo vsem, da bi ee dobro počutili pri nas. V Ljubljano pa je bila na lastno prošnjo premeščena uipravi-teljica. dekliške šole ga. G ril če va Dragica, ki je službovala v Trbovljah 12 let. Tudi njej želimo v«e dobro na novem mestu.
t— Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo (obrtno) v Trbovljah — Vodah bo za vse vajence v ponedeljek 30. t. m., za va-jeike pa v torek 31. t. m. od 16 do 18. Vsak mora prinesti k vpisu zadnje šol*ko izpričevalo.
§o|sko leto pe začne na obeh narodnih šolah v Tribovljab — Vodah 1. septembra. Tega dne ho naknadno vpisovanje. Otvoritvena služba božja bo v četrtek 2. septembra. Vse učiteljstvo naj se javi na slu'.bo 30. t. m. zaradi nujnega in neodlož-Üivega dela
Z Jesenic
s— Gospeni in gospodičnam, ki žele obiskovati državni tol?do tečaj na Jesenicah, iavljamo, da bo vpisovanje dne 1. septembra od 9. do 11. ure v H- nadstropju narodne šole na Jesenicah. Šolnine ni. Poučujejo sp vse narodne in moderne vezenine brezplačno.
s— Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 21. (v nedeljo ob 15. ob vsakem vremenu) krasni velefilm »Črni an trek, znan še iz dobe nemega filma. M^d dodatki Paramountov zvočni tednik. S 5>Cr-nim angplom* otvarjamo sezono v prenovljeni. zelo" akustični dvorani. — Sledi Forstov velefilm >Allotria«.
Iz Tržita
č— Kino predvaja v soboto 28. In nedeljo 29. t. in. veliko dramo ruske kneginje »Fedora«.
Iz Ptafa
j— Iz davčnega urada. Za predsednika
davčne uprave za srez Ptuj je bil Imenovan davčni inšpektor g. Albert Princ, ki je te dni prevzel posle za upokojenim predsednikom g. Simonom Führerjem.
j— za varnost občanov. Glede na to, da f« je junija zgodila v našem mestu huda bencinska eksplozija, kl je zahtevala smrtno žrtev, Je mestna občina razposlala varnostne predpise zaradi shranjevanja bencina in raznih drugih eksplozivnih kemikalij. Te dni je posebna Občinska komisija pregledala vse večje trgovinske obrate. Pri pregledu so našli razne napake in morajo zdaj lastniki prostorov neprimernih za shranjevanje bencina ali
Ne pozabite na NIVEO! Ona krepi Vašo kožo!!!
drugih eksplozivnih kemikalij, postateti za takojšnje adaptacije-
j— elektrifikacija Sv. vida. Elektrarna Falà je že začela napeljavo daljnovoda. Tudi ptujska Zadružna elektrarna je že na več krajih napravila po stanovanjskih hišah potrebno montažo. Po vsem tem Je pričakovati, da bo imel Sv. Vid morda že ob koncu oktobra elektriko.
j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob pol 21. in v ned?lio ob pol 19. in pol 21. film »Rose Mariec. Kot dodatek Foxov journal.
(Gospodarstvo
Aktivnost nase trgovinske bilance je prekoračila že pol milijarde
V prvih sedmih mesecih t. 1. je bU na* Izvoz za 1392 milijonov Din ali za 71 o večji nego v istem razdobju lanskega leta
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu juliju. TI podatki nam kažejo, da se je v tem mesecu naš izvoz znova dvignil preko milijarde Din, čeprav se Drične izvozna sezona šele v avgustu in 'septembru. Tako je v juliju naš izvoz dosegel količino 429.300 ton (lani 214.000 ton) v vrednosti 532.6 milijona Din (lani 330.0) in je bil torej po količini še enkrat večji nego lani, po vrednosti pa je nasproti lanskemu juliju narasel za 202.6 milijona ali za 61.4%. Živahna konjunktura, ki se je pojavila v večini evropskih držav, vpliva predvsem na naš izvoz. Omogočila nam je povečanje izvoza v taki meri, da smo skoro že dosegli obseg iz zadnjih let pred nastopom gospodarske krize. Naš letošnji izvoz v juliju zaostaja le še za izvozom v juliju 1929, če pa vzamemo za primerjavo najslabše leto 1932., tedaj vidimo, da je bil letos v juliju naš izvoz za 210% večji nego v juliju 1932. Naš izvoz v juliju se je zadnja leta gibal takole:
v tonah
julij 1928.	405.000
« 1929.	469.000
« 1930.	392.000
« 1931.	255.000
« 1932.	176.000
« 1933.	264.000
« 1934.	274.000
« 1935.	278.000
« 1936.	214.000
« 1937.	429.000
Tudi naš nvoz se je v juliju nasproti lanskemu letu precej povečal. Dosegel je vrednost 427.2 milijona Din, to je za 114.5 milijona Din ali za 36.6% več nego v lanskem juliju. Ker pa je izvoz v večji meri narasel nego uvoz, se je naša trgovinska bilanca znatno zboljšala. V letošnjem juliju je znašal izvozni presežek 105.4 milijona Din nasproti 17.3 milijona Din v lanskem juliju. Gibanje naše zunanje trgovine je bilo letos v prvih sedmih mesecih naslednje (v milijonih Din):
izvoz uvoz
v milij. Din
493.8
621.3 maks.
513.9 351.3
172.2	min.
270.3 293.3 305.8 330.0
532.6 mal».
januar
februar
mare
april
maj
junij
julij
jan.—julij 1937 jan,—julij 1936 jan.—julij 1935 jan.—julij 1934 jan,—julij 1933 jan.—julij 1932
402.2 419.2 511.8 570.2 501.4 416.1 532.6 3353.5 1961.5
321.1 334.0 451.0 462.6 418.5 433.3
427.2 2847.7 2313.4
2080.8	2046.5
1882.9	2014.8 1704.5	1532.3 1544.3	1589.5
saldo '+ 81.1 + 85.2 + 60.8 + 107.6 '+ 82.9
—	17.2 + 105.4 + 505.8 —351.9 + 34.3 —131.9 + 172.2
—	45.2
V primeri z lanskim letom je bila letos v 7 mesecih vrednost našega izvoza za 1392 milijonov ali za 71% večja; v primeri z najslabšim letom 1932 pa je bil letos naš izvoz za 1810 milijonov ali za 117% večji. Tudi količina izvoza se je letos znatno dvignila, in sicer nasproti lanskemu letu za 92%.
Uvoz sé ni v enaki meri dvignil kakor izvoz. Povečanje znaša nasproti lanskemu letu 534 milijonov ali 23%. Zato pa smo v prvih sedmih mesecih dosegli že znatno aktivnost trgovinske bilance v višini skoro 506 milijonov Din, medtem ko smo bili lani zaradi sankcij v tej dobi Se pasivni za 352 milijonov. Pri tem pa je treba upoštevati, da se bo izvozna sezona šele pričela In je verjetno, da bo do konca leta Izvozni presežek prekoračil višino ene milijarde.
Znaten Izvoz Sita
Izvoa žita je v juliju dosegel skoro 100 milijonov Din. Pšenice smo izvozili sicer nekoliko manj nego v juniju, namreč le
Gospodarske vesti
— stanje aktivnih in pasivnih klirlngov.
Po najnovejšem izkazu Narodne banke se je saldo našega dolga v novem kliringu z Italijo, ki je že v prvi polovici avgusta nazadoval od 6.7 na 1.6 milijona lir, ponovno popustil In je znašal 21. t. m. Ie še 0.8 milijona lir. Saldo naših terjatev v starem kliringu pa se je le nebistveno zmanjšal od 42.7 na 42.1 milijona lir. — Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je v drugi četrtini avgusta popustil od 18.0 na 16.2 milijona mark, je do 21. avgusta ponovno nazadoval na 15.6 milijona mark, narasel pa je saldo naših klirinških terjatev v Poljski od 14.8 na 16.2 milijona Din. Pri ostalih kliringih ni večjih sprememb. Naš klirinški dolg v češkoslovaški je 21. t. m. znašal 118.8 milijona Kč in se je od 14. avgusta povečal za 0.7 milijona Kč. Prav tako je narasel naš klirinški dolg v Franciji od 2.0 na 2.3 milijona frankov in naš klirinški dolg v Bolgariji od 150 na 261.000 Din, zmanjšal pa se je naš klirinški dolg v Rumuniji od 26.9 na 26.5 milijona Din in v Madžarski od 11.5 na 11.0 milijona Din.
= Ukinjena prepoved terminske kupčije z markami. Preteklo soboto je Narodna banka prepovedala nadaljnje terminsko trgovanje z nemškimi klirinškimi markami, kar je vzbudilo v krogu naših izvoznikov in uvoznikov upravičeno kritiko. V četrtek popoldne pa je Narodna banka razveljavila svojo okrožnico glede prepovedi trgovanja z nemškimi markami in so
1016 vagonov v vrednosti 17.2 milijona Din in ostalega žita 148 vagonov v vrednosti 1.7 milijona Din, zato pa je bil tem večji izvoz koruze, ki je samo v tem mesecu dosegel 8239 vagonov v vrednosti 77.7 milijona Din. Taiko je znašal ves izvoz žita 96.8 milijona Din nasproti 8.5 milijona Din v lanskem juliju. Vidimo torej, da pretežni del povečanja izvoza odpade na izvoz žita. Znaten Je bil tudi izvoz konoplje, kl je znašal 24.6 milijona Din (lani 23.7), medtem ko tobaka nismo izvažali (lani 23.4).
Izvoz živine
V juliju je bil nadalje živahen Izvoz goveje živine, ki Je dosegel 5231 glav (lani 2826) v vrednosti 13.2 milijona Din (6.6). Poleg tega pa smo izvozili 1714 telet (lani 161) v vrednosti 1.3 milijona Din (0.07). Nadalje živahen Je bil Izvoz svinj, ki je dosegel vrednost 36.3 miljona Din (lani 35.8) in Izvoz drobnice, ki se Je povzpel na 9.5 milijona Din (lani 5.4). Zaostajal pa je izvoz konj, ki smo jih izvozili le 1830 glav (lani 2222), vendar pa se Je vrednost zaradi višje cene dvignila na 3.8 milijona Din (lani 3.5). Znova Je oživel tudi Izvoz žive perutnine, ki je dosegel 2.3 milijona Din (lani 0.8). Nadalje smo v Juliju izvozili za 7.4 milijona Din svežega mesa (lani 7.9), za 5.2 milijona Din mesnih izdelkov (2.8) in za 3.7 milijona Din svinjske masti (3.1). Izvoz Jajc Je bil razmeroma slab in je znašal le 80 vagonov (127) v vrednosti 7.2 milijona Din (10.6). Perja in puha pa smo izvozili za 5.4 milijona Din (4.1) in surovih kož za 16.3 milijona Din (14.6).
Velik Izvoz lesa
Naš izvoz lesa se Je v juliju znova dvignil in je bil večji nego v prejšnjem mesecu. Izvoz gradbenega lesa je znašal v pret. mesecu 9823 vagonov (lani 4385) v vrednosti 91.5 milijona Din (42.0), drv smo izvozili 650 vagonov (lani 102), lesnega oglja pa 196 vagonov (lani 60). Izvoz lesnih izdelkov Je znašal 4.4 (lani 3.0), živahen pa je bil tudi izvoz železniških pragov, ki je znašal 5.5 milijona Din (lani
3-4>- • , i
Skupaj je znaSal ves naš izvoz lesa v juliju 12.349 vagonov (lani 6942) v vrednosti 115.7 milijona Din nasproti 61.6 milijona Din v lanskem juOiju. Največ lesa smo v juliju izvozili v Anglijo, namreč za 24.7 milijona Din (2427 vanogov), nadalje v Italijo za 20.1 milijona Din (2802 vag.), v Nemčijo za 11.6 milijona Din (S04 vag.), v Madžarsko za 7.1 milijona Din (1048 vag.), v Grčijo za 6.2 milijona Din, v Egipt za 5.7 milijona Din in v Argentino za 5.6 milijona Din. V prvih sedmih mesecih je dosegla vrednost izvoza lesa 667 milijona Din, to je za 310 milijonov več nego lani. Od tega izvoza je šlo v Anglijo za 143 milijonov Din v Italijo za 124.9 milijona Din, v Nemčijo za 101.3 milijona Din, v Madžarsko za 46.1 milijona Din in v Grčijo za 23.6 milijona Din.
Ostali izvoz
Ekstraktov za strojenje smo v juliju Izvozili za 3.9 milijona Din (lani za 2.8), sode za 2.7 milijona Din (lani 2.2), kalcijevega karbida in cianamida pa le za 0.9 milijona Din (1.8). Izvoz cementa Je še vedno slab in smo v juliju izvozili cementa le 3080 vagonov (lani 3747) v vrednosti 7.7 milijona Din (8.0). Tudi izvoz bakra ni bil znaten ln Je dosegel le 343 vagonov (lani 550) v vrednosti 46.8 milijona Din (lani 53.5). Ogromno pa se Je dvignil naš izvoz rud, in sicer od lanskih 8087 na 14.384 vagonov odnosno od 13.1 na 66.5 milijona Din.
se včeraj nemške marke zopet trgovale na termin. V svojem cirkularju pojasnjuje sedaj Narodna banka, da je treba odlok od 20. t. m. tolmačiti tako, da se prepoved trgovanja z markami nanaša le na terminsko poslovanje denarnih zavodov na lastni račun, posamezni izvozniki pa lahko še nadalje prodajajo — marke na termin, in sicer uvoznikom preko pooblaščenih denarnih zavodov. Terminsko poslovanje z markami pa je dovoljeno samo z rokom največ 6 mesecev. Kakor se zdi, je bil odlok Narodne banke od 20. t. m. izdan v naglici. Beograjski »Jugoslovenski kurir« je mnenja, da je bila ta prepoved posledica alarma nekaterih uvoznikov, ki so se pri Narodni banki pritoževali, češ da se mar-, ka dviga zaradi tega, ker banke špekulirajo z marko. Znano pa je, da so naši devizni predpisi, ki se nanašajo na poslovanje bank, tako strogi, da bankam v resnici ni mogoče vršiti špekulativnih poslov. Kakor poročajo iz Beograda, namerava sedaj Narodna banka stabilizirati tečaj nemške marke na višini 13 din za eno marko.
= 600.000 mark za nemške turiste, ki pridejo v septembru v Jugoslavijo. Po informacijah iz Berlina je nemška vlada stavila na razpolago 600.000 mark za nemške turiste, ki nameravajo v septembru posetiti Jugoslavijo. Ta kontingent je za 200.000 mark večji od dosedanjih rednih kontingentov. V Nemčiji vlada veliko zanimanje za naše kraje in vse kaže, da bo v Dalmaciji tudi še v septembru mnogo Nemcev. V začetku septembra se bo v Dubrovniku vršila tudi konferenca stalnega
nemško - jugoslovenskega gospodarskega odbora, kjer bodo razpravljali tudi o tujskem prometti.
= Vesti o prodaji »Slavonije« niso točne.
Nedavno je beograjski »Jugoslovenski kurir« poročal, da se vrSe pogajanja i angleškimi interesenti o prodaji »Slavonije d. d.« za lesno industrijo v Slavonskem Brodu. Sedaj poročajo iz Zagreba, da o kaki prodaji delnic tega podjetja ne more bit.i govora, zlasti ker so poslovni uspehi podjetja sedaj zelo ugodni in glavni delničarji nimajo povoda, da Ibi delnice prodali.
= Obilna hmeljska letina t Zedlnjenlh državah. Iz Newyorka poročajo, da se ceni letošnji pridelek v Zedinjenih državah na 44.7 milijona liber nasproti 23.3 milijona li-ber v lanskem letu. Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da gre tu za kakovostno manjvredni hmelj.
= Tretja licitacija za dobavo mednarodnega kabla Maribor — Beograd. Ker druga licitacija za nabavo mednarodnega kabla Maribor — Beograd nI uspela, je sedaj poštno ministrstvo razpisalo tretjo licitacijo, ki se bo vršila 15. septembra.
= Licitacije: Dne 81. t. m. bo pri upravi
vojnotehničnega zavoda ▼ Kragujevcu licitacija za dobavo bakra in medi, 1. septembra za dobavo kontrolnega stroja, 2. ßeptenibra za dobavo raznega jekla, 3. septembra za dobavo antimona, 7. septembra za dobavo telečjega usnja, 9. septembra za dobavo bakra, 10. septembra za dobavo raznih desk, 11. septembra za dobavo kositra, večje množine bakra in medi. 13. septembra za dobavo raznega električnega materiala in 14. septembra za dobavo 400.000 kg nafte. Dne 20. septembra bo pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Novem Sadu (pismena licitacija za oddajo raznih hidro-tehničnih del in instalacijo centralne kurjave v novi zgradbi bnkovniškega kopališča pri Arandjelovcu. Dne 29. septembra bo pri upravi zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo jekla.
= Prodaje: Direkcija Sum ▼ Ljubljani proda na ustmeni licitaciji 9. septembra, v primeru neuspele prve pa na drugi licitaciji 24. septembra večjo množino smrekovega in jelovega tehnično uporabnega lesa v režiji šumske uprave Boh. Bistrica in 14. septembra, oziroma 4. oktobra v režiji šulusk e uprave Kranjska gora.
«= Dobava. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 14. sept. ponudbe za dobavo raznega električnega materiala. — Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo masti za parkete, cinko-vega belila, raznih barv in čopičev, smir-kovega platna, sirkovih metel ter strojnega jekla, do 2. septembra za dobavo raznih pisarniških potrebščin, usnja, jermenja, lužnega kamenja, naftalina i. dr., volnenega ripsa ter raznih vrvi, do 7. septembra za dobavo kabla, vijakov, zakovic ter raznega lesa; do 8. septembra za dobavo vodovodnega materiala, sukanca, vrvi ter raznega železa, do 9. septembra za dobavo predmetov iz medi, azbestnih plošč, Samotne opeke, šamota v prahu, vijakov, do 13. septembra za dobavo koksa, jadrenine, merlina in sukanca, usnja, salmijaka, bo-raksa i. dr., do 30. septembra za dobavo firneža, raznih barv, jadrenine, sukanca ter raznih tkanin. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo raznih barv, lakov, čopičev, do 4. septembra za dobavo raznih desk, do 9. septembra za dobavo krp za čiščenje, do 10. septembra za dobavo vijakov, zakovic i. dr., do 14. septembra za dobavo vijakov in pločevine, do 17. septembra za dobavo žebljev ter vijakov, do 11. oktobra za dobavo medi, žice in do dne 12. oktobra za dobavo električnega materiala.
Borze
27. avgusta
Na ljubljanski borzi so se avstrijski Šilingi danes trgovali v privatnem kliringu po 8 41, *a angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8 40 (v Beogradu po 8.3902) in v grških bonih po 30.11. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.00. v Beogradu 12.9691 in v Zaerefbu 12.97. Danes se je zopet pričel« teiminsika kupčija v nemSkih markah je bil v zagrebškem privatnem kliringu promet za konec septembra po 12.95, za 15. oktober po 12.86 in za 15. december po 12.85.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda nekoliko popustila in se je trgoval« po 406 — 406.50, ob zaključku pa se ie nudil denar zopet no 407 (v Bogradu je bil zabeležen tečaj 407 _ 408). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2395.66 — 2410.2«, Berlin 1743.52 — 1754.40, Bruselj 731.04 — 73611, Curih 996.45 — 1003.52. London 215 95 — 218.01, Newvnrk 4309.76 — 4346 07. Pariz 162.57 — 164 01. Praga 151.88 _ 152.49 Tust 227.81 — 230.90.
Curih. Beograd 10. Pari* 16.3175 London 2169. Newvork 435.6250. Bm*e1j 73.40 Milan 22.93. Amsterdam 240.30. Berlin 175.05, Dunaj 80.75. Stockholm 111.84. Oslo 109, Kofcenhavn 96.83. Praga 15.2050. Variava 82.35. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3-25.
Efekti
Zagreb. M»vne vrednote- Vojna Skoda 407 _ 407.50, 4"/» aerarne 53.25 den.. 4"» severne «grame 52.25 den.. 6?* bechi Ske 76 den., 6% dalm. agrarne 74.75 den., 7"/n stabiliz. 86.50 den.. 7% inve*t. 91 — 94, 7"'» TM. hin. »>anka 100 den.. 7% B*sJr 84 _ 85. SVn Blair 92.75 den.; dplni^p; Narodnn b^n-Va 7200 den.. PAB 196 den. Trboveljska 270 bl., Gu^mann 4" — 48. Sečeran* Osijek 190 _ 195. Osiječka ljevaonica 200 den., Ts!« 300 bl.
Beograd. Vom* Skctfa 407 — 408. 4Vo .•«n-arne 53 75 den.. 4*'« sever"f a^nf 50.50 den.. 6»/o bedu^'e 77 — 77 25 (77.2"V 7»/» ?nve«t. 91 50 bl. W1.5™ 7% s^HlK 87 W. 7®/« Drž Wo. bank* 100 den., 7^ Bin ir 8405 do n.. 8*/« Blsir 93 rV> den.. N"1T'>;,"a banVo 7 den.. PAB fdrohn' komadi) 19^ _ 197
Blagovna tržišča
firn
'+' Chtcftsro. 27 avvista. Začetni tečatt: pSenlca: za sept. 105.125." sa dee- 109.25. za maj 111.75; koruza; za sept. 99.75, za
dee. 65.75, za maj 66.625.
+ Wlnnlpeg, 27. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 124.50, za dee. 121-75, za maj 124.25.
+ Novosadska blagovna borza (26. t- m.) Tendenca (prijazna. — Pšenica (78/79 kg): baška 165 — 167.50: banatska 159 do 168, baška Ladja Tisa 170 — 172, ladja Bo-gej 170 — 172; sremska, slavonska 77/78 kg 164 — 165. Oves- baški, sremski, slavonski 106 — 108. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in srem., 63/64 kg 12.V-127,."0. Koruza; baška in nemška 90 — 92. banatska 87 — 89. Moka; baška in banatska »0g« in »Ogg« 260-270, »2« 240-250. »5« 220-200, »6« 190 — 200. »7« 160 — 170, »8« 120 — 125. Otrobi; baški, sremski, in banatski. v jutastih vrečah 88 — 92: baška ladja 92 do 93. Fižol; baški beli brez vreče 200 — 205.
DREVI
vsi v restavracijo
»ZVEZD A«
na pečenicc in pečeno gos cmoki in kislim zeljem
BOJIBA2
+ Liverpool, 26 avgusta. Tendcnca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za avg. 5.45, (prejšnji dan 5.46), za dee- 5.17 (5.48), za maj 5.57 ( 5.60).
+ Newyork, 26. avgusta. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji; za sept-9.38 (9.48), za dee. 9.52 (9.56), za mare 9-75 (971).
Strela jo je ubila
Celje, 27. avgusta.
V četrtek okrog 15.30 je prihrumela nad Celje in okolico huda nevihta, ki je povzročila, da je bilo Celje do 19.30 brez električnega toka. Okrog 15.30 je 25-letna, na Ostrožnem štev. 12 pri Celju stanujoča po-sestn.ikova hčerka Ana Velenškova s svojo materjo in dvema sestrama nalagala oves na njivi blizu doma. Ko se je vlila ploha, so vse štiri poh-tele domov. Ker je dež premočil Ami Velenškovi obleko, je stopila v spabrco in se preoblekla. V tem hipu je treščilo v električni vod blizu niše. Strela je švignila po žici v Velenškovo h:šo in spalnico ter na mestu usmrtila Ano Velenškovo. Strela je tudi okrušila omet v hiši, a ni vžgala. Mati in obe sestri sta takoj pohiteli v spalnico :n našli dekleta vsega opečenega na tleh. Pozvali so zdravnika g. dr. Negnija iz Celja, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Pogreb tragično umrlega dekleta bo danes ob 15.30 od duma na okoliško pokopališče.
Sokol
Sokol Senovo pri Rajhenhurgn priredi v nedeljo 5- septembra ob 15. javni nastop. Po nastopu bo prosta zabava. Sodelovala bo rudarska godba. Avtobusne zveze ugodno. Vabijo se vsa bratska društva posavskih okrožij, naši prijatelji in znanci od blizu in daleč, da nae ob tej priliki posetijo. Pri-ddte v naš. rudniški revir, da ho ta dan naš praznik! Živimo in delamo, živeli in delali bomo še dalje za vzvišene sokolske smotrp.
Oče umoril hčer in njenega ženina
V Mercedu. Južna Kalifornija so oblasti prijele lastnika velike kavarne Ignacija Iyerza zaradi suma, da je umoril svojo Averza in njenega moža na dan hčerine poroke. Po zločinu je naložil obe trupli na svoj avto in Ju je prevažal širom Amerike dokler ni prišel Zločin na dan. Hčer in zeta je umoril zato. ker mu ta zveza ni bila nič kaj po volji.
507 novih filmov
iz Holly wooda
Nova sezlja kinematografov v Londonu se začenja v znamenju ogromnega navala novih filmov iz Holly.vooda. V ameriškem filmskem raju so namreč sklenili pogodl»e, da bodo do spomladi prihodnjega leta izgo-tovili nič manj nego 507 veiikih filmov. Največja senzacija med njimi bo barvasti film »Kako se rodi zvezdnik«. V glavnih vlogah bosta nastopila Janet Gaynor in Frederic March. Stroški za nove filme znažajo nad 55 milijonov funtov.
Huda vročina na Poljskem
Iz Varšave poročajo, da j3 zavlada.a na poljskem nabrežju popolnoma nenavadna vročina. Toplomer kaže 46 stop-nj Celzija in ljudje cepajo kakor muhe.
Nesreča pri pogrebu
V italijanski naselbini Albi v Phvmontu se Je zgodila nepričakovana nesreča. Ob času, ko se je skozi vas pomikal mrtvaški sprevod, so se nenadoma zničili trije stebri z žicami visoke napetosti. N?ka osemletna deklica je bila pri tem ubita, štiri ženska pa so bile hudo ranjene. Stebri so se. kakor je pokazala preiskava, odlomili zaradi tega, ker so bili v zemlji nagniti ln trh'1.
Skok z Eiffelevega stolpa
Neki 30-letni moški se je te dni vrgel z druge ploščadi Eiffelovega stolpa, forej približno iz višine 200 m. v globino. Treščil je na prvo ploščad v višini 100 m. Listin pri njem niso na^i nobenih, zato doslej ni«o mogli ugotoviti nierove istovetnosti. Dosrorlok je mei številnimi obiskovalci svetovne razstave zbudil veliko po zornost.
Strela mu je vzela slepoto
Na nenavaden način je r/igubil neki Jožef Scott iz Ashgrovea na Angleškem svojo slepoto. Moža je na majhnem sprehodu presenetila nevihta in strela ga je oplazili. Obležal je za nekaj časa nezavesten. Ko sp jo osvestil, je ucrotovil. dn sopf vidi. Zdravniki si te nenadpjanp ozdravitve bolnega vida ne vedo razložiti
»JUTRO« št 20Ö
6
rSoßota. 28. Vin. 1937,
Kalgan v japonski posesti
Na svojem nezadržanem pohoda skozi predele Kitajske so Japonci zasedli tndi <too6> letno mesto Kalgan, ki Je oddaljeno kakšnih 200 km od Pekinga. To mesto Je svetovno središče za trgovino s čajem, ki ga trgovci prenašajo odtod ▼ Sibirijo
Slika zgoraj: Pogled na Kalgan — Na desni: Trgovska hiša neke angleške družbe, katero so močno poškodovale japonske bombe na Nankinški cesti v šanghaju
Vodja Japonske
Princ Konoje, potomec ene najstarejših rodbin
V dnevih, ko besni vihar na Daljnem Vzhodu, je usoda za krmilarja japonske državne ladje postavila moža, ki uživa zaupanje v vseh taborih, razmeroma mladega, komaj 44-letnega princa in ministrskega predsednika Fumimaroja Konoja. Armada in stranke, a pred vsem cesar, so ga postavili na vodilno mesto v času, ko je bila sloga glavni pogoj za obvladanje težav v notranji in zunanji politiki.
Princ Konoje ni imel lahke mladosti. Izvira iz ene najstarejših rodbin v deželi, iz rodu Fudživara, ki je vladal štiri sto let po cesarjevem naročilu. Njegov oče je bil predsednik zgornje zbornice. Politično delovanje, ki je zahtevalo velike denarne izdatke, mu je pobralo imetje. Princ Konoje je izgubil očeta, ko mu je bilo trinajst let in beda se je naselila v hiši. Prijatelji, parlamentarci in vsi drugi so zapustili mladega princa. V tem času pa se je spoprijateljil s princem Sejonšijem.
Čeprav je bil ta princ politični nasprotnik Konojevega očeta, je Konoja vendarle podpiral z nasvetom in dejanjem. Pomagal mu je dovršiti študije in je vodil njegove prve korake v politiko. Prinčev brat, Hi-
dimaro Konoje, se je pa posvetil umetnosti in velja zdaj za najpomembnejšega sodobnega japonskega skladatelja in dirigenta. Beethovna je dirigiral tudi v Evropi z velikim uspehom.
Fumimaro Konoje je postal še prilično mlad predsednik zgornje zbornice. Pridobil si je zaupanj» vse dežele s svojim čutom za socialno pravičnost. Svoje politične nazore je razložil v dveh brošurah, od katerih je podajala ena »Program za mednarodni mir«, druga pa je napadala Društvo narodov in njegovo odvisnost od Anglije ter sebičnih velesil.
Princ Konoje bi bil lahko že davno prej postal japonski ministrski predsednik. Za to se je potegoval posebno njegov očetovski prijatelj, danes 88-letni princ Sejonši, zadnji izmed pokolenja starih državnikov, ki so ustvarili japonsko velesilo, in svetovalec treh cesarjev. Konoje je takšne ponudbe večkrat odklonil. Zahteval je, da se mora bodisi obnoviti popolna enotnost japonskega ljudstva ali pa da bi ne bilo nobene druge izbere nego njegova oseba. V pretekli zimi je končno smatral, da je udarila njegova ura.
Rusi na Gnunantih
Norveška nedejavnost in sovjetska ekspanzija
Prestolnica nove Kitajske
Nanking, vladno, vojaško in duhovno središče največje
države v Aziji
Listi poročajo, da se je maršal čangkaj
šek odločil, da prenese sedež kitajske vla> de iz Nankinga v bolj varno mesto.
Ko si je čangkajšek pred desetimi leti izbral ta kraj za svojo prestolnico, se je odločil za zasanjano, staro rezidenčno mesto, ki je s svojim 40 km dolgim obzidjem delalo mogočen vtis. Toda v mestu samem je vladala beda in umazanost. Skozi zmešnjavo ozkih ulic se je valil tok hrupnih, trgujočih 300.000 prebivalcev, podgane so švigale svobodno po ulicah, vsepovsod so bili griči smeti in odpadkov. Ponosno mesto, v katerem so vladali nekoč cesarji iz dinastije Mingov, je bilo na videz posvečeno propasti. Nekoč je štelo 2 milijona prebivalcev, ostalo jih je, kakor rečeno, le 300.000.
Preteklo je komaj deset let. čangkajšek in njegovi sodelavci so v tem času izvršili mogočno delo. Nanking ni postal samo glavno mesto države, temveč tudi središče ku-omintanga in gibanja »novega življenja«, ki ga je ustvaril čangkajšek. Danes šteje to mesto spet milijon prebivalcev in je živo, stalno rastoče mesto.
Lahko si mislimo, da se ta kraj sredi zgodovinskega, toda propadajočega cesarskega mesta ni mogel razveteti organično. Nanking je postal mesto nasprotij. Med starimi, zasanjanimi ulicami grmi ropot dvigajočih se in pristajajočih letal, ki imajo svoje središče v najmodernejšem kitajskem letališču. Zvečer švigajo z visokih stolpov oddajne postaje najnovejše vesti na vse strani, a podnevi stopajo od ceste do ceste kakor v časih dinastije Mingov pripovedovalci pravljic in imajo na stotine hvaležnih poslušalcev.
Stari Nanking je sestajal iz kitajskega starega mesta z zmešnjavo ulic in uličic, ogromnih polj, na katerih so zoreli riž in druge rastline, ter iz praznih ozemelj, kjer so trohneli odpadki stoletij, čangkaj-škovi arhitekti so začeli najprvo te ogromne površine spreminjati v asfaltirane avenije. še pred petimi leti je bilo tu vse polno ogromnih, širokih cest, ob katerih ni bilo nobene hiše, nobene svetilke, nobenega grma. Danes jih spremljajo na levo in na desno vrste novih, velikih poslopij v vseh mogočih slogih, ki pa tu harmonirajo. V teh poslopjih so ministrstva fei uradi. Premoderni erhitekti so hoteli porušiti tudi staro, častitljivo mestno obzidje. To je čangkajšek prepovedal, in nikakor ne samo iz strategičnih razlogov. Kajti tradicija je temu najmodernejšemu izmed kitajskih državnikov vendarle sveta. Dal je obnoviti celo stari stolp bobnov in ga obsaditi s parkom.
Na vsak korak je opaziti, da Nanking ni samo vladno mesto, temveč tudi duhovno središče nove Kitajske. Za ta vtis ne skrbi samo vseučilišče s svojimi študenti, ki so znani kot najbolj goreči kitajski domoljubi.
Pred vzhodnimi vrati prestolnice se dviga mogočni nagrobni spomenik Sunjat-sena, ustanovitelja kuomintanga, vladajoče kitajske stranke. V gozdnatih Tigrovih gorah je nastalo pokopališče za 42 muče-nikov tega gibanja, ki so jih med revolucijo obglavili. Okrog se razprostira ogro men park, ki ga krasijo pagode, loki v kitajskem slogu in dvorane prednikov. Na najvišji izmed Tigrovih gora se dviga svetišče, ki je posvečeno Sunjatsenovi dušL
Okrog mesta pa je cel venec vojašnic in vojaških vežbališč. Tu ni samo duševno središče nove Kitajske, temveč tudi nje najvažnejše vojaško oporišče. Ko so se te dni japonska letala pojavila nad Nankin-gom, se njenega prebivalstva gotovo ni lotila brezupna panika. Vlada je bila ljudi namreč že v mirnem času pripravljala na nevarnost zračnih napadov. Na vseh večjih trgih stoje podobe letalskih bomb, ki so ljudi opozarjale na to, kaj se novi Kitajski in njenemu staremu novemu središču lahko še primeri, dokler ne bo Kita} ska tako prenovljena in močna, da ji ne bo mogel noben zunanji sovražnik več do živega.
Na Norveškem so ta čas v velikih skrbeh zavoljo sovjetskih ekipanzijskih stremljenj na Grumantih (Svalbardih ali Špicber-gih) To otočje ima važno strategično lego in obvladuje pomorsko zvezo med ruskimi pristanišči na polotoku Koli ter Atlantskim oceanom. Ni čudno zato, da bi ga Rusi radi imeli v svojih rokah.
V norveškem dnevniku »Tidens Tegn« poroča sedaj vodja norveške uprave Gru-mantov docent Hoel obširno o »mirnem prodiranju« Rusov na otoč.ju. Tu so sovjeti, kakor znano, pred leti osnovali premogovno naselbino »Arktik Ugol«. Površina ruskega premogovnega revirja znaša 251 štirjaških kilometrov, med tem ko merj norveško ozemlje okro<r desetkrat toliko, namreč 2300 štirjaških kilometrov.
L. 1930. je bilo na Grumantih 505 Norvežanov in še nobenega Rusa. leto nato 525 Norvežanov in 1 Rus. 1. 1932. pa se je začela ruska invazija. Mei tem ko se število Norvežanov skorai ni spreminjalo, je bilo Rusov tega leta 240. 1. 1934. že 1000. naslednje leto 1500. lansko leto 1800, letos pa jih je tam že nad 2000. To se pravi, da
Ptice in ribe napovedujejo kužne bolezni
Nizko letanje, dokaz velike vznemirjenosti
Neki francoski raziskovalec ugotavlja, da so staroveški opazovalci narave imeli prav, ko so trdili, da imajo bližnje epidemije neki vpliv na ptice. Trdili so, da čutijo ptice kuge že v naprej in jih naznanijo s tem, da letajo nizko in da kažejo fveliko vznemirjenost. Kratko pred izbruhom epidemije pa zapuščajo ogroženo ozemlje v velikih jatah. To velja posebno za vrabce.
Francoski opazovalec pravi, da je mogoče res po ptičjem letu spoznati do določene mere, da-li je v ozračju kaj nenavadnega. To je nekaj podobnega kakor z ozračnimi motnjami pred nevihtami, ki jih ptice tudi prej občutijo nego ljudje.
čeprav so se mestne ptice že precej odtujile svojim naravnim instinktom, so vendar opazovali, da so si ohranile celo pa-
riške ptice neko slutnjo epidemij. Pred epidemijami hripe so ugotovili razločno ner-voznost med golobi in vrabci, posebno pa 1. 1936. v Parizu. Tudi ribe naznanjajo bliž nje epidemije. Tako so ob obalnih vodah Jadranskega morja opazovali baje pravo paniko in množestvene pobege rib, kadar se je v obmorskih krajih pojavila kolera.
po 10 kron
Tudi na Švedskem si prizadevajo, da bi civilno prebivalstvo že v naprej zavarovali za primer vojne in zračnih napadov. Po vseh mastih se vršijo zračni manevri in oblasti so dale izdelati plinske maske, ki so namenjene civilistom. Te maske bodo prodajali po 10 kron, večje pa po 22 kron.
Posledica vojne: Beg iz čapeja
Nove meglenlce
Bioviti ameriški zvezd oclovec Humason j« • sedaj najmočnejšim teleskopom na svetu, velikim teleskopom zvezdarne na Mouniu Wilsonu, fotografiral meglenice, ki so po svstlobi 30.000krat slabotnejše nego najsla-botnejše zvezde, ki jih še opazimo s prostim očesom. Te meglenice so od naše zemlje oddaljene 80 milijonov svetlobnih let.
Najhitrejše živali
Neid francoski znanstveni list je objavil pregled o najhitrejših, v svobodi živečih živalih. Nekateri znanstveniki postavljajo r tem pregledu antilope in gazele na prvo mesto. Sledijo cebra, afriški noj, kaferski bivol ki žirafa. šele po daljšem presledku pridejo na vrsto levi, sloni in nosorogi, ki njih hitrost pogostoma podcenjujejo.
Med pticami stoji na prvem mestu neka arktična raca, sledijo deževnik, fazani, divja raca, prepelica, golob, jerebica, vrabec, vrana tn sokol. Med ribami pa je najhitrejša tuna. ščuka, postrv in los sledijo v precejšnji raadalji. Ta statistika pa ne upošteva hitrosti delfinov in morskih roparjev la vrste somov.
Zaščitene zastave
Med čedalje hujšimi boji med Kitajci in Jbpond v Tiencinu so člani tamkajšnje arosriSke kolonije mentì*, da bodo že najbolj varni vseh neljubih presenečenj, če obesijo na svoje hiše ameriško zastavo. Začelo ee je veliko povpraševanje po zas'a-vahj ki so valjale na zadnje že tri dolarje za sos. Kuprsi pa so bili precej presenečeni, ko so opazili, dia je v blago vtkana znamka >Made in Japan«. Japonci ho bili mislili celo na takšne primere in so se oskrbeli z ameriškimi zastavami, da je imela njih industrija Sa nekaj dobička.
Vsakovrstne
živi v ruskem premogovnem okrožju štirikrat toliko Rusov kolikor Norvežanov na desetkrat večjem norveškem ozemlju. V času al 1. 1930. do 1936. je narasla norveška premogovna produkcija na Grumantih od 197.000 na 297.000 ton. med tem ko so Rusi lansko leto nakopali 406.000 ton premoga, letos pa bodo dosegli po vsej priliki pol milijona ton.
Docent Hoel meni, da je ta razvoj z gospodarskega in političnega stališča zelo važen. Norveška nedejavnost je v prekem nasprotju z rusko ekspanzijo, ki je v mnogih ozirih občudovanja vredna. Na Grumantih ležijo milijarde ton premoga, ki pripadajo Norveški in ki jih nihče ne izkorišča. Cas bi bil, da bi začeli tudi Norvežani izkoriščati svoje zemeljske zaklade.
Politično je vsekako obžalovanja vredno, da postajajo Norvežani na delu svojega lastnega ozemlja. nepomembna manjšina. Docent Hod zahteva, naj bi diržava čim prej raziskala in zače'a izkoriščati naravna bogastva na Grumantih. da bi postala, kar se tiče kuriva in vira energij, neodvisna od tujega uvoza.
zanimivosti
Lunina masa je 81.5 krat manjša nego masa zemlje, ki tehta, kakor znano, 5960 milijonov ton.
Gozdovi pokrivajo 1518 milijonov ha naše zemlje, t. j. eno četrtino kopnine na zemeljski obli.
Ce razdeliš človeški obra/z na dve polo-vici, /boš videl, da si nitsta enaki. Desno uho stoji z malimi izjemami pri ljudeh višje nego levo. 70 odstotkov ljudi tudi vidi z enim očesom bolje nego z drugim.
Človeške kosti so enkrat trdnejše od granita in trikrat, tako trdne kakor žgana opeka.
Lastnik »Timesa« je dal svoji hčeri za doto en dan inseratnih dohodkov od ene same strani svojega lista. Pozneje so ugotovili. da je bila ta dota večja nego dota katerekoli princese iz angleške kraljeve hiše.
Žabe z neba . . .
Iz Tarpe na Madžarskem poročajo, da so tam te dni zopet opazovali nenavadni pojav »žabjega dežja«. Nekaj podobnega so imeli tam že v juniju 1. 1934. Kakor tedaj so padale sedaj med viharjem žabe iz zraka. Bile so čisto majhne, nič večje nego 1 cm. Od kod jih je prinesel vihar, niso ugotovili. Race so imele z njimi veliko pojedino.
Novi nemški poslanik v Španiji
JtanSki poslanik Faupel, poslanik HmerJS prt generala Franca, jie odstopil, kakor pišejo listi, zaradi slabega zdravja, v resnici pa menda zato, ker so se njegovi nazori krttall ■ strategičnlmi načrti italijanskega maršala Badogila « , « FSanpelov naslednik Je postai bivši nemški poslanik r Kairi, von Stoehrer (na sliki),
A N E K D O T A
Ruska carica Katarina Je mnogo stvari »počela, toda malokatero izvršila. Zaradi tega so se vsi norčevali iz njenega početja. Cesar Jožef II., ki jd nekoč obiskal mogočno vladarico, je imel priliko prisostvovati odkritja temeljnega kamna za trdnjavo. Prvi kamen je položila Katarina, drugega pa Jožef. Po svojem povratku na Dunaj, je cesar pripovedoval: »Prisostvoval aeim v Rusiji tudi okritju v enem dnevu zgrajene trdnjave, za katero je položila pr-vd kaimen carica Katarina II., drugega in sadnjega pa jaz-'«
VSAK DAN ENA
Ob začetku bombardementa čapeja, je ondotno prebivalstvo zapustilo svoje domove in se umaknilo na ozemlje mednarodnih
koncesij v Šanghaja
»Halo John, pridi bliže in drži prst tukaj na vozlu!«
(»Everybodys weekly«)
»JUTRO« St. 20Ö
^Sobota. 28. MIL 1937^
Kulturni pregled
Maurice Maeterlinck
Ob 75 letnici rojstva
Petdesetletnica francoskega simbolizma je nudila veteranom in poznim vernikom te struje pril'iko, da so preštevali tvoje žive vrste. Eden najizrazitejših živečih siuiboii-stov, belgijski pesnik Maurice Maeterlinck je takrat v svoji krasni vili blizu Niče, ob višnjevem smehljaju Sredozemskega morja, ki gleda skozi drevje v njegove vrtove, nadaljeval proučevanja golobov, teh svojih lahkotnih, prikupuih ljubljencev, ki jim namerava posvetiti svojo poslednjo knjigo.
Poslednjo? Že pred leti sc je Maeterlinck i. aforistično knjigo »Pred velikim molčanjem« poslavljal od življenja, vendar eo bila njegova razmišljanja o večnih skrivnostih tako plodna, da jih tudi s »Peščeno uro« ni izčrpal. Večer življenja je Maeter-lincku prav tako delovni dan, kakor mu je bil življenjski poldan in sleherna njegova knjiga kaže, da je ostal viteško zvest osnovnim znakom simbolizma. Njegovo misel, tavajočo pi neskončnih krajinah lieznane-ga in skrivnostnega, majhnega in vesoljnega, nosijo še vedno svetle peroti poezije. Ves njegov moralizem, prav tako kakor v?a njegova kozmična filozofija sta rojena pod islim modrim nebom simbolične poe-rije. kakor njegove zgodnje drame. Ostal je ujetnik čarobnega vrta simbolizma, pa naj razpravlja o vprašanjih vsemirskih meglic in četrie dimenzije, naj se poglablja t mistiko smrti ali opisuje strahotno vojaško civilizacijo termitov — civilzacijo, porojeno iz temnih nagonov razdora in slepeča uničevanja, v katero jc skrila priroda ^no svojih najmučnejših skrivnosti.
Kakor junak njegove dramatske pesnit-tp Modra ptica«, tava tudi Maeterlinck po pravljičnem svetu. Tam, kjer opaža hladen naravoslovec same delne pojave, zakone, izrazij i ve z matematičnimi številkami, stvari, ki se mu vidijo naraven proizvod mehani-no delujočih sil, je Maeterlinck ves začu-l^n in zavzet od podob, ki mu jih kaže nje-cov pesniSko voditi duh. Za vsemi pojavi tvornega »vela išče njihovih simbolov, raz-• Ionia preproste enote v zapletene drobce ^n zopet veže delna spoznanja v čudovite sinteze. Kot pravi umetnik odpira svojim citateljem skozi sivino naravoslovnih spo-■rnav prekrasne razglede v vesoljstvo. Pooseblja tvorne sile življenja, tke iz prediva objektivi ih spoznanj pravljično lepe podobe t globokim, nedoglednim ozadjem vesoljnih skrivnosti. Pisec «Modre ptice« je po-lal iz simbolističnega pesnika filozof in naravoslovec, v resnici jc ostal pesnik filozofije in naravoslovja, izpovedovalec to-laàljivih mod ros lovnih idej, ki niso nič manj simbolične kakor »junaki« njegovih prvih dramatikih pesnitev.
Maurice Maeterlinck pripada drugemu po-kolenju simbolistov, »symbolisme populai-rc:, kakor pravi Bernard Fay. Nekaterim se sdi, da je francoski simbolizem roma-niziran odmev germanstva in severnjaštva; za njegovimi začetki svojita Schopenhauerje-va filozofija »sveta kot volje in predstave« in Wagnerjeva glasba. Tudi poezija Mallar-méja, ki je postavila svetel vzor in nena--pisan poetični känon tej slovstveni šoli, naj bi črpala inspiracijo iz angleških pesnikov. Vendar bi bilo napačno, če bi vzoru latinske jasnosti, ki ga imajo pred očmi ti kritiki. žrtvovali francosko poreklo nekaterih prvin simbolizma. Dovolj je znano, da francosko latinstvo nenehno napajajo plorlovitne keltske struje iz Bretanije. Samo pri Mae-terlincku utegnejo biti germanski vplivi nedvomni, kajti svet, ki ga prikazujejo nje-rosa sončne žarke, slikovito flandrsko de-govi pesniški spisi, odraža v sebi. kakor želo, domovino Tila Ulenspiegla in Lama Dobrina. Skozi njene severnjaške megline dehte rože nizozemskih vrtov: odtod niso daleč ne vrelci Shakespearove dramatske poezije in ne izvori Wagnerjevega niebe-
lunškega navdahnjen ja.
★
Maurice Maeterlinck se je rodil (29. avgusta 1862) v Gandu kot potomec stare flamske rodbine, katere rodovnik sega v štirinajsto stoletje. Njegovo mesto je polno gvojskih značilnosti, ki so se tolikanj prilegale življenjskemu občutju simbolistov in Iii so dale vsemu slovstvenemu deluM. Mae-tcrlincka krhko podlago. Večji del mlado-
sti j e preživel v Oostackeru in na_ obali dolgega pomorskega kanala, ki veže üand s holandskim mestecem Terucuzen. V bližnji Opatiji Saint-Wandrille je Maeterlinck doživljal privide davnih dob; ta opatija je_ — pravi Maeterlinckova nekdanja družica Georgelte Leblanc — pravo uresničenje imaginarnih gradov, ki je vanje pesnik postavil pustolovstva ßvojih Mal ein, Mélisand, Alladinov in Ygrain. »Vse je sama dekorativno^. Razvaline, ki jih namaka reka, fontana, vodomet, terase, nešteti hodniki, monumentala vrata, stoletno drevje, samostan, kapela in kleti.« — V Parizu se J3 pojavil 1. 1886 in jel študirati pravo, vendar so ga bolj zanimali muzeji in sestanki književnikov. Vzlic vsemu notranjemu odporu je dovršil šludije in postal advokat, dokler ni kot pesnik dosegel tolikih uspehov, da je mogel živeti od literature. Ni živel slabo, kajti za stara leta si je bil lahko kupil krasen grad, ki ga je zgradil na Cote d'azzure ruski fantast; tu sedaj preživlja večer življenja, ki je tolikanj izpolnjeno z delom in sanjarijami. Življenja, ki od njega prihaja vsaj videz harmonije in sreče.
*
Prvo knjigo je izdal Maeterlinck 1. 1889 z naslovom ? Serres chaudes«: je to zbi rka pristne simbolistične lirike, ki jo je Mira-beau z navdušenim prikazom v »Le Figaros 24. avgusta 1890 predstavil literarnemu svetu in tako uspešno blagoslovil slovstveno kariero mladega Flamca. Nato je Maeterlinck vrsto let pisal samo dramatske pesnitve (La Princesse Maleine, L' Intruse, Les Aveusles, Pelleaze, Mélisaude, La Mori de Tintagles i. dr.). Poslal je nekak Shakespeare simbolistične šole«. S knjigo »Le Tresor des Humbles« je 1. 1896 stopil med filozofe in začel dolgo serijo knjig značilno simbolističnega modroslovja, kijih je izpopolnil še z naravoslovnimi eseji. Naj navedem samo nekatere. Predvsem dve knjigi razglabljanj o smrti, v kaleri se modroslov-na tolažba in »umetnost umiranja« družita z razglabljanjem transcendentalnih vprašanj in okultizma. V »La Sagesse et la Besti-nce ^ se bavi z vprašanjem usode in skuša najti pota, kako bi z življenjsko modrostjo premagali »volonte secrčte de la vie«-, tajno življenja. S spisom »La Vie des Abeilles« je 1. 1901 začel serijo naravoslovno-filozof-ske poezije; la spis, ki smo ga dobili v lepem slovenskem prevodu J. VVestra, je imel velik uspeh po širnem svetu, saj poetično in filozofsko oživil kraljestvo čebel in odprl zavzetemu čitatelju skrivnosti panjev, kakor dotlej nihče pred njim. Mnogo lepih strani je posvetil cvetlicam v knjigi s>L' inteligence des fleurs«. Vrsto njegovih bleščeče izbrusenih esejev vsebuje zbirka » Le double Jardin«. Izmed novejših, povojnih spisov je mogoče v tem okviru samo navesti njegove spise o življenju termitov, o četrti dimenziji, o skrivnostih vse-mirja, poleg izpovednih knjig, ki so bile delno omenjene že v uvodu tega sestavka. Dramatsko se je razvijaf od »Slepcev* in »Modre ptice« k »Monni Vanni«, in odtod k poskusu naturalistično zajete vojne drame »Stilmondski župan«, ki so jo uprizorili tuidi pri nas.
★
Maeterlinck je značilen pisatelj polpretekle dobe; njegova meditativno-pesniška proza, njegov fini moralistični patos, njegovo romantično sanjarstvo in večno vprašujoči in odgovarjajoči skepticizem imajo le malo skupnega s sedanjo vzvihrano, surovo in izrazito aktivistično dobo. Na vseh Maeter-linckovih spisih leže sledovi samote in tišine, vsi njegovi vidiki vodijo v temačne skrivnosti. Zdi se, da pri njem niso nobena vrata odprta na stežaj, sleherno okno je lahno zagrnjeno, vsak korak je plah in mehak, in kakor v njegovih prvih dramah, se ti zdi v vsem Maeterlinckovem delu, da nekje od daleč, komaj slišno, vendar pa presunljivo gotovo prihaja smrt, večna znanka in neznanka. Sredi viharjev in žgočih razprtij sedanje dobe je tako doživljanje sveta mogoče samo še kje v zasanjanem kotičku Azurne obale, ob blaženem smehljaju sinjega Sredozemskega morja.
—o.
Zapiski
RAZSTAVNA ŠTEVILKA
»ŽIVLJENJA IN SVETA«
Prihodnja številka našega tedenskega obzornika »Življenje in svet: bo v celoti posvečena slovenskemu novinarstvu v zvezi z Razstavo slovenskega novinarstva na ljubljanskem velesejmu. Na naslovni strani izide N. P i r n a t a učinkoviti plakatni osnutek, ki prikazuje kolporterja svežih sadov novinarskega dela. Ivan Pod r ž a j opisuje v članku Sto štirideset let« osebnost in delo prvega slovenskega novinarja V. Vodnika in pomen njegovih »Lublanskih Noviz«. B. Borko je prispeval članek »Novinar in pisatelj«, ki razglablja odnos med književnim in novinarskim delom ter prikazuje mimogrede poglavitne razvojne sile sodobne žurnalistike. Dr. A. D eb e 1 j a k je zastopan s sonetom "Naš vsakdanji kruh«, ki v njem šaljivo opeva občutja vsakdanjega či-tatelja ?Jutra«. Zanimiva je anketa med nekaterimi novinarji: Zakaj in kako sem postal novinar? Odgovorili so: A. Beg. B. Borko, dr. M. Brezigar, Tone Gmajner, Stano Kosovel, dr. A. Krämer, VI. Levstik, Filip Omladič. Iv. Podržaj, D. Ravljen, Adolf Ribnikar, Stanko Virant. Jože Zupančič. Nato priobčuje Ivan Pod r ž a j odlomek povesti »Ljudje z blagoslovljene zemlje«, ki opisuje »novičarja« pred sodiščem. Tekstni del številke zaključujejo aforizmi o novinarstvu. Med besedilom so številne ilustracije, med njimi slika V. Vodnika, reprodukcija naslovne strani »Vodnikovih Novic« Vodnikovega groba, kipov N. Pirnata ustanoviteljev slovenskega tiska, ki so tu prvikrat reprodu-cirani in slike nekaterih sodelavcev te številke.
Tudi nadaljnja številka »Zisa« bo posvečena novinarstvu in njegovi nedavni preteklosti.
Razstavna številka »Zisa« izide v ponedeljek skupno s ponedeljskim »Jutrom«.
NAŠI PREVAJALCI IN RUSKA IMENA
V zvezi s člankom »Naši prevajalci in ruska imena« (Jutro 24. t. m.) je poslal g. Mirko Javornik uredništvu pismo, v katerem pravi med drugim: >Pisec članka je načel potrebno poglavje v perečem vprašanju našega preva janja... Za pravorazumevanje članka y >Jutru? pa mo-
ram pripomniti, da je pisec knjige »Podrl se je svet« Mihael Pravd in, ruski emigrant, ki živi v Nemčiji in piše nemško. Zato prevoda nisem po vzoru tolikih prevajalcev delal po nikakih nemških predlogah, marveč po nemškem izvirniku in se ga pač držal tudi pri pisanju imen, razen sklanjatve se-. veda. Ce pisatelj sam ni čutil potrebe, da bi jih pisal pravilno rusko, je pač nje«:« va, ne pa njegovih prevajalcev zadeva. Ker ruščine ne obvladam, nočem, da bi kdo članek v »Jutru« razumel tako, da sem rusko deio, po vzoru marsikoga, prevajal iz nemščine. Ko sem prevod delal, »uradnega« pravopisa še ni bilo — poleti 1395, — doma sem pa tam kjer vsi ljudje govore ne v Beogradu in ne
v Belgradu, marveč v Belem gradu.....«
Naš. sodelavec pripominja k tej izjavi g. Javoruika tole:
G. Mirko Javornik nani nii z razodetjem, da je Pravdin napisal svoje delo v nemščini, povedal nikakršne novosti. Zato mi tudi nismo govorili o nemškem prevodu iz ruščine, marveč o nemški predlogi, po kateri je delal g. Javornik. Nemška predloga je vsekakor tudi Pravdinov nemški izvirnik. Kar se tiče opazke, da prevajalec ni smatral za potrebno, skrbeti za pravilno transkripcijo, ako avtorju samemu ni bilo dó pra vilne pisave ruskih imen,, g. Javornik nima prav. Avtor je pisal nemško, zato je moral pisati Petersburg ali Kriwoscheim Podal je ruska krajevna imena tako, kakor so v rabi pri Nemcih, za osebna pa se je poslužil edino možne nemške transkripcije, ki seveda ne zadeva ruske izgovorjave. V slovenščini pa se dado ruske besede podati pravilno skoro do zadnjega odtenka. Pokazali smo, da se je tako podajanje g. Javorniku skoro povsod temeljito ponesrečilo. Kar se tiče Beograda samega, bi bil moral prevajalec napisati Beli grad, ko je tam doma, kjer se tako govori. Proti taki obliki bi nihče ne imel ničesar, dasi je nekoliko arhaična.
S temi res nekoliko zapoznelimi opazkami pa stvar ni končana. Knjigo ljudje še vedno jemljejo v roke in marsikdo se bo spotikal ob te netočnosti. Tudi članek pod gornjim naslovom je bil plod takega s po tikanja. Iz tega sledi, da je 6krb za pravilno podajanje imen pri prevajanju pač na mestu, zlasti ker vidimo povsod, s kako vestnostjo so podana nemška in druga tuja iimena.
B.B.
Prri balkanski glasbeni festival bo septembra t. L v Sofiji ob sodelovanju glasbenih korporaesij iz Beograda, Aten, Carigrada, Bukarešte in Zagreba.
»L© Temps« o jugoslovenski književnosti. Na tem mestu smo že zapisali da priobčuje odlični pariški dnevnik »Lo Temps« serijo člankov z naslovom »Le mouvement littč-raire a l'étranger«. Preglede tujih slovstev pošiljajo dopisniki >Le Tempsa« v posameznih deželah. Številka z dne 25. t. m. je priobčila kot enajsti članek poročilo Gastona Ca-stčrana »En Yougoslavie«. Zanimalo me je že v naprej, kako bo francoski publicist, ki živi dalje časa v Beogradu, prikazal literarno življenje v Jugoslaviji. Kot vneti citateli prejšnjih pregledov, ki so vsi dokaj dobro in točno orisali sočasno stanje obravnavanih slovstev, ne morem prikriti razočaranja ob živahno spisanem in simpatičnem, toda močno nepopolnem sestavku g. Castérana. Predvsem je pisec docela prezrl vso slovensko literarno sodobnost, samo ime Zupančiča je nekako zašlo v pregled, ki je — kakor kaže — zaključen in ne obeta nadaljevanja. Pravim, da je Zupančičevo ime zašlo sem, kajti sicer naša književnost za g. Castérana sploh ne obstoji, odnosno, nje obstoj se mu ne zdi vreden niti enovrstične omembe. Hrvatska književnost
j« odrezala nekoliko bolj», to pa predvsem
zaradi tega, ker bi bilo zares že prehudo,
če bi Krleža ne dobil dostojnega mesta v
pregledu književne sodobnosti v Jugoslaviji. Najboljše je še orisana srbska književnost, kakor vedno v vseh pregledih jugoslov. literature, ki se pišejo z vidika Kalemegda-na (prim. na pr. Subotičev prikaz v Encyclo-pedia Britanica!). Vendar tudi tu ni imel g. Casléran posebno srečne roke; tako na pr. pravi, da Borisav Stankovič zavzema >une place à pari dans le roman yougosla-ve d'apres guerre«, dasi je po pravici pohvaljeni roman »Nečista krv« izšel l. 1911; sploh pripada dobršen del Slankovičeve najboljše tvorbe obdobju pred 1. 1918. Zato pa ni posebej omenjen eden najboljših srbskih povojnih romanov, Cosičevo »PokoŠeno polje«, takisto je pisec prezrl Jakovljeviče%'o trilogijo kol najznačilnejše srbsko epično delo o veliki vojni. Glede slovenske književnosti je krivda g. Castérana znatno manjša, ker vemo, da včasi niti domači beograjski informatorji ne kažejo več znanja ali več dobre volje; njegova krivda je samo v tem, da je pregled srbske in delno hrvatske književnosti proglasil za jugoslov. literaturo. Kajti, če je že o nji beseda, tedaj je slovensko slovstvo njen neločljivi in polnovredni del, ali pa je sploh ni.	( —")•
SPORT
V jutrišnjem domačem sporedu
bodo imeli glavno besedo kolesarji, nekaj pa bo tudi za
prijatelje nogometa
Na dirkališču Hermesa v Šiški bodo jutri popoldne ob l5. vsakoletne
dirkališčne kolesarske dirke
z zelo pestrim sporedom. Na tej prireditvi bodo v štiriurnem sporedu v močni konkurenci nastopili številni kolesarski dirkači iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz Zagreba, odkoder se z gotovostjo pričakuje tudi prihod večkratnega državnega prvaka Prose-nika.
Vstopnina za te dirke ni vredna omembe in zato se občinstvo tembolj vabi, naj jih obišče v čini večjem številu.
Razdelitev nagrad bo zvečer pri Kačiču na TjTševi cesti.
*
Glavno zanimanje za nogometne prireditve je zdaj resda osredotočeno na ligaške tekme, med katerimi ipa to nedeljo žal še ni nobene v Ljubljani. Zato sta se lastnika dveh ljubljanskih igrišč odločila za lastne nogometne prireditve, ki bodo prijateljem nogometa lahko pomagale počakati do prihodnje nelelje.
Na igrišču Korotana na Rakovniku bo v
popoldanskih urah prva javna nogometna prireditev, in sicer
pokalni brzl turnir
s sodelovanjem moštev Ljubljane. Grafike, Jadrana in Korotana. Vsako moštvo bo igralo z vsakim tekmo po 20X 20 minut. Zmagovalec bo prejel lep pokal.
Začetek turnirja bo točno ob 15. Vstopnina je naslednja: za sedeže Din 5.—, za stojišča pa Din 3.—.
Drugi nogometni dogodek bo jutri popoldne oT< 17. na igrišču SK Most v Mostah, kjer bosta nastopili
enajstorici Most in Reke
v prijateljski tekmi, da še enkrat preskusita svoje moči pred prvenstvom. Tekma bo odločilna, v kakšni postavi bosta moštvi nastopili v bližnjem prvenstvu. Ker je za to postavo v obeh moštvih precej kandidatov, bo gotovo zanimivo gledati, kako se ho vsak izmed njih potrudil, da pride med izbrane.
Pridite in oglejte si jih!
SK Ljubljana prosi še
Nedeljski neuspeh v Zagrebu nas ne sme uplašiti, temveč nas še bolj združiti v delu. Vse nedostatke moramo odstraniti samo s skupnim delom in splošno pomočjo širše slovenske javnosti! Nedeljska tekma nam je pokazala, da pod domačimi sodniki nimamo pričakovati rožnatih dni... Toda inozemski sodniki — prav ti stanejo tisočake. Mi životarimo — pomagajte, da bomo živeli — pa bo tudi ta stran rešena zadovoljivo. Ce nam je zagrebško in beograjsko časopisje že pred startom v ligi prorokovalo izpad iz nje, potem je jasno, da so to vroče želje njih samih in da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da se tudi uresničijo.
Letos bo borba pred zadnjim mestom še hujša kakor je bila lani in na dlani je, da sta po računih v Zagrebu in Beogradu najpripravnejša kandidata zanj Ljubljana ali Sarajevo. Zato je tembolj naša dolžnost, da že sedaj mislimo na usodo našega predstavnika v tej konkurenci in prekrižamo račune takih računarjev.
Zato na delo, za uspeh SK Ljubljane! (Iz propagandnega odseka SK Ljubljane.)
Kakor v Pariz,
tako iz Pariza
Na dijaških svetovnih igrah v Parizu je Jugoslavija zabeležila z vsemi svoj:mii udeleženci edino vidno mesto z boksačem srednje kategorije Mirkom Sušticem, ki je zasedel za Nemcem L e packo m drugo mesto v tej kategoriji. Kolikor toliko zadovoljivi sta tudi mest?, ki sta jih zasedla zastopnika sab-laškc panoge, med katerima je bil Marion tretji v prvi grupi predtekmovanj med močnimi Bclgijci, Danci in Holandci in je tudi v semifmalu zasedel takšno, medtem ko je Koršrič izpadel v drugi skupini predtekmovanj.
Zelo žalostno in skoraj porazno vlogo za našo udeležbo v Parizu pa so igrali dijaki — lahkoatleti, o katerih pravi suho poročilo našega najbolj informiranega Psta nasled-
nje:
»Naši so odrezali zelo slabo. Drago§ Stevanovič se je moral na 400 m zaradi hude konkurence zadovoljiti s četrtim mestom v predtekmovanjih. Na 80 m za dame je sta rta la Zrnka Krajinovič, ki je bila po dveh slabih startih diskvalificirana. Takoj nato so bili tudi skoki za dame, kjer je prav tako sodelovala Kraj'novičeva, toda, ker je bila zelo deprimirana, ni mogla doseči višine nad 1.40 m. Na 100 m z zaprekami je sodeloval Erlich, ki je bil po 2 neuspelih startih tudi diskvalificiran.«
Mislimo, da tc podrobnosti o nastopu naše dijaške reprezentance v Parizu nc potrebujejo nobenega komentarja. Mi smo že svoječasno zapisal?, da so bile izbire in priprave za nastop na tej svetovni prireditvi pri nas popolnoma neprimerne in nezadostne. in zato skoraj ni moglo biti drugače, kakor se je zdaj zgodilo. Morda bo ta šola koristila za prihodnjič! Škoda pa je, ker je zelo draga...
PLAVALNA TEKMA NA ILIRIJI, Id je bila napovedana za sinoči, je bila zaradi slabega vremena odpovedana.
Zveza slovenskih lahkotletskih klubov v Ljubljani. (Službeno.) Poživljam vse funkcionarje in atlete, da se polnoštevilno udeležijo prireditev gojencev^ Visoke šole za telesno vzgojo v Varšavi; točni spored je po dnevnikih. — Predsednik.
Kolesarska podzveza poziva vse odbornike in funkcionarje, da se sigurno udeleže medklubakih dirkališčnih dirk. ki bodo jutri ob pol 15. na »Hermesovem« dirkališču.
K jutrišnjim kolesarskim dirkam na dirkališču prosi prireditelj, da 6§ javijo feot
funkcionarji sleleči gg.: Kramer, Škof. Ple-ško, Vospernik, Windischer, Majcen, Poga-čar. Plan k ar, Sernec, Prešeren, Frkol, Simre-kar, ki morajo biti na dirkališču najkasneje ob pol 14. — Vpisovanje dirkačev se zaključi ob 14. in morajo verificirani prinesti s seboj tudi verifikacije.
SK Ljubljana. Drevi ob 20. sstanek li-ginega moštva, ki potuje v Zagreb. Zbirališče" pred Emono. Postave moštev za nedeljske nastope so na običajnem mestu.
M. K. »Ilirija« poziva vse članstvo na važen klubski sestanek, ki bo danes ob 20. v restavraciji »Slamič«.
Komar jeva nedelja
Ljubljana, 27. avgusta.
Kakor vsako leto, bodo šiškarji tudi letos proslavili svojo tradicionelno komarje-vo nedeljo 29. t. m na letnem telovadišču Sokola Ljubljana—Šiška. Uprava Sokola in društva za zgradbo Sokolskega doma sta določila za to nedeljo ;zredno pester in obilen spored, tako da bodo vsi udeleženci prišli na svoj račun. Vse letošnje prireditve šišenskega Sokola je deloma preprečilo, deloma pa skrčilo deževno vreme, zato pričakujemo, da bodo nebeški vremenarji v nedeljo bolj naklonjeni, da se bo vsa prireditev lahko izvršila v polnem obsegu.
Za uvod v naš tradicionalni praznik bo telovadni nastop Sokola, kjer bodo nastopili vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in na orodju. Telovadne točke bo spremljala naša odlična sokolska godba s Tabora. ki bo sodelovala tud: pri zabavnem delu prireditve. Obe upravi se bosta potrudili, da bo občinstvo postreženo z dobro pijačo in jedačo in to po zmernih cenah. Tudi ostale dobroto našega »žegnanja« bodo vsem udeležencem na razpolago. Pri plesu pa bo prišlo na svoj račun staro kakor mlado v veliki dvorani Sokolskega doma.
Ker se mora društvo boriti s finančnimi težkočami za svoj dom, pričakujemo, da bodo Ljubljančani in okoličani pohiteli v nedeljo v Šiško v velikem številu, da nas ta-
ko podpro gmotno in moralno. Kdor hoče torej v nedeljo preživeti nekaj veselih ur
med gostoljubnimi S^karjl, naj nas gotovo poseti, ne bo mu žal. Na svidenje to nedeljo v Šiški! Zdravol
Oproščen od obtožbe napeljevanja k tatvini
Ljubljana 27. avgusta-Pred kazenskim senatom pod predsedstvom g. s. o. s. Breliha se je imoral te dni zagovarjati Jože Kajžar iz Zapuž, čeS da je napeljal drugega, da je šel zanj ukrast na žago g- Stroja v Zapužah dvoje trans-misijskih jermenov, vrednih 2.500 Din. Kajžar se je zagovarjal, da se mu je neki K. ponudil ,da bo kupil zanj dvoje takih jermen pri nekem kleparju, ki je opustil obrat. K. mu je res prinesel dvoje jermen, ki ju pa ni dobil po poštenem potu in je tatvina kmalu prišla na dan.
Orožništvo je, preden je mogel Kajžar pri dozdevnem prodajalcu jermena plačati, aretiralo oba. Imenovani K. je hotel svojo krivdo zmanjSati s tem, da je zvra-čal tatvino na Kajžarja, češ da ga Je on napeljal v to. K. je bil že obsojen, zdaj pa je bil na vrsti Vajžar, ki J« vztrajal pri svojem zagovoru. Državni tožilec Goslar je zahteval obsodbo- Po zagovoru branilca dr. Oblaka pa je senat Kajžarja oprostil, ker se na podlagi izpovedbe obsojenega storilca ni mogel prepričati o krivdi Kajžarja, ki še ni bil kaznovan,
RÀDIO
Podroben program ljubljanske ln vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »N a š V a I«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Sobota 28. avgusta LJubljana 12: Pester program s plo$č.
_ 12.45; Vreme, poročila. — 13: čas,
spored, obvestila. — 1315: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za. dek>pust igra Radio orkester. — 18.40: Nove železniške proge v okviru javnih del v dravski banovini (inž. Drago Leskovšek)> _ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Roditelji in šola- — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zumainji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Bratci veseli po &išk"i pojo, komairju so danes zdrobili glavo«. 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
Nedelja 29. avgusta Ljubljana 8: Flavto solo igra g. Filip Bernard, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 9- Cas, poročila, spored. — 9.15: Vesel jutranji pozdrav (Radio orkester). — KU5: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.30: Prenos spominske svečanosti Zveze bojevnikov z Brezij. — 12: Spomini na Joh. Straussa. — 13: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15; Prelovec - Bernard; Venček narodnih pesmi s spremije-vanjèm Radio orkestra, poje g. Roman Pe-trovčič. _ 17: Kjmetdjsika gospodarska navodila in poročila. — 17.30: Venčki slovenskih narodnih s spremljevanjem Radio orkestra pojo gd5. Poldka Zupanova, grič. Bogdana Stritarjeva, gg. Jean Franzi in Tone Petrovčič. _ 19: Cas, vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura-. Etika naših narodnih umotvorov (dr. Ksenija Ata-nasijevič). — 19.50: Harmonika solo. g. Stante Milan. _ 20.30: Koncert ruskega geksteta. — 21.15; Radio orkester. — 22; Cas, vreme, poročila, epored. — 22.15; Vesele pesmi poje g. Drago 2agar.
Beograd 17- Klavir. — 18.20; Narodne pesmi. — 20.10; Srbski večer. — 21.40: Orkester. — 22.15; Lahka in plesna muzdka. — Zagreb 20- Pesmi. _ 30.30: Recitacije. — 20.45: Pester program. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 19.05; Vojaške pesmi. — 20.15; Narodna glasba. — 20.55: Lahka godba in ples. — Varšava 20; Koncert solistov. — 21: Glasbene slike. — 22: Schuber-tove pesuii. — 22.25: Klavirski dueti. — Dunaj 11.05: Simf. koncert. — 13.20; Lahka godba. — 15.40: Komorne skladbe. — 16.45: Plošče. — 18; Lahka glasba. — 19.35; V tričetrtinskem taktu. — 20.35: Cerkveni koncert iz Salzburga. — 21.35: Plošče. — 22.30; Ples. — Berlin 19.15: Instrumentalni kabaret. — 20: Ljubezn in plesi narodov. — 22.30: Plesna muzika. — München 20: Opera v štirih variacijah. — 21.40- Pesmi. _ 22.30: Nočni koncert. — Stuttsrart 20: Sprehod mej kontinenti. — 22.30: Poaiv na iples. — 24; OMomki h mojstrskih oper. —
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
lil
■t
m
Éi! J
i.
Jft'ìllii
Ir- '
URA DNI8TVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI NAZNANJA, DA JE UMRL NJEGA NEPOZABNI TOVARIŠ, GOSPOD
VZORNEGA, PRILJUBLJENEGA DRUGA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
LJUBLJANA, 27. AVGUSTA 1937.
URADNISTVO
KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI.
»nJTRO« li. ioö
8
=SoHota, 28. Vili. 1937.
Rafael Sabatini:
48
MORSKI KRAGULJ
Gitsarski roman
»Bela je kakor sneg na Atlasu, sladka kakor dateljni iz Tafilaita,« je šepetal Asad, in oči so mu žarele. Mahoma je vzrojil nad Tsamanijem: »Njeno obličje je odkrito, da jo vidi tisoč oči!«
»Tudi to se je že zgodilo,« je menil Tsamani.
_ Glas, po naravi mehak im skladen, zdaj pa trd, jima je presekal razgovor:
»Kdo je ta ženska?« "	- —.
Paša_ in vezir sta se prestrašena okrenila: pred njima je stala z zastrtim obrazom Fenzile, ki jo je spremljal Marzak. Nekoliko zadaj sta videla uskop-Ijenca z nosilmico, v kateri je bila dospela semkaj, ne da bi jo bil kdo spoznal. Zraven nosilnice je stal Fenzilejin vezir Ajub el Samin.
Asad se je mračno ozrl nanjo; jeza ga še ni bila minila. Že to je bilo dovolj narobe, da mu med štirimi stenami ni izkazovala dolžne spostijivosti ; in zdaj se mu je celò drznila vpričo vseh ljudi zadati tali oblastno vprašanje. Tako hudo se ni bila še nikoli izpozabila. Fenzile bi tega tudi ne bila storila, a v svoji nenadni skrbi je pozabila vsakršno previdnost. Dobro je bila opazila pogled, s
katerim je Asad ari na sužnjo, in ta pogled ni bil zbudil v nji samo ljubosumja, ampak resničen strah. Vezi, ki je bila z njimi ovila Asada, so se začele trgati. Kaj, če bi mu prišlo na misel, in bd si vzel v harem novo milostnico?
Ta predstava ji ni dala videti, kako je grbančil čelo. Z obupnim pogumom je nadaljevala: »Če je to sužnja, ki jo je Sakr el Bahr ugrabil na Angleškem, tedaj govorica ne laže. Ta rumenolica in dolgobedira hči pogube pač ni bila vredina, da bi plul zaradi nje čez morje iin nazaj v Berberijo!«
Asadova osuplost je bila večja od njegovega srda. »Rumenolica? Dolgobedra?« je vprašal. Nazadnje je zapopadel, kaj hoče reči: hudoben smehljaj mu je spolzel po obrazu. »Da slabo slišiš, sem zdavnaj opazil, a zdaj je podoba, da te zapušča tudi vid. Da, da, staraš se.« Tako govoreč jo je pomeril s toli očitnim studom, da je Fenzile od-skočila. Paša je stopil tik pred njo. »Kar predolgo že vladaš mojemu haremu s svojimi nejeverniški-mi frankovskimi navadami,« je tiho zašepetal. »Pred vsemi verniki si mi v sramoto. Zdi semi, da bo treba marsikaj izpremeniti.«
Obrnil ji je hrbet in z migom ukazal Aliju, naj odvede sužnjo nazaj. Naslonjen na Tsamanijevo ramo, je storil nekaj korakov proti izhodu, v tem pa še enkrat obstal in oblastno zaklical Fenzileji:
»Spravi se v nosilnico in ostani doma, kakor se spodobi moslemski ženi! Svetujem ti, da se nikoli več ne pokažeš na javnem kraju!«
Brez besede je ubogala. Počakal je pri vratih, dokler mu ni nosilnica, spremljana od Ajuba in Marzaka, izginila izpred oči. »Čim bolj ji lepota vene, tem prevzetnejša postaja.« je zagodrnjal. »Stara se, Tsamani — stara se, hujša in se kisa. Takšna prepirljivka ni prava tovarišica za člana prerokove hiše. Morda bi bilo Alahu dopadijivo, če bi jo nadomestili.« Ozrl se je na suženjsko stajo, kjer so bile zavese spet spuščene. »Ali si opazil, o Tsamani, kako ljubko se giblje — lahno in plemenito kakor mlada gazela? Resnično, toliko lepote Vsem odri ni mogel ustvariti zato, da bi gorela v peklu.«
»Morda jo je poslal, da bi tolažila pravoverni-ka,« je menil bistroumni vezir. »Pri ALlahu je vse mogoče.«
»Prav imaš,« je Asad pritrdil. »Tako je zapisano; in kakor ne more nihče doseči tistega, kar ni zapisano, tako se tudi ne more ogniti tega, kar je zapisano. Moj sklep je storjen. Ostani tu, Tsamani, počakaj dražbe in jo kupi; vzgojimo jo za pravo vero, da jo rešimo vie.«
Ukaz je bil dan. Tisto, kar si je Tsamani tako goreče želel, je bilo prišlo. Vezir si je obiiznil ustnice. »In cena, o gospodar?« je vprašal s tihim glasom.
»Cena?« je Asad ponovil. »Ali ti nisem ukazal, da jo kupi. Kupi jo torej, pa naj bi stala tisoč fi-lipov.«
»Tisoč filipov?« je začuden ponovil Tsamani. »Allah ie velik.«
Toda Asad je ie stopal slkoizi obokani vhod, kjer se je množica ob njegovem pojavljanju iznova zavalila v prah.
Za Asada jte bilo lahko ukazati Tsamaniju, naj kupi sužnjo, toda dalai mu ne bi nikoli prisodil sužnja, dokler ne bi odštel denarja zanj, in Tsamani ni imel tolikšne vsote pri sebi. Zato je jadrno odhitel v Kazbo. Do pričetka dražbe je bilo še pol ure — dovolj, da se o pravem času vrne na trg.
Tsamani je bil po naravi zloben, in sovraštvo do Fenzileje, ki ga je moral toliko časa skrivati pod dobrikavim smehljajem, se je raztezate tudi na njene ljudi. Na vsem svetu ga ni bilo bitja, ki bi ga bil huje mrzil in zaničeval, kakor Fenzilejine-ga tolstega, zamazanega vrhovnega skopljenca Ajuba el Samina z njegovo veličastno sezibajočo hojo in debelimi, ošabnimi ustnicami.
V knjigi usode je bilo zapisano tudi to, da je mciral na dvorišču Kazbe srečati Ajuba, ki je bil dobil od gospodarice ukaz, naj tam preži na vezirja. Z rokami si podpiraje tolsti trebuh, se je vampež zavalil naprej. Prašičja očesca so se mu zvito iskrila.
»Allah ti pomnoži zdravje, o Tsamani, primašalec novic,« ga je vljudino pozdravil
»Novic? Kaj se pravi novic? Takšnih gotovo ne, da bi razveselile tvojo gospo.«
»Milostijivi Allah, kaj se je zgodilo ? AH mar
kfll mvt-run ticaf^k fnonV/Mrol»« n,.^»1).
CENE MALIM OGLASOM
PO 80 par sa besedo, Din S.— davka za, vsak oglas Jn enkratno prl-«tojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo
■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
In ženltve se zaračunajo po Din 2— za. vsako besedo, Din 3.— davka a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanj« naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l—- za besedo, Din S.— davka vsak og-laa in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali. dajanje naslovov. NajmanjSi znesek aa enkratno objava oglasa Dia
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« ni-
Službo dobi
ßwrtj 1 Din. davek 8 Dta ■a Šifro ali dajanje oralov» I Dia. NajmanjSi tneaek 17 Din.
Pletilje
kurjen« a dobro plačo se
sprejmejo takoj na stalno mesto. Naslov ▼ vseb poslovalnicah »Jutra*.
am-i
M ^ °glaa* > Pečati pri predaji naročila, Muoma jih jo vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842,7icer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tišoča se malih oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Sobarico
sprejmem sa stalna zaposlitev k boljši roibtnl. Pogoj: Šivanje to likanje. Pojasnila daje Aloma Oompany d. t •. a. Ljubljana, Aleksandrov» e. 2-L 21il81-l
Dva čevljarska
pomočil'1-'» sprejme takoj Rakove Jože, Sp. Duplje 17. p Križe.	213111
Upokojenega
aa intaso sekaj dni mesefi-00, sprejmemo proti primerni odškodnini. Javiti se takoj: Obnova Vošnjakova 22/n.	21322-1
Nat^-^.rico
pridno, simpat'Sno in polteno, išče za 1. september boljša solidna gostilna v Ljubljeni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21323-1
Kino-' _ ater^' dobrega. Iščemo za takoj z Izpitom kot namestnika do 30. oktobra. Stanovanje, hrana, mesečna plača. Ponudbe z zahtevki plače ln prepl si spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Kopališki kino«.	21259-1
Frizerko
dobro moč, sprejme — Žerjav Ladislav, frizer. Kranj.	21224-1
2 „obo: "barska in
plesk. i 'nika sprejme takoj Urbar Vik tor. Jesenice, Gosposvet-ska c. 32.	21253 1
Prvovrstnega
kuharja
Iščemo za takoj za restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za Ljubljano«.
21281-1
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
/aaka OeseJa 50 M, Aa vek S D.n, aa Šifro %h da '«■nj« naslova S Din; aa> manjàj tnesek 13 Din.
Pek^--,i pomočnik s svojim kolesom, Išče službo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
21264 2
Beseda 1 Din laveK » Die ut Stfro alt lajanje naslova S Din. NajmanjSi anesek 17 Din.
Reven akademik
U rad Instruiral ta stano vanje all nran». Ponulbe na ogl. old. »Jutra« pod »Skromen«.	21161
Vaienci(he)
rfeeeUa 1 Dm, ja »ei a Du ta šifro ali lajanje naslov» 5 Din. Najm»njä) tnesek 17 Din.
Vajenca
s 3. raz. srednje šole. napred. družine, ki ima vso oskrbo pri starših sprejme man ufak turna trgovina v Ljubljani. — Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
21173 44
BeeeOa 1 Din. lavel 9 Dia «a Slino ali dajanje naslova 9 Din. NajmanjSi ineaek 17 Din.
Išrom dreserja
ia psa	In sicer foksterierja
belega,	kratke dlake. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	213« ž7
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Prodam
Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Otroški voziček
sportnt dobro ohranjen poceni prodam. Potočnik, Clgaletova ul. 29, Moste pri LJubljani.
21900-6
Jugoslovenski
patent
letos patentirana novost — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
31323-«
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
94
Ko sem že kak teden dni pri njem, me pošlje h kmetu, ki živi precej daleč zunaj mesta, da mu popleskam sleme. Z loncem zelene barve jo veselo maham po cesti. Vreme je krasno; povsod spet rasto cvetlice. Zato sem zidane volje in si gredo? žvižgam poskočnico.
rL
tJeaeUa 1 Lhu Ja vek 8 Uui ta šifro »l! lajanje aaslov» 5 Din. Najmanjši tn «sei 17 Din.
Motor
Indlan Skaut, 2 cllln., 650 ccm, poceni prodam. Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
21283-10
BeeeOa 1 uui. l»»o* 0 OU> •a Šifro ait dajanja wKv> S Din. Najmanjši tae*«k 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu, i z p o -s 1 u j e vse bančne, denarne, kreditne in blegovne posle najkulantneje
Alojzij Planinšek
trg. ag. bančnih poslov,
Ljubljana, Beethovnova ul. IUI telefon 36-10.
21301-16
Iščem posojilo
50.000 din
vknjižba na prvo mesto, odplačilni pogoji po dogovoru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Varnost«.
21250-16
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro alt dajanje na»lova Din Naimanjšl tnesek 17 Din.
6-sob^n stanovanje
v centra mesta oddam. Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
21267 21
Med mestom in deželo
nosrpdu.jp »Jntrov« mali oglasnik
Večje število parce
kompleksov, posestev go tdov, trgovskih n stanovanjskih h;à tei ril ;ms naprodaj rradhen. strokov a: izobražen posredovalec Kunaver Ludvik, Cesta 29 oktrbra 6, Telefon 37 33. Pooblaščeni (faditel j in sodni cenitelj '« nasvete brezplačno na razpolago.
69 20
Pritlična hiša
in majhna trgovina v Zagrebu, južni del, t dovo ljenji in inventarjem naprodaj. Pobliže: E. Biichler, Zagreb, Trg. Kr. Tomislava br. 19, 1. kat. lijevo.
21334-20
VečV
travniki, prav lepi, bodo naprodaj iz proste roke na
licu mesta v nedeljo 29. t. m. popoldne ob 2. uri. Sestanek pr) Dolgem mostu. Tržaška cesta.
21317-20
Stanovanja
Enosob. stanovanje
event. s kabinetom, kuhinje in pritiklin. išče mirna uradniška stranka (dve jse-bi) za oktober ali november. Plačnik siguren. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šilro »Snažna stranka«.
21335 21 a
Dijaike sobe
Iz življenja na deželi
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi ob pol 9. in jutri ob 4. in pol 9. uri zvečer film >2eno za 1000 rubljevc. Kot dodatek žurnal in »Veseli dodo«.
SLOVENJGRADEC. Popravni izpiti na meščanski šoli bodo 31. t. m. ob 8. zjutraj. Vpisovanje za novo šolsko leto pa bo 1-, 2. in 3. septembra, vsakikrat oi 8. do 12. Vse driuro je razvidno h oglasa na šolski uradni deski.
DOBOVA. Počasi ee bližamo dovršitvi železniškega tovornega skladišča. Kljub še nedovršenemu delu se že lahko tTgovci poslužujejo skladišča za svoje vagonske
na-
ročbe opeke, cementa, lesa in drugega. — Na progi je zaposlenih dnevno okrog 200 ljudi, ki izmenjavajo stare tračnice z "novimi. Na novih tračnicah bodo povečali brzino od 60 km na 80 km na uro. Delo je nerodno in ne brez nevarnosti. Pred kratkim je prišlo pri izmenjavi tako zvanih železniških bran do nezgode. Pri izpodletenju take brane, ki jo dvigne hkratu 200 delavcev, je bilo poškodovanih več delavcev, ki «o jih morali prepeljati v bolnišnico. — Mnogo prahu so dobri ljudje dvignili zavoljo majhnega obračuna ob priliki sokolska nastopa. Kar na nos na vrat je prišel v Do-bovo raziskovalec in odnesel g seboj vse polno popisanega papirja. _ V Jovsih po prekinjena vsa osuševalna dela, ker je ban-ska uprava izčrpala ob priliki zadnjih poplav ves v enake svThe določeni kredit.
•, ..v .v	v'.»»-1-' r	-	■-•


S. Or. 17274/37
MEŠALKO (Miksterico)
z znanjem tujih jezikov sprejme velik hotel v Beogradu. Ponudbe z navedbo pogojev in fotografijo poslati na »PUBLICITAS« — Beograd, pošt. pretinac 60 pod br. 15810.
2 dijaka(inji)
sprejmem na stanovanje separirano sobo lahko tudi na hrano Pomoč pri učenju na razpolago. — Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
21333-22
Dva dijaka
nižješoica a bvijš» rodbn<y sprejmem na dobro hrano ter tračno .n solnčno stanu vanje v cenrru mest« üena zmerna. Pomoč pri učenju ter stroga oa imrstvo. Na slov v vsen poslovalnicah Jutra.	19542 22
2 dijaka
srednješolca — sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo v neposredni bližini realke ln srednje tehniške šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21316-22
Dva dijaka(-mji)
sprejmem na hrano ln stanovanje. Blelwelsova 18, pritličje, levo.
21290-22
Nižješolki
sprejme boljša družina popolno oskrbo sredi mesta. Novoopremljena soba. souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20738 22
Nižješolca(-ko)
sprejmem v vso oskrbo. Klavir, pomoč pri učenju. nadzorstvo. Naslov vseh poslovalnicah Ju tra.	2131222
ft J j Ti M iT' f
2 osebi
sprejmem na stanovarje, ev. tudi na brano. Soba j posebnim vhodom. Miheva, Celovška c. 42/1.
21234-23
Lepo solnčno sobo
posebnim vhodom ter vso oskrbo oddam stalnemu gospodu — sosta novalcu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
21313 23
Tlajšo dijakinjo
sprejmem ugodno v do bro oskrbo in vestno nadzorstvo. Klavir na željo nemška konverza ella Rtrossmalerjpva 4 desno, nasproti gim nazlje na Poljanah.
21288 23
Separirano sobo
oddam 1 aH 2 osebama s 1. septembrom. Sv. Pe tra cesta 62-1.
21298 23
Sobe
lepo opremljene, s posebnim vhodom, oddam v bližini zmajskega mostu. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
2HM-2S
Sobo
lepo, »trogo separirano, oddam na Mestnem trgu 17'I!I 6 stalnemu gospodu.
21344-23
Opremljeno sobo
oddam s 1. septembrom z dvema posteljama 2 mirnim gospodičnam. P. Kutnik, Ljubljana, — Emonska c. 6.
21304-23
m
IJ L
Vulu 1av^
Oes«.«. i Dm; 3 D.n u lajanje naslova 5 Dn; najmanjši tnesek 20 Din.
Opremlieno sobo
oddam dvema gospodo ma. Naslov v vseb po slovalnicah Jutra.
21270-23
Solnčno sobo
lepo. opremljeno, poseben vhod. oddam Tyrše-va cesta 37, I. nad., desno.	21279-23
V sobo
lepo, čisto ln zračno — sprejmem dijakinjo, naj rajši nlžješolko kot sostanovalko. Dobra doma ča hrana ln strogo nadzorstvo. Vprašati Poljanska cesta 20-tn., desno.
21149-23
Lepo sobo
oddam mirni solklnl os°bl. Cena 350 din. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
21251-23
Sobe išče
Beseda 1 Din davek S Din ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši aneaek 17 Din.
Prazm sobico
po možnosti g štedilnikom, iščem za takoj. Ponudbe t navedbo cen» pn<1 »Poseben vhod«.	21321 23a
r
nformacije
Pod »Valovito
morje«
Sem odgovoril, v Maribor. Prosim takoj za od govor.
21163-24
Razno
Novosti
perila, obleke, pumparice Ltd. nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra c. 24.
UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI SPOROČATA, DA JE UMRL ZAVODOV URADNIK
GOSPOD

I
I
I
S POKOJNIKOM JE ZAVOD IZGUBIL VZORNEGA IN VESTNEGA DELAVCA, KI GA OHRANI V TRAJNEM SPOMINU.
LJUBLJANA, 27. AVGUSTA 1937.
UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO
KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI,
ji

Umrl nam je naS preljubi, srčno dobri soprog, sin, brat ln svak, gospod
Franc Luckmann
pooblaščeni uradnik Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, artilerijski poročnik v rezervi
danes ponoči po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v svojem 39. letu.
Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku dne 28. avgusta ob %6. uri popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 30. t. m. ob %8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja ta v patronatski cerkvi v čabru in Gerovu. V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1937.
DALMA LUCKMANN, roj. pi. GHYCZY, soproga, NINKA LUCKMANN, roj. GALLE, mati,
Besivla 1 Din 1a*ek 8 Din za Šifro ali lajanj« aaslnva 9 Din Najmanjši tnesek 17 Din.
Prekli' ' Nisem plačnica za dol-gove. ki jih dela moj sin Janko. Prosenc Antonija, Trbovlje I Bev ško.	21255 31
Dr. FRIDERIK LUCKMANN, HUBERT LUCKMANN, brata,
HANNA pl. MEHLEM, rojena LUCKMANN, sestra,
LINDA LUCKMANN, rojena KOSLER, JOSEPENA LUCKMANN, roj. Tscheligi, svakinji,
ER VIN pl. MEHLEM, svak.
Urejuje Pavjarto, ßayjjen« » Maja » konzorcij »Jutra« Adolf Kibnikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Fran Jesan* m Za iaser&tnl dal ja odgovoren Aleja Nasak«	tjjubüaui.