Glasilo avstrijskega jugoslovanskega nčiteljstva
?s« spise, V oceno poslane knjige itd. je poSilJati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatvc Je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . JO*— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
T7" a/Toil©
k
1. rednemu občnem zboru
Učiteljske tiskarne
registrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki bo
dne 15. junija 1913 ob 10. uri dop. v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Dnevni red:
I.	Poročilo upravnega sveta o zadnjem poslovanju.
II.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1912.
III.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
IV.	Predlog upravnega sveta o čistem dobičku.
V.	Volitev nadzorstva.
VI.	Slučajnosti.
Za upravni svet: Karel Wider,	Fran Črnagoj,
predsednik.	član upravnega sveta.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih _društev._
Po sklepu upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev na seji dne 27. decembra 1912 se bo vršila
XXV. glavna skupščina
dne 13. in 14. avgusta 1913 v Ljubljani.
V praznovanje 251etnice obstanka Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
Predlogi in nasveti za delegacije in sekcije se morajo prijaviti do 1. julija podpisanemu vodstvu; obenem naj se naznani ime onega, ki bode predlog utemeljeval. Predloge in nasvete razglasimo takoj, ko se nam vpošljejo.
Tovariše predsednike Zavezinih društev vljudno prosimo, da uvrste v vzpored enega prihodnjih zborovanj volitev delegatov v smislu § 7, lit. e) Zavezinih pravil. Delegati naj se prijavijo vsaj do 25. julija t. I. izvolite delegate, ki se bodo petindvaj-setletnice tudi res udeležili, da bode vsako društvo polnoštevilno zastopano. Kdor ve že vnaprej, da ne pride v Ljubljano, naj se ne pusti voliti. Volitev delegatov sma-
trajmo za važno zadevo v naši organizaciji.
Društvene izkaze dobe tovariši predsedniki kmalu v roke. Izvolite jih izpolniti in prav zanesljivo vrniti do 25. julija, da bo
mogel Zavezin tajnik izdelati svoje poročilo.
Tovariše blagajnike Zavezinih društev pa prosimo, da pošljejo blagajniku letni donesek do konca maja t. I.
Po soglasnem sklepu lanske delegacije v Celju se je določil znesek za upravno leto 1912/1913 od vsakega pravega člana 1 K.
Poživljamo in prosimo že sedaj napredno učiteljstvo, naj se udeleži naše slavnosti v najmnogobrojneijšem številu. Nadejamo se, da ne bo slovenskega kraja, ki bi ne poslal v onih dneh člena slovenskega učiteljstva v stolico slovensko, nadejamo se, da se bo zbralo takrat v naši Ljubljani slovensko učiteljstvo v mogočnem številu, lepo združeno v krepki slogi, v gorkem prijateljstvu, v srčni ljubezni.
Naša Zaveza si je stekla v 25 letih življenja toliko zaslug za slovensko učiteljstvo, da moramo nje petindvajsetle:nico kar najslovesnejše praznovati.
V tistih dneh bo zborovala v Ljubljani tudi Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji. Od severa in juga bodo prihiteli naši tovariši v našo belo Ljubljano! Prihiti tudi ti, slovensko učiteljstvo, da jim podamo roko v bratski pozdrav!
Vodstvo Zaveze: Vilibald Rus. L. Jelene. Fr. Luznar.
Zyeza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem
je imela na binkoštni pondeljek v celjski okoliški šoli delegacijsko zborovanje, pri katerem so bila zastopana vsa učit. društva (razven enega). Predsednik Rajšp pozdravi delegate in goste učitelje ter poudarja, da se učiteljstvo še vedno nahaja v bojnem' stanju za svoje pravice. Zadnji čas so začeli napadati našo organizacijo nemški učitelji, ki so se jim zopet pridružili slovenski tovariši. Kritika je povsod potrebna, a ne sme biti samo negativna, ne sme samo povedati, kar ni prav, ampak dati tudi nasvete, katere korake storiti, da bo prav in v prilog našim težnjam. Kritika mora biti izražena na pravem mestu in v pravi obliki; ta naj se ne vlači v javnost, ampak ostane v domačih društvih in delegacijskih zborovanjih. Da se pride v okorn takim napadom
in namigavanjem, je sklenil odbor opozoriti uredništvo »Učit. Tovariša«, da takih dopisov več ne sprejema, sicer bi učiteljstvo bilo primorano izvajati konsekvence.
Tajnik Tomažič poroča, da je imela Zveza od zadnjega občnega zbora 4 od-borove seje, 1 sestanek delegatov Zaveze in sejo odseka za sestavo odgovora Leh-rerbundu. Zveza šteje 16 okr. učit. društev, a števila članov ne more podati, ker niso vsa društva naznanila svojih članov. Splošno pa je opažati, da je število članov nazadovalo, to pa zaradi tega, ker so društva črtala člane, ki ne plačujejo članarine. Res sramotno, da se v stanu, ki se naj prišteva med inteligente, še nahaja toliko stanovskih nezavednežev. Večinoma so to ljudje, ki sami nič ne store, pač pa imajo vedno dovolj zabavljic na našo organizacijo.
Zveza je na stališču, da se ne nalaga vse> delo na vodstvo, ampak se razdeli na okr. učiteljska društva, ki so temelj organizaciji, in na posamezne člane. Saj vendar nihče ne bo zahteval, da naj odbor 9 članov isto dela. kakor 600 članov. Dela naj vsak po svojih zmožnostih, a Zveza naj je centrala, ki vodi in urejuje delovanje organiziranega učiteljstva; le takrat lahko pričakujemo uspehov. Ponovno je Zveza pozivala v Tovarišu in po okrožnicah učiteljstvo k vztrajnemu, mirnemu in previdnemu podrobnemu delovanju. Vodstvo Zveze se je obrnilo do državnih učit. zvez, naj te store korake pri naprednih poslancih, da ne pride razprava kongrue na dnevni red, dokler niso urejene učiteljske plače, obrnila se je do Lehrerbunda, da stori pri deželni vladi korake, za sklicanje dež. zbora, kjer se naj postavi takoj na dnevni red regul. učit. plač; istočasno se je Zveza obrnila do državnih učit. zvez, naj store pri osrednji vladi korake, da se pospeši rešitev finančnega načrta in s tem sanacija deželnih financ. Zveza se je že koncem leta 1911 obrnila do dr. Korošca, ki je poročal, da bo naznanil, kdaj lahko sprejme deputacijo; do danes g. poslanec ni imel časa nas sprejeti. S kom imamo opraviti, so lahko izkusili nem. tovariši. ki so hoteli stopiti preko nas v stik z dr. Korošcem, a na svoja pisma niti odgovora niso dobili. Da pa bi vodstvo bežalo vsak hip h kakemu poslancu, pri nas ne kaže, ker imamo samo enega, ki pa je itak o naših zadevah dobro poučen ter zastopa naše koristi boli energično in dosledno. kakor to stori kateri nemški poslanec, ki ima ugodnejše stališče. Vsa čast g. dr. Kukovcu! (Živahno odobravanje.)
LISTEK.
Proti Jugoslovanom.
Vedno bolj se utrjuje v vsej razsodni javnosti prepričanje, da je avstrijska politika nasproti Jugoslovanom popolnoma zgrešena in da bo treba to politiko temeljito revidirati, ako se hoče, da ne bo pod to politiko trpela, in sicer jako občutno trpela državna ideja in ves državni organizem. Tudi na Dunaju so jeli izpregledo-vati in vedno glasneje se izraža mnenje, da »škorpijoni« niso pravo sredstvo ubiti Jugoslovanom v glavo ljubezni do Avstro-ogrske monarhije, marveč da bo treba z blagohotnostjo in naklonjenostjo nasproti jugoslovanskim narodnim težnjam jugoslovanske narode tesneje privezati nase.
Toda ta preokret, ki se polagoma, kakor se zdi, pripravlja v avstrijski politiki nasproti Jugoslovanom, ni pogodu gotovim nemškonacionalnim in krščanskosoci-»lnim krogom, ki bi rajše danes nego jutri
potopili vse Jugoslovane v žlici vode. Na čelu sovragov vsega, kar je jugoslovansko, korakajo seveda krščanskosocialni listi, med temi pa je prvi znani in zloglasni »Deutsches Volksblatt«. V svojem uvodniku na primer piše med drugim: »Ljubezen ali sovraštvo, če pride s Cetinja, nas pušča popolnoma hladne. Da se hočejo male slovanske države ob resničnih in navideznih nasprotstvih med Avstro-Ogrsko in Rusijo do dobrega nakrmiti, že zdavna ni nobena tajnost; v zadnji balkanski vojni se je dalo to z rokami obti-pati, in kralj Nikola črnogorski je pravi tip te slovanske politike. Po njem so vrezani vsi Kramari in Šusteršiči, Kreki in Smo-dlake, in zato spada slika kralja Nikole v abecednik ne samo vsakega avstrijskega diplomata, marveč tudi vsakega avstrijskega ministra. Naše ekstrature s kraljem Nikolajem so bile vedno prav drage in so nas še več stale na ugledu: napojnina pa, ki jo je avstrijska država vselej morala plačati, kadar je zaplesala s svojimi Slovani kako četvorko, jo je vedno stala pre- 1
cej življenske sile. Volja k življenju zato izključuje za avstrijsko državo tako politiko, ki bi se zanašala na dobro voljo Slovanov. Slovane lahko plačamo, ako se jih poslužujemo, toda vedno jim moramo pri tem držati pest na oči, da ne vgriznejo roke, ki so jo prej poljubljali. V politiki niso na mestu sentimentalnosti in zato nas tudi ne smejo ganiti zvoki ljubezni, ki jih sedaj izvablja kralj Nikola svoji liri, da bi zopet spravil v ljubezensko Iodo dunajsko diDlo-macijo. Ali po dogodkih v letih 1912 in 1913 gotovi krogi še vedno veruieio, da je mogoče plesti cvetične vence s Slovani na jugu in v naši lastni državi?!« —
Torej s »škorpijoni« je treba še nadalje tepsti Jugoslovane, ako se hoče imeti mogočno in silno Avstrijo! Nam pa se zdi. da je ta recept jako nesrečen, ker smo prepričani. da ni recepta, ne metode, ne sile na svetu, ki bi mogla upropastiti in uničiti jugoslovanske narode, pač pa bodo takšne metode provzročile državi ogromno škodo in žrtev, ne da bi donesle 'državnemu organizmu kakega haska.
Poziv nemških tovarišev, naj gremo med ljudstvo na podrobno delo, je odveč, ker slov. učiteljstvo je ostalo na podrobnem' delu med ljudstvom, ko so se mu nem. tovariši z izstopom: iz društev odtujili. Ti tovariši so skrajno nedosledni v svojem postopanju; zaradi česar so nas pred kratkimi napadali, to nam sedaj priporočajo. Napadi, da se slov. učiteljstvo odteguje delu za izboljšanje gmotnega stanja, so ničevi, ker je slov. učiteljstvo delalo in hoče delati še intenzivneje za svojo in naroda korist, seveda je način delovanja pri nas drugačen, ker so razmere drugačne. Zanimivo je bilo poročilo tajni-kovo o borbi za enakopravnost slovenskega učiteljstva v Lehrerbundu. Zveza je poslala odposlanca k ustanovnemu shodu pevskega odseka v Zavezi, ta je z ozirom na izkušnje pri prirejanju koncertov na Štajerskem odsvetoval osnovati velik pevski zbor. pač pa je bil zato, da se snujejo manjši pevski zbori v posameznih kronovinah. Ne gmotnih, ne moralnih uspehov ni pričakovati od velikih zborov.
Zadeva s knjižnico marib. učiteljišč-nikov je toliko urejena, da je prešla ta knjižnica v last Zveze. Zatem še poroča tajnik o manj važnih, v odboru rešenih zadevah ter zaključi svoje poročilo z željo, da se vendar enkrat vzdrami vse slov. učiteljstvo iz moreče brezbrižnosti k skupnemu odločnemu delovanju za stanovske koristi.
Blagajnik Onus poroča, da je Zveza imela 1813 K 15 vin. dohodkov in 1567 K 43 vin. stroškov, tedaj 245 K 72 vin. prebitka. Na njegov predlog naloži Zveza vsako leto od prebitka po 100 K v Učit. zadrugi. Letni prispevek ostane 1 K od člana. Pregledovala računov so našli račune v redu ter se predsednik zahvali blagajniku za njegovo požrtvovalno delovanje.
Tovariš Požegar poda natančno zgodovino boja za izboljšanje naših plač ter odbija neopravičene napade nemških tovarišev na slov. učiteljstvo, ki je bilo vedno solidarno s $vojimi nemškimi tovariši, ko je šlo za korist vsega učiteljstva. Na predlog poročevalcev sklene delegacija. ostati pri zahtevah, ki jih podaja osnutek Lehrerbundov, čeravno je ta tupatam pomanjkljiv. Sploh ne gre ozirati se na želje posameznikov, ker s tem bi kazali needinost, ki bi bila našim nasprotnikom le orožje proti izboljšanju našega položaja. Sklene se pozvati Lehrerbund, da skliče čimprej odborovo sejo, kjer naj slovenski odborniki pojasnijo stališče slov. učiteljstva ter zahtevajo, da nemško učiteljstvo opusti napade na slov. tovariše po učiteljskih listih. Da bi se poslala kaka pojasnila v »Pädagogische«, je večina'proti, ker list bi takih dopisov gotovo ne sprejel, kakor tega ni storil preteklo leto ter smo sploh mnenja, da izvirajo napadi od ne-značajnih renegatov, ki naše razmere dobro poznajo.
Nazadnje vpraša poročevalec, kaj naj storimo, da dosežemo sigurno svoj smoter. Na to vprašanje ni vedel nihče odgovora, mogoče ve kateri izmed istih za pameten nasvet, ki vedno udriha1 po organizaciji.
Vodstvo Zveze se pooblasti, da pošlji o priliki, ko se bo v deželnem zboru obravnavala regulacija naših plač, svojega zastopnika.
Sedaj so prišli V razgovor sledeči Zvezi poslani predlogi, katerih nekateri so bili brez debate, drugi po daljši debati sprejeti.
1. Zveza naj ustanovi učiteljski obrambni sklad, v katerega prispevajo okr. učit. društva določene vsote; vsako učit.
društvo naj nalaga svoje prihranke v Učiteljski zadrugi.
2.	Vzgojujmo varčen narod! Vsak otrok naj bi imel svojo hranilno vlogo pri naši »Zadrugi«. Učiteijstvo, ne utrudi se pri stremljenju za tem načelom.
3.	Zveza posreduj, da založbo Ročnega zapisnika s šemotizmomi vsega slovenskega učiteljstva vzame v roke Zaveza s sodelovanjem deželnih zvez. Na ta način bi prišli do popolnejšega šematizma kakor je dosedanji. Šematizem naj bi pa izhajal samo vsako drugo leto.
4.	Zveza doženi v svojem» področju število učiteljic, ki nimajo službe. Naj se nadalje obrne na Zavezo, da oskrbi enake podatke tudi za ostale slovenske dežele.
5.	Zveza, oziroma Lehrerbund naj delujeta z vsemi zakonito dovoljenimi sredstvi, da se vbodoče uradnim potom! ne prestavljajo učiteljske osebe, delujoče v smislu narodnega napredka, vršeče vestno svoje stanovske dolžnosti, ker na ta način ne trpi samo ugled učiteljstva, nego tudi napredek dotičnih šol. Tudi se naj ozira pri dovoljevanju službenih doklad edino na učiteljevo delovanje v šoli.
6.	Zveza naj s pomočjo »Lehrerbunda dela na to, da dobijo tudi učitelji svoje plače poštnine prosto.
7.	Slov. učit. društva naj ' delujejo skupno z nemškimi učit. društvi na Spodnjem Štajerskem za izboljšanja učiteljskega gmotnega položaja.
8.	Ker se sprejme na letošnji glavni skupščini Zaveze novi »Poslovni red«, čigar osnutek je bil obelodanjen v 31. št. »Učit. Tovariša« iz 1. 1912, naroča Zveza slov. štaj. učiteljev svojim delegatom, da se zavzamejo za sledečo izpremembo V. člena osnutka Zavez, poslovnega reda, ki naj se izpremenjen glasi:
a)	Vsak v Zavezi organiziran učitelj, ozir. učiteljica plačuje Zavezi potom svojega učiteljskega društva članarino, kakor jo določi delegacija.
b)	Vsak v Zavezi organiziran učitelj, ozir. učiteljica mora biti naročnik Zavezi-nega glasila, čigar naročnina ne sme presegati 5 K na leto ter se plačuje potom učit. društev.
c)	Vsako učiteljsko društvo pobira članarino in naročnino od svojih članov v mesečnih obrokih ter pošilja denar Zavezi v sredini in koncem leta.
9.	Organiziranemu učiteljstvu se naroča. prirejati s pomočjo šoli prijaznih po-litiških organizacij protestne shode proti obstrukciji v štaj. dež. zboru, predlagati in priporočati na njih resolucije v prilog izboljšanja učit. plač ter posredovati, da store to razne kcrporacije, zastopi in društva. Zveza pričakuje od svojega članstva. da pokaže jekleno disciplino ter stori v polni meri, in sicer v najkrajšem času svojo dolžnost.
10.	Učiteljskim društvom se naroča, da izvolijo delegatom vedno le svoje najbolj izkušene debaterje ter jim dajo na pot vsa potrebna navodila.
11.	K zborovanju delegacije imajo pristop edino le delegati in vodstvo.
Ko se določi prih. obč. zbor za čas velikonočnih počitnic prihodnjega leta, zaključi predsednik 3 in pol ure trajajoče zbcsovanje. __T.
Šolsko vprašanje v tržaškem deželnem zboru.
T r s t, 14. maja 1913.
Snočna seja dež. zbora tržaškega je bila dokaj zanimiva. Stavljene so bile razne interpelacije in se je pričela razprava o novi predlogi šolskega zakona, v kateri večina nikakor noče upoštevati opravičenih želj Slovanov.
Začel je z interpelacijami posl. Budi-nich, ki je vprašal vlado, kdaj namerava otvoriti toli zaželjeno šolo za pomorske inašiniste. Opisal je dosedanji razvoj tega vprašanja in priporočal vladi, da priklopi to šolo državni obrtni šoli. Istotako se je poslanec Cerniutz zavzel za to šolo in dokazoval. da bi bilo bolje za domačine, če bi se ta šola priklopila navtiki.
Ko je bil brez nadaline debate sprejet še zakon o samostojni upravi občinskih podjetij, je prišel na vrsto
novi šolski zakon,
za katerega je poročevalec dr. Mrach.
Glavno diskusijo je začel pred pol deseto uro zvečer dr. Wilfan, ki je nadaljeval s stvarnim govorom do pol 12. ponoči. Govornik je uvodoma poudarjal važnost šolstva za vzgojo mladine in razlagal, kako se dandanašnji politiški boj suče baš na šolskem polju. Vladajoča večina zanemarja do skrajnosti slovenske šolske potrebe, dočim ima za italijanske šolske potrebe in želje vedno dovolj zanimanja in sredstev. Slovenci so sicer izvršili, zlasti v okolici, marsikatero kulturno delo brez občinske pomoči, kar dokazuje koristno delovanje Kmetijske družbe, ki z listom, strokovnim poukom in materialnimi pripomočki izkuša povzdigniti kmetijstvo, da obvaruje posebne zavarovalnice za živino
kmeta prevelikih izgub. Slovenska denarna organizacija je uredila tudi že hipo-tečni kredit itd. Le glede šolstva se moramo naslajati na občino, ki mora sama skrbeti za ljudsko šolstvo sploh. A dočim imajo Italijani v mestu prav vse razen univerze, nimajo Slovenci še skoro ničesar, razen nekaj nepopolnih šol, ki dandanes niti za kmetiško ljudstvo ne zadostujejo, tako da si morajo učenci v drugojezič-nih šolah izpopolniti svojo izobrazbo.
Govornik je nato obširno dokazoval pravice slovenskih meščanov do svojih šol in izvajal, kako blagodejno bi vplivalo močno slovensko kulturno središče v mestu na okolico, ne da bi bili pri tem prikrajšani Italijani. Zadnje ljudsko štetje je dalo govorniku dovolj povoda, da se je temeljito uglobil v narodnostno vprašanje tega mesta in se pri tem oziral na njega narodnostni razvoj v preteklosti in razvil perspektive za bodočnost. Ker se je govornik še vedno pečal s podrobnostmi o zadnjem ljudskem štetju, ga je predsednik ponovno prekinil in končno zaključil sejo z izjavo, da bo posl. dr. Wilfan v jutrišnji seji nadaljeval svoj govor.
Drugi dan pa seja ni bila sklepčna, in vlada je deželni zbor zaključila.
Slovensko rodoljubje in avstrijski patriotizem.
Glasoviti ruski učenjak in profesor na vseučilišču petrograjskem, Vladimir Iva-novič Lamanskij, je napisal leta 1896. v ruskem časopisu »Zivaja starina« važen članek, v katerem1 je odločno branil pravo manjih narodov do pouka v materinem jeziku v ljudskih šolah. Njegova izvajanja niso izgubila od tedaj prav nič na svoji aktualnosti in jih zato osvežamo tu.
Omenjeni učenjak piše: »Ako menimo, da je velike važnosti svoboda ljudskega duha, moramo tudi pripoznati, da tu treba resno upoštevati razliko v kulturi in omiki. Vsak jezik se razširjuje na svoj način. Jezik, ki ima bogato književnost in kulturo, se uči zaradi potrebe. V nižjih ljudskih šolah pa mora vladati samo narodni jezik. Kdor v takih šolah uči tuji jezik, ta vliva vodo skozi sito. Otroci se ne nauče tega jezika, a kar se nauče, pozabijo doma. Prazna je zahteva, da vsakdo mora znati državni jezik. Komur tega treba, ta se ga že nauči.
V svojem lastnem jeziku se človek prej nauči ljubiti in spoštovati svojo domovino. In naj je materin jezik .preprost in siromašen, vendar je mil staršem in deci; zaradi šole z materinim jezikom ljubili bodo še bolj1 Rusijo in njenega carja. Ni smeti pozabiti, da je človek, prezirajoč svojo narodnost, najzoperneji pojav, in da je vsak preprosti seljak, ki ne umeje ruski, stokrat koristneji za Rusijo, nego vsak renegat, čeprav dobro govori ruski. Ne spoštovati kake narodnosti, to je nekr-ščansko, velika nesreča ... Priznati treba, da različnost popokijuje in oploduje edin-stvo. Vsak predpostavljenem ki ne umeje narodnega jezika, je gola ničevost.«
Te krasne besede učenjaka Laman-skega so sicer naslovljene na rusko vlado, a so prikrojene kakor nalašč tudi za naše avstrijske razmere. Treba je nadomestiti Rusijo in ruski jezik z Avstrijo in jeziki nje raznih plemen, in pred seboj imamo uprav zlato pravilo, kako bi moralo biti urejeno naše javno šolstvo, in kako bi morale avstrijske vlade gojiti avstrijski duh. V krasnih besedah Lamanskega je obsežena svetopisemska resnica: Beseda je mrtva, duh je, ki oživlja! Avstriji ne bo ni malo po-magano z nemški govorečimi renegati, ne-porušljiva zaslomba pa jej bodo vsekdar slovanski govoreči in čuteči — avstrijski patriotje. Šola ne bodi vzgojevalka nemški govorečih in na vse strani pripogiba-jočih se marionet, ampak vzgojevalka bodi celih mož in kremen-značajev! Zakaj čutu domovinstva je edino pravo mesto — v srcih! Domovina, država, treba — značajev! A na koga se more bolj zanašati država: ali na onega, ki je brezvestno izdal rodno si krv in svoj rod, ali pa na onega, ki si je utrdil značaj v nepremični zvestobi do vsega, kar mu mora biti sveto in drago že po naravi? Ali na onega, ki je prelomil najsvetejšo prisego vseh priseg, ki je kruto z nogo pogazil sveti čut domovinske Iju-bavi in ki ima takorekoč na čelu znak izdajstva na človeški naravi, ali pa na onega, ki ie ob vseh viharjih ostal stalen v prepričanju in v zvestobi svoji?! Na' kateri strani, vprašamo, nam je iskati pravih, zavednih, za vso žrtev pripravljenih in ne — komandovanih patriotov! Učenjak Lamanskij nam je dal točen odgovor na to vprašanje: Za Rusijo je koristneji najpreprosteji seljak druge narodnosti, nego pa renegat. ako tudi še tako dobro govori ruski! Mi pa si dovoljujemo tu malo varijacijo besed Lamanskega: Za Avstrijo je koristneji sle-hrni zavedni Slovan, nego pa ponemčeni. moralno pokvarjeni slovanski renegat. V stalnosti in zvestobi kremene značaji. Kdor ni zvest v malem, ta ni zvest tudi v veli-
kem; kdor se je z lahkim srcem izneveri! ožji domovini, cd tega ni pričakovati večje stalnosti do širše domovine.
Duh je, ki oživlja; v srcih je mesto patriotizma. V Avstriji more le duh zado-voljnosti oživljati patriotizem; srečne bodočnosti Avstrija ne sme iskati v enolični, bodisi tudi po nemški govoreči masi, brez lastne volje, brez duha in brez zavednosti svojega lastnega narodnega dostojanstva, ampak v veliki zvezi zadovoljnih src. Avstriji treba podanikov, ki bodo govorili po svoje in čutili poleg tega avstrijski, a ne kamenenih src, ki ne občutijo — ničesar! Avstriji treba duha zadovoljnosti. Ta duh pa bo vladal šele tedaj, ko bo slehrni državljan nosil zavest, da sme v tej državi živeti po svoje, govoriti po svoje in čutiti po svoje; Avstrija bo srečna šele tedaj, ko se bo splošno državna zvestoba očitno opirala na domovinsko ljubav in rodoljubje posameznih plemen, ko bo odkrito in slovesno pripoznana resnica, da sta rodoljubje in avstrijski patriotizem v popolnem soglasju, da se izpopolnjujeta, ter da je prvo čuvstvo neizogibno poslednjemu.
V zlatih besedah učenjaka Lamanskega je torej obsežena neizprosna obsodba ponemčevanja in poitalijančevanja slovanskih plemen.
Posebno poitalijančevanja. Lamanskij pravi, da je prazna že ta zahteva, da bi moral vsakdo poznati državni jezik. V Avstriji sicer sploh ne poznamo državnega jezika in je zahtevanje, da bi katerikoli si bodi jezik pripoznali državnim jezikom, golo zanikanje avstrijske ustave, vendar pa priznavamo Slovani, četudi ne črno na belem, pač pa de facto nemški jezik kakor občevalni jezik za nekatera centralna mesta. Ali kaj naj rečemo o italijanskem jeziku, ki ga govori le malenkosten del prebivalstva ob periferiji, ob meji kraljestva, sokrvnega temu delu avstrijskega prebivalstva?! Kake koristi je pričakovati Avstriji od poitalijančevanja nje podanikov?! Ali ni to herostratsko početje, ako potom nesmiselnega raznarodovanja ne le širimo čuvstvo nezadovoljnosti med prebivalstvom. v katerem so dani vsi predpogoji za negovanje pravega patriotizma, ampak odpiramo vrata onemu centrifugalnemu gibanju — mi nočemo sumničiti nikogar, ali dejstva so dejstva — med enim delom istega italijanskega prebivalstva, ki pljuska in širi svoje valove, ne proti notranjosti, proti središču države, ampak tjakaj čez mejo?! Nikar se ne varajte, gospoda na Dunaju! Nas uče izkušnje, da raznarodeni Slovan ni obrnil hrbta le svoji narodnosti, ampak se je kmalu navzel onega onega nevarnega čuvstvovanja, ki sili v te obmejne pokrajine od onkraj meje; izkušnje nas uče. da ravno slovanski re-negatje stoje na čelu označenega in proti-avstrijskega gibanja! Ako se torej že po-nemčevanje ne da opravičiti na nobeno stran — ko ima vendar nemški jezik vse drugače zgodovinsko stališče v naši državi
—	je pa poitalijančevanje primorskih Slovanov naravnost pogubno za državo. Iz poitalijančevanja vzrastejo nam v najbo-ljem slučaju za državo indiferentni ljudje, v večini slučajev pa aktivno nastopajoči agitatorji. Težko bodo torej odgovarjali pred sodnim stolom avstrijske zgodovine oni, ki zaradi predsodkov ali hipnih ozirov zagovarjajo politiko poitalijančevanja.
Naše prepričanje je torei tako-le: Dajte, oziroma pustite Italianom, kar jim gre po zakonu in kar že imajo v šoli, v uradu in v javnem življenju; ali privoščite tudi primorskim Slovanom, kar jim gre po istem zakonu! Naglasih smo tudi »v javnem življenju«. To smo storili dobro premišljeno. Zakaj Slovani zaslužujejo nekoliko več dobrohotnosti, nego bi bila ona. ki bi sezala samo tako daleč, da bi se naši otroci smeli učiti abc v slovenskem jeziku. Mi smemo zahtevati namreč — v smislu zlatih besed učenjaka Lamanskega — da vlada ne spremlja z nezaupnim ali morda celo zavistnim očesom našega javnega gibanja za utrjenje narodne zavesti med slovanskim prebivalstvom, ampak da smatra naše šole, naše zavode, naša podjetja: šolami zvestobe. stalnosti, moštva in značajnosti. Zakaj le od značajev, od mož, utrjenih v borbi, more pričakovati dobička avstrijski patriotizem; le iz zavesti, da sem svoboden državljan v svobodni državi, more vzcveteti ljubezen do one države, ki mi z materinsko ljubeznijo in zaupljivo pri-vošča tako svobodo! Nikar se ne plašite svobodnih in zadovoljnih državljanov! Nikar ne pretirujte in ne slikajte v najčrnejših barvah tistega namišljenega »kaosa«, ki bi baje nastal, ako bi bilo vsakomur, kar mu gre! Ako bo užival vsakdo svoje pravo, bodo zadovoljni vsi, a iz zadovoljnosti še ni bilo nikdar slabega sadu. Avstrija je res mnogojezična in mnogolična, ali Lamanskij pravi, da raznolikost popolnjuje in oploduje
—	skupnost.
Glasovitega učenjaka ruskega smemo torej navajati kakor klasično pričo, da slovensko rodoljubje ni na potu avstrijskemu patriotizmu, ampak je prvo podlaga poslednjemu! _
Kranjsko.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice ima svoj redni občni zbor dne 5. junija 1.1. popoldne ob 4. uri v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Pregled računov. 4. Volitev odbora. 5. Volitev delegatov k zborovanju »Zaveze«, 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi za odbor: Janko Zi-rovnik, t. č. predsednik.
Pedagoško društvo v Krškem ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 1. junija t. 1., ob 10. dopoldne v ljudski šoli v Kostanjevici. Na dnevnem redu je: 1. referat tovariša Kosca o izpremembi društvenih pravil, 2. občni zbor z običajnimi točkami.
Ker je zborovanje posebno z ozirom na prvo točko dnevnega reda jako važno, pričakuje odbor velike udeležbe. — Po zborovanju je skupen obed v gostilni pri Bučarju. ^	Odbor P. D.
ŠUjfTSit«»
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 1. junija 1.1., v Šoštanju. Vzpo-red: 1. Ob 10. dopoldne zborovanje v veliki dvorani pri Rajšterju: a) Najnujnejši dopisi, b) »Laž v ljudsiki šoli in druge šo-larske napake.« Govori g. ravnatelj H. Schreiner. 2. Ob 12. skupni obed pri Rajšterju; zaradi obeda naj se vsak udeleženec oglasi z dopisnico pri tov. Koropcu, učitelju v Šoštanju, najkasneje do 30. t. m. 3. Ob 2. popoldne izlet v Topolšico ali bližnjo okolico. — Cenjeni gosti bodo srčno dobrodošli! K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. maja na Piljštanju s sledečim vzporedom: I. Hospitacija v IV. razredu. Obravnavala se je tema »Francozi na Ruskem«. Tovarišu predsedniku, ki je učitelj tega razreda, izrekamo toplo zahvalo za njegovo lepo učno sliko, ki je pokazala, kako se naj zgodovina in zemljepisje družita in krepita med seboj; pokazal nam je pa tovariš predsednik tudi, kako obravnavaj učitelj zgodovinsko učno snov, da bo zanimiva, kako se naj navaja učence, da samostojno mislijo in napišejo svoje ""tresli samostojno v obliki načrta, ki naj bo pregled tvarine, opora spominu in izvrstno sredstvo v ponavljanju.
Končno so zapeli učenci tri krasne pesmi ter nam dali priliko, občudovati tako lepe uspehe tovariša predsednika tudi v tem predmetu. Prejmi naše čestitke in našo zahvalo.
Nato pozdravi tov. predsednik prvič navzočega novega člana tov. Knafliča, do-šle goste in otvori
II. zborovanje.
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
2.	a) Nadučitelj Firin naznanja svoj vstop, b) Tovariš Pulko iz Gorice se za-hvalja za izvolitev častnim članom, pošilja društvu 7 K v prosto razpolaganje, a jih ( društvo pošlje Ciril-Metodovi družbi, c) j Okrožnici Zveze glede poročila o oženje- t nih, oziroma udovelih učnih osebah je tovariš predsednik že prej ustregel, č) Rešijo se: dopis upravnega sveta Učiteljske tiskarne ter oba dopisa Konjiškega učiteljskega društva, d) V svrho proslave srebrnega jubileja Zaveze se dovoli
10 K. e) Reši se dopis »Zveze narodnih društev«, f) Razdele se vprašalne pole v izpolnitev onim, ki so zavarovani pri banki »Slaviji«.
3.	Tovariš Gmajnar je predaval o risanju-, ki naj ustreza intelektu in estetiki. Z napeto pozornostjo smo poslušali predavanje, ki kaže veščaka na tem polju. Da se pa njegova načela lahko tudi udejstvijo, so kazale risbe njegovih učencev. Hvala in neomejeno priznanje mu!
4.	Kot delegatinja za Zvezo se je javila gdč. Bračičeva, za Zavezo pa gdč. Bračičeva in tov. Ulčar, kot namestnik pa tov. Lovše.
Učiteljsko društvo za ceLjski okraj izleti — ob 'kakršnemkoli vremenu — v nedeljo, dne 1. junija t. J., v Šoštanj, kjer zboruje ta dan bratsko Šaleško učiteljsko društvo. Odpeljemo se z zjutrajšnjim vlakom. Zaradi skupnega obeda se je zanesljivo in pravočasno prijaviti pri tov. I. Koropcu v Šoštanju.
Kdor more in se počuti srečnega v krogu tovarišev in tovarišic, naj pride! Do snidenja! Fr. Brinar, t. č. predsednik.
Slovenjbistriško učiteljsko društvo izleti dne 5. junija v prijazne Poljčane. Zboruje tam po sledečem- vzporediu:
1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in poročila. 3. Predavanje: »Izbira žene, velevažen trenotek v učiteljskem življenju.« Poroča Blaž Jurko. 4. Poročilo delegata o Zvezinem zborovanju. 5. Volitev delegata za Zavezo. 6. Pogovor o volitvi v stalni, vrtni in knjižnični odbor povodom uradne konference. 7. Slučajnosti.
F*»
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
------------(nasproti „Zlate kaplje". -
1 (p o t*» Zalo§a Grubbauerjevih in Slainar-ICctl jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-iiadaljevaliie Šole.
Cene nizke!
Postrežba točna!

Od članov društva se zanesljivo pričakuje. da store svojo dolžnost in se udeleže izleta polnoštevilno, prav presrčno pa se vabijo tovarišice in tovariši iz konjiškega in ptujskega okraja, ki imajo do poljčan tako ugodno železniško zvezo. Ob znožju Boča se vidimo!
Učiteljsko društvo mariborske okolice priredi dne 5. junija t. 1. v prijazno-divni Slivnici sestanek društvenikov ter sploh prijateljev šolstva. Sestanek se vrši na vrtu g. Lesjaka in velja spominu na štiridesetletni obstanek društva. Razmere ne dopuščajo, da bi lahko uprizorili p. n. udeležencem užitek kakšne slovesnosti. Samo spominjali bi se radi zgodovine našega društva. spominjali se nekdanjih in sedanjih društvenikov, duševnih buditeljev in prijateljev društva. Ustvarili bi si radi pregled o časahitrem toku. In v tej smeri misleč, pridite ta dan med nas vsi, ki imate priliko, dobro voljo in željo pomoliti tovarišu roko in pogledati mu v oko!
Zbor ob 10., skupni obed ob 1. — 3 K.
K obilni udeležbi vabi imenom društva Požegar, t. č. predsednik.
Goriško.
Sežansko učiteljsko društvo je imelo svoje letno obč. zborovanje v Sežani 8. t. m. Udelžba je bila sicer še precej lepa, a bila bi lahko še mnogobrojnejša pri tako lepem spomladanskem dnevu in to posebno od strani naših prijaznih tovarišic, ki sta bili poleg sežanskih samo dve iz ostalih občin v okraju. V svojem nagovoru ob oivoritvi zborovanja se je tovariš predsednik spominjal med druSim v vznešenih besedah v cvetju svoje dobe umrlega tovariša Črnotiča iz Kopra. V znak soža-lja se dvignejo navzoči s sedežev ter za-kličejo pokojniku: »Slava!« Nato se overi zapisnik zadnjega zborovanja in prečita letno poročilo. — V tekočem letu je imelo društvo, žal. le 2 zborovanji in le 2 odbo-vi seji. Imeli bi sicer lahko še tretje, a je odpadlo radi uradne konference, ki bo prve dni junija. V svojem poročilu nam priporoča tajnik, naj se posebno sedaj v teh kritičnih časih toliko tesnejše oklenemo svojih stanovskih organizacij. Opozarjal nas je, naj ne bomo preveč osebni in malenkostni, marveč stvarni. Držimo se društva po geslu: V potrebah — edinost, v dvomih — prostost, povsod pa blagosrč-nost in ljubezen. Tov. poročevalec nam? priporoča tudi, naj se strogo držimo sklepov, ki so bili sprejeti na zborovanjih, ker drugače so sklepi, kakor tudi društvo samo brez pomena. Tovarišica blagajniča-rica toži, da so nekateri tovariši in tovarišice zapustili okraj, ne da bi poravnali zaostalih udnin pri društvu. Tako postopanje od strani članov in članic se splošno obsoja. Nekateri so bili mnenja, da se take nemarneže prisili notariatskim potom do plačila. Ako se tega ne doseže izlepa, se utegne to tudi zgoditi. Čistega imetja v blagajni je le borih 77 K 20 v; zaostalih udnin je pa celih 288 K; v hranilnici je , HO K 75 v; vsega imetja je tedaj 485 K 75 vin. Referat tovariša Josipa Mahor-čiča »Načrt reforme ljudske šole« je bii marljivo sestavljen ter je provzročil jako poučljivo in interesantno debato. Zaradi tega pretresovanja smo sklenili naprositi avtorja gg. Schreinerja in Hubada, da bi blagovila čim prej izdati obljubljene prikrajšane »Čitanke« za eno in dvorazred-nice. Istočasno se ju tudi naprosi, da opu-ste pri novih izdajah ono onikanje raznih oseb, ki ni več v navadi. Sprejme se tud» predlog, da predloži eden izmed članov prihodnji konferenci Widrovo »Moje prvo berilo« v potrjenje. K sklepu se tovariš Predsednik zahvali tov. referentu za obil! trud ter ga priporoča ostalim, posebno mlajšim tovarišem in tovarišicam v posnemanje. V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Josip Ravbar, France Vendra-min. Avgust Peček, Milan Volkov, Anton Basa. Albert Poljšak in tovarišica Angeia 9r'ova. Delegatom za prihodnje zborovale Zaveze v Ljubljani se je določilo sledeče: Josip Ravbar. Josip Štrekelj, Alojzi Hreščak, France Vendramin, Albert Poljšak in Angela Orlova. Po zaključku ^borovanja se je vnela interesantna de-??ta o potrebi naše organizacije v javnem ^'Vljenju, ki se je zaključila pa šele po-ieni, ko smo vtolažili naše sitne želodce ln se razšli vsak na svoj dom. Vračaje se, srno pa nesli s seboj trdno zavest, da živi vedno med nami duh stanovske zavesti da stoji naše društvo še vedno na trd-n'h nogah in da ni še omajal njega opore ravno v tem kritičnem času moreči in gri-z°či zob časa.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo v Istri.
je zborovalo dne 8. maja t. 1. v Dekanih ob polnoštevilni udeležbi. Kot gosta sta prisotvovala gg. E. Čeh in dekanski tajnik občine F. Kosmina. Predsednik tov. Ur-bančič otvori zborovanje s pozdravom na navzoče ter omenja, da so društvu na novo pristopili tovarišice in tovarišij. Lenarčič, Stegu, Janovsky, Kraševec, Novak in Grbec. Živeli! Nato prečita svoje poročilo o društvenem delovanju oziroma »ne-delovanju« v preteklem upravnem letu. O tem poročilu se vname daljša debata. —-Blagajnik tov. Jereb poroča o stanju računov in blagajnice v preteklem letu ter o proračunskem osnutku za bodoče leto. Overovateljem računov se določita tova-rišici Resova in Ivančičeva ter tovariš Juh. Blagajnik dobi absolutorij. Za tem prečita predsednik izmed došlih spisov okrožnico uredništva lista »Dan« ter prošnji učiteljiščnikov in dične Zaveze glede podpore. Prvi dopis se vzame z zadovoljstvom v znanje, a učiteljskemu skladu in naši Zavezi se določi prispevek po 10 K. Glede volitve novega odbora. Z vzklikom je bil predsednikom voljen tov. Fr. Ven-turini, nadučitelj v Borštu, odbornikom pa tovarišica Mikuluž in tovariši Jereb, Leo-nardis in Košutnik. Kot delegatje k Zave-zinemu zborovanju se samovoljno priglasita tovarišici Resova in Čendemova poleg tovarišev Venturinija, Jereba in Ceruta. Pri točki »razni predlogi« nam pove tov. Urbančič, kako je naš deželni odbor saim uredil prejemke deželnim uradnikom, kar jim sicer privoščimo, toda nejevolja nas je obšla, ko omeni, kako so našo učiteljsko deputacijo odslovili, češ: »Za učitelje ni denarja!« Ko nam še tovariš Valentič sporoči, da je deželi nakazan državni prispevek (približno 300.000 K), stavi Urbančič predlog, naj se prošnja za draginjsko do-klado ponovi čimprej, obenem naj se vloži novo prošnjo, da se nam določijo dohodki uradnikov (pod c) ter primerna ak-tivitetna doklada. Umljivo, da so bili vsi predlogi enoglasno sprejeti! O tem se obvesti tudi hrv. učit. društvo in ono italijanskih kolegov v svrho enotnega postopanja v tej krušni zadevi. Tudi pri razpravljanju o definitivnosti, o celibatu kole-ginj ter v enotnem postopanju učiteljstva o priliki nekaterih verskih vaj šolarjev se je kaj živahno debatiralo. Ko je bil dnevni red izčrpan, zaključi novi predsednik zborovanje s pozivom, da se vsi oklenemo stanovskega društva, v katerem edinem je potom našega dela naš — spas. Na veselo snidenje z vsemi na prihodnjem zborovanju! — Dornberški.
Književnost in umetnost,
»Popotnik« objavlja v svoji 5. letošnji številki to-le bogato vsebino: 1. J. Bau-kart: Vzgojni vpliv ceste. 2. A. Nečajev — K. P.: Novejši uspehi eksperimentalne psihologije. 3. G. Kerschensteiner — Pav. Flere: Šolstvo v Miinchnu (konec). 4. f Fran Orožen. 5. Knjižeyno poročilo: Ocene. Novosti. 6. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški paberki. Šolska higijena. Šolske in učiteljske vesti. Srednje- in višješolski vestnik. Šolstvo na slovanskem jugu. Inostransko šolstvo. Razne vesti. Mala poročila.
Razpis nagrade za komponiste. Na-učno ministrstvo razpisuje nagrado v znesku 2000 K za komponiste. Prosilci za' to nagrado morajo predložiti kako opero ali kak oratorij ali kako sinfonično opero ali kako opero za komorno muziko itd., in sicer eno samo delo do 1. avgusta t. I. naučnemu ministrstvu. Razsodba je poverjena posebni komisiji.
Politiški pregled.
*	Poslanska zbornica. V čeških vrstah so govorili o ustanovitvi skupne opozici-onalne »Slovanske Unije«. Ali Šušteršičev klub se noče sprijazniti s to mislijo, marveč plava v vladni tabor.
*	Proračunski odsek. V proračunskem odseku je imel minister Zaleski svoj eks-poze, ki je posebno zanimiv zaradi tega, ker podaja navedbe o izdajah na izredne vojaške priprave v balkanski krizi. Zaleski je izjavil, da monarhija ni izdala' več ko 300 milijonov kron. Med mnogimi poslanci so se takoj izrazili dvomi o teh navedbah, in splošno domnevajo, da so številke silno optimistično znižane.
* Lahi in trializem. Nekov Battara piše v rimski reviji »Rassegna« tudi o tria-lizmu in vidi seveda edino slovansko nevarnost. Nemci so že vsi veseli, češ, vidite sedaj, tudi Lahi so uvideli, da trializem ni nič drugega kot protilaška in protinemška zver. Nemški listi pozdravljajo ta članek z radostjo in poživljajo na skupno delo proti Slovanom.
Kranjske vesti.
—r— Šolstvo v ljubljanskem občinskem svetu. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je v imenu šolskega odseka poročal občinski svetnik tovariš A. Liko-zar o dopisu mestnega šolskega sveta glede zgradbe nove mestne dekliške ljudske šole, odnosno razširjenja zasebne dekliške osemrazrednice v Lichtenthurničinem sirotišču. Mestni šolski svet nasvetuje, da naj se da občinska podpora za prizidek k Lichtenthurničinemu sirotišču, da se napravijo tam še 4. razredi. Odsek priporoča, da naj se magistratu preden sklepa definitivno, predloži proračun za tak prizidek. (Sprejeto.) Isti poročevalec poroča o dopisu deželnega šolskega sveta glede nedostatnih prostorov na mestni nemški dekliški ljudski šoli. Zgradba III. mestne ljudske šole naj se pospeši in nemška dekliška ljudska šola potem namesti v prostorih, ki jih ima sedaj ta šola. Občinski svetnik Pammer izraža željo, da se to zgodi čim prej, treba pa bo misliti na lastno poslopje. Oba predloga sta bila sprejeta.
—r— Vrtnarice otroškega vrtca sv. Cirila in Metoda na Jesenicah (Gorenjsko) so prosile občinski zastop za draginjsko doklado, ki so jo uživale za časa gerent-stva, in potem pa so se jim po županstvu zopet odvzele. Ker pa ima v občinskem zastopu glavno besedo župnik Skubic in ker je ta gospod jako šarmanten ter se vedno ravna po Kristovem nauku: »Bodite usmiljeni«, se je vsem odrekla podpora, dovolila se je le vrtnarici gdč. Angeli Ravnikovi v zahvalo zato, ker hodi kot vrtnarica C. M. družbe v »Katoliški dom« ploskat župniku Skubicu, kadar ta strastno udriha po C. M. drflžbi in govori o cirilmetodariji.
—r— Zatišje pri Cerkljah se je razpustilo, tako je bilo citati v novinah. Da li je bil tozadevni sklep občinskega sveta v Ljubljani umesten ali ne, o tem razpravljati ni moja naloga, pač pa sem moralno primoran zavrniti Obdoižitve, ki so se jih posluževali kot vzroke razpusta. Med njimi so navajali, da Zatišje ni doseglo pričakovanih uspehov, da je g. sodnik Mil-činski odsvetoval nadaljnje vzdržavanje v korist drugim dobrodelnim namenom, da So otroci delali škodo kmetovalcem, da so bolehali in da se jih je polaščalo »domo-tožje«. Na koga zvračajo gg. domnevane neuspehe: Na nadzorstvo, ki se je moralo samo truditi, da je odpravilo napake, ki so jih zakrivili drugi. Prvo leto so poslali iz Ljubljane velikansko ekspedicijo dečkov in deklic pod vodstvom mladih fantov, pripravnikov, ki bi v njih tedanji mladosti sami potrebovali nadzorstva ali vsaj vodstva. Kot cerkljanski učitelj sem stra-homa zrl na vse, kar se je počelo v Zatišju. Svojih misli o preureditvi nisem nikomur prikrival, a se mi je reklo, da je geslo: »Popolna prostost — brez slehrne discipline.« Molčal sem kot cerkljanski učitelj, opazoval pa gibanje in vrenje kot rojen Ljubljančan. V ta nesrečni vrvar je zašel g. mladinoljub sodni svetnik Milčinski in prav nič se mu ni čuditi, da je magistratu nasvetoval, naj razpusti Zatišje. On je videl, kar je videl — naj bi še slišal, in bilo bi veliko slišati. Res so se tukajšnji posestniki opravičeno pritoževali zaradi nadležnih otrok, tatvine in poškodb na travnikih in njivah. Toda kdo je bil vsemu kriv? Mari mlado nadzorstvo, ki je bilo brez vodstva in je ravnalo po danih navodilih in geslu? Prosim! Drugo leto je bilo za spoznanje boljše, toda — saj veste! In kje je bila zopet krivda? Pri zeleni mizi. V najtežavnejši dobi, v tretjem letu, sem podpisani prevzel vodstvo Zatišja, a ne za 100 K, marveč, da bi uredil razmere, pokazal. kako je postopati v zavodih (bil sem v tem vzgojen) in da bi pridobil Zatišju vsaj nekaj ugleda. V ta namen sem si za-sigural pred prvo nadzorstveno sejo polno-moč in sestavil strog poslovnik, ki smo ga kar najnatančneje izpolnjevali. Vedel sem, da bo po vseh aferah moje stališče jako težko in zlasti, ko mi je »Slovenec« grozeče namignil, češ: Letos je prevzel vodstvo Zatišja cerkljanski učitelj, radovedni
smo, če se bo v zavodu še tako popivalo? Tekom meseca smo skrbeli, da so se otroci zabavali in razvedrevali, priredili smo pa-triotično igro, oblekli smo jih v vojake, menjaje smo brali, prepevali, pisali in »ni bilo domotožja«. Imel sem le enega otroka, ki mu je bil strogi red popolnoma tuj, da smo ga morali izključiti. Otrok nismo pustili kopati v tukajšnji tekoči vodi, ki ima v najhujši vročini 8° R in domačinom niti na misel ne pride, da bi se kopali v njej. Tu je bil vzrok neprestanim vratnim boleznim, ki so stale letno po 500 do 600 K. Naš poslovnik je prihranil te izdatke, zakaj ni bilo več bolnikov. Uvedena disciplina je zabranila, da bi se imeli kmetovalci pritoževati zaradi poškodb. Kolonijo je nadzoroval deželni nadzornik g. Leveč. Čudil se je disciplini in upravi ter je jako pohvalno poročal dež. šolskemu svetu. Starši so osebno in pismeno odobravali strogi, a vendar razvedrujoči red in še celo »SI. Narod« je priobčil pohvalno in zahvalno notico od strani staršev. Otroke sem oddal v Ljubljano zdrave, nepohabljene, okrepčane in za 101 kg težje. Upal sem, da je moja kolonija dosegla vse »zaže-Ijene uspehe« in sem tozadevno tudi poročal mestnemu magistratu, in tedanji g. župan Iv. Hribar je poročilo temeljito pre-čital in mi izrekel osebno priznanje, s či-mur je dokazal, da so doseženi pričakovani uspehi. Tega težkega bremena iz različnih vzrokov nisem hotel več prevzeti, moram pa trditi, da so vsi moji nasledniki še tri leta prav vzorno in brez vsakršnih predbacivanih pogreškov vodili počitniške kolonije, tako da za njimi v Cerkljah ni bilo nikakih neprijetnih odmevov, zato so pa v Ljubljani zvrnili golido na vse. Navedlo naj bi se rajši prave vzroke. — J. L., voditelj tretje kolonije.
—r— Deška šola v Kočevju zaprta. Deško ljudsko šolo v Kočevju so zaprli zaradi ošpic. Šola ostane zaprta do 2. junija.
—r— Iz ljudskoclske službe. Za sup-lentinjo na ljudski šoli v Dobrem polju je imenovana' bivša suplentinja na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani Karo-lina Klečeva. — Za suplentinjo v Kneža-ku je na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Ane Šestove imenovana suplentinja Marija Furlanova.
—r— Iz Novega mesta poročajo: Novi nadzornik Štrukelj se je baje izrazil proti nekemu somišljeniku, da je on poslan v naš in črnomeljski okraj še iz višjih razlogov, nego je samo nadzorništvo. Vemo, kaj ima c. kr. nadzornik v mislih, in vemo tudi, zakaj so poslali ravno njega v ta dva okraja, kjer je tako bore malo Slomškar-jev. Trdoglavce bo treba malce pritisniti in pa prisiliti, da pristopijo k tej zvezi. In to ravno je ono popotno brašno, s katerim so ga obložili skrbni gospodje, ki naj bi gledalo novemu nadzorniku iz potne torbice, ko bo na inšpekcijskem potovanju obiskaval značajne učitelje. Vprašamo pa c. kr. okrajnega glavarja kot predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, se li stri-aja s tem, da bo njemu podrejeno uradni-štvo, namesto da bi nepristransko opravljalo svojo službo, uganjalo le strankarsko politiko? Okr. glavarja poznamo, da je vnet za povzd^go šolstva, — a kaj pomaga, če mu njegovo podrejeno osobje zahrbtno podira, kar on zida. Prejšnji nadzornik se ni utikal v politiške stvari na svojih uradnih potih in poslih — bil je nepristranski proti vsakemu — zato se je pa tudi šolstvo tako lepo razvijalo in razvilo pod njegovim nadzorstvom. Novi nadzornik pa že kaže nož. ki bo odrezal vse le po eni strani. Zato prosimo okrajnega glavarja kot njegovega šefa, naj mu kratko-malo pove, da je po milosti klerikalcev sicer imenovan za nadzornika — ne pa za politiškega priganjača.
Štajerske vesti.
—š— Iz deželnega šolskega kveta. V
siji dne 17. maja so bili definitivno nastavljeni: Matilda Požarjeva v Vojniku — okolici; Ivan Kranjc pri Sv. Lovrencu na Dr. p.; Regina Gobčeva v Majšperku; Fiiderik Majcen pri Sv. Urbanu nad Ptujem; Avgust Šalamun v Rogatcu; stalno je vpokojena učiteljica ročnih del v Zgor. Radgoni Amalija Pirchova.
—š— Slovenjbistriški okrajni šolski svet je storil v svoji seji z dne 16. maja sledeči sklep: Z ozirom na dejstvo, da je učiteljska beda dosegla že vrhunec, regulacijo plač pa je pričakovati šele po dela-zmožnosti deželnega zbora, se naprosita
deželni odbor in visoka vlada, da izven-parlamentarnim potom ukreneta pomoč v dopustnem obsegu, obenem pa uporabita ves svoj vpliv za delazmožnost deželnega zbora, da se definitivno uravnajo učiteljske plače v smislu činovnih razredov od XI—VIII. in da na ta način prideta do miru učiteljstvo in šola in da se dalje z zapostavljanjem učiteljstva ne ovira tako potrebnega razvoja šole v deželi. — Ta predlog je bil soglasno sprejet.
—š— Iz Keblja nam pišejo: Na praznik dne 1. majnika, po večernicah je priredilo za ljudsko izobrazbo vneto učiteljstvo v Keblju nad Cadramljami kaj dobro uspelo šolsko veselico. Na dnevnem redu sta bili 2 igri, namreč enodejanka »Darežljivi otroci« in dvodejanka »Lažnjiva Milena«, ki sta obe — zlasti pa zadnja — zaradi vzgojne tendence na mnogobrojne poslušalce dobro vplivali. Zasluga, da sta se igri tako gladko proizvajali, gre gdč. učiteljici Očkovi, ki ji naj bo uspeh igre v bodrilo za nadaljno delovanje! — Med predstavama so učenci prav mično zapeli Kosijevo spevoigro: »Kosova gostija« ter so zopet — kakor že lani pri Kosijevih »Štirih 'letnih časih« — dokazali, da imajo tudi Pohorci čut za petje in da delaven učitelj tudi v manj ugodnih razmerah z vztrajnostjo in iz ljubezni do dobre stvari doseže lepe uspehe. — In kaj naj še rečemo o vrlih tamburaših, ki so nas pred predstavo in po predstavi kar očarali s celo vrsto ličnih in za kratek obstoj tam-buraškega zbora jako dobro prednašanih komadov! človek bi mislil, da je skoro nemogoče doseči takih uspehov s preprostimi fanti. Pa tov. nadučitelj Bregant je pokazal, da mogoče! Čast mu! Pozabiti še ne smemo omeniti, da je precejšen del omenjenih uspehov pripisovati zgledni vzajemnosti med učiteljstvom in katehe-tom, ki se najbolj opaža pri tamburanju, ko vsi trije pionirji kulture sedijo v sredini preprostih kmetiških fantov ter udarjajo krepko na strune — v izobrazbo in zavednost pohorske mladine in pohorskega kmeta.	—r*
—š— Iz Čadramelj nam poročajo: Dne 27. aprila po večernicah se je vršil na tukajšnji šoli 18. roditeljski sestanek. Obisk od strani staršev je bil nepričakovano dobert največja šolska soba je bila nabito polna. Predaval je najprej domači nadučitelj tov. Brumen. Raztolmačil je staršem sodelovanje ljudske šole na polju oskrbe in varstva otrok, posebno natanko pa medsebojni stik šolskih vodstev s sodišči, ako se imajo zagovarjati tamkaj ne-doletni zaradi kakršnegakoli pregreška. Dobro je, da so o tozadevnih nalogah šole ozir. učiteMstva poučeni tudi starši; nedvomno bodo — kolikor mogoče — vplivali na svoje varovance, da ne bodo že v šoli dobivali »pik«, ki bi jim utegnile v poznejšem življenju le škodovati. — Za tem je še predaval okr. živinozdravnik iz Poličan g. Hinterlechner v imenu konjiške podružnice c. kr. kmet. družbe za Štajersko prav poljudno in zanimivo o praktičnih gospodarskih zadevah iz svoje stroke. Taka gospodarska predavanja so za naše kmete jako koristna; saj so v vseh panogah potrebni pouka.
—š— Iz Keblja nam poročajo: Tukajšnji krajni šolski svet se je v svoji seji dne 27. aprila 1.1. na predlog gosp. Melliva izrekel soglasno za delazmožost deželnega zbora in regulacijo učiteljskih plač ter poslal deželnemu odboru tozadevno resolucijo.
—š— Iz Ormoža nam pišejo: Za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in za regulacijo učiteljskih plač sta se izrekla za ormoškim okrajnim šolskim svetom še tukajšnji okrajni odbor in okrajni zastop v svoji seji, oz. na «občnem zboru dne 10. maja t. 1. na predlog okr. odbornika g. Zadravca soglasno in z odobravanjem s sledečo resolucijo: Okrajni zastopt se imajo zavzemati za vse gospodarske, prometne in kulturne potrebe v okraju. Tudi šolstvo je kulturna potreba, in sicer najvišja kulturna potreba. Da mora biti tudi šolstvo okrajnemu zastopu mar, o tem smo prepričani mi sami, o tem je prepričana tudi paša učna uprava, ki sestavlja ravno iz zastopnikov okrajnega zastopa okrajne šolske svete. Učna uprava toraj sama hoče, da se zavzemajo okrajni zasto-pi tudi za svoje okrajno šolstvo in učiteljstvo. — Ta okolnost na eni strani in obče znana in priznana beda in pomanjkanje, ki tlači učiteljstvo, daje okrajnemu odboru i zastopu povod, da se obrača s to resolucijo do vis. štajerskega deželnega odbora, naj v odpravo uprav neznosnega stanja, v katerem se nahaja učiteljstvo, v dogovoru s c. kr. vlado provizorično takoj nekaT ukrene, zatem pa zastavi ves svoj vpliv, da postane štajerski deželni zbor vendar že enkrat delazmožen, da se izvršijo različne gospodarske in kulturne potrebe, ki čakajo nujne rešitve in da se kmalu tudi izvede definitivna regulacija učiteljskih plač, kakor jih imajo državni uradniki od
XI. do VIII. činovnega reda, saj je vsak pošten delavec vreden tudi primernega piačila.
—š— Središče. Naša trška občina je sklenila resolucijo, v kateri poživlja 1. c. kr. vlado, da zastavi ves svoj vpliv za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. in 2. deželni odbor, da se zavzame za regulacijo učiteljskih plač.
Goriške vesti.
—g— t Andrej Vrtovec. V četrtek dne 15. t. m. je umrl v Tolminu tov. Andrej Vrtovec, vpokojeni nadučitelj, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil znana in markantna oseba v Tolminu, delaven in priden mož. Bil je več let podžupan v Tolminu, član pomnoženega okr. šol. sveta, predsednik sadjarskega društva, odbornik posojilnice, gasilnega društva. »Rokodelskega bralnega društva«, »Čitalnice« in raznih drugih korporacij. Ljudstvo je znalo ceniti njegovo delavnost in požrtvovalnost in se je obračalo nanj za razne nasvete. V politiškem življenju je zavzemal odlično mesto in se je vneto boril za svoje nazore in načela in za pravice našega naroda! Bil je tudi sotrudnik našemu listu. Preostalim izrekamo naše odkritosrčno sožalje! Vrlemu možu blag spomin.
—g— Na obrtni nadaljevalni šoli v Tolminu se vrši sklep šolskega leta dne 25 t. m. ob 9. uri in pol z otvoritvijo razstave šolskih izdelkov učencev in učenk te šole.
—g— Sklep šolskega leta obrtno-na-daljevalne šole v Mirnu bo v šolskih prostorih dne 1. junija t. 1. ob pol 4. uri popoldne združen z razstavo letnih izdelkov obrtnih učencev.
—g— Sklep šolskega leta obrtno-na-daljevalne šoLe v Ajdovščini bo v šolskih prostorih dne 1. junija t. 1. ob 10. uri pred-poldne združen z razstavo letnih izdelkov obrtnih učencev.
—g— Laž. Bivši učitelj Turk, ki je služboval na Brdih in ki je pobegnil ha Baikan, je pod obtožbo veleizdaje. Išče ga krminska sodnija. To smo že poročali. »Novi čas« je porabil seveda to priliko, da zasramuje slovensko Sokolstvo. Trdi namreč, da je bil Turk nekak sokolski poglavar v Brdih. Dognalo se je, da to ni res. Vkljub temu »Novi čas« še vedno ponavlja to laž. Toliko v pojasnilo občinstvu in v označenje resnicoljubnih njegovih pristašev.
—g— Na cbrini nadaljevalni šoli v Tolminu bo sklep šolskega leta dne 25. t. m. ob 9. uri in pol z otvoritvijo razstave šolskih izdelkov učencev in učenk te šole. Vse podpornike in šolske prijatelje, ki se zanimajo za napredek te šole, vabi k obilni udeležbi šolsko vodstvo.
Tržaške vesti.
—t— »Osservatore« o koncertu Glasbene Matice. »Osservatore« je priobčil jako laskavo oceno sobotnega koncerta ljubljanske Glasbene Matice. Ocenjevalec govori najprej o delu samem — o »Mrtvaškem ženinu« — potem pa nadaljuje: »Uspeh je bil velikanski in gre zato največja zasluga zboru, ki je pel z disciplino, ubranostjo, eksaktnostjo in umerjenostjo, ki presega vso hvalo, pod vodstvom mojstra Hubada, ravnatelja ljubljanske glasbene šole. Solisti: gospa Mira Costapera-ria, g. Josip Križaj, bas, g. Josip Rijavec, tenor, so izborno izvedli poverjene jim uloge«. — Glasbena Matica je lahko ponosna na to laskavo oceno strogega italijanskega kritika.
—t— Skupni poučni izlet v Postojnsko jamo se vrši v soboto 24. t. m. Odhod iz Trsta s kolodvora južne železnice ob 8.45 zjutraj, povratek v Trst ob 7.06 zvečer istega dne. Vožnja tja in nazaj stane K 3.50 za osebo, vstop v jamo po 50 vinarjev.
—t— Poučni kmetijski izlet v Koper! Kmetijska družba za Trst in' okolico priredi v nedeljo, dne 25. t. m., poučni' kmetijski izlet v Koper ter vabi okoličansktž kmetovalce in prijatelje kmetijstva k obilni udeležbi. Tam si ogledamo državni vzorni vrt (V Škocijanu) in mnogo drugega, kar bo posebno zanimalo naše vrtnarje in je zvezano s prav malenkostnimi stroški in majhno zamudo časa. Skupni odhod s parnikom ob 3. popoldne.
rjaveevi
Na p. n. tovariše, ki imajo sami Fr. Erjavčeve spise (Zbrane, Domače in tuje živali, kakor tudi šolske knjige) ali mi jih morejo odkod preskrbeti, se obračam s prošnjo, če bi mi posodil eden ali drugi ta dela za kratek čas. Pripravljen sem vedno na morebitno protiuslugo.
Letuš, p.: Rečica ob Paki.
Pav. Flere, nadučitelj.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, fianele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn -in franko.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./II.

Knjigoveznica
Anton Janežič
norajanslsa vilica 1/4
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh vknji-goveško stroko spadaj«^,ili
imNiimmiin' *■■>(■■■
del............................
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
Učiteljica našestrazrenici na Dolenjskem
želi menjati
¡sluLŽfbezs.© iccLesto
s koleginjo na dvo-, tri- ali štirirazrednici na Gorenjskem ali Notranjskem! Ponudbe na „Upravništvo Učiteljskega Tovariša« pod štev. 75.


Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.

Anton Krušič,
krojaški mojster In trgovec
T7- GrOrICI

Tržaška ulica, šte-sr. ±3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših! kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu; in na deželi.
Največja slovenska hranilnica!
estna hranilnica
Ljubljana
Prešernova ulica št. 3
lanska
Ljubljana
je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 330 tisač kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
0
0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 7* °/» obrestim in najmanj 7« amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
avstro-ogrske monarhije
na Dunaju, I., WipDlingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je'posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
n.a,jTrečgsi -u-čIteljslreL d-r-u-st^ra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.