Tečaj XXXIII. ? obrtniške fobajaj0 vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 80 kr pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Lj ubij ani sredo oktobra 1875. Obseg: Sadimo orehe! Letošnja vinska letina v Vipavi. Delitev premij za konje. spodarstva. (Dalje.) — ljudske in*mešcanske soie v Gorici. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Bosnjakov ? Mnogovrstne novice. Prislovice in reki iz Istre. Policijski komisar. (Dalje.) 0 zboljsanji planinskega go-O razstavi učnih pomočkov za Kakošen bode konec ustaje Ercegovincev in Naši dopisi. — Novicar. Gospodarske stvari. Sadimo orehe! tako, da orehi po koncu stojé, pa so z oštrim koncem doli obrnjeni, da kal spomladi iz ostrega orebovega konca požene naravno navzdol v lomi pesek, in se ne po- Kar člověku ) kedar orehe jemlješ iz lonca, ne od vrha, ne od minu Tako Je tudi srcu gre, meni ostalo, kar ostane mu rado v spo- spod, kar bi se moralo zgoditi, ako bi orehi križem le- toplo priporočale y naj žali med peskom , ker se čez zimo pesek trdo vleže, začeli po domovini naši prav Na vrsto pokoncu postavljenih orehov pride druga vrsta so nase „Novice" prid no u u v/ saditi orehe. Kako se prileže orehova senca, r-----7----r------— ——™ —j---- bolj pa orehov kolač in. kako ^paradira v snažni sobi vrsta orehov, dokler ne zmanjka prostora ali orehov. hn\7Q nmaro t - Zadnja vrsta orehov pri vrhu se konečno zopet pokrije peska. in na pesek ravno tako, kakor je zgoraj rečeno še orehova omara Sam sem že posadil veliko orehov, katerih vžival s peskom ) in lonec se spravi Čez zimo v kak zavarovan ne bodem, iz načela, iz katerega y da vsaj koristimo ljudém, ki bodo živeli za nami, naj bi tudi drugi de- zračen kot pod streho, kjer ni plesnobe. Ce so orehi slabo sušeni, ali če je lonec spravljen îaii, i m^mm, ■ , wmmmmp ■...... ■ ako sedanjim premalo koristiti zamoremo. Zatoraj si v plesnjivi zaprtiji, jedro v orehih sné plesnoba, in sadil drznem ziniti prav priprosto besedico, ki naj bi vsaj ne boš spomladi praznih plesnivih lupin, stoteri sad rodila, hočem reči, vsaj sto orehov već Ko je na spomlad zunaj že zeleno, porosé se orehi naj bi se prihodnje leto sadilo, kjer se jih kaj sadi; v loncu dva- ali trikrat z vodo, da se pesek ohrani > rensko, Dolensko in Notranjsko: vlažen, in se po8pešuje kalenje. Ko stanovitna gorkota pride k moči, in si pripravil zato zakličem po svetu, da odmeva od Krima na Go- Prijatelji orehov in prijatelji naroda našega: sadi m o orehe, da bomo imeli rahlo gredo, loti se lonca od vrha, in vesel boš. Kaleči vesele praznike božične, velikonočne in sv. Miklavža! orehi šli bodo iz peska brez škode vrsta za vrsto. Kakor so stali v loncu, tako jih posadi v gredo, m nastavili bodo lepe ravne srčne korenine. ki se. mehke Oreh je lepo, žlahno in koristno drevo. Otrok 8tori in uboga vse za kopico orehov, fantje in dekleta radi skrivaj stikajo po sušilnicah, oče in mati jih sprav-ljata na posebno varni kraj, in stara ženičica jih po- kot koren, pri prvem presajanji drugo ali tretje leto laski pa se položé razdeljeni na zeló prirežejo, stranski Tako ui* r til u* y iu wvmiaw J ť 1 ----J / ------ skriva po izbah, da bi v prirojeni ljubavi z orehi kro- vse straní v zemlji. tila izročeno jej deco, in zavarovala mirno tihoto od sta- v an ji še le zastavijo korenine. Daje presajen oreh meh- se pri prvem přesaje rošti trudnim ušesom. Sadimo toraj orehe! Takih žlahnih dreves je čedalje manj, kajti na-nje keji in žlabneji ) je znano; vzrok tega pa se vidi tukaj. Kedar se taki orehi presajajo, se jim vzamejo pri mizarji prežé, kakor pájek" na muho. Le slab gospodar deblu proč vse druge mladike, razen srednje, katera ne-prodaja iz svojega posestva orehe, dokler nima nove prirezana se hranuje za krono. Dokler se visokost krone zaloge da morda prestavi dan pri sodniji, zamore kaj dalj ob mizo trkati, ko že davno ) ali pa da na upanje ne doseže, se vsako leto brez skrbi porežejo vse letne Oreh se toraj vsako leto ob- mladike, razun vrha. več ni dobil. pošteno gospodari, rodili, naj gré sadimo orehe ! Kdor hoče posekati star oreh, mora, ako rezuje na šibo, in se presaja obrezan na šibo. Ta oreh in ko bodo poprej krog njega nasaditi druzih, se gotovo rad prime in dobro žene, če le pride v rahli še brusit sekiro. Toraj svet: po zaraščenem svetu pa orehe saditi, kjer jih trava ? Orehe množiti je lahko in prijetno delo. Še je zamori ali kosa poišče, je toliko, kakor prazno slamo ía s začeti za prihodnje leto, dokler zadnji orehi doli cepaio tudf seine ne ? ki so najlepši in najbolji, tudi niso črvivi ? a mlatiti. Toraj sadimo orehe, pa sadimo jih umno da bodo veje košatih velikanov v zavetje vzele naše 7 je zadnji čas, da si odbereš surovih orehov za vsaj na peči, v peči in na sušilnici posušeni o. gomile } kjer bomo počivali, ko bodo potomci radovali Šií kalij Za seme odbrani surovi orehi naj se dobro presu- se v orehovi senci, in gostili se pri orehovih kolacih. Golo sv. Mihela dan. Lovro Mencinger Golski. *) *Jo na zračném kraji — dobro je med okni. 80 osušeni, se pa spravljajo čez zimo tako-le : Ko pri- # Danes, ko to pišem, imam na vrtu spomladi vsajeno , ^ ~r*jj ——------ * * i— / ------7 *----' a v ^eren lonec deni na dno drobnega peska poldrug palec jablanico v naj 1 epšem spomladanskem cvetji, od za- Ti t\ 1 i . . .. • • ^ 4 i .-i. t p li w * i i •?« « • rv* Ha debelo 9 na pesek vloži oreh pri orehu natesnoma stavljenega sadu pa gotovo nihče ne bo dobil skomine. Pis. Letošnja vinska Vi pa vi. Dokazalo je letošnje premiranje, da naša dežel a v konjereji napreduje ; posebno veljá toogorenski strani Osem let zaporedoma smo imeli Vipavci gledé mno- in o krajih konkurzně štacije Mokronoške kaj slabo vinsko letino; najpremožnejše hiše prišle vrsti pa je med vsemi štacija Kranjska. žine so vsled tega na tak slab finančni stan, da so se morale » v Prvi s celó majhno izjemo vse bolj ali manj zadolžiti t kajti Vipavcu je vino edini pridelek, za katerega precejšnjo Ribnico se je k premiranji prignalo 18 kobil žebeti in 12 žebic; premije so dobili za kobile z že z beti : Ernest Faber iz Kočevja cekinov svoto denarja strži. Letos obrodila je, hvala Bogu, trta Sk r a b e c iz Horvače 6, Jernej M a r o 11 iz n prav dobro grozdja je dosti, in ) An to Pustega kapljica bode tudi prav hriba in Andrej Cvar iz Gorenje vasi pa po 4 cekine. dobra, ako že ne izvrstna. Vsled obilnosti pridelka je Le sreberno medalijo za dobro rejo konj sta dobila: mošt prav po ceni, najboljša vinogradščina dobi se po So dec iz Horvače in Peče iz Kovlerjev. Za žebice gold, kvinč, to je 60 bokalov; nizki mošti prodajajo je deželna komisija podělila premijej Francetu Andol- se po pa tudi se nizejse, se celó po gold. šeku iz Velikih Poljan 6 cekinov, Stefanu Pet eri inu Pri vaem tem, da je cena tako nizka, ni vendar iz Velikih Poljan in Jožefu Kreše-tu iz Strug pa toliko kupca v dolino, kolikor si ga želimo, posebno ; ne dohajajo? No, od Gorencev pogrešamo ; zakaj neki več strani se sliši reči, da se zaradi tega Vipave ogib Ijejo > ker se je v poslednjih letih tukaj v namen zbolj- P° cekine; samo sreberno medalijo so pa dobili: Lukež Kljun iz Slatnika, Janez Nesan iz Vinice in Janez P e 1 e c iz Ribnice. Mokronog se je prignalo 20 kobil z žebeti in sanja, posebno pa v namen pomnožitve pridelka mnogo žebice, pa nekoliko mladih žebcev, od katerih se je za siadkorja (cukra) porabilo, ter se dokaj vina tako „na- enega poslalo priporočilo za nakup na c. kr. ministerstvo kmetijstva. Premije pa so dobili za kobile z žebeti: Anton Smola iz Grma 8 cekinov, Jožef Okorn cekinov, po 4 cekine pa dr. Skedl iz Sent- redilo". Da se .je to v resnici godilo, se ne dá tajiti; zgodilo se je to v veliko manjši meri, kakor se je raz- 1z Moste r« kričalo, in to gotovo le zaradi najveće finančně sile. ruperta, Anton Prijatelj iz Rakovníka, France Kdor ni denarja imel — in pomanjkanje denarja bilo tačic iz Pristavce in Jernej Bukovec iz Velike Loke; dobili: Anton Smola iz Grma, Jernej Vide iz Svabovega in Anton ceki- je pa v poslednjih letih splošno — si gotovo ni slad- samo medalije za dobro rejo konj korja kupil, toraj tudi ne vina pomnožil so kdor nasproti denarja imel, in si siadkorja kupil, porabil da pa je je skoro izključljivo za napravo domače pijače ) se Wolf iz Zvur; za žebice se je^pa dala premija nov Matiju Cinkole-tu iz Cadreža in 4 cekinov Jo- ni pridelek konsumiral. Sicer je še za tursico denarja žefu Globevniku iz Stare vasi. primanjkovalo. kupčijo prišlo je gotovo zginljivo Ljubljano se je prignalo 20 kobil z žebeti in pa malo s sladkorjem zboljšanega ali pa ponarejenega vina, 12 žebic. Od prvih so dobili premije: Jernej Pleško in se to cisto me ne pmadjalo, ako bi in ponarejanja tudi nekateri taki posestniki ne bili lo- se zboljšanja iz Kozarij 8 cekinov, Janez Justin iz Ljubljane pa ) tili, kemiji ne duha ne sluha; taki so kar tje v en dan, brez po cekine so dobili Andrej Mesesnel iz Viča, Ste-kateri nimajo o umnem kietarstvu, posebno pa o fan Petkovšek iz Be?k in France Gregorka iz Sinje Gorice; samo srebrne medalije so dobili: doktor vsega načina, brez zapopadka „kloboštrali". 10 pa je Kudež iz izubijane, Jozer Vermel iz i^ozarij, lvia-vsakako po pravilih umnega kletarstva, če še ne kaj tevž Remškar iz Loga in Matija Remškar iz Bre- To pa je Rudež iz Ljubljane žef Kermel iz Kozarij druzega D^a, vsaj „ucuiuuu . zoviutj; za zeuiuv Da letos nobenemu Vipavcu v glavo padlo ne bode, lovšek iz Vrhnike neumno". zovice; za žebice so pa premije dobili: Ignacij Je- cekinov vino s sladkorjem zboljševati kar je sicer na način čisto nedolžna in dopustljiva reč ali pa se vsak celó ) po cekine pa Jožef ga pomnoževati; to sme vsak verjeti, kajti čemu je treba pridelek zboljševati? saj je prav dober; čemu ga pomnoževati? vsaj skoraj ne vemo, kam bodemo obili blagoslov božji spravili! Spenko iz Kapljevasi, Anton Duhovnik iz Dobrove in Andrej M ar in ka iz Vnanje Gorice. -J (Konec prihodnjič.) I zboljšanji planinskega gospodarstva. Gorenci! in vsi drugi zimski kupci, pridite toraj Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jan. Mesarja. brez vse bojazni s prav velikimi in polnimi mošnjami v Vipavo, glejte še Postojnci, ki so nas najbolj razupili, spoznali so, da so nam veliko krivico delali. — Ker čem (Daíje.) 1 IM Ko je kotel na ognji, treba je potem sir s tarna- vedno mešati, da se ne prismodi, ampak enako- . ka- se je skozi Postojno mnogo grozdnega siadkorja v merno greje-in trdi. Pri odločeni stopinji gorkote barvarnico Ajdovško prepeljalo,^ v kateri dve leti sem tero pa le gorkomer z gotovostjo pové, se kot za barvanje namesto glicerina ali cera, grozdnega slad- tero pa gorkomer z gotovostjo pove kotel ognja odmakne ter sir konečno zdela s tem, da se se korja potrebujejo, mislili so zato Postojnci, da gre naprej mesa kakih 15—30 minut, dokler ne dobi neke vse to za pomnožitev vina, in ker niso hoteli Vipav- elastične lastnosti, katero izveden sirar v stisnjeneffl skega vina kupovati, so skoro izključljivo hrvaški „petrot" svalku ali med zobmi hitro pozná, in mu je znamenje, točili. Glejte! oni zdaj zahajajo prav pridno v Vipavo da je sir zadostno skuhan, zdelan. Zdaj tedaj z me- po mošt, med njimi tudi oni gospod, kateri se je v ob- šanjem neha, nekoliko počaka, da se sir v sredi kotla rekovanji „vipavca" najbolj odlikoval, zato smo jim pa ------j _ ,, i ---J---J ---------7------ -- j— r - vkup sosede, mu z roko malo vkup pomaga, « — tudi hvaležni. Da se ne bode letos v Vipavi ne en sam njm prtom ročno iz kotla vzdigne , s prtom vred defl« kanec ponarejenega vina prodal, zagotovlja Vam v imenu v obod, ki je na stavnici že pripravljen, obod zapn®; cele Vipave ga s sir- R. Dolenec xi,, xyviv^^v., konec prta na siru lepo zravná, obloži sir s težko lep® vodja vinorejske šole na Slapu, oglajeno desko, na katero napravi tlačilnico in vravná na tako primero, da vsak funt sira 15 do 21, tedaj p0' so Delitev preraij za konje. Premiranje konj na Kranjskem se je letos, kakor Novice" že naznanile. prečno 18 funtov pritiska dobi. Stiskanje sira sirne drobce prisiliti, da se bolj namen sprimejo ima vkuP J J f Jiuiu J ^ > ivuiuu tuui xci ujiu opiaviu uu vuujl vršilo v teh-le krajih: v katero deloma tudi prti popivajo; zato se sir ne le sirne drobce prisiliti, da se bolj , temuč tudi iz njih spraviti odvečno siratk°> i i i * i • • • i • i.î av ki se Cerknici, Ribnici, Mokronogu, Ljubljani, tiskalnici kake 6 do 8krat obrne, pri obračanji vseleJ ................. ~ " Nikak°r i UL A V 1 ^ XfJ. val uu vg u J JLij u u Bohinjski Bistrici, Radoljici in Kranji. tudi v drug dobro izpran, suh prt zaviti mora. pa ne gre je nekoliko sir popolnoma vse siratke iz sira spravljati, ker pri vrenji, zorenji potřebuje; zato je tukaj govorjenje , ne od brezozirno budega primernega stiskanja kakih 12 ? ampak 24 Iz tiskalnice pride sir v klet na čedno polico, kjer ostane a kih 10 dni še v obodu, ki naj ga varuje, <}a se, ker je mehak, ne razleze in ne sosede. Sir nikakor še ni dober ako Uli 111 OU Ul «VUL1 , « iv V/ |6 » »VklU U1 C* Y «UV/1 "Ut* UM. » ^ «« OÍ Vj U l/IULUUiiJUiVU MUÛ11111 1X1 izdelan ; ampak silno veliko je še ležeče na njegovem spomladi od spredaj ogleduje, naj satove v jeseni tako v kotlu prav Novi Kranjski panj » / po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. IV. (Dalje.) Kdor ima navado, da svoje plemenjake pozimi in Dravem oskrbovanji v kleti. V to oskrbovanje spada v panjeve postavi, da bo, kedar se bodo čebele že sku- m I i ll* \1 I # • 1 i ■ • i • ^ 1 1 « • I 1 1 • 1 * poglavitno to dvojno : da se soli in ob enem obrača da se dobro pazi nad vrenjem , zorenjem y da y se v PaJ stisnile, sprednji sat z medom napolnjen; tako bo vselej, kedar bo sprednjo koncnico odprl, koj videi pravi men v gotovih mejah v siru vrši, tedaj treba mu panj ima še potrebno hrano ali pre ne, in ce zapazi ali da je skrbeti vse, česar za redno godenje potřebuje, nasproti tudi sprednji sat že zeló izpraznjen , bo od spredaj z ■■■■■■■■H WĚĚ I HÍH fl BH MH I H I dolgo mu odvračati vse, kar bi ga o tem motilo, ustavljalo médom napulnjene satove da ga bo iz zime pripravil. pa nasproti prehudo, preburno vrenje vzrokovalo. Kar se tiče soljenja, je polagoma pomikanje soli v sir ugodno njegovemu pravilnemu zorenju, ne pa so- v panj potiskoval, tako ; pride Pa tudi spomladi in poleti čebelarju dostikrat prav ? če je z medom v satovji kolikor toliko založen > lenje mleka v kotlu, v katerem se vrh tega nepotrebno posebno pa tistemu, kateri sam roje delà. potrati še veliko vec soli, ki ne zaleže toliko siru, am- liko Daj y na , roju, katerega sam narediš, predno ga v drug pri-ul- pak v siratko pride, kjer je treba ni in je še nevarna njak přeneseš, tudi en sat, ki je z medom napolnjen f I 4/ tA • V • I * A • + ! n I I i \ • • i • • M 1 • V 1 1 â * 1 1 • presicem Pravi Čas sir soliti je zato takrat y ko Je |e odločen od drugih obstojnih delov mleka tedaj v kleti; to pa naj se godi tako, da ga od prvega m potem ni treba prav nič zato y skrbeti, da bi moral ta funte panj pitat hoditi, zakaj en tak sat tehta V ze od y in toliko medú ima vsak roj že za več tednov vsaki dan, danes na eni, jutri na drugi strani precej na zadosti, če bi tudi sam na paši prav nic ne dobil. gosto z zdrobljeno soljo potreseŠ, ter vselej na prejšnji dan posoljeno stran položiš in tako ob enem obračaš. Ravno tako se méd v satovji y če je lepo ohranjen in snažen y navadno prav lahko in dobro prodá. __m^^H ^HHH^I m^^M ^HH H ^H I Kdor Tako sol od obeh strani polagoma celó do srede sira pa nove Kranjske panjeve ima, si lahko najlepše me-přileze, vse těsto přesolí, za kar po visokosti hleba manj dene satove za kupčijo prihrani, pa tudi lahko po svetu ali več časa potřebuje, in se nekako dovrši, ko se mu pošilja brez poškodovanja. Brez posebnih stroškov si namreč vsak lahko napravi take zabojceke, kakoršne ka- funtov soli dalo. na 100 funtov njegove teže Med solenjem sira in še dalje se vrši v njem neko so dzierzonizirane škatlje , bodi-si veče ali manjše y kvašenje, zorenje, pri katerem se še le razvija njegov koršnih potřebuje. te zaboje naj potem obesi z me- pravi duh in okus, ki je koj, ko iz tlačilnice pride, pri dom napolnjene satove, kakor so prej v panjih ali najbolje izdelanem siru pust, in se še le sčasom, pri škatljah stali. Stranice teh zabojev naj bodo pa pol velikih hlebih komaj v enem letu popolnoma razvije, palca nižje, kakor so pri dzierzoniziranih škatljah, tako, Sir tedaj časa potřebuje, da se pokaže po vsi svoji da med zgornjo diljo ne bo zaboja in med satniki nic dobroti; zato je treba s sirom potrpljenje imeti, a ne, praznega prostora, in da se bodo poslani satovi tudi tako rekoč, koj od kotla ga že na trg nositi, sicer ško- na dno ali spodnjo diljo zaboja malo oprli; tako se pri duješ veljavi tudi prav dobrega sira, posebno če ti, Bo- prevaževanji ali prenašanji zabojev ne morejo satovi od hinjec, s kakim obrekljivim hudovoljnim nemškutarskim gospodičem okoli Radoljice ali Bleda opraviti imaš letvic odtrgati, pa tudi ne drug po druzem oguliti, dru- 9 ki V se b\j pr6] y uiu vjv» uia^v y iu j/i yj vu muta v ai* uu uiau j ou uiui u jji x v cmmjl j jl tau kaj ogleda ali pokuša, je že pripravljen, klofuto dati jev kaka škoda prigoditi ali kaki sat odtrgati domaćemu hlebu. Tak člověk gače ne, ko bi kdo take zaboje nalašč sem ter tje preko mu pokažeš svoje blago, in prej ko on metaval. Se manj se more pri prevaževanji tacih zabo- 9 če so ki Je od svoje mame satovi v romčeke de lani. kaj slišal od švicarskoga sira, misli, da mora po njego- Res Je sicer 9 da si tudi čebelar, kateri navadne vib zapopadkib iz kaj boljšega, kot iz Bohinjsko krav- Kranjske panjeve ima, lahko kaj medú v satovji pri- jega mleka narejen biti! Marsikdo pri siru hoče imeti dobi in prihrani 9 toda ne tako lahko in tudi ne tako kaj tacega, kar sploh ponaturno k siru ne gre, ampak lepega in okusnega, kakor umetna primešava — v slepilo za barvo in okus. s premakljivim satovjem. Nikdar naj si pošten domac sirar s kaj takim ne po-maga pa tisti 9 kateri ima panjeve dasiravno tukaj veljá pregovor: „svet hoče biti Kdor ima le navadne panjeve, ta že goljufan." Pa zašel sem zdaj v to, o čemur ni prepira satove iz panja izrezuje, veliko medú zmečka; takrat, kedar kedar ;,de gustibus non sir godi. a tedaj hitro nazaj v klet 9 kjer sat spodreže in iz panja vzdigne, ga mora zopet z ro- se kami prijeti, sat je pa mehek, ker je v panj i gorko tedaj se prstí, Da se to zorenje v siru ugodno izvršuje, je, kakor znajo, in méd ni več tako okušen. s katerimi je sat přijel, že na satu po- za vsako vrenje, treba: nekoliko vlažnosti; zato mora siratke v pravi ■A • UVU Vil JUfc. V T 1 M LI Al V w t i ^ «wvv V l Ml Wâl w^VlXV ▼ J^* M( f A primeri v siru ostati, ker preveč stisnjen in ob vso si- skledo Tako iz panjev izrezane satove mora potem v kako y škaf 9 ali kako drugo posodo pokladati; tukaj *atko djan hleb pomanjkljivo ali celó nič vreti ne pa satovi eden na drugem ležé, eden druzega pritiskajo, cedi, in davje kmalo na tako da se skoraj iz vseh méd toogel in ne naredil luknjic, po katerih se v kupčiji to- dnu posode cela luža izcejenega medú. liko poprasuje ; Se vse hujše se pa méd v satovji premečka, če ga tako skupaj zlo-primerne gorko te v kleti, kakih 8—12 stopinj ženega v škafih ali druzih posodah po svetu razpošiljaš. 9 in soli katera ne pripomore samo dobrému Pa vse to naj bi še bilo! Méd, v posode tako na- U» OUll j J^aiUid AAV £JJL I^WUU Ui u IU OaUJU A UU KSL VJÍXI U °kusu sira, ampak vpliva tudi, da se njega vrenje pri- 9 se dá čez zimo že še kolikor toliko ohraniti, al ®*erno počasno v gotovih mejah godi, ter je sir 8°jdobe obvarovan. (Dal. prih.) bolj ložen, kaj pa poleti, kedar vročina nastopi? Vsak sat, naj bo V se tako z médom napolnjen, ima večidel vendar še kako odprto hišico ali celico ; prav v tacih odprtih celicah je navadno pa cvetlični prah, in med tem prahom, kakor sem že zgoraj omenil, tudi črviva zalega. Ko tedaj po- * leti vročina pritisne, se začnejo ravno v tistih celicah, v katerih je cvetlični prah, nekake ostudné pajčevine kazati, in črviči se izležejo. Ker se pa ravno v tistih celicah, v katerih je cvetličen prah, črvi izležejo, je to očitno znamenje, da čebele poleti s cvetličnim prahom vred tudi veliko črvive zalege v panj eve nanosijo. — Ko se črviči izležejo, sat za satom napadej o, zato, ker eden na drugem ležé, in čez malo časa so vsi satovi s pajčevino prepreženi, polni ugnjusnih črvov in veš, tako, da se mora vsakemu člověku studiti, tak méd le pogledati, še veliko bolj pa, ga zavživati. Koliko boljši so tedaj zopet v tem oziru novi Kranjski panjevi, ker si čebelar tako lahko najlepši méd v satovji pridobi, pa tudi tako lahko nepoškodo-vanega ohrani, ali pa tudi po svetu razpošilja! (Dalje prihodnjič.) Šolske stvari. 0 razstavi učaih pomočkov za ljudske in meščanske soie v Gorici. O tej zanimivi razstavi smo izvedeli to-le : Razstava prizadene gotovo znamenite stroške. Da se za te stroške kolikor toliko denarja nabere, kakor tudi za napravo posebnega zaloga v podporo ubogim dekletom, ki se pripravljajo za učiteljstvo, določile so šolske oblasti, da bodo vsi, ki pojdejo razstavo gledat, plačevali vstopnino, in sicer prvi dan (12. oktobra t. 1. ob 10. uri dop.) 30 krajc., drugi dan 20, tretji in xiaslednje dni pa le po 10 krajc. Ce kdo v omenjeni dobrotni namen kaj več podari, bode se njegovo imé priobčilo ter naznanilo deželnemu šolskemu sveto-valstvu in ravnateljstvu c. kr. izobraževališča za učiteljice. — Učitelji in učiteljice iz domače dežele bodo smeli vsak čas brezplačno hoditi k razstavi; učitelji iz druzih dežel pa bodo morali izkazati, da so res učitelji, ako bodo hoteli razstavo brezplačno ogledovati. Narodno blago. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. *) Otrok na mater gledi (od nje se uči). Nejedavke, nepijavke debele rjavke (skrivši jedevajo in pijevajo). Vino tretjega lista (tri leta staro), četvrtega itd. Lahka skuža (izgovor) pole dobrega muža (rečevajo žene). Tovari (osli) nisu hodili na nebo, da bi znali za daž (se reče, ako kdo praša : bo li dež ali ne). Da bi šenci (uši) na tebi od glada pogibali ! Ki bi mu do repa dosel (se reče prevzetnemu). Bolje da sam kačku rodila, nego tebe (rečevajo matere porednemu si otroku). Nebudi primera, ili tamo mu budi (se reče govorec o kakošni veliki rani). Nebi dal Bogu kamik, da vragu glavu razbije (se reče od lakomnega). Nebiš dal Bogu soli? Odgovor: bim je dal, da ti pamet nasoli. Nezabi ča imaš reči (reče, kdor kemu govor pregovori.) Da morem, bim ga pod svoju kožu skril od pogi- beli (takoga ljubim). *) Hvala lepa! Vred. On se oholi, kao pas s zgorelom nogom (se reče onega, kdor se brez vzroka uzvisuje.) Zvrlenac — nadulae, rožič na češpi, slivi it<| Stra ma, lojtra za voz. Keljac, dremelj dreva. Ozir po domovini. Vrh Krima. II Najviši hřib v Ljubljanski okolici, ki ga vidiš is mnogih krajev mesta, zunaj mesta pa skoro od vseh strani, kamor greš, je Krim, okoli 3500 čevljev visok mejač velicega ljubljanskega mahu in starodavni čuvaj ostankov stavb na koléh. Ker se ne spominjam, da bi bil že kje bral popia kacega turista o Krimú, se je vzbudila misel v meni, da morebiti komu vstrežem s popisom bodá na Krim. Misel, pohoditi očaka zablatnih višin, sprožil je prvi naš hribolazec g. Franjo Kadilnik. 19. septembra v jutro zbere se nas tedaj družbica šesterih pri zidanetn mostu na dolenski cesti namreč g. Fr. Kadilnik in še 3 drugi uradniki banke Slovenije (gospodje Kern, Hanuš, Močnik), g. Jak in pisavec teh vrstic. Ob 6. uri se odpeljemo po Ižanski cesti ter pri 118. telegrafoem kolu malo postojimo ogledovaje kraj zgodovinsko znamenitih stavb na koleh, kjer pa nismo druzega viděli nego ob obéh stranéh ceste razbrskana tla in leseno kočico stražnika, zraven pa na obeleni smreki več zastav, katerih barve pa zarad pregoste megle nismo mógli prav razločiti. Ob sednih dospemo na Ig, kjer se v Mer-čnikovi gostilni ustavimo. Tú se nam pridruži še Ižanski učitelj g. Govekar, da nas je bilo skupaj 7. Vodnika smo lehko dobili, ker je bila nedelja in so bili ljudje tudi iz vasi pod Krimom pri prvi maši na Igu. — Ob osmih jo odrinemo iz Iga (Stúdenca) v Vrbij ene in tu počakamo četrt ure, da je naš vodnik Grmek (po domače Mikš), precej zgovoren kmet iz Vrbljen, na svojim domů h. št. 40. malo pokosil („zajutroval"). Med tem je solnce jako gosto jutranjo meglo predrlo in nastalo je najlepše jutro in jedva dober streljaj pred nami se nam razkrije vnajčistejem zraku strmi — Krim. Blizo 9. ure pride vodnik od kosila, potrese češpljo, naveže za žejo češpelj v ruto, in hajd na višavo! Kratka po črez Mikševo polje pripelje nas v znožje hriba. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Majbni deželi ste Ercegovina in Bosna in revna je slovanska raja; al tako srčno se boruje za svojo vero in osvobodenje iz jarma turškega, da iz potokov prelite krvi doide jej konečno vendar rešitev. j Konečnega tega izida pa se je nadjati iz dveh razlogov, ki sta: ju naški boj ustajnikov i» pa simpatije narodov većine Evropejske. To dvoje je vzrok, da se začenja tudi diplomacija že nekako drugače sukati in vzlasti potem, kar je Angleška vlada po svojem poročniku Elliot-u v Carigradu dala druge strune napeti proti vladi turški; enake tištim, kakoršne je nekdaj ruski poročnik Men* Čikov nategnil proti njej. Pravični reči je nazaduje vendar-le zmaga gotova, in če je kak upor na svetu upravičen, bogme, da je upor slovanskih kristijanoV mahomedanskemu barbarstvu. J Ustajniki se v tako imenovanih malih bitvah moj-terako vojskujejo; hođi jim pa tudi nadobro, da Turki poznajo terena (bojišča), pa si tudi ne prizadevajo 0 ne v V Ta je tišti !" Kateri tišti?" ga prasam jaz zavzet. VWVJIBVHI/; 01 ÏWW1 uo J/41««uu T ajUj „Tistl, ki - 11U) o« kar na vrat na nos marširajo sèm ter tjè krat pobral vso banko. ga poznati; ki fn domišljujejo no, saj vam je znano Jaz in benega planej o se zmagovalce, če le ne zadenejo na no- všel, dobro poznam to oko, ta glas. gr em za njim ki mi je ta-, ne bo mi u sovražnika; ustajniki pa iz dobro izbranih zaséd nad Turke, jih potolčejo ter se potem zopet za roko in mu šepetam: tem hoče skočiti za tujcem, jaz pa ga primem vmaknejo v zatišja. To pa je način vojskovanja katerem ----- -----------------r--------— —- ------— w — ^ v*«, ^ .mwuu, bolje oborožena in oskrbljena armada hude udarce do- se podaste v nepotrebne sitnosti. Prepustite vse meni, ««moj«,. JC u«uu vujoav;»«ujo, po „Počasi, prijatelj, naglost ni pridna. Mogoče, da se vsaka veliko bolje disciplinirana in veliko motite in če ga zgrabite in se skaže, da ste se zmotili bivala Upor ustajnikov pa utegne Turkom še nevař- in če je ta clovek res tišti, kateri se vam zdi ? u r mi ne niši postati, ako se jim posreči, boj podaljšati čez zimo« bo všel, zanesite se na-me. Vrh vsega tega tira turškega vojaka, ki je slabo Mladi trgovec mi prav dá in se strinja z mano, da plačan in pomanjkanja trpí, le sila svojih poveljnikov je ta dva tujca najprej treba opazovati. Jaz pokličem v boj 7 in čem večkrat so tepeni, tem bolj so plašni, najprej konďuktérja. misleč po s voj i veri, da je to naklon 0 s 0 d e. Na- sproti temu pa Ercegovinec in Bošnjak, če tudi strašno sepelje?" ga prašam veliko trpi, gré navdušen v boj, ker vé, da se bojuje ~ za najdražje svetinje svoje, za rešitev iz sto- in stolet-jiih muk in nadlog. V vsem pa upornike osrčuje so- Kdo sta ta par, ki je ravnokar tu ven šel, in kam „Cemu prašate, gospod?" se oglasi konduktér. „Jaz sem sodnijska oseba, zahtevam od vas natan čen odgovor," pristavim resno. tako ! ču tje, ki se jim oglaša od vseh strani, izvzemši one , A tako! "No, kar vem, bom povedal. Ta člověka koterije nemčurskih in magjarskih časnikov, ki so Slo- sta stopila v L. v voz in me prosila, da jima dam po- J --------------OJ - ---- — ---/ --w ^ ■ v U tt4J M f JUI« T » \J MU iU ^ V/*J1JLU' ) ViU^ jlUlI« UMUi vano m principielní nasprotniki in bi vsacega Slovana, seben oddelek, če je mogoče. Peljeta se menda na se za obveljavo pravic svojih poteguje, raji v žlici Laško, kajti gospod me je prašal, kdaj pridemo v N. vode potopili nego mu drobtinico pravice dovolili. Take in koliko časa ie tam čakati. ^ _ « m m m te mm m m m _ _ U _ Več o velikanske simpatije narodov, ki se tedaj zunaj vla- zdi njih ne vem > pa se mi f j «V. WAV f ^ WW "^u^j ' UVJLM. ou JULII y ua ota « dinih krogov — povsod kažejo bojevalcem za pravično potovanji po poroki. reč in za obveljavo človečanstva, navdušujejo jih, dane da sta dva ravno poročena zakonska in na ti „Dobro", pravim jaz, „naju boste spustili v isti od-opešajo na bojišči, vedé, da — če tudi bi jih nečimurna delek, razumite? Izgovorite se s tem, da drugje nikjer diplomacija evropejska zopet potlačila v jarm krvo- ni prostora. ti píVCa ts vr v« v uvv»viouv ^r i u t i v u Uli > ^it« "> M V VJCŮ IVcAJtV V>C5bl b ULI V aUl *A V UUCV OjJJl CUOij ai^C , Ua Uaj besom za maščevanje, da jim naposled vendar re- gredó zopet na svoje prostore, škoda na hlaponu je bila bode nedoižno přelita kri vpila ne- Cez kak četrt ure vabi zvonec sprehajalce da naj šitev doide, kar je došla Grk om, ki so po prelitih popravljena. Tujec z ono krasno žensko pride zopet memo naju in gre v voz, mi-dva pa za njim. Ko vidi, ko potocih krvi dosegli svobodo in samostojnost. a Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. IV. Policijski komisar. (Dalje.) da vstopita dva tuja člověka, se malo zakremži mu konduktér reče, da ni razen tega nobenega prostora v vlaku več praznega, sede v kot nasproti dami in nama obrne hrbet, tako da obraza ni videti. Dama se ozre po nama in nič kaj prijazen pogled iz njenih žarečih oči naju zadene, potem pa jameta oba skozi okno gledati. že Vlak je bil med tem jel drdrati, zdaj je drčal s polno naglostjo, ker je hotel popraviti zamudo. Kaj rad bi bil jaz bolj natanko videl tujca, da bi ga pri merjal z ono podobo, katero sem si bil vsled telegra- fičnega podpisa 0 njem naredil; zdaj je imel polno brado^ Nekega dne sem se peljal tri postaje daleč v nuj- toraj je bil nekoliko spremenjen. Moj tovariš sedí jako nih opravkih. Storivši svoj posel se podam v gostilno nemirno na svojem prostoru vidi se mu okrepčat svoje trudne ude. Tam najdem mlađega tr- najrajše na tilnik skočil; pa moje govca, o katerem sem prej govoril. Po navadi me po' zdravi in po vabi, da se tik njega vsedem in mi pové, ? drži. oko Jaz se nagnem k njemu in zašepetam: da bi popot- ga nazaj da je tudi on po opravkih tù. Ker je imel vlak kmalu da je ta pravi?" j priti dava proti kolodvoru, ki je bil kak četrt ure od vasi. UUIVV* I Ul W J Ul JV MH IkMIV VVK1U M.» V/ VM, .WW*. Tje prideva še ravno prav in kup iva karti druzega raz- „Ali ste še te misli, Še bolj gotov sem ko prej", mi odgovori skoro ----- v- f - - £----------- ---J ---- -------------------y J MVJJLJ ^VIV V OVLU ^i. VJ y M-L-l M. V/Vi^VÎ VAX W^V* V sva se podvizala z jedjo in pijaco, potem se po- mal0 preglasno. „Sicer pa se bom še bolj na tanko prepričal. a j—^ XXX —« Popotnik je bil med tem prižgal si smodko, na- reda. Vlak pridrdrá, al zavoljo neke škode na hlaponu vec odpre tudi svojo torbico, ponudi meni smodko mora stati tu, dokler se škoda ne popravi. Popotniki, nehoté čakati v zaprtih vozéh, večidel izstopijo in se trgo m vzame potem sam eno. (Dalje prihodnjič.) sprehajajo deloma znotraj, deloma zunaj postaje. Jaz s svojim tovarišem stojim pri vhodu in si ogledujem popotnike. Ravno pride proti nama velik, čvrst možak, drži se ga mlada ženska nenavadne lepote. Jaz se bolj zagledam Mnogovrstne novice, v njo, ko v njega * Sneg so přetekli teden dobili že v nekaterih de- » tovarišu Kako krasna ženska podoba!" šepetam svojemu želah. Iz Braševa na Erdeljskem se piše, daje ondi ? » taka lepota je pač redka." ? A moj tovariš ne odgovori nič, marveč strmé gleda m ko tujec s svojo spremljevalko memo naju gré, me *úladi trgovec dregne in zašepetá z oštrim glasom: toliko snega padlo, da po cestah niso mogli naprej Tudi v okraji Turka na Gališkem je taka. Tudi blizo Dunaja na Semeringu je hudo medio presv. cesar ondi na lovu bil. } ko je v petek « Rudolfova železniea vleče iz državne kase sicer iz Nemčije mnogo naravoslovcev in zdravnik0v itûri/1 nu irvaofo a i It aí^i tûi lrnfûT»in oa nwino lrat»«!! f milijone gold, podpore, a vendar se brani pri sv. Ro- vendar izostalo je več korifej, katerih so pričakovali ♦ m m t ê t . â 4/ I # w 1 • TT % • t t « 1 ^ I 1 • • 1 1 1 % at î pertu pri Trebenju napraviti železniško postajo. Kakih taki shodi so že zastareli in bodo v malo letih 12.000 prebivalcev, ki imajo po 150.000 centov letnega prometa, prosi zastonj za njo noma zaspali Popol. ? drug z drugim osebno vsaj nimajo nobene koristi, samo to, da seznam; kar pa kdo novega * Izmed 26 bank, katere so zavolj denarstvenega najde in povedati vé, to pové v stoternih časnikih poloma morale svoj y racun skleniti in „likvidirati", jih se izlio knjigah. — Zamolčati pa vendar ne smem tega, da zna- je samo 14 vrnilo denarje delničarjem , kakih 14 mili- menite najdbe o stavbah nakoléh Ljubljanskega * V 1 1*1 * * 1 + V 1 g 1 A 1 # y I • « j II • # t v I • i qV jonov namreč, kolikor se jih je še pogube otelo. Ali močvirja, o katerih je govoril vaš muzealni kustos ostalih 12 se ne gane, to je, ves vloženi kapital, kakih Deschmann, so izbudile občno pozornost. gosp. 92 milijonov, je za delničarje zgubljen. Í 1/ ly/tn/w* T\r\(Vkrki r» A -I A Ar»l A ai IA M nr Mariboru se je oglasilo 8 bogoslovcev ki med Gorici okt. Dasi so zdaj pri nas še pocit nice njimi več vojakov in takib, ki še hočejo maturo popra- , čuti se vendar nekako posebno gibanje v šolskih krogih. Razstava u čni h pomočkov je preddurmi, viti. Ni tedaj zanesljivo, da vseh 8 v bogoslovje pride. Dne 12. t. m. se prične deželna učiteljska konferencija ______________in tišti dan se odpre tudi razstava, katera čedalje širje t • 'J" ^ ^ lit» • /^v * . J Nasi dopisi. Gradca 28. sept Kar so „Novice" v 38. kroge zanima. Ena dvorana, dve veliki in 2 manjši sobi ste polni raznovrstnih reči, o kakoršnih se nekdanjim našim učiteljem še sanjalo ni. Obiskovalci razstave bodo plačevali nekaj krajcarjev vstopnine; učitelji pa so je listu oznanovale, zgodilo se je ! Zbornemško-av- oproščeni. Nadejamo se, da naša razstava mnogo ljudi strijskih naravoslovcev ni bil druzega nic nego v Gorico privabi; razstavljene reči bodo gotovo ogledo- velikonemška demonstracija. Al to tudi ni čudo, vanja vredne. — Sestavljena je že tudi s o d n i j a (jury) kajti v našem Gradcu je gnjezdo onih mož, ki bi že ki bo imela razsoditi, kaj je resnicno za šolski poduk davno radi otresli „svinčene podplatí", da bi lože iz dobro in pa komu in čemu da gre prednost. — Grof Avstrije sfrčali v veliko Germanijo. Ce je treba kakega Cham bord pride v Gorico 8. decembra t. I. in ostane škandala ali pa „velikonemške" komedije tù mesecev. V Stračicah, v Ritterjevi sviloprej- liberalnega izbere naj se Gradec, in stvar je gotova. Da so nici, se je zgodila v ponedeljek (27/9.) zjutraj grozn'a Graski škandali celó na višem mestu zbudili nevoljo, nesreća. Delavca Jož. Stopar-ja, še le 34 let starega to je videl in čutil dr. Rechbauer, predsednik Du- je neko kolo (turbina) v enem trenutku na kose raz ker najskega državnega zbora, dosti očitno, ko se jim je unidan poklonila Avstrijska delegacija, ga cesar, V se trgalo. On ni imel pri Jistém kolesu nič opraviti in celó v tisti sobani ne. Sel se njegove glasovite zdravice, kolo nekako zacvililo, hotel je pogledati pogledali niso, spominjaje s katero je čestital županu Graškemu ,,o velikih za-slugah - - je memo, in, ker je bilo ) njem je bilo ! kaj Je } in Naš vrli deželni šolski nadzornik po , daje poulična drhal preganjala Don Alfonsa. Klodič nam je spet pri ministerstvu nekaj pridobil. Temu škandalu pa so o shodu nemških naravoslovcev Kakor v Kobaridu, na Proseku in v Tržiču (laškem) 111*11 1 • 1*1 vi« 1 V i 1 « « « • • Z^i é « • * m • dodali kolovodje velikonemški druzega, namreč to > da tako bo tudi tukaj v Gorici „pripravljavnica y tt z mestne hiše in še druzih hiš so vihrale veliko- za učiteljsko izobraževališče. Kdor je dovršil tiemške (crno-belo-rdeče) zastave, Avstrijske pa z dobrim vspehom ljudsko šolo in je 14 let star skoro videti ni bilo! In kaj se je zgodilo pri skupnem lahko v to pripravljavnico, in, če je nepřemožen I III I ■ IHH _ d^M I obedu, s katerim se je končal naravoslovski zbor? De- dobival 50 gold, podpore na íeto. Gospod Klodič ima f želni glavar dr. Kaiserfeld, po domače Biagotinšek, moz s „svinčenimi podplatí", je prvi začel napitnice z zdravico na slogo avstrij sko - nemško. Ko so se tej hvaievredni namen, pripravljati si neodvisno od gimnazija in realke kandidatov za učiteljstvo. Do- sed aj so hodili v učiteljsko izobraževališče po veČem zdravici zahvalili pričujoči, vstane velikonemec dvorni taki mladenci, ki niso mogli v omenjenih srednjih šolah svetovalec Rineken in nazdravi skozi in skozi nem- več naprej škemu Gradcu. Ta zdravica iznevolji pa cesarskega tudi nekak Sicer • V • VISI pa ima biti » pripravljavnica" ob enem namestnika barona Kiibecka tako razred ljudske ali meščanske šole v f nazdravi Avstrij- vzdigne in Rineken-u nasproti skemu Gradcu. To pa razkači znanega velikonemca tuui uuc\aa v JLOX xa^iuu i uuoau ctu ouiv> y v da se hipoma katerem se dijaki lahko kaj navadijo za praktično živ- , pojdejo letos ogledovat kmetije in kmetijske po očetu Slovenca, dr. Kozjeka tako, da prime za naprave v Karmin in Videm v drugo pa v Sežano in ljenje, teč aj Učitelji, ki obiskujejo tukaj kmetijstveni kozarec in demonstrativno napije v to imé, da nemško Lipico. Slišimo, da se italijanski učitelji zarad pomanjk-in Avstrijsko sta pojma identična in nerazdeljiva. ljivega poduka pritožujejo. — Preuravnana kmetij ska to napitnico je Kozjek hotel v kozji rogvgnati ces. šola se je včeraj (1. oktobra) odprla, pa ni ne direk- V end i ma se je letos za da klobuk vzame in zapusti dvorano. Da je namestnikov nekaj dni zakasnila. Brici bodo trgali še le od 4. t. m demonstrante, razume se namestnika, ki pa mu to demonstracijo povrne s tem, torja tu ne učnega nacrta. odhod zeló potrl velikonemške samo po sebi. Gledé na obnašanje o Don Alfonsovi ta teden. naprej, Lahi pa okoli 12. oktobra. Kraševci so trgali affairi, katere ni hotela zabraniti mestna gosposka j in Gorice okt. M. K. Slušatelji kmetijskega na še druge dogodbe, ni tedaj čuda, da se županstvu tečaja so se 22. dne t. m. praktično vadili z kislino vzame policija, in da namesto mestne nastopi cesarska, merom vinsko kislino meriti v vinu in z vinsko vago kar je vsakemu množino alkohola v njem za katero deželna vlada že dela priprave, ki bode stala preiskovati državi na leto in dan okoli 60.000 gld. ; se vé da bode vinorejcu vedeti treba. Pri tej priložnosti je gosp. pro ministerstvo moralo napeti vse svoje moči, da mu ta fesor Povše povdarjal korist in potrebo, da bi komisijo predlog obveljá v državnem zboru, v katerem sedi mnogo izurjenih vinorejcev določevalo čas trgatve, ker od pra- velikonemcev avstrijskih, ne toliko zarad velike svote, vega časa trgatve je zeló odvisna razmera med alkoho- ampak zato, ker se odvzetje policije smatrati mora za lom in kislino; vsaj tudi jesenska toplota še grozdja dne t. m. je kazen županstva. Vprašanje drugo je pa še to: ali po- kislino zmanjšuje, sladkor pa množi, tem, da so cesar očitno nevoljo izrekli o obnašanji pa bil izlet pod vodstvom gosp. profesorjev v zavod dr. Rechbauer ja, bode on mog6l vprihodnje še ostati gluhonemov, kjer se je razkazovala slušateljem kme j načelnik državnega zbora ? ^WA f J/4 —»J ^ ^ A V* W V U U UJI v ? J «kJWl wv J v JL WttUWÙO V MICK V-LU — omenjeni shod je prišlo tijskega tečaja čbelo- in riboreja, s katerima se pecá Pavletič, občespoštovani vodja imenovanega za- dogodbe po svetu ; tudi pri nas je unidan neka ženska Potem je peljal Pavletiô svoje goste na vrt, v Ljubljanico skočila. „Narod" pa zato v svojem 220. vo^a* HHHH H kier se glubonemi v sadjereji podučujejo. Pri tej priliki listu tako bridko solze pretaka, da ne bi vedeli, ali bi 5010 videli gluhoneme, ki so na nekatera vprašanja že se nam potopljena babúra bolj smilila ali pa „Narodovo" raV dobro in zadosti razločno odgovarjali. V srce pa mehko serce, ko ne bi vedeli, da je njegov pisar solzé Ï* smili člověku videti lepe in zdrave dečke , kako se po tei „revici" točil le zato, da ie zopet le brco dal — trudijo z očmi zloge iz ust učitelja kopirati. Lahko si ,,maši in kráčanskemu nauku" ! Ni vredno pričkati se V* ^ 19 11 • i« ll_ «1 1 • • \7 1 •/t i •• 1 1 ♦ **i l z pa tudi vsakdo misli, učitelji tega zavoda , ki kako silno težavno nalogo imajo • W • • • • v^ • . • m a - m 77 Narodovci" ? to jim povemo, da bi jih moralo sram učence, kateri so gluhi in mutasti. učijo govoriti, čitati in pisati biti tako očitno se blamirati pred svetom in kazati 7 Res, veliki dobrot- nik človeštva so taki možje ! lslre 1 T \7 * Î okt. V. da celó nic ne poznajo postav. Ona babura, se precej močna ženska, se je klatila kakih 40 let po o0vem o letošnji Isterski letini. Belega žita smo malo ■ I I % I y life .% . J • « • lié . y • 1 Naj Vam kaj malega Trstu, Àleksandriji in druzih krajih Afrike našim zdaj ou jv, ljudém celó neznana iz Trsta pognali domů, in I A f Al c\ A ri r/ It VA r» VA n f TTA 1 Ark A U rifnvArvrrnin so 3° na mlatili, a se to bilo je snetljivo in paljivo; turšice bo tù je hotela od županstva lepo dan dober „speisezettel". Temu se stanovanje in vsak je po 25. d o m o- mnogo; korůn iz debelih zemelj gnjije; grozdje je po ravninah nekaj bolno, po mnogih mestih ga je toča po- vinske postave uprlo županstvo — in vlaČuga je 7 bila Lovranšcmi kakor od Buzeta do Vranje in preko Učke po ? potlej po Zminjščini in še po nekaterih drugih krajih; a. po viših vinogradih je jako lepo in bogato; samo mu vino daj a po škoda, da ga Istran prerano potrga 7 ni izvrstno. Mlado vino, ako je dobro, se 8 gold, špud (52 bokalov). Vinski sodi iz je- darila. zato pro- šla — v Ljubljanico. To je istorija Národové „revice" ! Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 2. okt.) Sklenilo se je, da se najodličnejim učencem vino- in sadje-rejske šole na Slapu po koncanem dveletnem šolskem tečaju konec meseca oktobra dadó primerna šol ska Posestniku grajščine Grm pri Novemmestu lovine pa še niso bili nikoli tako dragi tukaj, kakor se je na dotično vprašanje odgovorilo, da še ni od mi- letos; kolikor veder meri sod 7 krajc. hočejo bačvari za-nj imeti. po tolikokrat 1 gold. 50 nisterstva odgovora zarad državne subvencije za napravo funt belega grozdja za vino po solda Pazinu plačevajo kmetijske šole, od katere je deloma odvisen tudi začetek 7 a teran po novega šolskega tečaja na gozdarâki šoli v Sneperku. solde. Istra ima še malo jabelčnih in hruševih debel, Na predložene dotične obravnave zarad podučevanja in se na teh, kar jih je, ni bilo nič sadja, cešp (mi jih nemščine v enorazredni ljudski šoli v Radečah na imenujemo kreke) smo pa toliko imeli, da pod njimi lomilo; na drobno so jih prodavali funt po nega jezika v 4 • « 1 ^ a ■ « m m m • I ê « f ft « % se je drevje Dolenskem in zarad splosnega vpeljanja nemškega uč- soldu sušilnic za-nje nimamo, v in krušnih pečih jih pe- niku razredu ljudske šole v Kam- jjUiUU ^ OUOUlilVj JUCM, L1 j\J UllilCILUU j v ai uouiu jiu u i iv u kevamo, ali jih v kotlu kuhamo, pa jih na solncu su- tivno. ševamo, tudi jih razpucamo, in na solncu kateri, kateri imajo žganjarske kotle, so si v slivovico; kateri jih pa nimajo, so jih prešičem pokrmili, ali pa so jim segnjile. odgovori se deželnemu šolskemu svetu nega-Odgovor c. kr. deželne nadsodnije v Gradcu, da v pritožbah vec občin zoper nemško občevanje ne-jih pokuhali katerih sodnij s slovenskim ljudstvom ne najde povoda (?) sušimo. Ne- da bi v tem obziru kaj ukrenila, ker so te pritožbe le splošnega zadržaja ter ne naštevajo posamesnih slučajev, Kokricc pri Kranji. (Ponudba sadnihdreves in pa vzame se na znanje in dotičnim občinam dá na ved- lončenih cevi za vodotoce.) Přibližuje se nam jesen 7 ko nost. Deželni odbor je na prošnjo podpiralnega dru- drevesa zaspijo; z njo tedaj pride najbolji čas za pre- štva sklenil, da se stara obnošena ženska obleka sajanje drevja. Znano je „Novicam", da sva z ranjkim gosp. Pintarjem spravila prav veliko sort sadnega drevja kovice ni za nobeno pravo rabo več 7 ki v tukajšnji posilni delalnici po odhodu posiljenk v Lan- ki skupaj, jablane po 30 se pri meni po kr., hruške nizki ceni dobiva, namrec: po 40, češplje po 40, češnje 7 podari za nike iz Bosne in Hercegovine. pribež- čez seženj visoke s čvrsto krono po 33 krajc. 7 divja- Gospoda dr. Karol Bleiweis in deželni inženir Witschel sta po tritedenskem ogledovanji norišnic na i/ >1 w %J y i V J kov jabelčnih in hruševih z dobro korenino 100 po Tirolskem, Svicarskem, Nemškem, Českem, Moravském gold. 50 kr. Da svoje /obe ne hvalim prenapeto, prišla danes nazaj. (Darovi za kristjanske ubeznike iz Bosne in Ercegovine na Avstrijsko zemljo): gosp. dr. P. iz nabire po temu je dokaz to, da so Stajarski sadjerejci dosihmal že naročili nad 300 dreves. Lončenib cevi za vodo- toce z mašino si. kmetijske družbe narejenih imam več Dolenskem 12 gold., gosp. Luka Robič 5 gold., iz Istre 1000 sežnjev, s čvetero večjo ali manjšo votlino, namreč gosp. župnik Golmajer 5 gold, in gosp. Snoj, farman v na iy2, 2 in palce; seženj cevi z najmanjšo luknjo Marezgi sold., dajem po 70 krajc. Dobrote teh cevi se vsak lahko prepriča pri fajmoštru v Kamnigorici. Kdor želi tak vodotoč , skupaj 27 gold., z doštetimi 122 gold. 149 gold, in 1 zlat. Ta znesek je vredništvo kar naravnost poslalo v naj mi piše, da pridem dotični svet ogledat; Zagreb predsedniku odbora dr. Mazzuri. Prosimo v se t pot 8torim na svoje stroške. 19. sept srecen Kranjska gora Nova H. **) i zid.) masa dopoldne zvečer pa ogenj. Vendar delavnost domačih, posebno pa Ratečanov in Podkorencev da je edino Andrej Net. — (Na korist Ercegovinskih in Bosniškili sirot) je [Veseljey strah in „Sokolov" odbor 2. dne t. m. v čitalnični restavraeiji brez števila ljudí; napravil zabavo, ki je lepo spolnila svoj blagi namen. 7 , je ogromno nesrećo odvrnila eno poslopje zgorelo, pohištvo druzih pa ostalo. Toda ni čuda, ker zanikernost nekaterih je kriva Program mikaven, izvršitev njega hvalevredna, dobitkov lepih veliko, — krajc. čistega dobička za podporo jugoslovenskih siro kar pa je najlepše bilo: 152 gold. 50 da 7 makov. še nimamo gasilnice. Hvala, presrčna hvala zato v « • v \ (Čitalnica združena z dramatičnim društvom) na- 7 ki so gasiti pomagali, posebno Janezu Mežiku merava v isti namen napraviti veliko „besedo" v tu vsem po domače Bais-u iz Rateč. Zaloga pod Ljubljano Sam okt. („Národová" revica.) kajšnjem gledališči. omon so v * Da ni povsod na Kranjskem taka, da bi bil le-8edanjem „liberalnem" času vsakdanje tošnji krompir droban ali da gnjije, prepričali smo se na krompirji, ki smo ga iz St. Vidske okolice na ogled Ne čudite se, da pišem Slovencem ne običajne opeto- in za pokušnjo dobili; tako isvrsteii po hitri kuhi valne glagole; mi Istrani jih pravilno rabimo Zakasnjeno. Pis. Vred. dobrem ôkusu In debelosti je, da si ne moremo boljega želeti. Izvira pa ta lepi krompir iz enega centa, ki ga e za napredek kmetijstva jako marljivi gospod pred 4. eti od kmetijske družbe kupil. (V popravo.) Kar v št. 36 tega lista od 8. sept. voli pa nočejo v al Vbí so zopet tišti, ki jih narod zmirom voli državni zbor iti. Volitve bodo i neki France Kadilnik trdi, da namrec jaz y) lánsko leto poslancev zopet ne bo v državni zbor tedaj > lz Tirolov Tukajšnja federalista Giovanell Ptudi letos na verhuncu Triglava nisem bil", je skoz Dipauli sta se odpovedala poslanstvu v državni zbor 1 • W ^Hk TT • 1 • T • fl ni % % ^ ^ t mm ____ 1 m in skoz neresnično. Ljubljana 1. oktobra 1875. Prof. Vilj. Linhart. Tukajšnje gosposke so od deželne vlade dobile oštro poved da (Pobirki iz časnikov.) V nekaterih časnikih slo- nosti nemških m ne trpé pri kaki sloves t Tudi šolskim oblastim se venskih se čujejo glasovi po „spravi" med staro- in ukazalo, da v šolah ne smejo dopuščati pisnih tek ^ " katerih so podobě nemškega cesarja Viljema, Bismark je mladoslovenci že oklical in Goriški „Glas" nam je to „spravo > na za „fait accomplie bode to; al kdor za besede nič ne dá Lepo in dobro bo t čaka y če Moltke itd t doka- Iz TurŠkega b oj isča se poroča vedno o zmagah zov; zato so manj sangvinični narodni možje se zmi- vstajnikov. Trebinje oblegane, Nikšice od vseh kraiev • m i/ • •//____1 l i v • • • n i •• • « I » rom neverni Tomaži. „Novice" so v 1. letošnjem zaprte in zajezene, zveza s Srbijo gotova listu objavile dvojno pismo o tej važni zadevi pod na- slovom „pogajanje za slogo Slovencev", rekši, da ske v Bosni, kjer > hude »Po- kem se upor vedno le širi pra- y to so v krat- novice ) vse povedó. Iz posameznih poročil polna sprava med slovenskima strankama se mahoma sprejmemo najzadnje, namreč, da je bila Turška četa izvrši s tem, da narodnjaci, ki so se izneverili častit- čez 2000 mož, ki je imela s Kleka peljati denar, střelivo ljivi slovenski zastavi z zopet pod to zastavo nazaj. ničnimi pretvezami, se v r nej o u Á1, žalibog t ne tirú! Zato nam ne vzame za zeló Je naj in živež v Trebinje, po vstajnikih zagrabljena in tepena o tem ni sledů in da je pri tej priliki memo živeža in střeliva prišla nam častiti „Glas" tega vstajnikom v pest tudi vojna njegov optimizem — zastavica, 21.000 turskih lir. za katero čakamo uganjke. Bog daj, da se motimo ! žje. Srbija in kasa, v kateri je bilo magora brusite oro Srbska skupščina je iz Kragujevaca premeščena Kar vidimo nepremenjeno na Ceskem, to ostane tudi v Beligrad, ministerstvo Ristićevo je odstopilo, Belgrad ~ . _ , ki bivajo zunaj dežele liberalizem današnjih dni je zmirom isti, bode v nemčurskem fraku ali v slovenski surki. i na Slovenskem, dokler se ljudstvu ne odpró oči, da naj ski vladni list kliče vse Srbe v 21 dneh domu, da vstopijo v deželno brambo > » vse to gotovo niso znamenja miru- Crnagora pa je pri-Laibacherica" toži, da zapuščina dr. Cos to va ne pravljena na prvi klic pridružiti se Srbiji. Sultan je najde kupca v domovini njegovi. To pač so le kroko- namnstu Hussein-paša za vojnega ministra imenoval diljeve solze lista, ki bi bil, dokler je ranjki rodoljub Riza-pašo in telegrami iz Beligrada poročajo, da to živel, ga s „Tagblattom" in „Slov. Narodom" vred v žlici pomeni vojsko Srbom. Na vsak način se tedaj bliža vode potopil. Privrženci vseh teh 3 listov tudi dozdaj vojska. — Ustajnikov vodje so poslali Garibaldiju še niso ne vinarja zložili zato, da bi se spominek po- posebno adreso, v kateri se spominjajo njega kot bo možu stavil onemu „Laibacherica" toži, 9 o čegar literami zapuščini zdaj rilca za svobodo in pritrdijo, da zdaj tudi njim veljá da gre čez meje Kranjske. edino le: smrt ali svoboda. — Po vsem svetu se pridno nabirajo darovi po odborih za sirote, v Zagrebu se je sestavil odbor gospá v ta namen. Kaj pa naše Ljubljanske dame, zlasti tište, ki so vselej milosrčne, kedar Novičar iz domaćih in ptujih dežel. lz Dunaja. — Državni zbor je sklican na 19. dan gre za kako nemčursko reč? Kako lep čas bi imele tega meseca. Hohenwartovo ministerstvo, kje si? Tako vprašanie stavi si vsak patrijot, ki bere, kar je 28. septembra finančni minister de Pretis govoril v finančnem šarpijo trgati za ranjence, katerih je že v Dubrovniku veliko, v Kostajnici nice ) predsednice, doktorice pa še več. Kje ste grofice itd.? 9 baro- odboru Avstrijske delegacije 9 rekši da je denarni stan države jako kritičen. Po ministrovem poročilu bode primanjkava v prihodnjem letu znesla okoli 15. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega je daroval 9 26 miljonov gld., al po Herbstovihdokazih utegne še gospodje: Karol Križnička, c. k. stolni kontrolor v Hal veliko višja biti in najmanj znašati 43 m i lj ono v, zato, stadt-u na Gornje-A vstrijskem ker prihodnje leto bode državi treba veliko državnega dolgá poplaćati. Ker se je po Hohenwatovem od- župnik Žireh v Žireh gold. ; gid. gold. Janez Majnik t Anton Verbaj s} koperator v r r --------J JT --------~ - ~ -- ~ ~ HJll^jll X f JL A«HJV/ j CWUVSJ. v Uliv stopu državni dolg povikšal skoro za 130 milijonov Janez Demšar, fami administrator v Ledinah gold., jo iu uua«« íí«woiuv>6« &vopvw«ioty« Moiavu- mina nrovai, župnih v S {JU ULIJI AUXIJ1 j. goiu., jaiica vercev, kateri se bolj brigajo za cerkvene prenaredbe, Leskovic, c. k. poštar v Idriji 1 gold., Andrej Marušič, to pač dokaz žalostnega gospodarstva ustavo- Miha Hrovat, župnik v spodnji Idriji Franjo Boncelj, koperator v Žireh 1 gld. gold. Janez y 9 gold. za civilni zakon itd., kakor za poravnavo finančnega profesor v Gorici stanja Avstrij e. gold. 9 P. gold. V ^ Zitna cena Odbor ogerske delegacije je v seji 30. dne m. z ministrom Andrassy-em razpravljal vprašanje, kako naj se Avstrija obnaša nasproti ustaji na Turškem. Magjari so zahtevali, naj se Avstrija kar n i ô n e vtikuje v vojaško brambo ustajnikov. Andrassy je od- Toril, da ne more sprejeti take „gebundene Marschroute", jeèmena 2 fl. 50. — prosa 2 fl. 40. — ajde 2 fl. 60. ker je mogoče, da se predrugačijo razmere. Na to so Magjari popustili svoj strogi predlog. v Ljubljani 29. septembra 1875. Vagân v novem denarji: pšenice domaée 5 fl. 20 banašak 6 fl. 31. tnršice 3 fl. soršice 4 fl. 10. rži 3 fl. 10. ovsa 1 fl, 90. Krompir 1 fl. 70. Česko. Iz Prage. Volitve za državni zbor so razpisane na 6. dan t. m. za kmečke občine, na 12. Kursi na Dunaji 2. oktobra. dne m. pa za mesta. Volilni odbor staročeskih na- rodnjakov, njemu na čelu dr. Palacký in dr. Rieger 5°/o metaliki 69 fl. 80 kr. Narodno posojilo 73 fl. 50 kr. Ažijo srebra 101 fl. 45 kr. Napoleondori 8 fl. 93 kr. 9 razglasil imenik kandidatov, katere narod češki Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef BlaznikOTib dediee? v Ljublj