Naročnini mesečno im ^^^^^^ ^ ^m——. ^ ^^ .^■■■»»k. Abbonamenll: Mcio 12 Lir«) Estero, meta 20 Lire. Ediziorie Inozemstva SO Lir. m^JT^ W i m, / dr* deljska izda), C o- Hff JESENI lEH M J Ifflfftl jfc jNB^Bk > .fiSK&tf domenica. anno —lAJl/MZ. TN C C. Pj Lubiftna Ček. ra& Ljubljana J^HP J^^B ^fc ^^B^ HH tflf ^OT j^H __10.650 per abbo- 10.650 za naročnino (■BNlMI^^^ aJI^Mh—mm^^D dO MmHhKBHiBP i ^ in 10.349 za inaerat«, le injerzioui, Podrutniofti Uhaja vsak dan ijntra| rasen ponedeljka la dneva po praznika. P i 1 i a 1 a t Novo mesto. Novo mento SUrednlttvo In op ravni Kopltar|eva 6, Llubljana. a ____j____F—---- „„ __„- .„ .-jv-o- _ Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. E Concessionaria esclusiva per la pubbllcItS di provenimza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S, /L, Milana. S Telelon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana. Bojna ladja „Barham" potopljena Berlin, 14. Jan. AS. Nemški poročevalski urad javlja: V uradnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 26. novembra 1941 je bilo sporočeno, da je nemšk'« podmornira pod poveljstvom kapitana baiona von Tiesenhause-na na morju pred Sollumom torpedirala neko angleško bojno ladjo. Kakor zdaj potrjujejo angleški ujetniki gre za bojno ladjo »Barhanu. Po pripovedovanju ujetnikov, se jo ladja takoj potopila. >Barham< je oklcpnira s 35.000 tonami Izdelana je bila leta 1915 in prenovljena leta 1930. Imela je katapult za letala ter posadko 1180 mož. Torpedirana je bila 26. novembra pred Sollumom Vojno poročilo it. 591 Bombardiranje postojank pri Sollumu in Halfaji D c r n i invTobruku. Bombe srednje in • zelo velike vrste so zadele cilje in so prizadejale veliko škodo in so izbruhnili obsežni požari na napravah in skladiščih. Z vidnim učinkom so bila zndeta zbiranja tankov in Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj se je srdito nadaljevalo bombardiranje iz zraka, s suhega in i morja postojank v odseku S o 11 u m - II a 1 f a y n. Nič posebnega v zahodni Cirenajki Nemško letalstvo je z velikimi silami napadalo pristaniške naprave in letališča v prevoznih sredstev. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Italijanske skupino letal so presenetile in uničile močno sovražno kolono in to z drznim napadom v nizkem poletu. Nad 25 vozil, natovorjenih s strelivom in gorivom, je zletelo v zrak, avtomobilska topniška baterija je bila uničena in oddelki čet razpršeni. Italijansko in nemško letalstvo je večkrat bombardiralo Malto. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Pri Agedabiji se je angleško napredovanje ustavilo Bitka na Sredozemskem morju ima izreden pomen Rim. U. januarja. AS. Vojaški list »Forze Armate« objavlja članek o bojih > Severni Afriki in piše. da predstavlja Agedabiu zdaj, kakor v prejšnji angleški ofenzivi, mrtvo točko za angleško napredovanje. Danes, kakor takrat. se nahaja angleško poveljstvo pred istim vpraša- Boji na Tihem morju Ameriška letalonosilka torpedirana Prodiranje na Malajskem polotoku se nadaljuje Tokio, 14. jan. AS. Japonski cesarski glavni slan objavlja, da je dne 12. januarja zvečer japonska podmornira z dvema torpedoma zadela ameriško letalonosilko vrste r-Lexington , ki ima 33.000 ton. in sicer ob zahodni obali Havajskega otočja. Uradno poročilo dodaja, da poveljnik podmornice ni mogel ugotoviti, če se je letalonosilka potopila, ker je morala njegova podmornica takoj pod gladino morja, da bi se izognila napadu ru-šilca. Vendar pa meni, da se je letalonosilka potopila, ker je bilo slišati dve strahoviti eksploziji takoj potem, ko je podmornica oddala torpeda. Tokio, 14. jan. AS Japonski listi pišejo o razširitvi vojne na Nizozemsko Indijo, kjer si sledijo vojni dogodki v pospešenem ritmu in so kronani s popolnim uspehom Kar se Singapurja tiče — pišejo isti listi — to važno angleško oporišče ne more več dobiti nikake pomoči. Dolg dopis z Malajskega polotoka pripoveduje, kako so Japonci zasedi! Kua-ia Lumpur in prišli na obalo med Eksualo in Se-langorjem. Japonci so se poslužili majhnih ladjic, največje med njimi so bile 200 tonske, in se izkr-cavali. Nad njimi je brnelo nekaj nizozemskih letal, ki pa so mislila, da so to ladje domačinov. Japonci so se brez težav izkrcali, čeprav je bil sovražnik na obali pripravljen za obrambo. Bangkok, 14. jan. AS. Zvedelo se je, da je prispel v I'ort Darvvin (Avstralija) sir Charjes Brooke, in sicer z letalom po zelo nevarni vožnji. Prišel je iz Saravvaka. V resnici je sir Brooke pred dvema tednoma odpotoval iz Avstralije v Sarawak, medtem pa je bil izveden napad na Javo; sir Brooke je šele med potjo zvedel, da so Japonci njegovo deželo medtem zasedli. Odločil se je torej za povratek v Avstralijo, kjer bo verjetno nekaj časa ostal. Njegova gospa je v Newyprku. Manilla, 14. jan. AS. Vojaške oblasti so na Filipinih prepovedale uporabo vsakega drugega denarja, razen filipinskega pezosa in vojaškega japonskega pezosa. Vojaške jajionske oblasti so tudi odredile zamenjavo zlatih amerikanskih dolarjev v pezose v razmerju dva pezosa za en dolar. Ts vse tiste, ki se ne bi ravnali po teh navodilih, Bo določene stroge kazni. Japonske čete zasedle Svettenham Šanghaj, 14. jan. AS. Uradno vojno poročilo iz Singapooreja pravi, da so japonske čete zasedle važno pristanišče Svettenham na jugozahodni obali Malajskega polotoka. Napadi na Singapur Tokio, 14. jan. AS. Japonsko letalstvo je ponovno bombardiralo utrdbe v Singapurju, poškodovalo letališče v Tengahu in sestrelilo eno letalo vrste »Blenheim«. Jaj>onska letala so tudi dvakrat napadla Rangoon, ne plašeč se neugodnih vremenskih razmer in močnega protiletalskega ognja. Nobenega letala niso izgubili. Na Filipinih se 50.000 ameriških vojakov obupno bije z Japonci. ki brez"prestanka najvadajo sovražne postojanke na vznožju gore Natib, severno od polotoka Batang in vzdolž ob obali. Tokio. 14. jan, AS. Japonski cesarski glavni stan objavlja, da so japonska letala dvakrat silovito bombardirala ojiorišča v Singapurju. Štiri sovražna lovska letala vrste »Buffalo« so bila sestreljena. ostala letala pa so imela mnogo zadetkov in so bila hudo poškodovana. Japonska letala so o'o malajski obali potopila sedem sovražnih ladij. Angleži se sedaj branijo na jx>stojankah. ki so 300 km severno od Singapurja. Japonska številčna premoč je ogromna, velika pa je premoč tudi v opremi. Slab odpor nizozemske vojske Kiangsi, 14. jan. AS. Zastopnjk japonskega mornariškega ministra je izjavil, da so se sile nizozemske vojske nn otokih Nizozemske Indije izkazale |K)jiolnoma nezadostno in zato Japonci pri zasedbi otokov sploh nimajo nobenih izgub. Nizozemska vojska je poprej štela samo. 35.000 mož, pred kratkim pa so mobilizirali še 70.000 mož vojske, toda pri tem je bilo že 80 odstotkov domačinov. Napad na japonsko bolniško ladio Tokio, 14. januarja. AS, Japonski cesarski glavni stan objavlja, da je sovražna podmor- nica dne ti. januarja v južnih kitajskih vodah potopila japonsko bolniško ladjo »llarbin Ma-ru«, ki je imela nad 5000 ton in je nosila vse predpisane mednarodne znake. Vse ranjence in člane jiosadke. razen 6 mož, so rešili. Poročilo cesarskega glavnega stana obsoja ta sramotni napad, ki je v nasj»rotju z vsemi mednarodnimi predpisi. Japonski finančniki pri predsedniku vlade Tokio, 14. januarja. AS. Jajionski predsednik vlade general Tojo je j>o\abil k sebi 40 največjih zastopnikov jaj»onskega denarništva. Razložil jim je potrebo pospeševanja prometa zaradi vojne, zlasti pa naj se jioveča plovba na morju, ki je potrebna za prevoz najvažnejših življenjskih potrebščin. Navzoč je bil tudi predsednik odbora za sestavo načrtov Suzuki, ki je podčrtal, da je izredno nujno, da se japonsko ladjedelništvo poveča, da bi se čimprej uresničila japonska zmaga na Tihem morju. V Londonu iščejo krivce porazov Stockholm, 14. jan. AS. Poročila, ki prihajajo iz vzhodne Azije, silno razburjajo angleško javno mnenje, ki se vedno bolj zaveda, da vlada ni izdala zadostnih ukrej>ov za nastop proti Jaj>onski. Londonski »Ev.ening Standard« piše danes zjutraj, da ni koristno, če parlament na vse štiri strani sveta kriči, da je Hitler sovražnik št. 1, ker to ne opravičuje ogromnih napak na bojišču na Malajskem polotoku. Londonski dopisnik lista: >Dagens Nyheter< poroča, da iščejo sedaj v Londonu grešnega kozla, ki bi prevzel grehe nase in jx>miril javno mnenje. Zato hočejo Duffu Co-operju pripisati vso odgovornost za vojaške neuspehe v Aziji. O položaju v Avstraliji piše »Times«, da je tam razjx>loženje tako, kakor je bilo v Angliji po umiku iz Dunkerquea. V Avstraliji zahtevajo, da morajo imeti avstralski zastopniki v vojnem svetu isto, besedo, kakor Angleži. Angleško moledovanje v Čungkingu Tokio, 14. jan. AS. Japonski obveščeni krogi poročajo, da so izvedeli, da so Angleži obupno prosili kitajsko vlado v Čungkingu, naj pošlje v Rangoon 200.000 vojakov za obrambo Birme, kakor tudi za najiad na Japonce, ki se bore na Malajskem polotoku. Te kitajske divizije naj bi se borile tudi proti francoski Indokini in Siamu. V zameno za to pomoč bi bili poslani angleško-amerikanski vojaški strokovnjaki da bi vežbali Čangkajškove čete ne samo v Čungkingu, kmpak tudi v Yunnanu in Kvvangsiju. Churchill se vrača v podmornici Lishona. 14. jan AS. Razširila se je govorica, da sc Churrhill iz Amerike vrača v Anglijo v podmornici. Časnikarski krogi komentirajo to potovanje zelo ironično in jiravijo, da se Churchillu nič ne mudi priti v London pred opozicijo, ker |iotuje s počasno podmornico namesto s hitro bojno ladjo. Churchilla pa so najbrž preplašile tudi angleške izgube na morju in zato se je rajši odločil, da potuje dalj časa, da reši svojo kožo. Letalska nesreča na Švedskem Stockholm, 14. jan. AS. Blizu kraja Malmoe je strmoglavilo švedsko vojaško letalo. Ln pilot in poročnik sta bila ubita. Zbiranje kovin v Angliji Lizbona, 14. jan. AS. Toliko hvaljene zaloge surovin, o katerih govori angleška propaganda in londonsko časopisje, da so neizčrpljive, se nahajajo v resnici v takem stanju, da povzročajo skrb angleški vjadi in jo sili k izrednim ukrepom. Minister za javna dela je objavil dobesedno, da mora Anglija strgati z V6eh strani zlasti jeklo in železo. V glavnem se bodo zaloge kovin zbirale na tri načine: 1. vsakdo bo moral prijaviti vse nejiotrebno železo in jeklo; 2. krajevne zaloge železa se bodo likvidirale; 3. zbiralo se bo staro železo. Gre za razne železne dele, ki niso v rabi. kakor za mostove, koksa, industrijske 6troje, ograje itd. njem: ali se dokončno ustaviti na pridobljenih |Mistojankah ali pa jvoskusiti napredovati proti dvojni in trdi težavi italijansko-nemške obrambe in sirske puščave. Če se ustavijo, bi s tem priznali svojo slabost in bi se morali odpovedati ciljem, ki jih je določil C hurchill, lo bi bil nov udarec za angleški ugled, ki je že zelo padel posebno v očeh Amerikancev, k^ so dobavili material za ofenzivo, /i rešitev angle-škega ugleda ni drugega izhoda, kakor nadaljevati z ofenzivo in tvegati. Italijanski vojaški kritik razlaga med drugim sedanji zastoj ofenzive kot jjripravo za ponovitev neizogibne bitke, za katero bo general Auchinleck /brni svoje sile, postavil topništvo na nove jiostojmike in reorganiziral svojo vojsko. Italijanski kritik sP izogiblje najiovodi za iztek te Ivorbe in samo zatrjuje, da so italijansko-nomške sile pripravljene na novih položajih in da se bodo jiostavile v bran |>rcd vsemi preizkušnjami. Če se je nn sredozemski fronti bitka na suhem ustavila, pa ni tako na pomorskem in zračnem bojišču. Osne letalske sile so zelo delovne in napadajo Malto, »la bi nevtralizirale to ojjorišče Uspeli teh napadov dokazuje dejstvo, da so bili Angleži prisiljeni pospešiti svoje napade na mesta in Inke v južni Italiji Na drugi strani so osne pomorske sile prizadele velike izirube angleškemu brodovju. kar doka/nje |>oškodba aleksandrijskega pristanišča v Egiptu, ki so ga naskočijo enote italijanske mornarice ter občutno poškodovale dve krizar-ki. Vojaški kritik zaključuje svoja ražmofri-vanja z ugotovitvijo, da je stopila bitka v Sredozemlju v jToostreno fazo in da je to morje obdržalo važnost prvega reda v vojni držav trojnega pakta. Izid te bitke Ivo imel brez dvoma velik odmev na vojaške dogodke v Tihem oceanu in zato sc oba nasprojnika borita z izredno srditostjo. Hudi boji na sredini in na severu vzhodnega bojišča Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 14. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča je bilo več sovražnih sunkov odbitih. Na srednjem in severnem odseku trajajo hudi boji. Zaradi obrambnega ognja in protinapadov nemški^ čet in zaradi posega letalstva v boje na suhem je imel sovražnik tudi včeraj velike krvave izgube. V Severnem Ledenem morju so bojna letala jKitopila trgovsko ladjo s 5000 tonami. Podmornica pod poveljstvom poročnika Lii-tha je potopila z žilavimi nupadi iz močno zastraženega konvoja na Atlantiku štiri sovražne trgovske ladje s skupno 21.000 tonami. Na angleški vzhodni obali so nemška bojna letala podnevi napadla industrijsko napravo in uspešno pristaniške naprave in so potopila trgovsko ladjo z 8000 tgnami. Enaka ladja je bila z bombo težko poškodovana. V Severni Afriki je sovražnik nadaljeval s svojimi silovitimi napadi tla nemške in na italijanske postojanke na prostoru pri Sollumu, pri tem pa ga je podpiral ogenj vojnih ladij. V za- Grof Ciano na Madžarskem Obisk bo še bolj utrdil vezi Madžarske z osjo Rim, 14. jan. AS. Nocoj ob 0.10 je v Budimpešto odpotoval zunanji minister grof Ciano. Na postaj* Termini so ga prišli pozdravit: minister za ljudske kulturo, podtnjnik v notranjem ministrstvu, prefekt ter visoki uradniki iz zunanjega ministrstva. Navzoče je bilo tudi osebje madžarskega poslaništvo v Rimu. Grofa Ciana spremlja na potovanju v Budimpešto madžarski poslanik ter visokj uradniki iz zunanjega ministrstva. Budimpešta, 14. jan. AS. Uradno poročajo, da bo 15. januarja na povabilo državnega upravitelja regenta Horthyja in madžarske vlade dopotoval na Madžarsko italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano. Njegov obisk bo trajal nekaj dni. Novica o obisku grofa Ciana, ki je bila razglašena snoči, je bila v političnih krogih sprejeta s kar najbolj živim zadoščenjem. Madžarska brzojavna družba prinaša o tem dogodku sestavek, v katerem pravi, da je Musso-linijcva zunanja politika omogočila nresniee-nj~ madžarskih narodnih teženj. Grof Ciano je najzvestejši tolmač Ducejevih navodil. Vedno je kazal svoje simpatije do madžarskega ljudstva. ki mu je zato globoko hvaležno. Obisk ministra Ciana bo s silnim navdušenjem pozdravilo vse madžarsko ljudstvo. Ta obisk je značilna in zgovorna manifestacija ncle za tesno in prijateljsko sedanje sodelovanje m d Italijo in Madžarsko, temveč je tudi znamenje neomajne volje madžarskega naroda, da bo ob boku držav Osi korakal po poti, ki bo privedla do neizogibne zmage natl boljševizmom in nad demokratskimi ter bogataškimi državami. Budimpešta, 14. jan. AS. Vsi madžarski listi pozdravljajo danes zjutraj bližnji prihod grofa Ciana v Budimpešto in j>odčrtavajo, da je ta obisk zelo važen. »Nemzeli Ujsag« piše, da madžarsko javno mnenje z velikim veseljem pozdravlja grofa Ciana, ki je velik prijatelj Madžarske in ki je sodeloval pri osvoboditvi Madžarske iz verig Triatlona. Ime najzvestejšega tolmača Ducejevih navodil bo večno ostalo povezano z zgodovino nove Madžarske. Madžarski narod čuti tradicije Rima. ki je po svoji latinski kulturi stoletni prijatelj Madžarske in prijateljstvo med Italijo in Madžarsko se bo okrepilo na vseh poljih. hodni Cirenajki izvidniško in topniško delovanje na obeli straneh. Nemška bojna in strmoglavska letala so bombardirala angleške kolone, zbirališča motornih vozil in letališča. Podnevi in ponori so letala napadala pristaniške naprave v La Valetti in angleška letališča na otoku Maltj. Pri tem so bili trije sovražni bombniki sestreljeni. Stockholm. 14. jan. AS. Finski pionirji še vedno čistijo bojišče pri Hangoju in odstranjujejo sovjetske mine. Vsak dan odkrijejo nove peklenske stroje, ki so jih boljševiki pustili na otoku. Vsak kvadratni meter ozemlja morajo finski pionirji točno preiskati. Vrste min so izredno različne. Pod električno centralo so Sovjeti namestili skladišče bencina, ki pa k sreči ni eksplodiralo. Odposlanstvo hitlerjevske mladine v Italiji Rim, (4. januarja. AS. Na povabilo vrhovnega poveljstva GIL-a je prispelo v Italijo poslanstvo Hitlerjeve mladine prid vodstvom ministrskega svetnika tir. Schlosserja. Gostje so bili sprejeti v glavnem jKiveljstvu ter so obiska l i nekaj GIL-ovili ustanov. Med svojim bivanjem v Rimu se bodo v poveljstvu GIL-a posvetovali o mednarodnih mladinskih manifesta-jicah, ki bodo junija letošn jega leta v Firenzi. Vročina v Avstraliji Lizbona, 14. jan. AS Kakor poročajo iz Londona, vlada v celi Avstraliji grozen vročinski val. V Melbournu so bile silovite peščene nevihte. Na več mestih so se užgali gozdovi. Občutna škoda je bila zlasti v južni Avstraliji. V Sidneyu vlada veliko pomanjkanje vode. Prebivalstvo dobi vodo Ie ob 10 dopoldne ter od 4 do 8 zvečer. Omejitev nakupovanja v Romuniji Bukarešta, 14. jan. AS. Objavljen je bil vladni ukaz, ki omejuje nakupovanje vseh proizvo-denj. Vsak oseba lahko nakupi živil samo za 3000 lejev in za 5000 lejev drugega blaga. Prehrana v Bolgariji Sofija, 14. jan. AS. Ob navzočnosti trgovinske-skega ministra, komisarja za preskrbo, ravnatelja žitnega oddelka in ravnatelja vojnega gospodarstva so se sestal: prefekti vseh bolgarskih pokrajin na posvet o fioložaju prehrane. Mraz v Španiji Madrid, 14. jan. AS. Po celi Španiji vlada že nadaije izreden mrzli val. Mraz znaša po raznih krajih 7 do 22 stopinj jxid ničlo. Na Balearih ie zapadel 6neg. Predpisi o izdajanju in rabi evidenčnih tablic za motorna vozila Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne H. maja 1941-XIX, glede na svojo naredbo z dne 27. maja 194l-XIX St. 31 o zameni tablic za motorna vozila in z dne 10. oktobra 1941-X1X št. 11!) o ustanovitvi javnega avtomobilskega registra za Ljubljansko pokrajino in smatrajoč za potrebno, da se bolje uredi po-razdeljevanje tablic za motorna vozila in da se izdajo predpisi o njih rabi ter kazenske določbe, odreja: Men 1. Izdelovanje, razdeljevanje in prodaja zadnjih evidenčnih tablic, sprednjih evidenčnih tablic in zadnjih evidenčnih tablic za preskusil je so pridržani Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino. Člen 2. Od dne. ko stopi ta naredha v veljavo, razdeljuje te tablice urad javnega avtomobilskega registra pri pokrajinskem sedežu K. I. A. K. v Ljubljani. Clrti 3. Nakupna cena za tablice je določena takole: Zadnje evidenčne tablice: za avtomobile (pot-aiške avtomobile, tovorne avtomobile, avtobuse in cestne traktorje) 20 lir; za priklopnike 25 lir; za tovorne motocikle in niotocikle (sami, s prikolico, z vozičkom) 10 lir. Sprednje evidenčne tablice 15 lir. Evidenčne tablice za preskušnje: za tovorne moto- Z vsega sveta Argentina Silovita eksplozija dinamita se je zgodila v cementnih tovarnah pri Olavariji. Eksplodiralo je nad ,7.000 kg dinamita in porušenih je bilo nad 50 delavskih hiš. Eksplozijo so čutili več kilometrov daleč. Število žrtev je veliko, pa tudi ranjenih je mnogo. Vzroke eksplozije še niso ugolovili. Kanti (l.i Velik požar je izbruhnil v Ottawi v tovarnah za aluminij. Zgorelo jt; 27 delavcev, 100 delavcev je bilo ranjenih. 60 delavcev pa pogrešajo. Skoda znaša več milijonov dolarjev, še večja pa je materialna škoda, ki bo zelo ovirala lelalsko proizvodnjo. Kitajska Zastopnik japonske vojske na Kitajskem je izjavil, da je vojska maršala Čangkajška v času od S. dec. do S. januarja izgubila 37.000 mrtvih, 0000 njegovih vojakov pa je bilo ujetih, Japonci so poleg tega zaplenili ogromen plen, med tem tudi mnogo avtomatičnega orožja. Španija Argentinsko žito so te dni v argentinskih pristaniščih začeli nakladati na parnike za Španijo. Španija dobi iz Argentine 170.000 ton žita, prevoz tega žita pa bo trajal štiri mesece. Danska Danski poslanik t Wnsliingtnnu. Kaufmann, je sporočil ameriški vladi, da je Danska pristopila k izjavi, ki jo je v \Vashingtonu podpisalo 26 držav. Nemški poročevalski urad pa objavlja iz Kopenhagena izjavo, v kateri pravi da je danska vlada objavila, da Kaufmann ni več v ikle in motookkle 20 lir; za potniške avtomobile, tovorne avtomobile in avtobuse 30 lir. Člen 4- Motorna vozila, ki se vozi jo zaradi odobritve in vpisa ali i« drugih opravičenih vzrokov u za katera niso poravnane, prometne takse, morajo imeti začasno evidenčno tablico iz lepenke v obliki četverokotnika s tekočo številko in posebnim spoznavnim znakom, ki ju izda urad za civilno mo-torizacijo Visokega komisariata. Hkrati s tablico se izda posebni list za izjemne vožnje, ki velja 10 dni in se lahko podaljša, če' je za to kaj opravičenih razlogov. Ta list velja za vožnje na sedež urada za civilno motorizaciijo ali na kraj, ki ga ta določi iu za povratek. Člen 5. Lastniki motornih vozil, kamor spadajo tudi motocikli, so dolžni skrbeli za to: 1. da je evidenčna tablica čvrsto pritrjena na zadnjem delu in po potrebi tudi na sprednjem delu motornega vozila, tako da je dobro vidna in tako visoko, da njen zgornji rob nikdar ni oddaljen manj kot trideset centimetrov od tal; 2. da je ta tablica nameščena in razsvetljena tako, da se da napis na vsaj trideset metrov razdalje enakomerno čitati; 3. da se ta tablica obnovi, Če bi se pokvarila, za kar se mora napraviti primerna zaznamba in prošnja pri uradu javnega avtomobilskega registra v Ljubljani. Člen (i. Če se evidenčna tablica izgubi, mora nslnik v 48 urah to javiti javnemu varnostnemu oblastvu. Enako je treba to prijaviti najkasneje v treh dneh, kar se je tablica izgubila, uradu za civilno motorizauijo Visokega komisariata in uradu javnega avtomobilskega registra. — Na tako prošnjo izda javno varnostno oblastvo prijavitelju potrdilo o vložitvi prijave, ki daje pravico za vožnjo z motornim vozilom s tablico iz lepenke, ki si jo mora prizadeti oskrbeti sam in ob svojih stroških, in je podobna predpisni tablici, 7. istimi podatki, kakor jih je imela izgubljena tablica. Po preteku desetih dni od prijave mora lastnik motornega vozila, Če bi se tablica ne našla, vozilo na novo vpisati pri uradu za civilno motorizacijo, ki mu nakaže novo številko, iu hkrati tudi dati obnoviti vpis pri uradu javnega avtomobilskega registra, ki mu nato izda ustrezno tablico. Če se izgubi evidenčna tablica za preskušnje, mora upravičenec do tablice po pretku desetih dni od prijave zaprositi pri uradu za civilno motoriza-i>ijo, naj so mu dodeli nova številka, ki jo je treba vpisati na prometno dovolilo. Številke, ki so jih imele izgubljene tablice, urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata v Ljubljani uniči in se te številke ne morejo več dodeljevati. Če se izgubi sprednja evidenčna tablica, mora prizadeta stranka dati to zaznamovati pri uradu javnega avtomobilskega registia. Posest potrdila o zaznambi upravičuje za vožnjo z motornim vozilom, ki je brez sprednje evidenčne tablice. Člen 7. Kdor vozi z evidenčno tablico, ki ne pripada motornemu vozilu, ali s ponarejeno tablico, se kaznuje, če ni dejanje huje ka/jiivo, 7, zaporom do šestih mesecev in v denarju od 5000 do 10.(100 lir. Motorno vozilo se zapleni. Člen 8. Kdor vozi brez evidenčne tablice, ker se je izgubila, ne da bi bil dobil pri javnem varnostnem oblastvu potrdilo o prijavi izgube, se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 lir in se motorno vozilo zapleni. Enako se kaznuje, kdor vozi v primerih iz člena 4. te naredbe, ne da bi si bil izposloval list za izjemne vožnje in začasno evidenčno tablico. Člen 9. V denarju od 50 do 200 lir se kaznujejo kršitve določb iz št. 1. in 2. člena 5. Enako se kaznuje, kdor vozi 7, evidenčno tablico, ki je pokvarjena ali ki nje spoznavni podatki drugače niso dobro vidni, ali kdor vozi brez »prednje evidenčne tablice, če je nje raba predpisana. Člen 10. V denarju od 25 do 100 lir se kaznuje, kdor vozi z evidenčno tablico, ki ni čvrsto pritrjena na zadnjem ali na sprednjem delu motornega vozila. Člen 11. Za ugotav.janje kršitev te naredbe so pristojne vse osebe, navedene v Členu 40. naredbe z dne 11. decembra 194t-XX št. 18-1. Člen 12. Razveljavljajo se člen 2. naredbe z dne 27. maja 1(M1-XIX št. 31 in vse druge naredbe, nasprotne ali nezdružljive s to naredbo, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu. Ljubljana, dne 27. decembra 1941-XX. «■ Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačkih predmetov danski diplomatski službi in da zato ne more zastopali Danske. Danska nota pravi, da ne more biti nobene druge Danske. kalpostaja nevarnost vsak dan večja«. Anglija Ministrstvo za oskrbo in objavilo, da je v vsej Angliji prepovedano prodajati proizvode iz gume. Isto ministrstvo je objavilo uradno izjavo, ki pravi, da ne bo mogoče poslati v Rusijo 250.000 sodov iz gume za toplo vodo, kakor je, te v Moskvi Stalinu obljubil lord. Bearverbrook, , Izdelovalnice konfekcij, ki prodajajo direktno občinstvu, bodisi da so industrijc.i ali obrtniki, in izdelovalnice. priključene trgovskim podjetjem, ki proizvajajo konfekcijo po tabeli It, si bodo lahko nabavljale za te konfekcije potrebne surovine ob naslednjih pogojih: a) Naznaniti morajo kategorijskim nacionalnim združenjem nakupe surovin, namenjenih takim posebnim konfekcijam, napravljene v letih 1939/1940. Naznanila morajo biti dokazana z rednimi fakturami. b) Kategorijska nacionalna združenja morajo: 1. Ugotoviti točnost predloženih dokazov. 2. Sestavljati sezname povprašujočih tvrdk, ločene po pokrajinah. 3. Povpraševanje tvidk zopet ločiti po 12 blago-znanskih kategorijah in po imenu odnosnega predmeta. Na ta način bodo ugotovila srednji letni kon-zum povprašujočih tvrdk. O takih seznamih bo treba napraviti rekapitulacije ter jih takoj naznaniti concorditu, da odredi višino periodičnih akontacij, ki se smejo dovoljevati povprašujoči 111 tvrdkam. 4. Na podlagi odredb concordita morajo kategorijska nacionalna združenja poslati povprašujo-Čim 'podjetjem 'nakupno dovolilo (pooblastilo), zbornici pa prepis priloženega obrazca, v katerem bosta označena ena izmed 12 blagoznanskih kategorij in odnosni predmet z navedbo količine in od-nosnega števila točk. 5. Povprašujoče podjetje bo na podlagi »nakupnega dovolila«, ki ga je prejelo od kategorijskega nacionalnega združenja, zahtevalo od trgovinsko-industrijske zbornice »nakupne bone« do višine (v točkah), navedene v dovolilu. 6. Zbornica bo izdala »nakupne bone« (ki jih bo prejela od concordita) ob upoštevanju istih navodil, kakor za sestavo bonov za dvig. c) Pod jetja so dolžna dokazati od nosni 111 nacionalnim združenjem in drugim organom, ki jih bo navedel concordit, resnično uporabo od njih liakup-ljenih surovin za produkcijo predmetov tahele B. Gornjih navodil se bo treba držati tudi pri novi nabavi racioniranih izdelkov industrijskim -ali obrtniškim podjetjom v razne namene, a različne od njih, o katerih jo govora v navodilih za racionirauo prodajo tekstilnih izdelkov itd., n. pr. za slikarje pri novi dobavi plut na za slike na roko, za oleogra-rije, za stenske preproge, za vojaške krojačnice pri nabavi podlog in drugih tkanin (sukno izključeno), ki so potrebne za konfekcijo uniform in čepic. Nacionalna kategorijska združenja, katerim se poverja ta posebna naloga sodelovanja s concor-ditom in kontrola podrejenih podjetij, bodo primerno skrbela, da se potrebe podrejenih podjetij ugotovijo čini prej, zato, da se jim omogoči čim hitrejša dobava v izmeri, ki se bo določila. Z druge strani pa bodo podjetja poskrbela, da se lahko izvede najstrožja kontrola in da ho dvignjeno blago v resnici uporabljeno za konfekcijo predmetov, omenjenih v tabeli B, ali pa za predmete, drugačne od onih, ki jih navajajo navodila Visokega komisariata, in da se ne prodajajo občinstvu v originalni obliki. V primeru, da podjetja, navedena v tej okrožnici, potrebujejo nujno in dokazano novo dobavo (dobavo izjemnega značaja), bo nacionalno kate-gorijsko združenje lahko izdalo »nakupno dovolilo« v njihovo korist in o tem takoj obvestilo zbornico, ki lxi izdala odgovarjajoči nakupni bon. Akontacija, ki jo bodo kal. nacionalna združenja dovoljevala ob kriteriju varčnosti in ob sorazmernem upoštevanju potreb podjetja, se ho odštevala od dokončnega nakazila, ki ga svoječasno določijo nacionalna kat. združenja na podlagi gori omenjenih odredb. Gospodarstvo Podaljšava plačilnih rokov za statistično pristojbino in pro- -metno takso za motorna vozila Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil. da se podaljšajo plačilni roki za statistično pristojbino in iironietno takso na motorna vozila, 111 sicer se podaljša rok do 31. januarja, uporaba vozil pa je do tega dne dovoljena, ne da bi bila dolžna taksa plačana. Za obratujoča vozila, ki plačajo prometno takso " roku iz člena 1. naredbe o taksnih predpisih za promet motornih vozil in priklopnikov v Ljubljanski pokrajini, se pobere ta taksa računši od 1. januarja. Ta določila so objavljena v Službenem listu z dne 10. januarja in so tega dne stopila v veljavo. Pojasnila naredbe o prilagoditvi plač m mezd Visoki komisar 7.11 Ljubljansko pokrajino je izdal naslednje pojasnilne predpise k naredbi o prilagoditvi plač in mezd z dne 5. julija 1941. »Odstotno zvišanje po členu 1. naredbe z dne 5. juliju se mora uporabljati razen na dejanske prejemke tudi na najnižje mezde, na globalne prejemke in na ekvivalente za prejemke v naravi, določene 7, odredbo o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke) z dne 28. septembra 1940, z odredbo minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje z dne Iti. oktobra 1940 in z odredbo o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih z dne 14. decembra 1940, kakor tudi na minimalne mezde, določeno s kolektivnimi delovnimi pogodbami in mezdnimi sporazumi in tarifami 7.11 akordno delo in za nagrado, določenimi od podjetij. . ■ Za delo, ki se plačuje s provizijo, se plačuje zvišanje na provizijski odstotek samo tedaj, če so poviški. ki so morda dopustni na blagovne cene, na dan 15. marca 1941 nižji od pribitkov k določenim prejemkom. • Iz zadružnega registra. V zadružni register sta bili vpisani: »Novinarska nabavijalna zadruga 7. o. jamstvom v Ljubljani, člani uprave: Drago Potočnik, predsednik; člani: Ožim Rudolf, Gerželj Franc, Seunig Fran, Regally Vladimir, Kessler Jože, Go-louli Rudolf, Krošelj Joško in Jane.žič Anton. — Produktivna čevljarska zadruga »Krka« 7. o. j. v Žužemberku, upravni odbor: Hribar Kranc. Nah-tigal Anton in Koncilja Franc. — Pri Gospodarski zadrugi policijskih nameščencev in upokojencev, zadrugi 7. o. j. v Ljubljani, so bili izbrisani člani uprave: Likar Ignacij, Kužnik Adolf in Smolnikar Ivan, vpisani pa so bili: Ljubič Alojzij, Adamič Maks in Pucihar Ivan. Iz trgovinskega registra. Pri Novi založbi, družbi 7. 0111. zavezo v Ljubljani, je bil izbrisan zaradi smrti poslovodja dr. Alojzij Zupan, vpisan pa dr. Valenčič Vladimir. Tajska 1 ima več imen, in sicer Siam, Syama. Bratet Sayam Thai, Mtieng Thai in je kraljevina, ki ima 518.159 kv. km površine, število prebivalstva pa je leta 1926-27 znašalo 9,933.000, to je 19 na en kv. km. Od tega je 7,276.610 domačinov. 369.705 Malajcev, 368.908 Kitajcev, 134.332 Indijcev, 2083 Evropejcev. Število kitajskega prebivalstva pa stalno narašča, ker se v veliki meri v državi naseljujejo kitajski kuliji. Prebivalstvo je večinoma budhistične vere, največ šol pa je po budhističnih templjih, vendar pa so te šole podrejene prosvetnemu ministrstvu. Leta 1925 pa je vlada že ustanovila 343 narodnih državnih šol, po deželi pa je bilo poleg tega še 573 zasebnih in misijonskih šol, kjer je poučevalo 1446 učiteljev 27.435 učencev. V Bangkoku pa je vseučilišče, ki jc bilo ustanovljeno leta 1917. Čez deželo se s severa proti jugu vleče več gorskih grebenov, med temi gorskimi grebeni pa so planote ali pa globoke doline z rekami. Dežela je bogata na rudah in je v delu države, ki leži na Malajskem polotoku zlasti mnogo kositra, zlato izpirajo iz mnogih rek, mnogo je mangana in železne rude, premoga in plemenitih kamnov, zlasti rubinov. V letu 1927 .je bila površina zemlje, kjer so pridelovali riž, 27.000 kv. km in so pridelali riža nad 5 milijonov ton. Zelo je razširjena živinoreja in je število glav živine v letu 1926 znašalo: 8300 slonov, 250.000 konj. 4 milijone krav in 4 milijone volov. Proizvodi svilarstva, ladjedelnic, tovarn porcelana in dragih kovin krijejo samo potrebe notranjega dela. Dolžina železniških prog znaša 2637 km. Leta 1927 je bilo na Tajskem 15 letališč. Tajska je dedna, absolutna monarhija. Kralju ob strani so ministrski svet (deset članov), vrhovni svet (pet knezov) in tajni svet. Država je razdeljena na 15 okrožij, glavno mesto pa je Bangkok. Leta 1917 so uvedli splošno vojaško dolžnost in je obvozna vojaška služba trajala dve leti. Vojska ima tri armadne zbore, vsak armadni zbor pa ima tri divizije in eno MANDALEYX m \ \UTAPADIT\ r \ — m dat :• r , m BANGKOK} K jjogs IfSN ....... .. PNOM-PENH r * SA'20tL ■Gjmem Iz Srbije Zastopstvo ustaške mladine v Rimu Rim, 14. januarja. AS. V Rim je prispela skupina 80 voditeljev moških in ženskih orga-nazacij ustaške mladine. Hrvatski poslanik na Finskem Helsinki, 14. januarja. AS. Včeraj je izročil svoje poverilnice predsedniku republike Rvttiju hrvatski opolnomočeni minister Bosnjakovič, ki lx> akreditiran tudi na Danskem. divizijo za posebne nalogo. Vojna mornarica pa ima večinoma zastarane vrste vojnih ladij. Nastanek države postavljajo v leto 638 pr. Kr., prava narodna zgodovina pa se začenja šele v 13 stoletju po Kristusu, ko se je ustanovila država Thai. Dolgo časa je bilo mesto Menam prestolnica države. V letih 1556 do 1579 jo bila Tajska pod oblastjo Birme. V letu 1685 so prišli v deželo Francozi, pp so se že ieia 1690 morali umakniti. Dinastije so se večkrat menjavale, sedanja dinastija pa vlada od 1. 1782. Ta dinastija je tudi premestila prestolnico drŽave y Bangkok, •• Posvetovalni odbor pri komisariata za begunce. V sporazumu s predsednikom srbske vlade je izredni komisar za begunce in preseljence izdal pravilnik o organizaciji in delovanju posvitoval-nega odbora pri omenjenem komisariatu. Posvetovalni odbor šteje 12 članov, ki jih postavlja predsednik vlade, ter bo predvsem gledal na to, da bo preskrbel delo vsem beguncem. Proučeval bo tudi vprašanja, ki se nanašajo na premoženje vseli ljudi, za katere mora ta urad skrbeti, ter o možnosti stalne naselitve na sedanjem srbskem področju. Skrbel bo tudi za podeljevanje kreditov samostojnim obrtnikom. Ukaz n ustanovitvi klasične gimnazijo v Beigradu razveljavljen. Srbska vlada je razveljavila ukaz, s katerim je bila svoječasno ustanovljena v Beigradu tudi ena klasična gimnazija. Sedanja Srbija se očividno ne ogreva za klas. gimnazije. Zaposlitev pri srbskj borzi dela. Pri vseh srbskih borzah dela je meseca novembra lanskega leta iskalo zaposlitve 6509 moških in 1826 žensk. Število nezaposlenih skupno z nezaposlenimi še iz prejšnjih mesecev je znašalo skupno 9206 ljudi. Ob koncu meseca je bilo še brez za-jioslitve 860 delavcev in delavk. Razpoložljivih in še nezasedenih mest je iz prejšnjih mesecev ostalo za 7748 ljudi. V novembru so imele vse srbske borze dela 2194 prostih mest za zaposlitev, od katerih so jih zasedli 1092.'Podpore je prejemalo 40 nezaposlenih delavcev. 1. decembra je bilo pri borzah dela prijavljenih 972 nezaposlenih delavcev in delavk. Razprave zaradi ropanja med bombardiranjem Belgrada še vedno na dnevnem redu. Pred belgrajskim sodiščem so še vedno razprave proti raznim osebam, ki so dno 6. aprila lanskega leta izkoristile ugodno priliko ter so si na protiposta-ven način prilastile najrazličnejše blago bodisi iz zasebnih stanovanj, ali pa trgovskih lokalov. Prejšnji teden je bila takšna razprava proti Rusu Aleksandru Skoriku, njegovi ženi in Vasiliju Antonuku, ki so izropali več belgrajskih trgovskih prostorov. Obsodba še ni bila izrečena. Povedati in dokazati bo treba, kako jc kdo prišel do premoženja. Pred kralkim je bilo v Užicah veliko zborovanje, na katerem je srbski gospodarski minister Oljčan izjavil, da je srbska vlada že izdala uredbo, po kateri bodo morali vsi sedanji in bivši državni funkcionarji in ostali ljudje dokazati, kako so prišli do svojega sedanjega premoženja. Ljudje, ki so na protizakonit način prišli do palač in vil. bodo zaprti, njihovo premoženje bo pa vlada zaplenila v korist države. Sklad za borbo proti komunizmu. Iz prispevkov, ki jih dobiva srbska vlada od raznih strani za izvajanje obnove Srbije, so v Beigradu ustanovili sklad za pobijanje komunizma. V ta sklad je pred božičnimi prazniki skupina belgrajskih gospodarstvenikov izročila srbskemu ministrskemu predsedniku znesek 2,500.000 din, belgrajski gostilničarji in restavraterji so pa med seboj zbrali v iste svrhe 100.000 din. Gimnazije v Nišu zaprte. Zaradi mraza, ki je pritisnil tudi po vsej Srbiji, so tudi v Nišu zaprli vse šole. Dijaki se bodo za izpite pripravljali doma, kjer jih bodo od časa do časa obiskovali profesorji in izpraševali iz posameznih predmetov ter da.jafi nove naloge. Nov občinski odbor v Kragujevcu. Potem, ko je začasni župan, častnik Strahinja Janjič, 7. odločnimi ukrepi pognal, v tek poslovanje občinske uprave v Kragujevcu, so sedaj pristojne oblasti imenovale novo občinsko upravo z županom inženirjem Ilijo Nikoličem na čelu. Kakor znano, je prejšnji župan v Kragujevcu prvi v Srbiji uvedel kaznovanje z balino za vse verižnike in potepuhe ter motilce javnega reda. V ta namen je imel posebnega organa, ki je prestopnikom kar na licu mesta odmerjal prisojene udarce. Upokojitev državnega svetnika, nik državnega sveta v Beigradu dr. .vanovič je upokojen. Podpredsed-Radivoj Jo- Pismo z juga Niš, v začetku januarja. Letošnji božič smo dočakali v hudem mrazu. Iz dneva v dan je pritiskalo in kar nič odnehati ni hotelo. Za praznike si je pač preskrbel vsak, kakor si je mogel in znal. Za najbolj potrebne smo poklonili nabiralno akcijo, ki je kar precej uspela, nekaj božičnih pozdravov je pa tudi od drugod prišlo. Velika težava je bila z božičnimi drevesci, saj ni nikjer v bližini smrekovega gozda. l'a so si ljudje znali pomagati — če ui bilo celega drevesca, je bila pa vsaj kakšna vejica. Božično sv. mašo smo imeli že oh petih zvečer. Naša mala cerkvica je bila pač dvakrat premajhna. Saj so za to priliko znosili klopi ven iz cerkve, pa še niso mogli vsi dobiti prostora v Župnik Anton Demšar 60 letn k Lopa zaspška Lira pod vznožjem Svete kularine s širokim razgledom na blejske vi.šice. oltar Gorenjske, kakor jo imenuje gospod Anton. bi te dni lahko praznovala poseben praznik, ki ji jc odvzet. Gospod župnik praznuje |>rod svojim godovanjem svoj 60. rojstni dan. Nič posebnega na splošno to ni: 60. rojstni dan. Kdor prej ne umrje, ga doživi. Toda velika redkost je doživeti gn tnko izredno mladosten, telesno in duševno čil, kakor ga doživlja zaspški gospod župnik. Komaj mu prisodiš dobrih 40 let. Vedno prijazen, vedno delaven, vedno sodoben, si je s svojo široko razumnostjo in odkritosrčnostjo na vseli krajih svojega dušnopa-stirskega delovanja pridobil bogutih zaslug in v vseh slojih — kar preveč prijateljev. Zlasti pa ga imajo radi njegovi stanovski tovariši — duhovniki. Hodil se jc gospod Anton v Tržiču 14. januarja ISN2. Pustiroval v Kočevju, v Moravčah, v Mengšu, v Starem trgu in nazadnje od leta 1927 dalje med svojimi Zaspi jani. Brez pritiska in vsiljevanja ie povsod dosegel, da je za zadržanje njegovih ljudi v javnem življenju dr-žalo in obveljalo, kar »so rekli gospod Anton«. Tisoče na splošno neznanih drobnih |w>tov za koristi pocditicev je vsako leto spremljalo njegovo javno delo, ves čas, in tak je ostal še danes. Ko je lansko lelo prišel v Ljubljano, je 1k>Ij mislil na druge kakor nase. Takoj je našel polne roke dela za druge. Vsako dopoldne tuko žrtvuje delu v pisarni Rdečega križu, popoldne pa trkajo mnogi vsak dan na vrata njegovega privatnega stanovanja in gu oblagajo vedno z novimi nalogami za drobne intervencije. Tako ima dela čez glavo, plačilo pa je v delu samem. Ob 60 letnici vzornega javnega delavca in priljubljenega družabnika mu želimo, d« ga Bog ohrani v dosedanji čilosti iii mladostnosti srečnega še dolga leta delovnega za blagor drugih v njegovem vinogradu ter ga ktnulu pokliče med Zaspljaae. (J1_____ , , jjEjhUe m s^a» J®!®! cerkvi. Svetloba luči pri jaslicah in na božičnem drevescu je našla svoj odsev v solzah pobožnih vernikov. Ko je po evangeliju župnik v pridigi j)ovedal, kar se ob taki izredni priliki more in povedati mora, ni ostalo suho nobeno oko. Po-božnost je zaključila vedno lepa pesem »Sveta noč, blažena noč«, ki je našla svoj odmev v dušah. O božičnih praznikih se je še posebno čutilo jHinuinjkanje slovenskih knjig. Kar jih je v Nišu dobiti, romajo iz rok v roke. In novih koledarjev ni?.. Da bi dobili vsaj male žepne in stenske... V duševni bolnišnici Toponica pri Nišu gostuje 30 revčkov tam izpod Pece. Nekaterim ni ugajalo, pa so odšli za vedno. Ostale je na starega leta dan obiskal g. kaplan Mlaj. pri njih maševal in jim razdelil nekaj božičnih darov, da so imeli vsaj malo sj>oniina na božič doma. ki si ga brez jKjtlce in belega kruha ne moremo misliti. Tukajšnji cerkveni pevski zbor nas je v nedeljo jio Novem letu razveselil s koncertom božičnih pesmi. Saj je bilo hladno v cerkvi, a slišni lepo domačo pesem daleč v tujini in to še celo božično pesem, ogreje vs;Jule pod razvalinami OS ljudi. Neurje je povzročilo ogromno škodo tudi v botaničnem vrtu. Anekdota Maršal Francois Joseph Lefebour, ki gn je Napoleon postavil /a daneiškega vojvodo, je nekega dne povabil k sebi na obisk svojega prijatelja. Maršal ie svojega dragega gosia najprej bogato pogostil, nato ga pa vodil po vseh sobanah svojega dvorcu. Razkazal mu je tudi prelepe vrtove. Maršalov prijatelj je bil ves i/ sebe zaradi razkošja, v katerem je živel maršal. Bil mu je že nevoščljiv. Maršul je to opazil. Nasmehnil se je in dejal čisto odkrit«: •Vse to, kar si sedaj videl, sem ti pripravljen odstopiti Samo /a isto ceno, /a katero sem to dobil tudi jaz. Torej, pol ure ••e sprehajaj po vrtu, n» katerm bodo vojaki od vseli strani streljali nate. Ce ostaneš še živ. si lahko vse vzamcš in uživaš jmj svoji mili volji.* Spori Malikovanje športnikov še vedno smo zelo daleč od pravilnega pojmovanja telesnokulturnega pokreta. V našem listu smo vedno poudarjali, da ne gre za to, da posamezne družbe tekmujejo in zmagujejo, temveč za to, da se širi med ljudstvom smisel za življenje pod vedrini nebom in smisej za negovanje zdravja in odpornosti. Propagirati razne športne načine razvedrila in varovati mladino pred meh-kužnostjo in slabičarstvom, je osnovna naloga športnih organizacij. Nedavno smo bili opozorjeni na članek v švicarskem listu >Schild\vache , v katerem opozarja pisec na senčne strani športa, ki so: malikovanje športnikov, precenjevanje šporla in zanemarjanje duševnega življenja. Živimo v dobi, ko se mladina navdušuje za razne prvake in jih slavi kot junake. Tudi organizacije proslavljajo svoje zmagovalce in ne pomislijo pri tem na to, da je športna slava minljiva in da ne gre slaviti del, ki nimajo trajnega in velikega pomena. Slaviti mlade ljudi je nevarno, zakaj to jim je lahko v usodno škodo, škodljivo pa jih je tudi postavljati za vzor, če nimajo analognih duševnih vrlin. Športne zmage zaslužijo pohvalo le v primeru, če imajo propagandno vrednost za narod. Zmagovalcem pa dajmo javno priznanje samo tedaj, če so tudi izven športnega udejstvovanja ljudje na mestu. Prve so dolžnosti, ki jih ima človek, šport pa je stvar prostega časa. Dejstvo pa je, da imamo za mladino, ki se udejstvuje v smučanju in drsanju, atletiki in plavanju, v igrah z žogo in drugih načinih zdravega razvedrila v božji naravi veliko več simpatij, kot za ono, ki išče razvedrila v gostilnah in kavarnah, promenad ah in zaprtih" zabaviščih. Mladina, ki so udejstvuje v športu, kre|>i svoje zdravje, obenem pa razvija dragocene vrline: vztrajnost, srčnost, podjetnost. Pri vsem navdušenju za S|>ort pa ne želimo ljudi, ki bi bili veliki le kot športniki, temveč takih, ki bi športno podjetnost prenesli tudi na druga področja plemenitega iu koristnega udejstvovanja. Učimo se tudi »pluga« Plug je smuški lik, pri katerem razširimo smuči tako, da tvorijo obliko |duga. Če držimo smuči skupaj, drčimo hitro, če pa jih razširimo v plug, orjemo počasi. S plugom torej zaviramo hitrost, kar je važno za začetnike, pa tudi za izurjene smučarje, i-^dar se spuščajo po strmih kulovozili. Italijanski letalci proučujejo načrt poleta / Smučarji v plugu. Kadar ne morete zaviti v stran, je plug najlažji način zaustavljanja. Važen pa je tudi kot izhodišče za plužne zavoje in loke. Starejši smučarji, ki se težje navadijo sodobnih smuskih lokov z vzporednimi dilcami, morajo prav posebno dobro obvladati vožnjo v plugu, da se bodo lažjo naučili raznih zavojev. Kako se učimo pluga? Najprej si izberemo smučišče, ki je dobro steptano in ki omogoča počasno smučanje. Ko drčimo z vzporednimi smučmi v smuku, moramo previdno razširiti zadnje dole smuči. To se nam bo posrečilo, če bomo potiskali pete na ven, istočasno pa pazili na to, da no bomo prekrižali lopatic. V plugu sc torej počasi razkoračimo in napravimo s smučmi obliko pluga ali velike črke A. Kakor vedno, tako moramo tudi pri plugu pokrčiti kolena, roki pa držimo podob no kot pri smuku. Kdor dobro obvlada plug. lini ne bo težko navaditi se plužnih zavojev. Zasuk telesa v novo smer in večja obremenitev smučke, ki je usmerjena v ono stran, kamor želimo, za-dosiuje, da se nam posreči plužni zavoj. Šport v kratkem Oddaja smuči na Slovaškem. — Nemškemu zgledu so sledili tudi slovaški smučarji in oddali svojo opremo vojakom. Istočasno so odpovedali vse letošnje smuške prireditve. Hrvatski k.glači, ki gostu jejo v Nemčiji, so premagali v Wernigerode reprezentanco dolenje Saške s 1927:1905. Najuspešnejši v hrvatskem moštvu jc bil Marselja. Švicarji zmagujejo v hokeju nn ledu. Tretl tremi tedni so igrali v Ziirichu proti nemški reprezentanci in dosegli tesno zmago s 3:2. V nedeljo pa, ko so igrali povratno tekmo v Mona-kovem, je prišla premoč Švicarjev še bolj do veljave. Nemško reprezentanco so odpravili s 4 proti t. Joe Louis je še vedno stari gad Pisali smo, da so spet povabili tega nepremagljivega boksarja, da brani za lepe vsote dolarjev svoj naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Za nasprotnika se jc javil Buddy Baer. Kljub vojni je vladalo med Amerikanci jirefej zanimanja za boksarsko bitko med možema, ki reflektirata na naslov najsrčnejšega in na jod f>ornej.šega človeka na svetu. V petek zvečer je bila blagajna v Madison Square Gardenii razprodana. Milijonske vsote je plačala šport, publika, da bi gledala čim daljšo in hujšo borbo med črnim in belim orjakom. Pokazalo pa se je, da je Joe Louis tako močan, da ni nikogar, Kristusova zgodovina Giovanni Papini > 15. Povratek čim se je vrnil Jezus med ljudi, je zvedel, da jc Tctrarh — drugi llcrodijailin mož — dal za-preti Janeza v MaUeronlskii trdnjav«. Usta, ki >o klicala v puščavi, s« bila sedaj za-mašenu; kdor bi šol k Jordanu, ne bi več videl nad vodo dolge sence divjega KrMnika. SmiJo ualogo je izvršil; umakniti se mora močnejšemu glasu Janez čaka » temni trdnjavi. ponesli njegovo s krvjo oblito glavo v zlati skledi na mizo za slavje rojstnega di.e kot zadnji obed /ločeste ione. i/.dnjalkc ljudi. Jezus je bil s tem obveščen, da je prišel njegov dali. Ko je prehodi' Sarnarijo, -e vrne \ (iali-lejo. da brez odloga naznani, da sc je približalo kraljestvo Ne gre v Jeruzalem. Jeruzalem te mesto velikega kralja, glavno nio-to. Jezu- prihaja, da razruši Jeruzalem, ta kameniti in oholi Jeruzalem: ošabno mesto na gričih, kot skala trdega sna. Jezus prihaja da se bori ravno proti onim. ki se ponašajo v velikih mestih, v glavuih mestih, v svel-nih Jeruznleinili. , V Jeruzalemu žive svetni mogočneži. Rimljani, gospodarji zemlje in Judeje s svojimi oboroženimi vojaki. V Jeruzalemu vlada namestnik cesarja Tiberija, pijanca, razbojnika in izdajalca, naslednik lieemerskega pedorasta Avgusta in prešuštnika iu zapravijivra Julija. V Jeruzalemu žive veliki duhovniki, stari čuvarji templja, farizeji, saduceji, pismouki, leviti in njihovi biriii. potomci onih. ki so preganjali in ubijali preroke, frkolizci zakona, književni pobožnjaki, ponosni ohranjevale! suhega bogoniolstva. V Jeruzalemu -o božji in cesarjevi zakladniki, čuvaji zakladnic, ljubitelji zakladnic, lestninarji s svojimi mitničarji tn zajedalei bogatini s svojimi sužnji in priležnieami, trgovci s polnimi skladišči, mizami nn proste.'«, mošnjami, v katerih ivcnklja kovina na toplih nedrih nad snem Proti vsem tem prihaja Jezu* Prihaja, da premaga gospodarje zemlje — ki pripada vsem —. da osramoti gospodarje besede — ki veje. kjer je božja volja —, da obsodi gospodarje zlata — minljivega in usodnega blaga. Prihaja, da prekucne kraljestvo rimskih vojakov — ki tlačijo telesa, kraljestvo tempeljskih duhovnikov, ki tlačijo duše. kraljeslio onih, ki kopičijo denar iu tlačijo uboge. Prihaja, da reši telesa, duše in uboge, da uči proti itimu svobodo, |>roti templju ljubezen, proti bogatinom uhoštvo. Svojega poslanstva noče začeti iz Jeruzalema, kjer so njegovi sovražniki zbrani in močnejši. Hoče. ga obkoliti, zavzeti od zunaj, liofe priti tjakaj mnogo kasneje, z ljudstvom za seboj, ko ga bo božje kraljestvo že nalahko obkrožilo. O^njenje Jeruzalema bo zadnji poskus: strašna nitka med enim največjih prerokov in mestom, ki je požiralo preroke. Ako gre sedaj v Jeruzalem, kamor bo prišel pozneje kol kralj in lio pokopan kot zločinec, ga iiodo hitro prijeli in ne bo mogel >-e.iati svoje besede v manj nehvaležne in manj kamenite krajo kot je ta. V Jeruzalemu, kakor v vseh prestolnicah — greznicah, v katere so stekajo odpadki, izmečki iu gniloba narodov — stanuje pasma lahkomiselnežev, gizdalinov, brezdelnežev, skeptikov, brezbrižnežev, plemstvo ceremonijarjev. kateremu je preostala lo tradicija obredov in jalova jeza propadanja, aristokracija posestnikov in špekulantov, ki sestavlja ma-mommi čredo, in neubogljivo, trpko in nevedno ljudstvo, ki živi pod tempeljskim praznoverjem in strahom tujih mečev. Jeruzalem ni bil dobro polje za Jezusovo setev. Človek iz pokrajine — zdrav in samotarski — se vrača v svojo pokrajino. Veselo oznanilo hoče prinesti onim. ki ga morejo sprejeti prej, kakor vsi drugi, rbogim. ponižnim, ker je oznanilo posebno primerno za nje in ga že dolgo pričakujejo iti sc ga vesele bolj kot drug' (Dalje.) «ai ki bi se mu lahko postavil po robu. Tisti, ki so zaupali v pest Buddyja Baera, so bili bridko razočarani. Črna pesi ga je podrla kmalu potem, ko so si jih ljudje dobro ogledali. Buddy Baer je padel v 170 sekundi in obležal nezavesten na tleh. Sodniki so proglasili k. o. zmago, daljše borbe željni gledalci pa so odhajali nezadovoljni. Edini, ki se je smehljal, je bil črni mojster Joe Louis. Spet je imel svetovno prvenstvo v žepu, razen tega pa gotovo tudi lepo vsoto dolarjev. V našem poročilu o rakovski smuški skakalnici je skrajšal tiskarski škrat zalet le skakalnice od 30 na 3 in. Čitalelji so večinoma sami opazili napako Zalet skakalnice na Rakeku meri torej 30 ni in tudi kritična točka doskočišča je predvidena na 30 m Na Rakeku je dovoljeno smučali desno od ceste Rakek—Lož. Mitič na petem mestu. Erich Schonborn, načelnik teniškega šporla v Nemčiji, jc izdelal listo najboljših evropskih igralcev: 1. Asbolli (Madžarska). 2. Cucelli (Italija). 3. Henkel (Nemčija), 4. Romanoni (Italija). 5. Milič (lli valska), 0. Pun-čec (Hrvatska), 7. Gopfert (Nemčija). 8. Korh (Nemčija), 9. Gabory (Madžarska), 10. Gics (Nemčija). KULTURNI OBZORNIK V pogovoru s Kraljem Običajno je, da umetnike sprašujejo o načinu in njih delu v kakem ateljeju ali delavnici. Bolj nenavadno pa je, da se tak razgovor plete v temni in blatni noči, na primer pod Bukovskim vrhom. Bilo pa je takole. Namenjen 6em bil na goro si ogledat prenovljeno cerkev, v vlaku pa naletim na prijazno se smehljajočega Toneta Kralja, ki se je odpravljal tudi tja gor pospravit svoje čopiče in barve. Je že pač tako, da pri taki kulturni suši kot je pri nas, vsaka priložnost za malo razgovora o duhovnem snovanju prav pride. Tone je vlekel s seboj »velikansko omaro«, kot je sam dejal, da bo vanjo pospravil svoje reči. »No, zdaj me pa dobršen čas ne bo v Gore cerkve popravljat.« »Kako pa meniš s tem popravljanjem? Saj največ slikaš in iščeš širokih ploskev.« »Res je to, ampak jaz sem doslej pri vseh cerkvah arhitektoniko cerkve skušal spraviti v sklad 6 sliko. Enota cerkve, to je bistveno; da se v njej počutiš celega v celoti. 2e dolgo tuhtam, kako se najlepše da združiti kip in slika. Največ možnosti za to smer da cerkvena umetnost, v cerkvi je najboljše me6to za take po-skuse.* . ■ —- »Torej mora biti cerkvcni slikar tudi kos arhitekta?« »Saj to je tisto; zato sem tudi vpisan na visoki stavbarski šoli v Rimu. Oboje mora biti umetnik, če ne je cerkev ali zgolj kamnita dvorana, morda lahko lepa, a ne topla, domača, ali pa le lepo poslikana dvorana, ki ji pa manjka stavbinskih pravilnih elementov.« »Pa bi bilo treba marsikje kar cerkve podreti, da se ta enota doseže, je-li?« »O ne, jaz cerkev najprej »očedim«, potem »popravim«, nato se lotim ploskovnega slikanja. To se pravi, da odbijem in odstranim različno baročno navlako, ki je je podeželska cerkev prepolna, n. pr. tista vratca na obeh straneh glavnih oltarjev, ki vedejo za oltar v mežnarjevo »rumpel-kammer«. Prižnice so včasih kar prilepljene na kak steber kot sračja gnezda. Očesa to ne zadovolji, treba ji je dati podpornik. Včasih dosežem simetrijo v cerkvi tudi z nekaj potezami barv ali s premaknitvijo stranskih oltarjev ali spovednic. Ponekod je treba narediti vtis širine, drugod višine. Tu pa tam dvoje stopnic dvigne glavni oltar, da je res oltar to, kar mora biti, namreč središče cerkve. Šele potem se lotim pravega slikanja.« »V čem pa je predmet tvojega cerkvenega slikarstva?« »Največkrat vzamem lo, kar je faranom najbolj pri srcu: legenda ali življenjepis njihovega i farnega zavetnika. Zato rabim stenske ploskve | najrajši nad zidnim vencem ali pa strop.« i »Kje pa je največ tvojih cerkva?* »Na Goriškem, saj sem tu že domačin. Prav za prav sem se lotil 6vojc zamisli v raznih krajih. »Pa naletiš na razumevanje pri cerkvenih oskrbništvih in pri ljudeh, kaj ne?« »O, pač, saj nisem neskromen, če rečem, da so ravno župniki na Goriškem in Tržaškem imeli smisel za moje delo. Ljudstvo pa tudi in zato z veseljem delam, čeprav morda niso honorarji v sorazmerju s trudom. Umetnik mora za svojo umetnost imeti tudi nekaj ljubezni, sicer se sprevrže v obrtnika.« »Načrtov za naprej imaš?« »Odvisni so od revščine cerkva oziroma od požrtvoalnosti ljudstva. »Kajpak bo umetnostni zgodovinar že moral posebno poglavje odkazati tvoji cerkveni umetnosti na Goriškem.« Kralj se je nasmehnil, češ, to je od njih odvisno in pa od tokov, včasih tudi konkurenčnih, v umetnosti sami. Prisopihala sva na vrh. Naslednje jutro naju je vodila pot na goro. 7a kras svoje cerkve vneti gospod Ciril Munili je že pričakoval obiska. »Malo se oddahnita, potem gremo v cerkev,« je ljubeznivo silil. »Tako je prijazno topla, kot božične jaselce Cerkev je popolnoma druga sedaj. Po svoji zamisli ie Tone Kralj tako preuredil vso notranjščino, da jc slog oz poprava cerkve v najlepšem soglasju s slikarijo. Prvi hip, ko oko zajame vso cerkev, se kar ne odpočije, potem pa začne odkrivati v vsakem predelu nekaj posebnega, loče- nega od celote, a vendar vse ubrano. Kralj vdihne celoti svojega duha, da ima človek prav posebno nastrojenje, in sicer tako kot je umetnik hotel. »Tu je strop poglavitno,« razjasnjuje umetnik sam. »Veliki sinji koncentrični kolobarji ga zvišajo do ognjenega križa, ki se spušča preko svoda k obem stenam. Glava obiskofftlca se ozre navzgor k angeloma, ki neseta patronu svetemu Vidu pomoč, ko ga mučijo v vrelem olju (»Sovražili vas bodo zavoljo mojega imena«) in palmo zmage ob smrti (slika na levi strani »Dobri boj sem dobo-jeval«). Legenda se razvija v štirih kotih od ločitve sina od očeta, čudežnega ozdravljenja svetega Vida in jnegovo bičanje ter muke v levniaku. Prezbiterij jc nekako ločen od te osrednje zamisli, ki je spojena s svodovjem. Tu sem upodobil na stranskih stenah oba patrona sv. Petra in sv. Pavla ter poudaril misel: altar-nebesa. Na stropu so kori angelov, nad obema okno-ma pa se lomita križa s cerkveno simboliko. Olt.ir se vitko dviga, vokvirjen pa ie v polkrog liubkih angelskih glavic (Kraljev priljubljen predmet). Nalahno s tkanino zastrta okna pripuščajo dovolj svetlobe, da se oko iz cerkve preko stropa ustavi v prezbiteriju. Po stenah enotne cerkvene ladie se spušča omrežje živobarvnih križev (tudi svojski Kraljev način), ki sc posebno ?.ivo odraža v modri, rdeči in srebrni barvi okoli krstnega kamna. To je kot viseča preproga, ki jo bo zdaj zdaj veter zanihal. »Vidite,« rozlaga zopet on pri prižnici, »treba jo je bilo prenesti z cvangeljske na listno stran, da se je izgubila prejšnja nesimetričnost.« S pri- novica Koledar Četrtek, 15. januarja: Pavel puščav;. Maver, opat; Makarij Vel, opat; Habakuk, prerok; Mihej. Petek, 18. januarja: Marcel L, papež in niu-čpnec; Borard, mučenec; Priscila, sveta žena; Oton, mučenec; Honorat, škof. Lunina sprememba: Mlaj: 16. januarja ob 10.32 zvečer. Herschel napoveduje jasno in mrzlo vreme. Novi grobovi -f- Smersu Viktorija, roj. Kovač, je no dolgem trpljenju dne 13. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Rajnica je bila vdova po višjem revidentu državnih železnic ler za njo poleg hčerke Ljudmile žaluje njen sin g. Rudoli Smersu, uradnik /SZ ter bivši poslanec. Izrekamo njemu in vsej družini svoje globoko so/alje. Rajnici pa naj sveti večna luč! ■i* Matija Komac, ravnatelj Kmečke banke v pokoju, je odšel v večnot-t v Gorici, dne 13. t. m. ter bo pokopan na goriškem pokopališču. Naj v miru počiva! Žalujočim sorodnikom naše sožalje! Znosen januarski mraz Ljubljana, 14. januarja. Po vremenskih in drugih zapiskih, ki datirajo že od lela 1S()4 naprej, je mesec januar v naših kiajih, ki spadajo jio ugotovitvah vremenoslovcev med takozvani ljubljanski padavinski pas, zaznamovan kot najmrzlejši mesec v letu, seveda ni izjeme brez pravila, kajti primerilo se je že, da je bil februarja dcsežen že rekorden mraz v letu. V toiek je |irvič pritisnil nekoliko 6ilnejši mraz. in sicer zjutraj, ko je toplomer dosegel do 10 stopinj pod ničlo. Bil je d«in, ko je bil brez jutranje megle in ko je sonce po dolgem času zopet posijalo na zimsko otrplo zemljo. Sonce počasi že dobiva toplotno moč. V torek popoldne je temperatura znašala —5.6 stopinj C., davi pa je znova pritisnil /a nekaj stopinj hujši mraz. Zjutraj je bilo na prostem do — 12 stopinj C, po raznih krajih j>ckrajine pi različno med —S stopinj do —10 stopinj C. Do 10 stopinj mraza so naznanili danes zjutraj v Ljubljano kraii, kakor: Kočevje. Št. Janž na Doleni kem' in Rakek. Ponekod je oblačno, v Kočevju pa je zjutraj pršilo. Tudi v Ljubljani so zgodaj zjutraj naletavale prav redke snežinke, a so se izgubile, ker jih je mraz pregnal. Letošnji januarski mraz je razmeroma znosen. Za smučarje jc ugodno vreme in dnevno se vrste smučarske skupine, ki pridno smučajo po Golovcu in tudi po drugih bližnjih planjavah. Tragična smrt mladega fanta Črnomelj, 12. januarja. V soboto, dne 10. t. m. smo j*>ložili k večnemu počitku pod zasneženo odejo na pokopališču v Vojni vasi, mladega fanta v najboljših letih, Kra-šovca Jožela iz Drasič št. 51 pri Metliki, rojenega dne 7. decembra 1915. Fant je bil brez vsakega zaslužka, in mu je prišla v glavo nesrečna misel, da bi šel za kruhom na Hrvatsko. Da ne bi imel na meji nobenih sitnosti in da bi čim ceneje prišel skozi, se ie nameraval vtihotapiti na tovorni vlak, ki je šel na Hrvatsko. Zato je šel na most, kateri se vzpenja čez žcleznico v neposredni bližini metliške jx>staje; z rokami se jc prijel za ograjo, da bi se tako spustil na kak vagon. Spustil se je, toda pri tem ni padel na kak vagon skozi idočega vlaka, temveč na stroj in s slroja je odletel v bli/nji betonski zid. kjer je obležal nezavesten. Razbil si je lobanjo in r>oleg tega je bil po hrbtu opečen. Pripeljali so ga v Črnomelj v vojno bolnico, kjer je v hudem trpljenju, izdihnil svojo mlado dušo. ljudska tffeanje v Beli Krapi Gibanje prebivalstva v letu 1941. Župnija Črnomelj. V letu 1941 je bilo rojenih 124 otrok, in sicer 55 dečkov in 69 deklic; v mestu Črnomlju je bilo rojenih 37 otrok, v okolici 87; mrtvorojenih je bilo 5 otrok: nezakonskih 9, od teh so 4 ciganski; na tisoč prebivalcev pride 24 rojstev. Umrlo jih je 73; v mestu Črnomlju 24, v okolici 49; dojenčkov je umrlo 19; moških je umrlo 41, ženskih 32; Najvišjo starost je dosegla Kure Katarina, katera je dopolnila 91 let. — Oklicanih je bilo 40 parov, doma poročenih 2S. — Prirastek prebivalstva v letu 1911 znaša 46. — Sv. obhajil jc bilo podeljenih 23 tisoč. Župnija Podzemelj. Rojenih je bilo 64 otrok; umrlo je 37: poročenih ie bilo 14 parov. Župnija Vinica. Rojenih 49, umrlo 27, poročenih 6 parov. Stari trg oh Kolpi. Rojenih 30, umrlo 27, poročenih 7 parov. Radovica. Rojenih 28, umrlo 15, poročenih 8 parov. Preloka. Rojenih 14, umrlo 12, poročenih 5 parov. Planina. Rojenih 9, umrla 2, poročen 1 par. V mesecu novembru in decembru so se izselili prebivalci župnije Planine v Nemčijo, doma jih je ostalo z župnikom vred samo 28 Zapuščene in jirazne liise čakajo sedaj novih prebivalcev. * — Novi mezdni razredi. Zavod za socialno zavarovanje opozarja delodajalce da je bil do 30. novembra 1941 najvišji mezdni razred: Vili. mezdni razred za zaslužek: dnevno nad 30 40 lir (tedensko nad IS2.40 lir, mesečno nad 700 lir); od 1 decembra 1941 dalje pa sta z naredbo Visokega Komisarja (SI list št. 104 od 27. dec. 1941| dodana dva nova mezdna razreda in sicer: IX. mezdni razred za zaslužek, dnevno nad 38 lir do 45.60 (tedensko nad 228 do 273.00 lir. mesečno nad 950 do 1140 lr); X. mezdni razred za zaslužek: dnevno nad 45.60 (tedensko nad 273.60, mesečno nad 1140 lir). V kolikor je imel zavod že prijavljene zaslužke za IX. in X. mezdni razred, je potrebne mezdne spremembe -izvršil sam in bo v plačilnem nalogu za dcccmber 1941 že računal prispevke po teh razredih. Ker pa niso vsi delodajalci do sedaj javljali zaslužnikov, ki presegajo VIII. mezdni razred, jih vabimo, da pregledajo plačilni nalog za december 1941 in prijavijo zavodu z dopisom ali seznamom vse zaslužke preko VIII. mezdnega razreda, v kolikor niso že vpioštevani v plačilnem nalogu. — V počastitev spomina blagopokojne mntere g. Mihe Ozvalda. uradnika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, so darovali njegovi tovariši — uradniki 273 lir Protituberkulozni zvezi v Ljubljani. — Najlepša hvala! — Mast. olje in druga živila v kriminalistiki. Vsi veliki in viharni pojavi v našem socialnem, državnem in gospodarskem življenju najdejo |)ri-meren odraz v kriminalistiki. Prav la znanost sedaj lahko zbira gradivo za proučavniijo vprašanja, po katerih predmetih v loj dobi zločinci, nevarni luji lastnini, najrajši segajo. V sedanji dobi so se vlomilci spravili v prvi vrsti na razna, človeku najpotrebnejša živila, tako na krajo masti, olja. moke, sladkorja in drugih živil. Nevarni vlomilci stikajo jio kleteh, kjer so ljudje spravili večje zaloge živil. Mladi, toda že večkrat kaznovani vlomilec Tone jo septembra lani vdrl v klel neke stranke v Ljubljani. Odnesel jo 21.(>Okg masti in 13 kg olja, olidolžen pa jo bii dalje, pomembnosti vlog nekako držijo ravnotežje. Tako je bil Zupan svoji ženi (P. Juvanova) pokoren soprog, ki pa njeno odsotnost vendar iv.rabi za samostojne podvige. Prikupen mornariški kadet je bil Sladoljev; pevsko je jKisebno ugajal. Poleg Zupana in Juvanove nastojn še druga in tretja zakonska dvojica: B. Sancin in Barbičeva ter M. Sancin in Polajnarjeva. Vsi so svoje vloge rešili, nekateri bolje pevsko, drugi igralsko. Nekaj prav hvaležnih spevov je imela Pola jnarjeva. V vlogi sobarice llortonze se je lejio podale Poličeva; Pianecki je pa verno jiosnel tip natakarja. Tudi Koširjevo kot plesalko moram jioseboj omeniti. Orkester, ki volite ni preveč zaposlen, je precizno izdelal Zebro, dočim je režijo in sceno oskrbel Frelih, ki je dal delu živahen polek. d. T. ves čisti dobiček namenjen v podfHiro siromakov. bo \r.ak udeleženec poleg krasnega užitka storil tudi lepo socialno dolžnost. 1 Namen intimnih koncertov Glasbene Matice, ki nosijo naslov: Večeri p red klasične glasbe, je, da seziiP.nl koncertne obiskovalce z doli najstarejšo glasbene literature, katerim so posebno v zadnjih lotih posveča po vsem kulturnem svetu vedno več pozornosti. Dola so izredno zanimiva in fKMična in so najvernejša slika velikega napredka glasb« v poznejSih časih. Seznanili se bomo s rolo ,vrslo skladateljev in njihovimi doli, ki so bila doitlej pri nas po večini neznana. Dela, ki so bodo izvajala, spadajo v čns od 1500 do 1800. Prvi koncert bo orgelski koncert, ki gij bo izvajal skladatelj in mojster na orglah, prof. Matija Tome, dne 10. januarja ob !47 zvečer v Hu-badovj dvorani poslopjn Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Predprodaia v knjigarni Glasbene Matice. . 1 Otroci in starši! Ali sto žo videli krasno operelo Janko in Metka'? Gotovo no. Zato pridite vsi v nedeljo, 18. januarja ob WS popoldne v dvorano mladinskega zavetišča v Zoloni jami. Vljudno vas vabi Prosveta v Zeleni jami. Ceno Običajne. Gledališče Drama: Četrtek. 15 jan ob 17.30: Bog z vami, mlada lela! Red Četrtek. — Petek, 16. jan. ob 17: Voda«. Premiera. Red Premierski. — Sobota, 17. jan. ob 17.30 Rokovnjači«. Izven. — Nedelja, IS jan. ob 14 »Dom«. Izven. Znižane cene; ob 17: »Voda.. Izven. Opera - Četrtek, 15. jan. ob 17 »Ples v operi'. Opereta. Red A. — Petek, 16. jan. ob 15: Ri-goletto Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. — Nedelja, IS. jan eb 10 »Princeska in zmaj". Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene; ob 15: »Ples v operi«. Ojiereta. Izven. Radio Ljubljana Četrtek, 15. januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. —■ 7.45 Operetna glasba, vmes ob 8. iKipovod časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert tenorista Andreja Jarca. — 12.35 Sokstot Jandoli. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13 20 Orkester Celra pod vodstvom Angeliitija. — 14 Radijska poročila. — 14.15 lzmonjalni preno-i iz Nemčije. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 lzmonjalni prenos z Brazilijo. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Koncert ritmo-simfonič-nnga orkestra Cora pod vodstvom Barzizze. — 21.40 Pogovor v slovenščini. — 21.50 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D M. Šijanca a sodelovanjem tenorista Ada Dariana. — 22.25 Mali orkester pod vod-slvom Zemeja. — 22.45 Radijska poročila. Cerkveni vestnik Gospodom voditeljem DSD se naznaja, da je 62. letnik »Vestnikai, |>oročilo za 1. 1041., natisnjen. V seznam nabirk so sprejelo vse pošiljatve, došle pred novim letom. — Škofijsko vodstvo |irosi, da bi so gg. voditelji ob prvi priložnosti, ko pridejo v Ljubljano, zglasili v trgovini »NiČ-mant (v podružnici Ljudske knjigarne), ki posluje zdaj v paviljonu na Miklošičevi cesti pri »Unionu«, in tam osebno sprejeli označeno število knjižic ter eventualno tudi svetinjic in sprejemnih podobic. Tako se prihrani mnogo stroškov, ki hi sicer zmanjšali skupno zbirko, namenjeno DSD. Kdor izmed gg. jtoverjenikov le želi, da mu omenjene jiotrebščine po pošli dostavimo, naj blagovoli Io sporočili šk. vodstvu (Pred škofijo 7) ali trgovini Ničman. Isto prosimo tudi cenj. gg. bodoče poverjenike, ki nameravajo »D. sv. detin-slva Jezusovega« nanovo vpeljati. — Šk. vodstvo. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, iu mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Našla se je damska zapestna ura pred dolenjskim kolodvorom. Naslov v upravi »Slovenca«. Rdeči križ sporoča Pošto naj dvignejo: Božiček Franc, trgovec; Cajnkar Feliks; Cizelj Janko; Čebuli Tončka; De-tela Zora; Jezeršek Ivko, učitelj; Hlebec Lucinka; Kolenc Nada; Lapajne Ivan, lastnik »Ilirije krema«; Mihevc Tončka; Omahen Franc, profesor; Pahor Jože, učitelj; Šraj Jan, pekarna. V tajništvu poizvedovalnega oddelka, Tyrševa 11, naj se javijo: Celarc Ivan; Dokič Radmila; Držan Albin; Ferlič Jože; Ormek Anton, Grmek Marija; Husel Alojzija; Javna borza dela; Justin Marija; Kara-šič Anton; Knific Frančiška; Kovalevsky Dimitrij; Krapš T.; Kutin Mara; Maršič Zdenka; Martine Pavel; Merntk Alojzij; Miljkovič Mirca; Mole Franc; Mrdavsič Aleš; Neuman Marija; Pavlovič Matija; Poje Malka; inž. Pirkmajer Vilko; Ravnik Janko; Ronko Vjekoslava. stud. iur.; Sojer Neža; Šrebot Mici; Stranjšek Viktor; Steinherz Gustav; Zanc Ana; Zgalin Anton; Žužek Jože. V tajništvu naj 6c javijo svojci ali znanci sledečih : Cimperman Jožefa, Čarmana Vinka, Dolžana Slavka, Dodukoviča M., Frančeskina Josipa, Potočnika Johana, Raškerja Suzane, Ruparja Janeza, Smolčič Marinke, Zakrajška Ludv. in Pavloviča M. S Spodnjega Štajerskega V Mariboru so umrli: 47 letni lesni industri-jec Raimund Ditinger s Fale na j>oslcdicah avtomobilske nesreče. V bolnišnici je umrla 87 letna zasebnica Marija Šorak. Prva cestna liabirka na Spodnjem Štajerskem bo 17. in 18. januarja. Za Spodnjo Štajersko je določenih 600.000 znakov, ki kažejo v 15 različnih slikah najvažnejše zaposlitve prebivalstva. Znaki bodo iz umetne smole in umetniško izdelani. Poleg tega bodo znaki pobarvani, nekateri celo v treh barvah. Vsa Štajerska bo dobila v prodajo 1,800.0(K) znakov. Za te znake so porabili 220 kg umetne smole, znake pa izdeluje 28 delavnih moči po 10 ur na dan že skozi 4 mesece. Najnačilnejše slike. /,a katere je naredil osnutke grafik Plaveak, kažejo kmeta kot orača, sejalca, živinorejca, žanjico, kmetico pri molži in medenju masla Tudi sndjorejec in vinogradnik, lovec in gozdni delavec so zastopani. Tudi rudar in dalje mali obrtnik, kakor tkalec, lončar ne manjkajo v tej zbirki. reči za nemško vojake, ki jih smatrajo tudi za svoje vojake in katerim hočejo izraziti zahvalo za velike žrtve in uspehe Tako jc bilo do 3. januarja v nabiralnici na Jesenicah oddanih in za odvoz pripravljenih žo več slo parov volnenih Urnikih in dolgih nogavic, dokolenic, rokavic, palčni-kov, zapestnic iu kolenie. Dalje 170 puloverjev, več slo srajc in spodnjih hlač, s kožuhom podloženih siikonj in telovnikov, plaščev, volnenih oblek, čevljev in smuči. V denarju je bilo nabranih 100 mark. Cestna naliirka lia Gorenjskem. »Karavvan- ken Boleč v svoji letošnji 3. številki prinaša poročilo o uspehu cestne liablrke na Koroškem, kjer navaja da je vsa Koroška z Gorenjsko vred nabrala pri costni nabirki 887.774 90 mark. V tem celotnem znesku ie zastopano mežiško okrožje z 12.000. kranjsko s 16000, radovljiško s 17.000 in kamniško s 24000. Boljaško okrožje jo nabralo 75.500 Nadalje pojasnuje uspeli te nabirke in piše: V vsej državi zavzema prvo mesto okrožje Beljak z deležem na osebo 05.92 pfenigov, to se pravi, da je vsak prebivalec okrožja Beljak daroval imenovani zne-ek. ako bi se skupni izid toga okrožja enakomerno porazdelil po številu prebivalstva. Mežiška dolina jo tudi tokrat vzorno pobirala in dosegla kvolo 61 67 pfenigov na Osebo, sledi mu Kamnik s 37 54 pfenigov in Kranj z 20 05 pfonigov. Čeprav ti izidi v južni Koroški še niso enako visoki z onimi v stari Koroški, se jih vendar kot začetek lahko smatra za docela zadovoljiv?. zlasti ako s« pomisli, da južna Koroška še nima toliki nabiralcev, kakor stara pokrajina, v kateri uspeh iprvih cestnih nabiranj v letu 19^8 tudi ni-o bili višji. Južna Koroško si lii h ko po izidu zadnjega cestnega jiobi-ranja posname ponosno zavest, da so je obneslo.« Javni zvočnik t Radovljici. Na mestnem trgu v Radovljici so polog spomenika za gospo Hočevar postavili javen zvočnik, ki prenaša godbo in poročila. Sprejem nemških rojakov v Kranju. V soboto, nedelio in ponedeljek so dosjieli v Kranj in na nemško ozemlje prvi transporti nemških rojakov iz Ljubljano. Okrožni vodja Kuss iz Kranja je izrekel došlocom na meji dobrodošlico stranke. Vsi so bili poslroženi s kosilom G Potschnuor od državnega pronaciandnoga urada jo šo na kratko nagovoril vračajoče se rojake in jih opomnil na dolžnosli. V Tržiču so umrli: 77 lotni čevljar Jožef Zaletel. ki je bil zvosl član gasilskega društva 55 lot. V Bis'rici pri Tržiču jo umrl trgovec, posestnik in gostilničar Anton Košir v starosti 84 let. Angleške izgube v bitki za Hongkong Tokio, 14. jan. AS. Neko uradno poročilo japonskega vrhovnega poveljstva pravi, da so doslej bili ugotovljeni naslednji taponski uspehi pri boju za Hongkong: zajelih jc bilo 17 letal, 5183 težkih strojnic. 1165 lahkih strojnic, 208 topov, med njimi 45 težkih. 98.255 nabojev za topove, 89 oklepnih voz. 2830 avtomobilov. 316 železniških vagonov. 2 protipodmorniška čolna. Sestreljenih ali uničenih jo bilo 559 letal, od tega 416 lovcev. Ladij in parnikov je bilo potopljenih in poškodovanih 54. torpednih rušilcev ter drugih vojnih ladij potopljenih in poškodovanih 2. podmornica 1. lopničark 9, protipodmorniški čolni 4. prevoznih ladij 38. Ujetnikov je bilo 13.864, na bojišču je bilo 2105 mrtvih. Japonske izgube pa znašajo: mrtvih 752, ranjenih 1835, letal je šlo po gobe 81, parnikov je bilo poškodovanih 16. Japonska mornarica pa je imela naslednje do sedaj ugotovljene uspehe pri llongkongu: potopljen je bil 1 rušilec, 4 topničarke, 7 protipod-morniških čolnov, 1 petrolejska ladja, 2 polagalki min, 8 spremnih ladij. Parnikov je bilo zajetih 110, min pobranih 128. Japonske izgube znašajo en parnik, ki se je potopil zaradi mine. Seja portugalske vlade Lizbona, 14. jan AS. Pod predsedstvom Sala-zarja je bila izredna seja ministrskega sveta. Uradni krogi menijo, da je biia ta seja v zvezi z vprašanjem otoka Timorja in to tem bolj, ker je predsednik ministrskega sveta pred 6ejo sprejel ministra za kolonije. DNEVNIK PALČKA odrijančka m. Kako smo se vozili s tovornim vlakom. To je bilo pa nekega vročega poletnega dne. Bili smo zelo utrujeni in smo mislili le na to, kako bi prišli iz tistega kraja, ki smo vanj slučajno zašli Z Gorenjskega Nabiranje volnenih oblek na Jesenicah je lepo uspelo. Na Gorenjskem je bil zn nabiranje volnenih oblek določen teden od 4. do 10. januarja. Jeseničani seveda niso čakali na ta uradni poziv in ko so slišali o velikih uspehih nabirko po celi državi, so brez oklevanja takoj pripravili zimske »Ali se bo res treba peš mučiti?« je žalostno zavzdihnil tigra. Tedajci je pa Skočko, ki je bil splezal na vrh bora, veselo vzkliknil: »Bralci, jaz pa vidim lesen most. a onkraj mosta je železniška prosa! Pohitimo, proden se ne bodo odpeljali vsi vagoni, in se vsedimo v vlak in odpotujmo!« Seveda smo vsi veselo pritrdili temu predlogu in smo brž fioliiteli proti mostu. .laz s^m hotel biti prvi, a moii moderni čeveljčki s trakovi so mi venomer nagajali in trakovi so se mi motovilili kroe nos in sem bil kmalu najbolj zadaj. Drugi so lekli čez most, jaz sem bil še daleč za njimi. »Nikar ne tecite tako!« sem zavpil. »upehali se boste I« Toda palčki me niso hoteli slišati in sluŠati in so tekli, ne da bi sp ozrli name. Šepal sem njimi in sem jih komaj dohajal. 2e deset let zastonj dokazuje, da je živ Rossini pri portugalskem kralju Ko se je nekoč Rossini mudil v Lizboni, ga je med drugim povabil na večerjo tudi kralj Pedro. Kralj si je domišljal, da ima zelo lep glas in jeza vsako ceno hotel o njem vedeti tudi za Rossini-jevo mnenje. Zalo je jx> večerji zapel nekoliko pesmi. Rossini ga je j>a spremljal /a glasovirjem. Ko je od]>el, se je obrnil na Rossinija z besedami: »Torej, maestro? Kako sodite o mojem glasu?« Rossini je bil v ncmali zadregi. Toda hitro se je izmazal in je kralju čisto mirno in po pravici povedal tele besede: •Veličanstvo, v svojem življenju nisem slišal peti lepše še nobenega kralja.« Francois Poncei ni več dipiomat Uradni list francoske vlade objavlja odredbo, s katero je stavljen na razpoloženje znani francoski diplomat, prejšnji poslanik v Rimu in Berlinu, Izmenjava diplomatskega osebja med Nemčijo In Ameriko Med Nemčijo in Ameriko se preko njunih zastopnikov vodijo pogajanja /a obojestransko izmenjavo diplomatskega osebja. V jtošiov prihaja na obeh straneh po 150 oseb. Nemško diplomatsko osebje v Ameriki ie j>od vodstvom odpravnika poslov, poslanika Thomsena, sedaj v zdravilišču \Vhito Silver Springs v Zahodni Virginiji, kamor so pripeljali tudi (7 nemških časnikarjev in publicistov, kolikor jih je bilo v Ameriki, Ko je izbruhnila vojna med Japonsko in Ameriko, so v Ameriki, kot /nano, zaprli v nek hotel vse nemške, italijanske in ja|>on- Iske časnikarje. Kot odgovor na ta korak ameriške vlade, so ameriške časnikarje dne 10. • decembra odslovili s časnikarske konference v ; zunanjem ministrstvu v Berlinu ter jih prepe- • Ijali istotako v hotel, v katerem so bili internirani. Ko je ameriška vlada pristala da bo tudi nemške časnikarje pridružila nemškemu diplomatskemu osebju, so v Berlinu i/|>ustili tudi ameriške časnikarje, da so lahko odšli na svoja stanovanja in se pripravili za odhod iz Berlina. Ameriško diplomatsko osebje se je s svojim odpravnikom poslov Morrisom odpeljalo iz Berlina dne U. decembra s |x)sebnim vlakom, ki jih je prejjeljal v zdravilišče Nauheim, kjer sedaj čakajo na izmenjavo v velikem hotelu. Z njimi so tudi vsi ameriški časnikarji. Italijansko letalstvo sredi1 ruske zime Hagenbeck pride na Dunaf Dunajsko časopisje poroča, da je lastnik največjega zverinjaka in cirkusa v Nemčiji, Hagenbeck, kupil Renzov cirkus na Dunaju. Ob tej priliki omenja časopisje tudi nekaj podatkov o dosedanjem delovrnju Renzovega cirkuškega podjetja. Sedanje Hagenbeck, ustanovitelj največjega zverinjaka na svetu. ogromno cirkuško poslopje na Dunaju je dal pok. Renz zgraditi pred dobrimi devetdesetimi leti. Podjetje je zelo dobro uspevalo in je j>rineslo lastniku veliko premoženje. Po njegovi 6mrti so se pričeli za to premoženje tožariti njegovi nasledniki, radi česar je jx>djetje zelo trpelo in je prišlo 6koraj na rob propada. Po zadnji svetovni vojni 6o Renzovi nasledniki prodajali vsa poslopja za okoli 400.000 kron, pa jih ni hotel nihče kupiti. Pozneje 60 vsa poslopja še prenovili ter jih je uporabljal skoraj izključno za svoja dunajska gostovanja sedanji lastnik Hagenbeck. Visoke osebnosti - botri otrokom številne družine Praški dnevnik »Der Neue Tag< poroča, da ima družina nekega Holzkija v neki nemški vasi 12 otrok. Šestemu otroku je bil za botra prejšnji nemški državni kancler, maršal Hin-deinburg, desetemu Hitler, enajstemu maršal Goring, dvanajstemu pa krajevni pokrajinski vodja. , Živ kip Holywoodska železniška postaja je pred časom dobila zanimivo pošiljko. V velikem zaboju, ki je bil odposlan iz Cikaga, je bilo v železniškem prevoznem listu označeno, da je v njem kip. Ko 60 pa železniški uradniki zaboj odprli, je na njihovo veliko presenečenje stopil prednje živ človek. Pri zasliševanju je priznal, da se piše Karel Lebe. V filmsko mesto je j>otoval zato na ta način, ker drugače ni dobil dovoljenja za prihod v to mesto. Njegovi prijatelji so ga zabili v zaboj, nanj pa napisali opozorilo, da je treba zaboj premikati zelo previdno, ker je v njem kip. Kljub temu, so pa nosači na postaji postavili zaboj narobe, tako, da je človek vso pot prebil v zaboji obrnjen z glavo navzdol. Ko je ravnatelj nekega filmskega podjetja zvedel za ta slučaj, je moža takoj nastavil v svojem podjetju ter ni prav nič poizvedoval po njegovih filmskih sposobnostih. Zanj kot filmskega proizvajalca je bila glavni pogoj izpoljnjen: človek je zase napravil precejšnjo reklam«* Na svetu je nad 36.000 raznih radijskih postaj Ko sedite doma v toplo zakurjeni sobi in poslušate ob radiju umetniške oddaje posameznih radijskih postaj, vas je gotovo že zanimalo število takšnih postaj na svetu. Pa jih ni veliko. Namreč takšnih radijskih postaj, ki oddajajo samo svoje umetniške programe: glasbo, petje, novice in predavanja. Vseh je 2500. Njihov glavni namen je zabavati, informirati in poučevati poslušalstvo. Razširjene so povsod jx> svetu. Med njimi so tudi takšne, ki jih je mogoče poslušati samo iz gajbližje okolice. Toda te radijske postaje so v veliki manjšini. Večina radijskih jx>staj se namreč ne bavi z zabavanjem svojih poslušalcev, temveč imajo čisto druge naloge. Upoštevati je namreč treba, da je veliko radijskih postaj, ki oddajajo samo novice, politične in trgovske brzojave. Radijske oddajne in sprejemne postaje imajo nadalje vse ladje, vsa letala, svetilniki in polarne j>ostaie Šlevilo teh jKistaj je zelo težko ugotoviti, ker imajo svoje po-staje tudi policije, razni uradi, predvsem pa vojska. Mednarodna organizacija za zvezo; ki ima svoj sedež v Bemu navaja približno številko 36.464 takšnih radijskih postaj. Največ postaj oddaja svoje novice na kratkem valu in to od 100 do 150 m. Največjo valovno dolžino ima radioorzojavna postaja v Varšavi, ki služi za neposredno zvezo z Japonsko. Čudežni smaragd Pri neki razprodaji v Parizu so prodali nek smaragd za 325.000 frankov. Njegova lastnica je bila neka bivša ruska dvorna dama, ki je zanj smatrala, da ji. pn-inaša stalno srečo. In res je kmalu potem umrla, kakor hitro je opazila, da ji je smaragd izginil. Pri smrti te dame je pa seveda treba upoštevati okolnost, da je bila stara že tudi 97 let. Omejitve na Madžarskem Budimpešta, 14. februarja. AS. Na Madžarskem so uvedene nove omejitve v prehrani. Kosila v restavracijah smejo obsegati največ le tri jedi. Količina mesa po restavracijah bo zmanjšana za polovico in omejena le na tri dni v tednu. Od včeraj je bila tudi omejena uporaba maščob na polovico. Z zanimivim slučajem se bavi zadnje dni švedsko časopisje. Mornar Lars Brandstrup se v mestu Goteborg že deset let trudi, da bi oblasti prepričal, da je živ in da mu priznajo državljanske pravice. Pa se mu do danes to še ni posrečilo. Ko se je omenjeni mornar leta 1931. prijavil švedskim vojaškim oblastem radi nabora, so mu vojaške oblasti izjavile, da ga ne morejo sprejeli v švedsko vojsko, ker je po podatkih njegovega pristojnega vojaškega poveljstva že od 5. januarja 1920. leta mrtev. Siromašni mornar se jc namreč rodi! kot sin Švedov, ki so tedaj živeli na^Norvcškem. Starše je izgubil v zgodnji mladosti, cerkev, v kateri je bil krščen je pa zgorela. Zgorele so tudi matične knjige. Na čuden način so nato tudi vojaške oblasti na švedskem vnesle v svoj seznam smrt omenjenega mornarja in tako sedaj nobena oblast nima več podatkov, da je živ. V Ameriki vedno več ločenih zakonov Na amerikansko moralo mečejo prav čudno luč najnovejši |>odatki o ločitvi zakonov v posameznih mestih. Tako je n. pr. lani sodišče v Miamiju izreklo 4417 razsodb, s katerimi je ločilo razne zakone. Leto prej je pa bilo v istein mestu ločenih 3355 zakonov. V tem pogledu nosi to_ mesto vsekakor tudi amerikan-skj rekord. Na drugem mestu je mesto Reno v Nevadi, v katerem je bilo ločenih 2427 zakonov. Kar iz postelje streljajo race! Lov prav gotovo ni takšen šjort. da bi ga gojili tisti, ki ljubijo predvsem udobje. Samo na Pruskem pa menda »hodijo« ljudje na lov. ne da bi jim bilo treba vstati iz postelje. Posteljo nesejo namreč kar s seboj. Divjih rac, ki jih love v jezerski pokrajini te dežele, res ni lahko zalesti in lovci morajo biti po cele noči zunaj na majhnih čolnih, ki jih skrbno pokrijejo z vejami, da race ne bi opazile bližajoče se nevarnosti. Ker so pa ti čolni navadno le premajhni, da bi lovci v njih lahko stali, so vanje namestili ti iznajdljvi ljudje udobne postelje in jih primerno zavarovali pred vetrom in dežjem. Lovci vzamejo s seboj za vabo domače race. ki s svojim gaganjem ne le prikličejo divje race. pač pa istočasno tudi prehude lovce, ki lahko do zadnjega trenutka, torej vse dotlej, dokler divja raca ne pride na strel, mirno spe v prepričanju, da jih bodo domače race-vab-Ijivke že poklicale, kadar bo kaj. Udobnejšega lova si pač ne morete misliti. Bivši francoski diplomat Francois Poncet. Francois Poncet. 7.a ureditev svojega sedanjega položaja je baje Poncct sam zaprosil, ker hoče imeti več prostega časa za svoje publicistično udej-stvovanje. Francois Poncet res že dalje časa sem objavlja svoje članke v francoskem dnevniku «Fi-garo«. Podpisuje jih s psevdonimom »Celtus«. Iz Goriške pokrajine Burja divja. Kako silovito brije vipavska burja, se je izkazalo S. t. m., ko je burja tako divje sunila, da je v Osscgliano presso Sanbasso jio-drla dva metra visok zid, ki se je zrušil na sosedov hlev. Sreča še, da je malo prej sosed izgnal iz hleva živino na pašo. Skoda na strehi hleva znaša okolj 700 lir. Registrske pristojbine. Izšel bo odlok, ki je zelo važen za one. ki so prijavili ali bodo prijavili registrskemu uradu pogodbe, tičoče se odtujitve. prodaje, podaritve ali delovanja nepremičnin. Znano je. da je regislerski urad do sedaj smel v roku 180 dni po prijavi popraviti, to jo zvišati prodajno vrednost naznanjenih nepremičnin. Ker pa je število takih pogodb v preteklem letu zelo naraslo in ker je mnogo osebja registrskih uradov bilo vpoklicanega pod orožje, registrski uradi ne morejo dela zmagovati. Zakaj vsako naznanjeno nepremičnino mora pregledati in oceniti komisija davčnega tehničnega urada. Zato se zdi rok 1S0 dni prekratek. Po novem odloku bodo registrski uradi smeli zvišati vrednost naznanjenih nepremičnin v roku enega leta. Odlok bo veljal tudi za nazaj, in sicer bo registrski urad smel zvišati vrednost nepremičnin, katerih odtujitev ali dedovanje je bilo javljeno po t. avgustu 1041, v roku enega leta. Ko preteče eno leto od prijave, registrski urad vrednosti ne bo smel več zvišati. Iz Bele Krajine Sneg. V Beli Krajini sneži že šesti dan; sneg je visok 58 cm, in se nam še obeta Meščanska šola. V ponedeljek, 12. t. m. se je pričel pouk na meščanski šoli v Črnomlju. Ker je poslopje meščanske šole zasedeno, je pouk v ljudski šoli, kateri pa je zelo okrnjen, ker ima meščanska šola na razjolago samo dve učilnic4 Seznam ljubljanskih oplantov za preselitev (V oklepaju: rojstno leto in kraj; in = poročena.) Polajner von Kankerburg Kamilo (1867, Dunaj), Ljubljana, Praga; Ptihl in Polajner v. Kankerburg Terezija (1879, Karlsbad), Ljubljana, Praga; Justina Wrschitsch (1902, Maribor), Ljubljano, Miklošičeva 17; Wrschitsch Franc (1926, Celje), Ljubljana, Maribor; Wrschitsch Margareta (1929, Celje), Ljubljana, Maribor; Wrschitsch Amalija (1931, Celje), Ljubljana, Maribor; Jagodic Hedvika (1913, Ljubljana, Bezenškova 13; Čižmek Rozka (1910, Graz), Ljubljana, Tyrševa 47; Primus in Čižmek Alojzija (1884, Klagenfurt), Ljubljana, Tyrševa 47 b; Codelli von Fahnenfeld Anton (1923, Ljubljana), Koblerjeva 34; Dangl Friderik (1876, Kleinzell, Ljubljana, Po-nikva-Dobrepolje; Liska in Kupsek Hedvika (1892, Weissbach, Ljubljana, Celovška c, 78; Paumgarten Norbert (1897, Ljubljana), Ljubljano, Poljanska 5; Schrimpl Hugo (1922, Ljubljana), Ljubljana, A^iale V nedeljo je bila odprta v Obersuelovj galeriji razstava slikarja Zorana Mušiča. Tu uriobču- iemo z njegove razstave dalmatinski motiv Div. Isonzo 17; Koritnik in Raznožnik Ljudmila (1859, Rajhenburgl, Ljubljana, Tyrševa 35; Borez Vincenc (1929, Črni potok), Ljubljana, Nemčija; Jagodic Mihael (1884, Kranj), Ljubljana, Bezenškova 13; Scbmidt in Jagodic Eva ((1887, Kunreuth), Ljubljana, Bezenškova 13; Perkovvitsch Janez (1903, Graz), Ježica, Kranj; Košir in Perkovvitsch Katarina (1910, .Jescnice), Ježica, Kleče 2; Perkovvitsch Marija (1930, Kranj), Ježica, Kleče 2; Perkovvitsch Maksimilijan (1934, Kleče), Ježica, Kleče 2; Kapelj Janez (1892, Ljubljana), Ljubljana, Sv. Petra c. 74; Kapelj Franc (1928, Ljubljana, Ljubljana, Sv. Petra c. 74; Kapelj Jožefa (1932, Ljubljana), Ljubljana, Sv. Petra c 74; Kapelj Elizabeta (1937, Ljubljana), Ljubljana, Sv. Petra c. 74; Grum Leo (1903, Kranj), Ljubljana, Jadranska 24; Jantschar in Grum Helena (1904, Št. Jakob), Ljubljana, Jadranska 24; Grum Eva (1935, Ljubljana), Ljubljana, Jadranska 24; Grum Pia (1931, Ljubljona), Ljubljana, Sv. Petra c. 71; Rodesch Martin (1901, Erlachstcin, Ljubljana, Karlovška c. 30; Roth in Jenko Gizela (1886, Nemčija), Ljubljana, Zaloška c. 6; Franzl Alci (1922, Ljubljana, Gradišče 1-1; Tuma Ivanka (1905, Pod-gora), D. M. v Polju, Kranj; Brecel Janez (1908, Nemčija), Ljubljana, Gradišče 14; Stangl in Kralj Rnza (1893, Dunaj), Ljubljana, Bled; Kralj Marija (1893, Dunaj), Ljubljana, Bled; Kralj Justina (1917, Dunaj), Ljubljana, Bled; Zislavsky Ignac (1884, Briinn), Ljubljana, Graz; Douschek in Zislavsky Ivanka (1891, Briinn, Ljubljana, Beethovnova 4; Tonnies in Kienbauer Friderik (1892, Ljubljana), Ljubljana, Trdinova 5; Kaukler Miroslav (1900, Ptuj) Ljubljana, Rožna dol. c. —23: Bornikorskiy in Kaukler Krista (1906, Hamburg), Ljubljana. Rožna dolina c. X-23; Kaukler Kristijan (1935, Bascl), Ljubljana, Rožna dol, c. X-23; Strauss Marija (1891. Koroško), Ljubljana, Predovičeva ul.; Baje in Meden Leonia (1912, Graz), Ljubljana, Koseškega 34; Juvan in Gratzer Marija (1883, Zagorje), Ljubljana. Židovskega steza 1; Pctritsch Jakob (1889, Gradišče), Ljubljana, Ipavčcva 6; Watzingcr in Petrilsch Magdalena (1895, Oberdrauburg) Ljubljana, Ipavčeva 6; Reven Janez (1885, Idrija), 1'avšičeva 14; Drobesch in Reven Katarina (1887, Grafcnstein). Pavšičeva 14; Wrenk Franc (!0!S. Ljubljana). Ljubljana, Zbašni-kova 6; Tutta Krika, (1910, Ljubljana), Ljubljana, Napoleonov trg 7. Na fronti v Marmariki: oficir daje nekemu pehotnemu oddelku znamenje za napad Franeesco Perrt: 34 Neznani uienec Zgodovinski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Poleg cvetličark imajo svoje klopi prodajalci pečenih rib, circelskih oMrig in medenih kolačev. i'red njimi se vreščeč in smejaje ustavljajo mlade sužnje, preden gredo dalje v mesto. Sredi te prazniško razpoložene množice se pomikata Varilijina vozova, l iho peljeta, kakor bi bil pogrebni sprevod, /a njima gre peš nekaj sužnjev. Varilija sedi s svojo zvesto sirijsko sužnjo loeso, zaprta v nekaki majhni kabini. Bleda je in zamišljena. Zdi se. da prazniškega hrušča in trušča niti ne sliši. Sele, ko imajo že vile za seboj in pripeljeta vozova tja, kjer se začenjajo dvigati nagrobniki. odstre svilene zavese in pogleda v polje. Čeprav je februar komaj minil, se vlažna polja bleščeče prelivajo v prvih barvah prerojenja. Cas se je prehitel. Topli južni vetrovi so prinesli zgodnjo pomlad. Po ozelenelih travnikih se že pasejo ovce in govedo. Prijetno topla svetloba zlati sleherno stvar. Dih božanskega Dioniza veje nad zemljo ob Demetrinem prihodu, izpod neba pa ivrgoli nad zeleno samoto skrjanee. Ljubezen se vrača, da preoblikuje zemljo. Varilija pa odhaja v pregnanstvo. Ko zapušča Rim, ima občutek, da ga ne bo nikdar več videla, kakor ga ni več videla nesrečna Avgustova hči Julija. V njeno vilo gre zdaj, v daljno brucijsko mesto ob Sicilskem morju. Neznanska žalost ji stisne srce, ko se spomni Marka Adonija. Deček je še, neizkušen, plamteča mladost ga še čaka, a mora brez nje v daljno, čudežno deželo, kjer bo izpostavljen najrazličnejšim vplivom in zavajanju. Druge ženske se mu približajo in ga bodo gotovo tudi ljubile. Željan veselja in življenja se bo navdušil kdo ve za kaj in nemara v deželi svoje matere pozabil na te razgibane dogodke svoje mladosti. Surov vojščak postane ali mehkužen veseljak, medtem kc bo ona v samoti pregnanstva veneta v brezupnem pričakovanju kakor roža ob jesenskem deževju. Kmalu ga bo na Apijski cesti še zadnjikrat videla, da se poslovita. 5. Zadnji sestanek je pripravil dobri Megakles v sporazumu z Urgu anijo. Sklenili so, da se Varilija, ko pojde s 6vojiin spremstvom po Apijski cesti, ustavi pri petem miljniku ob nagrobniku 6voje rodbine — pred Kvintilijevo piramido, kjer bi žrtvovala dušam svojih rajnih in jih prosila oproščenja, ako je kaj zakrivila. Tu med rakvami bi jo čakal Marcus Adonij, ki bi prišel že pred njo tja navsezgodaj skozi Kapenska vrata. Vozova sta bila že precej mimo grobnice Sci-pionov in kolumbarijev sužnjev iz Julijske hiše. Ko so imeli za seboj Pagus Triopius, so prišli do grobnice Horacijev, ki so padli v zgodovinskem spopadu s Kuriaciji. Nedaleč odtod je bila grobnica Terencijev, v kateri je počival Cicero ob svoji ljubljeni Tuliji. Kakih sto korakov dalje sc je v višini petega miljnika dvigala sredi gaja lepih cipres piramida Kvintilijev. Onstran ograje v polju je videla Varilija dva moška ob treh konjih, ki so se mirno pasli poleg goved. Enega izmed njiju je po črni bradi in kodrastih laseh takoj prepoznala. Bil je judovski suženj Simon. Marcu6 je moral torej biti že v grobnici. Ko je opazila oba moška, je dala Varilija vozova ustaviti in je z loeso izstopila. Srce ji je tako burno bilo, da se je morala za trenutek ustaviti in 6e nasloniti na voz. Kljub trenutni slabosti si je dala toliko moči, da je krenila proti spomeniku. S seboj je vzela z voza veliko kupo iz čistega zlata, ki jo je nted plenom nekega barbarskega kralja prinesel njen oče iz Oermanije. »loesa«, je rekla Varilija sužnji in ji dala kupo ter še dva sesterca, »pojdi na travnik in kupi pri pastirjih skodelico mleka!« Sužnja je odšla na travnik, kjer se je ustavila in govorila z obema sužnjema, nakar je stopil Simon k pastirjem in kupil mleko. Cez nekaj trenutkov ;e je loesa vrnila s polno kupo. • »Gospodarica, Marcus Adonij je že v grobnici in te čaka,« je povedala Variliji. Varilija je vzela kupo in drhte zavila na stezo, ki je vodila k piramidi, bleščeči se sredi temnih cipres. Kmalu je prišla na prostor pred spomenikom. Sredi dreves je vladal popoln mir, ki ga je kalilo kvečjemu brenčanje kake žuželke. Enodnevnice so rojema plesale nad drevjem v soncu in zdaj pa zdaj je zletel kak ptič proti Albi. Votivne vaze iz porfirja, ki so bile postavljene tam okoli na kamnitih stebričih, so bile polne deževnice. Vrata v spomenik so bila odprta. Varilija je vsa vznemirjena vstopila s kupo v rokah, a komaj je bila čez prag, je morala pohiteti, da jo je odložila na eno izmed rakev. tako so se ji tresle roke. Izza ene izmed rakev 6e ie pokazal Marcus Adonij. Varilija je bila oblečena v priljubljeno ji sinjo tuniko z zlatim pasom okoli života, imela plašč iz bele volne s škrlatnimi okraski, na glavi pa diadem iz zlatih škržatov. Ko je vstopila in je videl Marcus njen bledi, od razburjenja zadnjih dni shujšani obraz in še zlato kupo v njenih rokah, je bil tako presunjen, da se ni upal ganiti. Zdelo se mu je, kakor bi b:la vstopila kaka svečenica, da opravi pogrebni obred. »Adonis, ocelle mi...* Po tem pozdravu se je Marcus zdrznil, razširil roke, hite! k njej in nekaj trenutkov ni bilo slišati med rakvarni dragega ko tiho ihtenje, pritajene vzdihe in poljubljanje. Ginjenost obeh zaljubljencev je bila tolikšna, da nista mogla govoriti. Za trenutek -ta se spustila, se gledala z osolzenimi očmi, potem pa sta se spet objela in se poljubila kakor blazna. »Ljubi moj,« je končno spregovorila Varilija in ga prijela za roko, »ločiti se morava. Glej, med rakvami se poslavljava. Odpusd mi, da sem te pripravila v tako stisko, ko si še tako mlad in neizkušen.« Adonij jo je objel okoli vratu in zavzdihnil. »Varilija moja draga, zakaj mi večaš žalost ločitve? Ne govori mi o kaki svoji krivdi! Ti si mi bila in si nn še vedno vse — mati, 6estra, prijateljica. Ob misli, da te ne bom več videl, ko bom kdove koliko časa živel daleč od tebe, mi je, kakor bi umiral.« »Dragi moj,« je odgovorila Varilija in mu ljubeče božala obraz, morda te čaka tam nova sreča. Ti si se tam rodil in tam gotovo še živi tvoja mati. Najdeš jo in tedaj pozabiš name. ki sem ti povzročila s svojo ljubeznijo toliko bridkosti.« Iz Hrvatske Nastop službe hrvatskega poslanika na Finskem. Hrvatsko časopisje poroča, da je prvi hrvatski poslanik, ki ga je imenoval Poglavnik v finski prestolnici, že prispel v Helsinki. Na postaji ga je sprejel in pozdravil finski zunanji minister. Hrvatski državni uradniki in uslužbenci dobili novo organizacijo. Po vzoru italijanske organizacijo »Dopolavoro« in nemške organizacije Kratt d ure h Freude«, je tudi hrvatska državna uprava ustanovila posebno organizacijo za vse državne uradnike in uslužbence. Nova organizacija bo najtesneje sodelovala z ustaško organizacijo ter se bo v vsem nanjo naslanjala. Dan hrvatskih filatelistov. Združenje hrvatskih filatelistov je imelo prejšnji ponedeljek, dne 12. t. m., dan poštne znamke. Društvo je tega dne izdalo posebno dopisnico, na kateri so bile natisnjene vso sedaj veljavne poštne znamke na hrvatskem državnem področju. Zagrebški župan o novem mestnem proračunu. Naš list je žo poročal o novem zagrebškem mestnem proračunu, ki za to leto znaša 247,268.490 kun. V zvezi z novim proračunom jo zagrebški župan dal časnikarjem tudi izjavo o novem gospodarstvu na zagrebški mestni občini. Med drugim je poudarjal veliko napore sedanjega občinskega odbora za sanacijo mestnih financ. V to svriio jo mestna občina svoječasno najela posojilo 230 milijonov kun, s katerim je vrnila razno stare dolgove zagrebške oličine. Novo posojilo je sklenjeno na 35 lot tor ga je občina dobila pod zelo ugodnimi pogji. V zvezi z sanacijo mestnega gospodarstva so jo na občini uvedlo tudi novo gospodarstvo. kakor tudi v vsa mostna podjetja. Poenostavila in modernizirala so je tudi administracija. Mostna gospodarska podjetja so so povečala tudi z novim obratom, ki ga je občina prevzela v svojo roke, t. j. s prevzemom velike tovarne za izdelovanje opeko in s prevzemom Stubiških toplic. Za subsidiarija v Vrhoven ob železniški progi Zagreb—Križevci jo postavljen Jožo Zmavc. Ustanovitev Hrvatskega zadružnega sveta. Poročali smo že, da 60 v Zagrebu ustanovili Hrvatski [HaJLit'1 Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah ln pra-inikiti na ob 10.30. 14.30. 16.30 'n 18.30 Globoka ljubezenska zjrodba in obenem krasen glasbeni film Inlermezzo LESLIE HCHVARD - INGKID BERGMAN KINO MATICA - TEL. 22-41 Kriminalni film no -»namenitem detektivskem rjmenu od E. Wallace-a Rdeči krog HiiKh Wakefild. Jone Duprez, Noah Bfcry KINO sr.oo.v - TEL. 2V-30 Napela zgodba iz mornariškega življenja Ujetnik Iz Santa Cruz Juan De Landa, Maria Mercador, Gniseppe Ri-natdi in dnini KINO UNION - TEL. 22.21 rsaa zadružni svet, v katerem so včlanjene vse hrvatske revizijske zadružne zveze. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni tudi novi člani upravnega odbora, ki bodo izmed sebe izvolili predsednika Hrvatskega zadružnega sveta. V upravni odbor so bili izvoljeni: Dr inž. Nikola Modric, dr. Avguštin Juretič, dr. Mijo Maričič, Ivan Derežič, inž. Ivan Varga, Ivan Gradnja, inž. Despotovič, prof. Stjepan Pirnat, inž Stjepan tlršak, Andrija Klenovič. inž. Slavo Vukuša, Afladen Vukniir. dr. Hubbauer, dr. Stoian Brajša, dr. Ante Ciko, inž. Dragomir Subotič in llugo Wol!ner. Predsednik romunskih književnikov v Zagrebu. Na povabilo hrvatskega zunanjega ministrstva je dopotoval iz Bukarešte v Zagreb prof. klasične filo-logije prof. dr. Hcrcscu, ki je obenem tudi predsednik društva romunskih književnikov. V Zagrebu bo imel več predavanj. Mrlič na odru prosi za skodelico kave. Bolgraj-ska »Donau Zeitung« poroča o zanimivem dogodku v neki hrvatski vasi. V omenjeni vasi je umrla kmetica. Na domu so jo položili na oder. Tekom dneva so jo hodili kropil sosedje in znanci, ki so so ob njenem odru zbrali tudi zvečer. Nemalo so pa bili vsi presenečeni in prestrašeni, ko je mrlič na odru nenadoma odprl oči ter zaprosil za skodelico kave. Kmetica si je po zavžiti kavi zopet toliko opomogla tor je vstala z mrliškega odra in so pridružila domačinom in sosedom. Z njimi je jedln tudi jedila, ki so bila pripravljena za njene po-grebce. Njeno zopetno ozdravljenje odnosno »oživitev« so slavili skoraj 24 ur. Ko se je nato kmetica poslavljala od vseh svojih znancev, ji je postalo tako slabo, da se je zgrudila pred njimi na tla in je tudi resnično umrla. Razdeljevanje usnja in čevljev na Hrvatskem. Minister za obrt, veleobrt in trgovino je izdal na-redbo o razdeljevanju usnja in čevljev. Po tej naredili mora vsak, ki dobi nakaznico za čevlje, tudi spolniti posebno listino, v katero mora točno navesti tudi vse zaloge obutve, ki jih ima doma. Navedene podatke bodo kontrolirali občinski organi. Pogreb šefa italijanske vojaške delegacijo v Zagrebu. Poročali smo že, da je v Zagrebu umrl šef italijanske vojaške delegacije, polkovnik Ma-rio Giglioli Pogreb njegovih posmrtnih ostankov je bil dne 7. t. m. Pokojnega italijanskega polkovnika so v slovesnem žalnem sprevodu prepeljali na jiostajo. kjer so. krsto položili v vagon in jo odpeljali v Italijo. Pogreba so se udeležili člani hrvatske vlade, zastopniki ustašev, italijanska kolonija na čelu s poslanikom Casertanom in člani diplomatskega zbora. Nova ureditev Osrednjega urada za delavsko zavarovanje. Osrednji urad za zavarovanje delavcev na Hrvatskem se je nanovo preosnoval tor se doli sedaj na pet oddelkov, na občega, pravnega, zdravstvenega, strokovnega in finančno-gespodar-skega. Vsak oddelek ima razne odsek«. Nov dijaški dom v Zagrebu. Izdana je nared-ba o ustanovitvi internata »Dijaški dom strokovnih šol neodvisne države Hrvatske v Zagrebu. Dijaški dom je vzgojni zavrni, v katerem se bodo gojenci vzgajali v hrvatskem duhu po ustaških načelih. Zagrebško gledališče skrbi za prehrano svojih članov. Vodstvo zagrebškega gledališča je za svoje člane odprlo menzo, v kateri dobe gledališki igralci dobro in izdatno hrano in ne predrago. Mali oglasi 1 Službe | mtio: 16 letno dekle išče službo za pomoč v kuhinji in trgovini, z enoletno prakso. Naslov v upravi »Slov.« št. 308. pim|cm| Vilo v centru, komfortno, centralno kurjavo, . nasproti cerkve sv. Krlšto fa, oddam v celoti v na jem z garažo ln podkle-tcnlml prostori, uporabnimi za skladišče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 323. (P 1 Unltiui | Učno mojsterico • šiviljo Iščemo za vajenko z enoletnim učenjem, ki jI je mojsterlca nenadoma odšla. Dobrodelna pisarna, Sv. Petra nasip 17, priti. I Službe ______ Dobe: Služkinjo za vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 326. Pridno dekle za oskrbo dveh krav — Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobro plačam« št. 322. Kočijaža ln za vsa domača išče hotel štrukel. jjs&MBaifftpj Robidov list lahko vso zimo nabirate In doma sušite. Kupuje ga ln najbolje plača vedno Grom Jože, Ljubljana. Tržaška cesta 11. k čitajte »Slovenca« Dvosedežne sanke prvovrstne, prodani ev. zamenjam za smučke. ■— Zbašnlkova 10, Kolezlja. Dve lončeni peči rabljeni, prodam. Ponudbe poslati na Pergant P. Lflubljana, Vodovodna 4. Tovorne sani proda trgovina Jeločnik, Rožna dolina cesta V-2. Nenadoma nas je. dne 13. t. m., za vodno zapustil naš dobri in nepozabni oče, tast in stari oče, gospod Matiia Komac ravnatelj Kmečke banke v pokoju K večnemu počitku ga položimo na goriškem pokopališču. Gorica, Ljubljana, 14. jan. 1942 Žalujoči: Alojzij, sin; Josipina roj. Kodrič, snaha Vitla, Iioris, Sonja, Igor, vnuki X, «••». s>--.....v-v. v ■ ••» - ' •• • ■•••*> » -■'. ->.'».>->••'••• < -. Vsemogočni Bog je poklical k Sebi našo dobro mamo in staro mamo, gospo Smepsu Viktorijo poj. Kovač vdovo po višjem revidentu državnih železnic Po dolgem in težkem trpljenju je danes, previdena s sv. poslednjim oljem, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek popoldne ob pol štirih, z Žal, iz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožaljal Ljubljana, 13. jan. 1942. Rudolf, uradnik ZSZ, sin; Ljudmila, hčerka; Josipina roj- Klančar, snaha Mihec. Jurček, Marjetica - vnuki V dvorani heatherstonskega gradu je zgledalo kot na kakem srednjeveškem proščenju ali kot na kaki maškeradi. Povsod okrog so sedeli ljudje, ki so bili zaviti v volnena pregrinjala s škotskim vzorcem, v rute iz težke svile in v druga pestra in grejoča ogrin j a la. M • Toda najbolj pisan izmed vseh je bil Bob-bv, drugače Marmaduke Washington, ki se je ogrni! s celim gobelinom. Kadar ga je Chappell pogledal, ga je sililo na smeli. Ambrose, poročevalec lista Chicago Tribune, je ležal v kotu dvorane na zofi. Zraven njega je sedel eden izmed policistov Higginsovega zboru, ki je bil izurjen za prvo pomoč. Ta človek, kar se zdravilstva tiče že večkratno preizkušen, je šestkrat na vero prisegel, da bo prišel Ambrose še tekom ene ure spet k zavesti. Kar seveda ni motilo Clinppolla, da je jio-slal po zdravnika v Spelmansmarket. Ostali člani tako mokro se končnvše vožnje iz kleti so uničevali precejšnje grajske zaloge whiskyja. da bi se tudi od znotraj segreli. Ko so prišli žo v malo boljšo vol jo, je vprašal Higgins s tihim, malce zasmchljivim glasom: »No, tovariš, zadosti škotske?« »čez glavo!« mu odgovori prepričevalno Chappell. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Higgins se 11111 nasmehne. »Ste morda tudi odkrili moreče strašilo?« »Da!« Ta nepričakovani odgovor je najprej zaprl Higginsu sapo. Potem pa je spravil iz sebe nekaj nera-zumljivh zlogov in končno za jecljal: i'Ka-ko? Če-mu? Zak-kaj?« Tedaj se mu je spet nasmejal Chappell. Iskal je s jiogledom Heleno. Zadnji primer, ki ga je razvozljal Reg Chappell — bil je to primer »gangsterja-profe-sorja« — ga ni preveč zadovoljil. Kajti pri raziskovanju 11111 ni pomagala kot ponavadi gospa Helena, in na čuden način ni mogel spraviti nobenega obtoženca pred sodišče, kajti krivec si je vzel malo pred Aretacijo življenje. Toda ziriaj je upal na boljši uspeh. Zdaj bo ispravill neusmiljenega, podlega morilca tja, kjer bi mil dali po srednjeveškem običaju krog vratu laneno zanko in samoza-klopna vrata bi ga spravila tja, kjer ni muh... ln k temu 11111 je pripomogla ravno pazljivost gospe Helene. »N11, kdo je organiziral tukaj vse te šale?« ga vpraša BoJiby. »Pokaži fantom iz Yarda, kaj znamo mi tam v Združenih državah!« Chappell prikima Bobbyju. Z enim samim pogledom je premotril vso družbo. V kotu je le/al Ambrose. Okrog kamina so sedeli tovariši Higginsa in Bvstrocka od Scotlnnd Yarda. ki so od radovednosti kor pokali — zraven njih Lyngby, trgovec 7. umetninami, ki ni kazal več svojega brezbrižnega obrazan, ampak si je mel raz-buVjeno roke in ni spustil Chappella iz oči. Ko so pozvali Chappella. da bi jim povedal, kaj vse je odkril na heatherstonskem gradu, se je trgovec jiočasi dvignil in odkrevsal k mizici, ki je stala zraven stopnic v stari del gradu. — Hotel je napraviti vtis, kot bi šel pit whisky. »Gospodična Tessy,« ji de Chaippell z ironičnim očtikom, »ubogi Lyngby se mora sam truditi! — Toda, gospod Lyngby, kar ostanite na mestu!« _ ,.• Trgovec z umetninami ga je užaljeno pogledal. Toda ubogal ga je. Gavin 11111 vje nalil konjak. Chappell se je obrnil k senžantu. ki je poveljeval I ligginsavemu zboru. »Kolega, vas smem prositi, da bi postavili enega stražnika k izhodu v park. drugega pod okna zahodnega dela in tretjega pod okna vzhodnega dela gradu.« »Razumel, gospod! Nihče ne sme iz gradu! Ne?« »Uganili ste! — Ostali stražniki bodo šli v kuhinjo z vso služinčadjo!« Ko je zadnji stražnik odšel in je bilo spet vse tiho, je vprašal Chappell Bystrocka iz Scotlnnd Yarrla: »Knko. gospod kolega, imam v Veliki Britaniji pravico aretirati?« Zaskrbljeno se je popraskal Bystrock za ušesi. »lega vam ne morem povedati! Moral bi prej vprašati notranje ministrstvo...« »... in dal s tem zločincu možnost, da bi lahko desetkrat ušel!« mu de Cahppell suho. »Ali me ne morete zapriseči kot pomožnega uradnika grofije?« »To jc dobra zamisel! Od danes ste pomožni policist v Spelmansmarketu!« »Hvala, to je vso stvar zelo poenostavilo!« Okrog Chappella so bili samo začudeni obrazi. Zraven Lyngbvja, ki je sedel' vdan v usodo med obema angleškima detektivoma kot v pasti, je čepel Bobby s svojim de'korativnim gobelinom. Bil je zadovoljen kot običajno, čeprav so se mu že oglašali prvi znaki prehlajenja. Na z*ofi, ki je stala nasproti kaminu in na katero je padala svetloba s petnajstero rani-nega svečnika, sta sedeli gospa Chappellova iti gospodična Cossertonova. ki sta se obe medtem Bili preoblekli. kajti ženska ničemurnost ni mogla trpeti na sebi samo pregrinjal. Gospa Clinppellova je imela na sebi modri kostum, na katerem jo imela ovratnik iz bo-brovine. Lepa hnvansko rjava barva krzna se je ljubko odbijala od bleščeče modrine kostuma. Gospodična Cassertonova je oblekla črno žametno obleko z jopico, na kateri je bila mehka srebrna lisica. Razlika med obema damama in pustolovsko izgledajočimi možmi — med njimi je zgledal najbolj revno Chappell s površno prilepljenimi obliži — jo bila razumljivo precejšnja. • Čeprav sta obe dami preživeli zadnjih par ur precej razburjenja, sta bili zdaj spet mirni kot se spodobi za dame. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenČit