DOMŽALE, 24. MARCA • ŠT. 3 LETNIK 31 Mamici Ljubeči mamici pozdrav, srce, poljub in kar imam, še roko v znak hvaležnosti za praznik njen in vse skrbi. Bremena treh vog'lov drži, pomagaj vedno očka ji, da ne omagajo roke, preljube mamice roke. Naj trosi srečo, zarjo, noč, in očka bodi nam v pomoč, da dom v ljubezni bo blestel, v objem, v naročje bom hitel. Pevec E. IZVOLILI NOVI IZVRSNI SVET Kako do za vse sprejemljivega občinskega proračuna? Dnevni red dvaindvajsete seje Skupščine občine Domžale je obetal eno izmed krajiših sej, že začetek seje pa je pokazal, da bodo tudi tokrat delegati opravili skoraj osemurno »delo«. Pri dnevnem redu se tokrat ni zataknilo, nekoliko razširjen je bil soglasno sprejet, enako tudi zapisnik prejšnje seje, pri katerem je delegat Simon Mavsar (LDS) pogrešal poročilo o poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki bo po zagotovilih direktorja pripravljeno do naslednje seje. Premalo za skoraj vse Zoran Kramžar, sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj, je v kratki uvodni informaciji navedel nekaj najpomembnejših številk, ki so narekovale pripravo osnutka letošnjega proračuna, ta je »težak« ca 40 milijonov mark. Vsi njegovi uporabniki z njim niso zadovoljni, najbrž tudi nikoli ne bodo. Predlagal je 14-dnevno javno razpravo in obljubil, da bo novi izvršni svet vse pripombe proučil in na vrsti je bila razprava. Ciril Smrkolj (SLS-SKZ) je bil na vrsti prvi, vendar ne zadnji, saj je imel pripombe skoraj na vse postavke proračuna: premalo za podeželje, neenaki kriteriji za dodeljevanje sredstev, premalo detajl i rana poraba sredstev iz večjih postavk in skladov, veliko nepoštenosti in »šlampa-stih« obrazložitev ipd. Z osnutkom sploh ni bil zadovoljen niti Andrej Senica (NDS), ki je menil, »da odločamo o stvareh, ki jih sploh ne poznamo« (obveznosti iz že podpisanih pogodb) ter predlagal sprejem kriterijev za financiranje komunalne infrastrukture. Tomaž Štebe, tedaj še mandatar, pa je obrazložil tisti del proračuna, ki zajema njegove dosedanje zadolžitve v IS. Opozoril je na pomanjkanje strokovnih kriterijev in predlagal dogovor o solidarnosti. Janez Škrlep, predsednik Zbora KS, je menil, da IS SO sploh ni upošteval usmeritev ločene seje tega zbora, predsednik Zbora združenega dela Marko Vresnik pa je predlagal, da delegati od IS zahtevajo pismeni odgovor na vsakršno pripombo in predlog v zvezi s proračunom. Janez Učakar (KS Moravče) je opozoril na najaktualnejše probleme svoje KS in podeželja v celoti, enaka pa je bila tudi razprava Janeza Ce-rarja (KS Radomlje), Karla Svetlina (KS Vrhpolje-Zalog). Franc Gnidovec (ZZD) je zahteval upoštevanje izglasovanih samoprispevkov, Petra Primožiča pa je motilo, ker občina premalo naredi pri virih za proračun. Mitja Šircelj je opozoril na potrebnost ureditve okolice OŠ Venclja Perka in zagotavljanje sredstev za šport, kar je podprl tudi Jurij Berlot, podpredsednik SO Domžale. Jože Lenič (LDS) je menil, da iz obravnave proračuna delajo delegati prevelik »pomp«, saj gre le za 149 milijard SIT, ki so v pristojnosti občine, vse drugo je že odločeno. Večji poudarek LDS daje ohranitvi kulturne dediščine, kulturi in športu. Očital je premajhno agresivnost pri pridobivanju republiških sredstev in predlagal 30-dnevno javno razpravo. Po nekaterih nesporazumih, kdo pravzaprav stoji za predlaganim osnutkom proračuna, je gordijski vozel presekal Anton Preskar in odločno zagotovil, da za njim stoji IS v odstopu (temu so pritrdili tudi drugi). In ko so delegati razjasnili tudi Nadaljevanje na naslednji strani OKROGLA MIZA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Ali Slovenci potrebujemo kmeta? »Vlada ne zna ali pa noče pomagati slovenskemu kmetijstvu, slovenskemu kmetu, pa tudi potrošniku!« je bilo kar nekajkrat poudarjeno na okrogli mizi, ki jo je v začetku marca v Domžalah pripravila Slovenska kmečka zveza z namenom, da se tudi tako vključi v prizadevanja, da bi prišlo do pogovora med kmeti in vlado. Nadaljevanje na tretji strani ZJL NAPREDEK DOMŽALE TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI K NAKUPU Pravice in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja Vodstvo občine na obisku v naših krajevnih skupnostih Jesenska povodenj je za seboj pustila razdejanje Šport - Pot v Evropo! NE PREZRITE! DO 31. MARCA 1993 MORATE VLOŽITI NAPOVED! Najbrž vas ni treba posebej opozarjati, da morate tudi letos do 31. marca 1993 oddati NAPOVED ZA DOHODNINO. Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Domžale vam skuša tudi letos pomagati s tem, da bo napovedi sprejemala tudi v posameznih krajevnih skupnostih, o čemer lahko skupaj s POZIVOM k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1992 lahko preberete na strani 2 Nov 300 kW radijski oddajnik v Domžalah V petek, 26. februarja ob 12. uri, je v Domžalah začel obratovati nov 300 kVV radijski oddajnik Radia Slovenija. Ta pomembni dogodek je razlog za kratek pogled v zgodovino oddajnika v Domžalah in za pogovor z inženirjem Emilom Gorja-nom, vodjem radijskega oddajnika. Po prvi svetovni vojni je bila tudi Jugoslavija upravičena do vojne odškodnine ali reparacije. Že leta 1922 je država v Nemčiji naročila osem radijskih oddajnikov. Po prizadevanju Prosvetne zveze v Ljubljani je eno dobila Slovenija. Tedaj so tudi odločili, da bo oddajnik stal na Hudlah v Spodnjih Domžalah. Leta 1923 so kupili zemljišče, potem je vse kar za nekaj let zastalo. Končno so postajo dobili šele v letu 1926. Dne 5. avgusta 1927 so v Hudljah začeli z gradbenimi deli. Postavili so 30m dolgo in 10m široko leseno stavbo, ki so jo dobili iz Nemčije. Poleg stavbe so 200 m narazen na betonska podstavka postavili dva po sto m visoka železna predaljčna jambora. Med jamboroma pa so napeli anteno. Zunanja montažna dela so bila v glavnem končana že v hudi zimi do božiča 1927. Ker drugih zanesljivih energetskih virov ni bilo v bližini, so za pogon oddajnika v poslopju namestili Di-eselov motor 50 konjskih moči in tri generatorje za proizvod- Inž. Emil Gorjan ob kontrolnih in komandnih napravah novega 300-kVV oddajnika v Domžalah njo elektrike. Medtem ko so v Domžalah še potekala montažna dela, so v Ljubljani dogradili in opremili studio. Studio in oddajnik so med seboj povezali delno z zemeljskim kablom in delno s prostim vodom. Ko je bilo tako v Domžalah kot v Ljubljani vse na red, je nova naprava v okviru Prosvetne zveze v Ljubljani 1. septembra 1928 začela obratovati. Ob pol desetih dopoldne so začeli prenašati slovesno otvoritev ljubljanskega velesejma, govore in godbo. Slovesna otvoritev oddajnika je bila ob 16. uri. Pisatelj Franc Finžgar je govoril o slovenski besedi, pesnik Oton Župančič je prebral odlomke svoje pesnitve Duma. Nato so prenašali koncert vojaške godbe Dravske divizije, ob 20. uri pa Prodano nevesto iz Opere. Od 2,5 kW oddajne moči v letu 1928 so jo v letu 1932 Nadaljevanje na četrti strani /lamnik Domžale IZVOLILI NOVI IZVRŠNI SVET Kako do za vse sprejemljivega občinskega proračuna? Na zadnji seji Skupščine občine Domžale so bili izvoljeni: za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale: mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. ing. elektrotehnike, roj. 15. 02. 1950, stanuje Mengeš, Hribarjeva 35 za podpredsednika: MATJAŽ KARLOVŠEK, dipl. ing. gr., roj. 03. 05. 1942, stanuje Dom-žele, Ul. Antona Skoka 7 - zadolžen za področje stanovanjsko-komu-nalnega gospodarstva za člane: Boris GRABRI|AN, ing. kmetijstva, roj. 22. 10. 1961, stanuje Kamnik, Vegova 1, za člana Izvršnega sveta, zadolženega za področje kmetijstva; Irena GORIČAR, dipl. org. dela, roj. 10. 03. 1952, stanuje Domžale, Obrtniška 6b, za polno zaposleno članico Izvršnega sveta, zadolženo za družbene dejavnosti; Franc HERLE, gimn. mat., roj. 18. 09. 1952, stanuje Domžale, Nova ulica 8, za člana Izvršnega sveta, zadolženega za področje obrti in podjetništva; Franci JUHANT, dipl. iur., roj. 02. 02. 1960, stanuje Domžale, Ljubljanska 81, za polno zaposlenega člana Izvršnega sveta, zadolženega za vodenje in upravljanje občinske uprave, pravno svetovanje in informatiko. Janez KOVAČ, dip. ing. arh., roj. 25. 07. 1938, stanuje Črnuče, Ceneta Štuparja 139, za polno zaposlenega člana Izvršnega sveta, zadolženega za urbanizem, komunalno, cestno, energetsko infrastrukturo, stanovanjsko, stavbno, zemljiško gospodarstvo in varstvo okolja; Zoran KRAMŽAR, dipl. oec, roj. 24. 06. 1954, stanuje Domžale, Ljubljanska 80, za polno zaposlenega člana Izvršnega sveta, zadolženega za družbeno planiranje in razvoj, gospodarstvo in finance; Stanislav OCEPEK, absolvent fak. za elektr., roj. 12. 10. 1963, stanuje Mengeš, Na gmajni 20, za člana Izvršnega sveta, zadolženega za dvig tehnološkega in profesionalnega nivoja, inovativnost, aplikativni razvoj in raziskave; Stane ORAŽEM, dipl. ing. stroj., roj. 01. 06. 1958, stanuje Domžale, Ljubljanska 93, za člana Izvršnega sveta zadolženega za varstvo okolja; Janez PER, kmet, roj. 09. 06. 1947, stanuje Mengeš, Jelovškova 3, za člana Izvršnega sveta, zadolženega za turizem in razvoj podeželja; Milan PIRMAN, dipl. obramb., roj. 26. 09. 1966, stanuje Podrečje 46, za člana Izvršnega sveta, zadolženega za temeljne in širše samoupravne lokalne skupnosti; Anton PRESKAR, dipl. ing. gr., roj. 19. 06. 1950, stanuje Domžale, Mačkovci 45, za člana Izvršnega sveta, zadolženega za komunalno-cestno-energetsko dejavnost in javne zavode; Bogdan ZUPAN, dipl. obramb., prof. zgodovine in sociologije, roj. 21. 01. 1961, stanuje Nožice, Gostičeva 4, za polno zaposlenega člana Izvršnega sveta, zadolženega za obrambo in notranje zadeve. Nadaljevanje s prve strani vprašanje, do kdaj mora biti proračun sprejet (sprememba zakona o javnih financah določa, da v dveh mesecih po sprejemu republiškega proračuna - ta pa se šele pripravlja), se je razprava vrnila na vsebino proračuna. Anamarija Cerar, Peter Pavli, France Gorše, Vinko Jeras, Simon Mavsar, Martin Grošelj, Danica Merlin so osvetlili osnutek proračuna vsak s svojega zornega kota, po vrsti pojasnil od IS v odstopu pa je bil osnutek proračuna z večino sprejet, dan v tridesetd-nevno javno razpravo in seja se je nadaljevala. Informacijo da, denar ne O rekonstrukciji objekta na Krakovski 18 b v vzgojnovar-stveni zavod so delegati razpravljali že večkrat. Tokrat naj bi sprejeli informacijo o poteku rekonstrukcije in sklep o predčasni uporabi sredstev za dokončanje tega objekta. Informaciji ni nasprotoval nihče, večina razpravljalcev pa se ni strinjala z višino sredstev, ki so v osnutku proračuna namenjena omenjenemu vrtcu. Menili so, da bo vrtec predrag, da so standardi in oprema bistveno boljši kot v sedanjih vrtcih, pogrešali pa so tudi večje zanimanje staršev bodočih varovancev in več skromnosti. Kljub zagotovilom Irene Gričar, sekretarke V eni od preteklih številk glasila Slamnik smo vas seznanili o pri-četku sodelovanja z mestom Euclid iz države Ohio v ZDA. Do sedaj je sodelovanje z navedenim mestom pomenilo predvsem vljudnostna pisma predsednika Skupščine občine Sekretariata za družbene dejavnosti, da se pri rekonstrukciji dosledno upoštevajo veljavni standardi in normativi, pozivom, da gre le za uresničitev obljubljenih dogovorov in ugotovitvi, da je bila prvotna cena rekonstrukcije ocenjena prenizko, kar se v prihodnje po mnenju g. Štebeta ne bo več dogajalo, je bila z večino glasov sprejeta le informacija, na denar pa bo treba počakati do sprejema proračuna. Novi predsednik in novi izvršni svet Po sprejemu pobude za spremembo'Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter vključitvi nalog Komisije za nadzor nad proračunom v odlok o sestavi delovnih teles naše skupščine so bile na vrsti volitve novega predsednika in članov izvršnega sveta. Simon Mavsar (LDS) je globalno ocenil, da je bila njihova stranka pri sestavi izvršnega sveta potisnjena v senco. Postali so opozicijska stranka, ki bo budno spremljala vsa dogajanja. Opozoril je na preveliko število resorjev, po njegovem pa je sporna kandidatura Matjaža Karlovška, saj se naloge, ki jih bo opravljal v izvršnem svetu, pokrivajo z dejavnostjo njegovega privatnega podjetja. Njegov očitek je kot neopravičen zavrnil Tomaž Štebe, svoja nova resorja pa sta predstavila Stanislav Ocepek in Domžale mag. Ervina Antona Schvvarzbartla ter z druge strani pisma župana mesta Euclid g. Davida M. Lvncha in številne razgovore z go. Lindo Cimperman, predvsem o tem, kje in kako bi se sodelovanje konkretneje lahko razvilo. mag. Tomaž Štebe, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale Predsednik IS SO obvešča: Občanke in občani, čas predviden za osebne pogovore imam vsak delovni ponedeljek od 16.00 do 18.00 ure. Priporočam predhodno najavo v tajništvu IS (tel. 721-321) zaradi določanja točnega časa vašega obiska in zaradi primerov odsotnosti. Predsednik Izvršnega sveta mag. TOMAŽ ŠTEBE Milan Pirman, medtem ko je Franc Herle predstavil le svojo povezanost z obrtniškimi institucijami. Sledile so volitve, v katerih je kandidat za predsednika od 63 dobil 59 glasov, kandidatna lista novega izvršnega sveta pa 49 glasov. Čestitamo! Ura je po enajstih Izvoljeni so prisegli, delegati pa nadaljevali imenovanje Komisije za nadzor proračuna, ki jo bo vodil Marko Vresk, z imenovanjem Anemarije Cerar za nadomestno članico Komisije za odlikovanja je bila imenovana začasna komisija za oblikovanje predloga za nov občinski praznik; njen' predsednik je Franc Gnidovec. Zataknilo pa se je pri imenovanju dveh sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. Priimek enega od Poleg obiska dveh pomembnih mož g. lohna Pestotnika in g. To-nyja Petkovška ob seveda stalni prisotnosti ge. Cimpermanove in prav gotovo nezanemarljivega sprejema na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, o čemer smo že pisali, drugih pomembnejših aktivnosti, ki bi bile odmevne v celi občini, še ni bilo. Prihaja pa čas pomembnejših dejanj, ki bodo morda odločilnega ali vsaj bistvenega pomena za našo občino. Morda bo prav to leto tisto najpomembnejše, ki bo pomenilo prelomnico v obdobju razvoja medsebojnih odnosov z mestom Euclid. Zakaj? Po informacijah, ki jih je posredovala ga. Linda Cimperman, je namreč v času od 21, do 28. julija predviden obisk večje sku- V času od 13. do 17. aprila 1993 bo v občini Domžale v okviru sodelovanja Slovenije - Bavarska, pod vodstvom prof. dr. Joerga Maierva s sodelavci, s katedre za ekonomsko geografijo in regionalno planiranje Univerze Bavreuth, Bavarska, ZRN Nemčija ter s soudeležbo Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Urbanističnega inštituta Ljubljana, potekala raziskovalna naloga - terenski praktikum. njih je bil tako moteč za delegata Janeza Škrlepa, da je nanj opozoril, in ker mu je sledila več kot polovica delegatov, noben od sodnikov ni bil izvoljen. Delegati so sprejeli še pobudo Vinka Okršlarja, da Skupščina občine Domžale zahteva nekatera pojasnila v zvezi z vplivom novega od- pine podjetnikov, gospodarstvenikov, t.i. »businessmanov« in drugih pomembnih oseb iz Euclida in okolice, na čelu z županom g. Lync-hem, v naši občini. Namen obiska je v prvi vrsti najti možna področja ali projekte, na katerih bi lahko sodelovali. Ob tem pa je potrebno poudariti, naj bi to sodelovanje pomenilo konkretne ukrepe, bodisi v smislu skupnih vlaganj, odstopanja licenc in drugih pravic industrijske lastnine, izmenjava otrok in študentov, sodelovanje na kulturnem področju (gostovanja njihovih kulturnih skupin pri nas'ter naših v Euclidu), itd. Da sta interes in zagnanost partnerjev na drugi strani, predvsem ge. Cimpermanove, res velika, pričajo tudi aktivnosti, ki so jih v čast in Namen raziskave je predvsem: - preverjanje naložbenih in drugih tržnih možnosti v R Sloveniji z aspekta bavarskega gospodarstva - joint venture, - ugotavljanje potencialnih kooperantov na območju Slovenije oz. v območju raziskovanja, - navezava stikov med zainteresiranimi podjetji in visokošolskimi institucijami ter gospodarskimi dajnika v Domžalah na okolje, prisluhnili so še nezadovoljstvu Krajevne skupnosti Trojane z odgovorom na delegatsko vprašanje o lastnini združenega doma na Trojanah in seja je bila končana - do srede aprila, ko bo na vrsti predlog proračuna! V. V. z namenom krepitve sodelovanja izvedli v Ameriki. V februarju tega leta je bila v knjižnici v mestu Euclid razstava plakatov, ki so jih na temo »Hello, Euclid, this is your sister city Domžale« (prevod: »Pozdravljeno mesto Euclid, to je tvoje »sestrsko mesto Domžale«, op.a.), naredili učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale (o čemer smo že pisali), 6. februarja je bil v mestnem kulturnem centru koncert pihalnega orkestra Združenja slovenskih društev, prav gotovo pa je zelo pomembno tudi dejanje ge. Cimpermanove, ki je z namenom predstavitve naše občine tudi prebivalcem mesta Euclid pripravila brošuro z osnovnimi podatki o samih Domžalah kot tudi o Sloveniji ter s temeljnimi izhodišči in cilji sodelovanja med mestoma. Vsekakor je interes za vzpostavitev stikov različne intenzitete ter za odpiranje našega mesta navzven prisoten tudi na naši strani. Od nas pa zavisi, v kolikšni meri bomo začeto sodelovanje izkoristili. Velja se čim bolj potruditi. URŠA ILIČ VIDERGAR zbornicami, ki naj usmerjajo nadaljnje sodelovanje in aktivnosti, - izmenjava izkušenj sodelujočih znanstvenikov in usmerjanje raziskovalnega dela ob izvedbi študentov, - ugotavljanje potrebnega ukrepanja v občini in komunalni ureditvi s ciljno premiso podpirati obrtno dejavnost, - večvariabelska, multiplika-tivna analiza terenske raziskave in pogovorov oziroma anket centralnih oseb v občini. V okviru raziskave bodo organizirana tudi aktualna predavanja ter diskusijski večeri, zato vabimo zainteresirano javnost, da se nam v navedenem terminu pridruži. V času izida Slamnika detajlni plan predavanj še ni pripravljen, zato se lahko za vse nadaljnje informacije obrnete na g. Francija Juhanta, Sekretariat za občo upravo občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, telefon 721-022 ali 722-104. Odprto pismo delegatom skupščine občine Domžale Četrtega marca 1993 je zasedala skupščina občine Domžale. Mnogi starši, vzgojitelji in člani Karitas smo z velikim pričakovanjem čakali na odločitve odbornikov. Upali smo, da bodo končno, po skoraj letu dni obljub in različnih sklepov, vendarle odobrili dodatna sredstva za dokončanje del in opremo na objektu na Krakovski 18a in tako omogočili začetek dela vrtca Dominik Savio Karitas Dpmžale. Prepričani smo bili, da delegati to, kar obljubijo, tudi izpolnijo. Žal ni bilo tako. Kot nam je znano, so posamezni delegati iz vrst liberalnih demokratov z demagoškim prepričevanjem dosegli, da sklep o predčasni odobritvi sredstev ni bil izglasovan. Zato zgolj besedno zavzemanje LDS za adaptacijo objekta ob hkratnem limitiranju zneska na nivo, ki onemogoča dokončanje del in začetek opravljanja storitev koncesionarju, ne moremo ocenjevati kot podporo pluralizaciji vzgoje. Da sta pri tem posebno izstopala g. Lenič in g. Mavsar, skoraj nismo mogli verjeti, saj je prvi kot bivši predsednik IS-a dal pobudo za adaptacijo tega objekta na Krakovski, drugi pa je član predsedstva, ki si po naših informacijah iskreno prizadeva omogočiti krščanskemu vrtcu začeti delo. Vse kaže, da se nestrpnost do drugače mislečih, kot smo jo doživljali ob prizadevanjih, da se VIZ Dominik Savio Karitas Domžale dodelijo postori enote »Čebelice«, še ni polegla. Upamo samo, da ob sklepu skupščine o adaptaciji hiše na Krakovski v vrtec nismo bili zavedeni in da bodo delegati ob sprejemanju predloga proračuna ravnali bolj modro in ne bodo nasedali demagogiji peščice neodgovornih posameznikov. Zakaj objekt, ki ga adaptirajo za potrebe vrtca, preurejajo po veljavnih normativih in predpisih in ne predvideva nikakršnega »luksuza«, kot bi to radi prikazali. To se je pokazalo tudi ob tehničnem prevzemu, saj še niso izpolnjeni vsi zakonski normativi, ki so predpisani za izgradnjo in delovanje vrtca. Da je izgradnja dražja, kot je bilo prvotno ocenjeno, pa ni krivda nas, ki težko čakamo na začetek delovanja krščanskega vrtca, ampak napačnih in pavšalnih ocen investitorja. Prepričani smo, da višja cena, kakor je bila predočena delegatom ob odločanju za adaptacijo objekta, ne more in ne sme biti razlog, da sedaj, ko se adaptacija bhza zaključku, preprečitve, da vrtec zaživi. Čeprav bomo uporabili vso uporabno opremo iz vrtca stolpič, je potrebna dodatna oprema, saj bo na Krakovski prostora za 64 otrok, potrebna pa je tudi posoda za hrano in drugi najnujneši predmeti za delovanje, ker vse ni bilo predvideno v prvotni finančni konstrukciji. Prva kalkulacija tudi ni upoštevala vseh stroškov, ki izhajajo iz zahtev inšpekcijskih služb in organov. Brez njihovega soglasja pa vrtec ne more začeti z delom. Želja VIZ Dominik Savio Karitas Domžale je vedno bila, da se mu dodelijo sanitarno in higiensko ustrezni prostori ter koncesija za opravljanje že odobrenega vzgojno izobraževalnega programa. Spoštovane delegatke in delegati. Najprej iskrena hvala vsem, ki so glasovali za dokončanje vrtca ter tako dokazali, da so mož beseda, ki svoje sklepe tudi spoštujejo. Žal vas je bilo takih na zasedanju skupščine 4. 3. 93 premalo. Zato bomo morali spet čakati na novo skupščino. Čas neusmiljeno hiti, starši pa postajamo vedno bolj nestrpni. Ker nimamo rešenega problema varstva in vzgoje otrok. Ostaja nam samo upanje, da bo ob ponovnem glasovanju prisotnih več in zadosti tistih delegatov, katerim pluralizacija vzgoje resnično pomeni novo kvaliteto v razvijajoči se mladi Sloveniji in prispevek k demokraciji ter boste glasovali za dokončanje in opremo vrtca. Prizadeti starši, VIZ Dominik Savio Karitas Domžale in župnijska Karitas Domžale. P.s.: Pismo je bilo poslano tudi predsedniku Skupščine, da ga posreduje delegatom, članom predsedstva in članom IS občine Domžale. JANA JEZERŠEK in 24 podpisov MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA DOMŽALE SPREJEM NAPOVEDI ZA DOHODNINO ZA LETO 1992 Obveščamo vas, da bomo zaradi racionalizacije in ekonomičnosti postopka za sprejem napovedi za dohodnino organizirali sprejem napovedi na Izpostavi Domžale v rednem in podaljšanem delovnem času ter v nekaterih krajevnih skupnostih. Razpored sprejema je naslednji: 1. na izpostavi Domžale od 15. 3. 1993 do 31. 3. 1993 vsak delovni dan od 8. do 18. ure. 2. v krajevnih skupnostih in na občini Domžale pa v soboto, 27. 3., in nedeljo, 28. 3. 1993, od 8. do 13. ure po naslednjem razporedu: - KS DOB PROSTORI KS - KS DRAGOMELJ PŠATA OŠ DRAGOMELJ - KS IHAN DOM KS - KS LUKOVICA SEJNA SOBA V KD - KS MENGEŠ AVLA KULTURNEGA DOMA - KS MORAVČE PROSTORI KS - KS RADOMLJE PROSTORI KS V KD - KS BLAGOVICA PROSTORI KS - KS TRZIN PROSTORI KS - KS TOMA BREJCA VIR PROSTORI KS - OBČINA DOMŽALE SPREJEMNA PISARNA Sodelovanje z mestom Euclid dobiva nove razsežnosti Sodelovanje Domžale — Bavreuth Domžale /lamnik 3 ČASTNA IZJAVA VOZNIKA Voznik sem in zavedam se tragedij, ki se dogajajo na naših cestah. Preveč ljudi in predvsem preveč otrok zgubi iivljenje v prometnih nesrečah. Številni so tudi tisti, ki preiivijo, a ostanejo trajni invalidi. Vem, da lahko tudi sam prispevam k temu, da bodo naše ceste varnejše in prijaznejše. Za to sem pripravljen nekaj storiti. Najmanj, kar lahko naredim, je to, da sem vsakokrat, ko sedem za volan, trezen, da si pripnem varnostni pas, priigem luči in svojo hitrost prilagodim razmeram na cesti. Z drobnimi pozornostmi, ki jih izkaiem soudeleiencem v prometu, pa lahko prispevam nekaj tudi k boljšemu in varnejšemu počutju -nas vseh. Tudi v okolju, v katerem živim in delam, bom v okviru motnosti, ki mi jih daje moj družbeni položaj, spodbujal aktivnosti za večjo varnost prometa. Kraj, datum: Svet za preventivo in vzgoje v cestnem prometu Republike Slovenje Mlad že, neumen pa ne Pod tem »geslom« se Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Slovenije ob pomoči občinskih SVPjev v letu 1993 vključuje skupaj s še dvajsetimi, predvsem evropskimi državami v skupno akcijo MLADI VOZNIK. V večini evropskih držav in tudi v Sloveniji so mladi vozniki med 19. in 24. letom bistveno pogosteje povzročitelji prometnih nezgod kot drugi udeleženci v prometu pa tudi pogosteje od drugih med ponesrečenimi - mrtvimi in poškodovanimi. Mladi vozijo tako kot živijo ali kot bi želeli živeti: hitro, drzno in nevarno. Če se temu načinu življenja pridruži še pomanjkanje vozniških izkušenj, vožnja pod vplivom alkohola, zdravil in mamil ter pogosto slabša vozila, je slika nekako zaokrožena. Po ocenah nemških raziskav za obdobje 1981-1991 povzeti podatki kažejo, da je bilo na 10.000 prebivalcev med vsemi povzroči- telji nesreč kar 28% iz strarostne skupine 19-24 let, 20% iz starostne skupine 25-34 let in 12% iz starostne skupine 15-18 let. Nič bolj razveseljive slike ne kažejo podatki o ponesrečenih - mrtvih in poškodovanih. Na 10.000 prebivalcev jih je kar 24% iz starostne skupine - 19-24 let, 18% iz starostne skupine 15-18 let in 14% iz starostne skupine 15-34 let. Očitno imajo na mlade udeležence v prometu poleg pomanjkanja izkušenj in nekaterih osebnostnih značilnosti v tem obdobju življenja pomemben delež tudi drugi dejavniki. Z mladim voznikom so pogosto sopotniki enake starosti, v večini primerov so to nočne vožnje z zabav in diskotek, kar povečuje tveganost vožnje. Mladi vozniki pogosteje vozijo pod vplivom alkohola in drugih psi-hoaktivnih snovi. V veliko primerih so vozila stara, običajno slabo vzdrževana in s tem rizična. Posebna nevarnost je vpliv diskotek na živčne sisteme, zlasti na vidne in slušne funkcije. Močan hrup in svetlobni efekti diskotek vplivajo na voznike tudi kasneje, pri vožnji, in zmanjšujejo pozor- nost v prometu. Enak učinek ima glasna glasba v vozilu. In kakšen vpliv ima stil vožnje? Mladi vozniki poznajo predpise, saj lahko rečemo, da so praktično dan prej zapustili avto šole in tečaje. Prometne nezgode očitno ne nastajajo zradi učnih napak in pomanjkljivega znanja, temveč so posledica zavestnega tveganja in kršitve predpisov. Tudi podatek, da je med mladimi povzročitelji največ takih s končanimi poklicnimi šolami, ki se prej ekonomsko osamosvojijo in imajo za vozila ter nevarne nočne vožnje dovolj sredstev, pove svoje. Odveč je navajati podatke, koliko bi kljub vsemu ublažil posledice že samo pripet varnostni pas, saj po Evropi to že doigo vedo. In če nismo daleč od Evrope ali če vsaj nočemo biti, lahko rečemo, da bi tudi v Sloveniji vsako leto samo med mladimi vozniki ohranili najmanj 30 življenj. In kaj lahko rečemo o naših mlajših udeležencih v prometu v starosti do 15-18 let ter njihovih starših? O voznikih mot ociklov, mopedov in koles z motorji, ki vztrajno vozijo brez čelad? Ali so stroški nabave čelade res tako veliki, da bi bili lahko vzrok, da je bilo v Sloveniji v letih 1990 in 1992 kar 51 mrtvih vozni- kov motociklov in od teh 27 brez zaščitne čelade? In med 51! mrtvimi mope disti kar )9 brez čelade? Podatki so sicer suhoparni, vendar za marsikoga grozljivi. Da ne bi bili več takšni je potrebno vsaj nekaj ukreniti. Na vseh nivojih. Od države, do vsakogar izmed nas - do posameznika. Častna izjava voznika je v prvi vrsti namenjena vsem, ki imajo vozniško dovoljenje za katerokoli kategorijo, torej tudi motorno kolo in celo kolo z motorjem. Vabimo vse, še posebej veseli pa bomo sodelovanja mladih voznikov, ki so v prometu najbolj ogroženi in najbolj ogrožajo tudi druge. Pomembno je, da vsak podpisnik zavestno sprejme vsaj minimalne zahteve. Nikogar ne želimo s prisilo pritegniti k sodelovanju, nikogar ne bomo nadzirali ali se drži tega, kar je obljubil. Verjamemo, da dana beseda velja in obvezuje vsakogar pred samim seboj. V občini Domžale lahko zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na občinskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v prostorih občine Domžale, Ljubljanska 69, AMD in Izpitnega centra v Domžalah, Krakovska 18, KS Domžale, Kidričeva 14, KS Mengeš, KS TKzin, KS Rdom Ije, KS Moravče, KS Lukovica, Toma Brejca Vir. Pričakujemo, da bomo tudi s številom podpisanih izjav sami sebi in drugim dokazali, da nam varnost v prometu nekaj pomeni. PREDSEDNIK SVP: mag. PETER PENGAL, dipl. gr. inž. Varnost na cesti V teh dneh Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije organizira akcijo podpisovanja ČASTNE IZJAVE VOZNIKA, in to pod geslom ŽIVLJENJE JE TUDI V MOJIH ROKAH. Lepo je, da se vsaj nekaj premika. Statistika neusmiljeno poroča: Toliko in toliko prometnih nesreč je bilo zaradi neprevidnosti, prehitre vožnje, neprilagojenosti cestnim razmeram, brezbrižnosti; zelo veliko pa tudi nesreč zaradi vinjenosti voznikov. Slovenija se s tolikšnim odstotkom prometnih nesreč še zlepa ne bo približala zahodnemu svetu, kjer je kultura voznikov in pešcev na dokaj višji ravni. V glavnem smo ljudje kot pešci na cesti, na pločnikih ali pred vrati neskončno vljudni in prijazni, ko pa sedemo za volan, se nas polasti čudna večvrednost ali kar nekakšna domišljavost in - pritisnemo na plin, stroj zahrumi, zacvilijo gume, izpod zadnjih gum pa že leti pesek. Ali ni čudno, isti človek, pa se tako različno vede in obnaša. V naseljih na splošno prehitro vozimo. Tudi prometni znak na omejitev 40 ali 60km na uro nič ne pomeni in nič ne zaleže. Veliko jih je, ki skozi naselje vozijo 80 in več. Za pešce pa tistih nekaj pločnikov, ki jih imamo po vaseh, popoldne in zvečer pred gostilnami in bifeji za- sedejo avtomobili - mi pa hodimo skoraj po sredi ceste. Že pred dvema letoma sem v našem glasilu pisal o prometni varnosti. Spotaknil sem se ob vprašanje - ali pešci, kjer ni pločnika, hodimo po levi ali po desni strani ceste ali poti. Odmeva na to ni bilo. Te dni sem šel v nekaj osnovnih šol ter vprašal učitelje, kako glede varnosti na cesti učijo otroke in kje-da naj hodijo. Vsi vedo za veljavni predpis: V naselju s skupino hodimo po desni, zunaj naselja pa po levi. Podobno da je tudi s posameznimi pešci. Kdo o tem odloča, kdaj je konec naselja; ali samo prometne table, ali pa se morajo pešci sami odločiti in »preskočiti« na drugo stran ceste?! Podobno sta povedala policaja s kamniškega področja: »Mi se moramo držati predpisa, in to je - v naselju je treba hoditi po desni, zunaj pa po levi.« Razmišljanje ob vse slabšem stanju v našem cestnem prometu K pisanju so me spodbudile tra-?et,|je, ki se dogajajo v zadnjem vasu na naših cestah. Kakor vem, *e nekaj let poteka akcija Sveta za ~lftVont'vo vzgojo v prometu ~;0%. Kot pa vse kaže, so se aktivi-" Pri tej akciji nekako utrudili ali Pa so prav vse nezgode splet nesenih okoliščin, kajti sadovi te ak-.'Ie so letos v prvih dveh mesecih ,°*ta,i- Statistični podatki so za-^fbl|Ujoči: 85 mrtvih, od tega 8 ot>-ok. Kako naprej? hitro v e opazujemo naš promet, lahko ugotovimo, kakšni zakoni njem veljajo. Preprosto pove-dan°: prednost ima tisti z boljšim v°zilom jn tisti, ki zaradi težav s svojo osebnostjo skuša to predio izsiliti tudi s slabšim vozilom, •časih imaš občutek, da za tistega, kl želi voziti po predpisih, ni prostora na cesti. Trditev lahko podkre-P'm z dogodkom z gorenjske magi-stra|e. Nič hudega sluteč sem vozil v smeri proti Ljubljani po voznem Pasu. Kot so me učili, v normalnih v°znih razmerah nisi dolžan voziti P° odstavnem pasu. Ker nisem povečal kolone, se nisem kaj prida vznemirjal ob vozilu, ki se mi je Približevalo od zadaj. Voznik tega Vsemogočno lepega prevoznega Sredstva pa me je z vsemi možnimi *naki opozoril, naj se že spravim f Poti, da me kaj dolgo časa že ne bo gledal pred sabo. Le nekaj je v vsej naglici pozabil, da lahko svojo namero pokaže tuidi s smerokazom. Ta prenapeti voznik je prevažal tudi svoje naraščajnike. Kakšne prometne vzgoje so deležni ti otroci, si lahko samo mislimo. V preteklosti se je veliko govorilo o tem, kakšne napake delajo starši, ko svojim otrokom kupujejo mopede. Zdaj ne bi razpravljal o tem, ker sezona še ni v polnem zamahu. Ustavil bi se ob starših, ki svojim otrokom kupujejo avtomobile. Tudi sam sem eden izmed obdarovanih, toda upam si trditi, da sem se zavedel, s čim imam opraviti, ko sem darilo sprejel. Tukaj delajo starši napake. Kot vstopnico v svet odraslih obdarijo svoje otroke z možnostjo, da opravijo vozniški izpit, nagradijo pa jih z avtom. Pa je res osemnajstletnik sposoben sprejeti vso odgovornost, ki mu jo nalaga varna vožnja? Iz lastnih izkušenj bi odgovoril ne. Veliko deklet bi tukaj izvzel, fantov pa nikakor ne. To je obdobje, ko imajo fantje toliko opraviti sami s seboj, ko se morajo dokazovati pred družbo, pred dekleti... Kaj ni prav vožnja »na kocko« priložnost za tako dokazovanje? Kje pa so takrat policisti, če spregledani prometne znake, ki jih povečini tudi mladi vozniki v svoji objestnosti? Žal jih ni. Če pa so, so ponavadi nekajkrat mesečno na že znanih lokacijah. Takrat ponavadi vozniška solidarnost ne odpove, tako da si pravočasno informiran o bližini kontrole hitrosti. Kazni pa so na srečo ali pa na žalost tako blage, da niti revnejših državljanov ne udarijo po žepu. Mislim, da »srečke« večkrat rojevajo nove strasti, namesto da bi opozarjale. Priložnost sem imel videti cestni promet v Združenih državah. Široke ceste, brez udarnih jam, z označbami, daleč od naselij. Vsi pogoji, da brezskrbno pohodiš plin - omejitev hitrosti pa le 72 km/h (45mph). Štiripasovna avtocesta - omejitev hitrosti 88km/h (55mph). In vsi vozijo skoraj enako hitro. Vprašam bratranca, zakaj ne vozi hitreje? Kratko mi odgovori: »Se ne splača.« Potem mi pokaže vse skrivnosti njihove disciplinirane vožnje. Pod vsakim nadvozom je skrit »radar«, na vsakem kilometru nova kontrola, pomagajo si celo s športnimi letali, ki krožijo nad določenim območjem. Kršilce predpisov lovijo z vklopljeno sireno takoj po storjenem prekršku in s tem glasno oznanjajo, da je nekdo »črna ovca«. Lahko si v enem samem dopoldnevu petkrat ali pa desetkrat spoznan kot prehiter. V bližini šol so stalni radarji, nameščeni na drevesa ali bližnje zgradbe. Vse to in seveda visoke kazni jih silijo v spoštovanje zakonov. Upamo lahko, da bo akcija Mladi voznik, ki jo pripravljajo odgovorni za varnost v cestnem prometu, obrodila sadove, ker drugače bomo na žalost še hitreje izumrli. SIMON POTOČNIK Ko sem ju vprašal, če se jima to zdi praktično, sta mi odvrnila: »Niti ne, toda tak je predpis.« Tudi na domžalski policiji mi je dežurni prijazno odgovoril: »Tako je, enkrat desno, enkrat levo, odloča naselje.« In končni rezultat? Ko otroke v šoli vprašaš: »No, kje moramo hoditi, po levi ali po desni strani ceste?« sem naenkrat iz desetih ust zaslišal, da po desni in iz petnajstih, da po levi. In - prav so odgovorili. Takega »prava« se držijo tudi odrasli. Ko gredo s kakšne prireditve ali od maše in ob tisti cesti ni pločnika, jih nekaj hodi po desni in nekaj po levi. Ker gresta po dva ali trije vštric, na še tako široki cesti ni prostora, da bi se srečala dva avtomobila. Sploh pa smo tudi pešci velikokrat krivi za prometno nesrečo. Otroci so pač otroci. Žalostno pa je, da se na cesti večkrat tudi odrasli obnašamo kot otroci - neprevidni, zamišljeni, raztreseni, ne-pozorni na cesto in mimovozeča motorna vozila. Nenadoma stopimo vstran ali celo stečemo čez cesto in nesreča je tu. Domžalski policaj mi je še povedal, da je največ podobnih nesreč ponoči in zunaj naselij. Zakon tudi točno predvideva, da mora pešec ponoči zunaj naselja nositi dobro vidno odsevno telo (kresničko). Kar priznajmo, da se tega drži le peščica posameznikov. Mogoče bi bilo prav, če bi bil pešec, ki ne upošteva tega predpisa in hodi ponoči brez odsevnega telesa, enako Kaznovan kot voznik avtomobila brez prižganih sprednjih in zadnjih luči. Namen tega članka je, da bi se, podobno kot zdaj poteka akcija podpisovanja ČASTNIH IZJAV VOZNIKA, v zvezi z varnostjo v cestnem prometu kaj dogajalo preko vsega leta. Če že nič drugega, nas mora ganiti vsaj žalostna bilanca prometnih nesreč. Vsako leto je v Sloveniji samo med šolarji mrtvih za en razred. FRANCE CERAR Okrogla miza Slovenske kmečke zveze Ali Slovenci potrebujemo kmeta? Nadaljevanje s prve strani V kratki predstavitvi problematike tega področja je Ciril Smrkolj poudaril, da kmetijstvo ni samo hrana, kar meni slovenska politika, temveč je to ohranjanje poseljene krajine, pa tudi ohranjanje ekološkega ravnovesja v naravi. Kriza v kmetijstvu dosega prav v zadnjem obdobju svoj vrh. Država skozi sistem cen ne omogoča, da bi bili kmetje za svoje delo plačani, zato načrtujejo protest Stiki z volilci in še kaj , St'k z volivci najbrž večina poslancev poskuša najti na različne "ačine in ga bomo gotovo iskali !ud' kasneje, kajti vsakdo pač ne bo "Jjel časa in ne volje za to, da samo °D določenih dneh in urah (med "el?vnim časom) obiskuje poslanca "jegovi pisarni. Tudi sam dam več "a srečanja z volivci, ki so organizira bližje volivcem, v ustreznej-*e"i času in morda tudi z vnaprej Predvideno temo pogovora. Zato l^oriščam tudi to priložnost in vasi111 zlasti prebivalce Trzina na PO-^NSKI VEČER, ki bo 24. marca j!b 20,00 uri v dvorani KS Trzin. "eseda naj bi stekla o vprašanjih, Rezanih z državnim proračunom a 1993, o političnih razmerah po volitvah 1992 pa tudi o posebnih trzinskih problemih (plinarna, cesta...). Mimogrede želim obvestiti bralce-volivce še o tem, da sem vladi doslej ravno na spodbudo iz našega okolja zastavil dvoje vprašanji. Najprej vprašanje v zvezi s previsoko zastavljenimi standardi in normativi za vrtce in nanj sem že dobil odgovor vlade, da ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja spremembe teh standardov in normativov, tako da se nemara lahko nadejamo izboljšanja na tem področju. Postavil pa sem tudi vprašanje, ali je vlada že kaj ukrenila v zvezi 'z vprašljivo polastitvijo plinarne v Trzinu. To je storilo podjetje Inte- rina (prej Ina Kozina), ki je last hrvaškega državnega podjetja Ina; kajti v gradnjo te plinarne so večji del potrebnih sredstev vložili krajani Trzina in občina Domžale in bi tako morali biti danes vsaj solastniki plinarne. Vlada mi je namreč na lani zastavljeno vprašanje o plinarni v Trzinu odgovorila, da namerava sprožiti vprašanje ustreznosti lastninjenja v tem in v podobnih primerih, in da bo vprašanje odprla tudi v pogovorih z Repuliko Hrvaško. Na tokratno vprašanje odgovora še nisem dobil. Predvidevam pa, da se bo treba tudi samostojno organizirati in sprožiti postopek za uveljavljanje solastništva ali kaj podobnega. TONE PERŠAK proti nepripravljenosti vlade, da se s kmeti pogovarja, zaščiti domačo proizvodnjo in ne le kratkoročno, temveč dolgoročno razreši nakočipene probleme. Slovenci se nikoli nismo izrekli za to, ali kmetijstvo potrebujemo ali ne, čeprav je prav hrana strateško pomembna. To so spoznali že povsod drugod, kjer kmetijstvo podpirajo in subvencionirajo, pri nas pa kakor da kmetijstva ne potrebujemo. Investicij skoraj ni, iz dneva v dan manj kmetov je zavarovanih, mnogim kmetijam grozi propad, država pa čaka in se noče niti pogovarjati. Iz dneva v dan težje! Razprava, v kateri je sodeloval tudi dr. Franc Zagožen, je bila razgibana, tudi polemična, saj so v njej svoja mnenja posredovali tako strokovnjaki, kot opazovalci tega področja, svoje težave pa so predstavili tudi navzoči kmetje. Povprečnega kmeta v Sloveniji zaradi njene raznolikosti, razdrobljenosti ni; je kmet, ki si prizadeva, da bi na zemlji, katero obdeluje že stoletja, preživel in v današnjih časih je to iz dneva v dan težje. Vlada prav na tem področju dela napake, saj se premalo zaveda, da je krtietij-stvo strateška panoga, v kateri je čista realnost ta, da država, hotela ali ne, kmetijstvu mora pomagati. Potrebujemo dolgoročni program razvoja kmetijstva, ki je pomemben ohranitveni element naroda. Svoje mora najprej narediti država, ki to področje, zlasti pa cene, ignorira, saj bo npr. v teh dneh minilo leto, odkar je povečala cene mleka. Prodajne cene pa se povečujejo, pa ne le enkrat! Večanje proizvodnje, večanje izgube! Kmetje se v svojih prizadevanjih počutijo osamljene. Njihov trud jim ne omogoča niti preprostih vlaganj, kljub njihovi prilagodljivosti spremembam, ki jih je ohranjala stoletja, tako ne gre več. Spremembe od danes do jutri brez pravih rezultatov otežujejo njihov položaj. Povečevanje proizvodnje danes za marsikaterega kmeta pomeni povečevanje izgube, pomeni socialno stisko, pomeni pa tudi nepoznavanje zgodovinske resnice, da bo s tem, če bo propadel kmet, propadlo podeželje, propadel pa bo tudi slovenski narod. Problemi kmetijstva, ki se stopnjujejo iz dneva v dan, so povezani tudi z industrijo, ki dela za potrebe kmetov, pa naj bodo to izdelovalci kmetijskih strojev, umetnih gnojil, predelovalci hrane ali drugi. Prav za večjo povezanost delavcev in kmetov bi morali več narediti, je bilo poudarjeno v razpravi. Vlada mora ukrepati takoj! Večina »nekmečkih« raz-pravljalcev se je s problemi strinjala, ob tem pa poudarila, da kmete in kmetijstvo rabimo, da je potrebno sedanje usmeritve preseči takoj, da se ne bi razkol med posameznimi panogami, pa tudi ljudmi, še povečal, saj smo vsi v nezavidljivem položaju. Država mora zagotoviti možnost, ki bodo slovenskemu kmetu omogočili konkurenčni položaj nasproti drugim panogam, dolgoročni program razvoja kmetijstva (kdaj?) bo Vladi omogočil vodenje uspešne agrarne politike, kmetu pa stabilne pogoje za gospodarjenje. Od države se obenem pričakuje, da bo tudi v kmetijstvu uveljavila podprt sistem znanja in da se bo pripravljena s kmeti vselej in povsod o njihovih problemih pogovarjati in jih tudi rešiti. Samo v sodelovanju vlade s kmeti je mogoče najti rešitve! Vendar kmalu, da. ne bo prepozno! V. V. /lamnik Domžalpi Nov 300 kW radijski oddajnik v Domžalah Nadaljevanje s prve strani povečali na 5 kVV. V tem letu so naprave priključili na javni 20 kVV daljnovod Črnuče-Dom-žale. V letu 1939 je oddajnik začel oddajati z močjo več kot sto kVV. V petek, 11. aprila 1941 dopoldne so štiri nemška vojaška letala na oddajnik v Domžalah odvrgla devet bomb in ga povsem uničila. Lesena zgradba je zgorela, aparature so bile seveda povsem uničene, podrl se je tudi eden od predalčnih jamborov. Oddajnik je med vojno ostal razvalina. Po vojni so oddajnik obnovili. Postavili so 135 m visok predalčni jambor, ki so ga ob rekonstrukciji oddajnika zamenjali s sedanjim 161 m visokim cevnim jamborom. Moč oddajnika so povečali na 600kW. Radio je tudi med vojno zelo pomemben vir informacij. Jugoslovanska armada je med napadom na Slovenijo v vojni leta 1991 bombardirala tudi radijske in televizijske oddajnike. Radijski oddajnik v Domžalah sta 2. julija 1991 ob 11. uri 37 minut napadli dve armadni letali MIG-21. Napadalci so zadeli in uničili 600-kW modulacijski transformator, ki je najdražji del oddajnika. Poškodovali so antenski napajalni vod in anteno, kar se je radijcem posrečilo že v dveh dneh popraviti. Razbili so tri zelo drage izolatorje. Poškodovan je bil tudi antenski stolp in sidra. Kljub natančnim pregledom z daljnogledi so nekaj napak na sidri h, ki bi bile kmalu usodne, odkrili šele pri obnovi. Uničili so tudi hladilni sistem oddajnika. Na srečo okupatorjevi izstrelki niso zadeli energetskih transformatorjev. Ti bi, če bi se vneli, ker so bili polnjeni z zelo strupeno hladilno tekočino Del novega 300-kW oddajnika askarel, povzročili hudo ekološko katastrofo. Transformatorje s to strupeno tekočino - izdelovala jih je tovarna MINEL v Srbiji - so nameravali že prej zamenjati, vojna pa je to pospešila. Nekaj teritorialcev se je tik pred napadom iz oddajnika umaknilo v obrambne jarke ob oddajniku. V poslopju so bili med napadom vodja oddajnika inž. Emil Gorjan, Zdravko Pirš in Albin Vran. Močan puh jih je pometal po tleh. Oddajnik je seveda takoj prenehal oddajati. Gorjan in Pirš sta v 45 minutah vključila mali 50kW oddajnik. Če bi zelo poškodovan 600kVV oddajnik poskušali obnoviti, bi bilo zelo drago, vse pa je bilo že staro. Že zvečer po napadu so si oddajnik ogledali novinarji avstrijske televizije in razdejanje posredovali svetu. Po posredovanju tedanjega direktorja Radiotelevizije Slovenije Janeza Kontrolni prostor s starim 100-kW oddajnikom iz leta 1951 Jerovška sta nemška in avstrijska radioteleviziji omogočili nakup novega oddajnika. Naročili so ga pri firmi HARRIS QINCY v državi ILLINOS v Ameriki. Posebnost novega 300-kW oddajnika v Domžalah je v tem, da obratuje brez oddajnih elektronk - je polvodni-ški in prvi tak oddajnik na svetu. Posebnost je tudi v tem, da elektromagnetne signale zmodelira tako natančno, da je slišnost enaka ali celo boljša kot pri prejšnjem 600-kW oddajniku. Kakovost signalov je pri sedanjem boljša, popačenje je komaj en odstotno, pri prejšnjem je bilo 3 odstotno. Izkoristek starega oddajnika je znašal komaj 60 odstotkov, medtem ko je pri novem 80 odstotkov. Ne nazadnje je pri novem velik prihranek električne energije. Avstrijska in nemška televizija sta kupili oddajnik, ki stane 1.300,000 ameriških dolarjev, vso drugo opremo je kupila Ra- Med letalskim napadom poleti 1991 poškodovan antenski vod in antena v Domžalah Med vojno za samostojno Slovenijo poškodovan modulacijski transformator 600 kVV radijskega oddajnika v Domžalah diotelevizija Slovenija iz svojih sredstev. Vso opremo, ki so jo v 46 zabojih dobili iz Amerike, so radijski tehniki s sodelavci iz Ljubljane sami montirali. Z montažo so začeli oktobra lani. Ob zaključku montažnih del je prišel inženir, strokovnjak za oddajnike iz tovarne HARRIS. Čeprav so najprej nameravali vsa dela sami opraviti, se je pokazalo za pravilno, da je prišel. Odpravil je nekaj napak pri oddajniku in hkrati omogočil brezplačna popravila v garancijski dobi. Da je nov oddajnik v Domžalah velika pridobitev za slovensko radiodifuzijo, kažejo tudi številne pohvale o dobri slišnosti od vseh strani sveta. Prebivalci v okolici oddajnika so v četrtek, 4. marca 1993, od Skupščine občine Domžale zahtevali, naj v zvezi z novim oddajnikom od strokovnih služb pridobi meritve in izjave strokovnjakov o neškodljivosti elektromagnetnih valovanj na okolico. Emil Gorjan je v zvezi s tem dejal, da niso še nikjer ugotovili, da bi bilo elektromagnetno valovanje škodljivo za okolico. In še to. Z askvarilom polnjene transformatorje so že nekaj mesecev po vojni za samostojno Slovenijo zamenjali s transformatorji z manj nevarnim hladilnim sredstvom, ki se splošno uporablja. Med prevozom transformatorjev z nevarno snovjo na Podrečje pa bi se kmalu pripetila hujša nesreča. Na prikolici so se vdrla tla in odlomila se je cev, tako da je izteklo nekaj strupene snovi. Vse pa se je na srečo izteklo brez posledic. Nevarne naprave s strupenim askarelom so odpeljali v Francijo, kjer jih sežigajo. Če je poročilo Jožeta Berganta iz RTP točno, teh nevarnih snovi v Sloveniji ni več Le, ih, lec f ike o ievnil Predi delo "jem Pred« lane* lani v * bil *'ta, olitv Prirei strani »edni »doi, |ra sc ianja. " drž Ni l >kih i Še en pogled na nov 300-kVV oddaja nik Radiotelevizije Slovenije v Dov' Sl Žalah tb0f; ali pa jih je vse manj, ker ji^^ zamenjujejo z drugimi, mafi nevarnimi hladilnimi sredstvi. STRAŽA1 PRODAJALNA obutve, oblačil, usnjenih izdelkov in športnih artiklov MOSTE 88a, Komenda skUpš( tel. 061/841029 ^e < BLED - trgovski center Nčfo tel. 064/76804 Po zelo ugodnih cenah vam, .5 članic fodne da do leta nudimo: - modno moško, žensko inrorjn otroško obutev iz uvoza v • športno obutev: Reebok; tega „ Nike, Diadora, Adidas, AHs'i na Star • trenerke • kavbojke°bčin! • pajkice © puloverje, |Ja ka bluze # bombažne noga-^j!*'' vice • modne dodatke n' • torbice O dežnike # I PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - VSE BREZPLAČNO? Pravice in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja S sprejetjem nove zdravstvene zakonodaje so bile podane pravice in dolžnosti v zvezi z zdravjem in boleznijo. Novo postavljeni sistem zdravstvenega varstva se bistveno razlikuje od dosedanjega sistema nacionalnega zdravstva, ko smo imeli vsi prebivalci zagotovljeno zdravstveno varstvo glede na potrebe in ne glede na lastni prispevek. Neskladje med neomejenimi pravicami in ekonomskimi možnostmi družbe je privedel tudi do tega, da mnogokrat nismo dobili tistih pravic ki so nam pripadale, z ozirom na limitirana sredstva za zdravstvo. Z novim sistemom naj bi se to neskladje odpravilo, vendar se bojimo, da ne bo temu v celoti tako. V sistemu zdravstvenega zavarovanja, ki ga uvaja nova zakonodaja, so pravice do določene mere omejene in vezane tudi na določen prispevek. Obvezno zdravstveno zavarovanje pokriva večino zdravstvenih tveganj, vendar ne vseh tudi v celoti. To pomeni da bomo morali, razen pri nekaterih zagotovljenih in brezplačnih storitvah, doplačati razliko do polne vrednosti storitve. Da se temu izognemo, nam je omogočeno preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali ostalih zavarovalnic, sklenitev dodatnega zavarovanja za plačilo razlik do polne cene ali višjih standardov. Zakon razmejuje pravice zavarovanih oseb na del, ki je zagotovljen vsem v okviru obveznega zavarovanja in na del, ki v ta okvir ne sodi, zavarovane osebe pa imajo možnost, da si ta del pravic zagotovijo z lastnimi sredstvi (doplačila) ali pa se prostovoljno zavarujejo. V obveznem zdravstvenem zavarovanju so v celoti - brez doplačil, zagotovljene zobozdravstvene storitve le za otroke, šolarje in mladino do 18 let starosti oz. študentom do 26 let starosti. Ostalim zavarovancem so iz obveznega zavarovanja zagotovljene storitve v odstotku od polne vrednosti storitve in sicer: - 85% za storitve zdravljenja zob in ustne votline (torej pacient participira ali doplačuje 15% vrednosti storitve), - 45% za zobno-protetično zdravljenje odraslih (torej pacient doplača 55% od polne cene storitve). S prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem se zavarovanci izognejo doplačilom, ker razliko pokrije zavarovalnica, niso pa s tem pridobili »pravice«, da imajo sedaj vse zastonj. Še vedno je v veljavi določilo o zob-noprotetičnih pripomočkih (indikacijah), pravicah, standardnih materialih in dobe trajanja, ki ga ureja Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva iz decembra 1987. Pravice do zobnoprotetičnega zdravljenja so zagotovljene zavarovancem od prevlek in kron iz standardnega materiala (auropal in akrilati): - če je zobna krona toliko dcstruirana - uničena, da je ni možno plombirati, - pri zobeh nosilcih indiciranega mo-stiča, - pri zobeh, ki nosijo zaponke proteze, če je to potrebno (presodi zobozdravnik), oz. pri indiciranih snemnih protezah, - če je potrebno povezati zobe zaradi njihove majavosti. Zavarovanci imajo pravico do mostiča le v primeru: - če manjkata najmanj 2 zoba v vidnem sektorju (oba velika sekalca, mala sekalca in podočnjaka), - če manjkajo najmanj 3 zobje v tran-skaninem sektorju - zobje, ki sledijo podočnjaku ali pa 3 zobje v istem kva- drantu, to je od sekalca do zadnjega zoba v polovici ene čeljusti. Mostiči pa se lahko izgotovijo le v primeru, če to dovoljuje statični, biološki, funkcionalni in drugi aspekti, kar odloči zobozdravnik. Pacienti imajo pravico do snemne proteze v primeru: - če manjkajo 3 ali več zob zaporedoma in ni indiciran mostiček ali na koncu zobne vrste na eni strani čeljusti ali pa da ob tem še manjka v isti čeljusti še kak zob, - če je več vrzeli, ki bi vsaka zase pomenila pravico do mostiča in se pri tem pacient odloči za snemno protezo, - pri mladini do 18. leta starosti, ko strokovni vidik še ne dopušča mostiča. Pravico do totalne proteze ima zavarovancem ko izgubi vse zobe v eni ali drugi čeljusti. Kovinska proteza je nadstandard in je do nje upravičen zavarovanec v primeru, ko je preobčutljiv na akrilat ali mu služi proteza kot opornica za majave zobe ali v primeru, ko se pacient odloči pri pravici do mostiča za nadomestek s snemno protezo z vlito kovinsko bazo. Izjema so mladina do 18 leta in štu- dentje, ki imajo pravico do strokovno indiciranih zobno-protetičnili nadomestkov, če jim manjka vsaj 1 zob v vidnem sektorju ali najmanj 2 zaporedna zoba v transkaninem ali nevidnem področju. Pravilnik tudi določa standardne materiale v zobozdravstvu, zato morajo zavarovanci pri izdelavi zalivk ali fiksno-protetičnih nadomestkov plačati razliko med nadstandardnim materialom in standardom. Zal določilo ne sledi razvoju stroke in materialov, ter je s tega vidika zastarelo in ni usklajeno, kljub dogovoru, -da se bo s prehodom na zdravstveno zavarovanje tudi izvršila revizija pravilnikov, ki določajo standarde v zobozdravstvu. Imamo primer, da npr. materiala akrilat, ki je kot standard določen pri izdelavi fiksno-protetičnih nadomestkov, ni več možno dobiti na tržišču. Potrebna so tudi doplačila za vse helio materiale - to je materiale za izdelovanje zalivk, ki se morajo za polimeriza-cijo presvetliti s halogeno (modro) svetlobo. Pravilnik določa tudi dobo trajanja za posamezne zobozdravstvene storitve in čas, ko so možne reklamacije. Navedenih naj bo nekaj primerov: - trajanje amalgamske in isositne za-livke (nadstandardni material) je .30 mesecev, dočim je trajnostna doba silikatnih zalivk (standardni material) 24 mesecev, - prevleke, krone in mostički 5 let za polplemenite zlitine in estetske prevleke, pri prevlekah nosilcih parcialne proteze le 3 leta, - parcialna (delna) proteza ima dobo trajanja 3 leta, totalna proteza pa 5 let. Vse podrobnejše pravice in obveznosti iz določil sestavnega dela samoupravnega sporazuma so zavarovancem dostopna na oglasnih deskah oz. bodo po- jasnjena s strani zobozdravnika pri <* denju zobozdravstvene usluge. Namen zgornjega obvestila je pre* vsem v tem, da pojasnimo pri mnoS1 zavarovancih napačno razlago (ker P' niso bili seznanjeni z določili pravic'1 obveznega zavarovanja), da so si s pl5' lom popolnega zdravstvenega zavaro* nja (12.000SIT) pridobili tudi vse f vice do brezplačnih uslug. Prav tako f|( v o ramo povedati zavarovancem, da v ja^tore zobozdravstveni dejavnosti, ki jo iz*. °rn| jajo zaposleni v javnih zavodih in «°'e C sebni zdravstveni delavci tudi z doplfJs(li : lom k obveznemu zavarovanju še ved" ' K Al ne bo rešen obstoječi razkorak med f '-'jejo ljami zavarovancev in njihovimi po"'w bami in možnostmi koriščenja teh vic. Zavod za zdravstveno zavaroval Slovenije sklepa z izvajalci zdravstvi dejavnosti pogodbe v katerih so sreds1" za izvajanje programov zdravstvene & javnosti omejena - limitirana. Ti p1* blemi se bodo zlasti pojavljali v osno*1 zdravstveni dejavnosti, torej v služ^ zdravstvenega doma in pri zasebt1' zdravstvenih delavcih, torej na rnjl prvega kontakta zavarovanec - izvaj' lec. Za zobozdravstvo pomeni limitirat1 sredstev izvajanje le določenega ob«el zobozdravstvene dejavnosti kajti za** ni plačnik nobenih presežnih oz. 1 izvršenih storitev za zavarovance, problem ne bo toliko pereč pri mlad'' skem zobozdravstvu bolj bo akuten 1 odrasli populaciji. Pacienti bodo žel' imeti opravljene storitve, katerih jim 1 vajalci ne bomo mogli izvršiti z oz. omejena sredstva. Ostala bo zopet rni nost izvedbe storitev proti plačilu bod1' v javni zdravstveni službi ali pri zaseb1" kih. Dr. MITJA ŠIRC£l LETNI ZBOR DOMŽALSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Letnega občnega zbora krščanskih demokratov so se udeležili koteč februarja v sejni sobi domžalske občine predstavniki osmih krasnih odborov. Srečanje je minilo Predvsem v znamenju pogleda na Oelo občinskega odbora v prejšnjem letu, o katerem je spregovoril Predsednik OO SKD Domžale dr. anez Vasle. Poudaril je, da je bilo I ani veliko narejenega. Največ dela I" 16 bilo predvsem v drugi polovici e(a, ko so se začele priprave na "olitve. Predsedniška konvencija in Prireditve ob obisku predsednika Nranke Lojzeta Peterleta in predsedniškega kandidata Iva Bizjaka * domžalski hali komunalnega centra so bile vrh predvolilnega doga-^"ia. K volilnemu uspehu SKD I državi pa sta veliko pripomogla todi kandidata domžalskih krščanskih demokratov za državni zbor dd)**atjaž Karlovšek in dr. Janez Va-30if'e- Slednjemu je za vstop v državni tb°r zmanjkalo 0,007 % glasov. Delovno predsedstvo na občnem zboru Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Domžale in predsednik dr. Janez Vasle med poročilom o delu stranke Predsednik stranke se je v svojem programskem govoru najbolj zavzel za politično izobraževanje članstva, predvsem mladih, in pripravo na nove lokalne volitve, ki so pred stranko v naslednjem letu. Od gostov se je prvi javil k besedi podpredsednik SKD Franc Miklav-čič. Navzočim je predstavil vladno koalicijsko pogodbo, njen pomen in usmeritve. Menil je, da bo edino prihodnost lahko pokazala pravilnost odločitve Slovenskih krščanskih demokratov za vstop v vlado z LDS in SDSS. Nekaj svojih misli pa je namenil letni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov v Kopru in združevanju stranke z Narodnimi demokrati in Slovensko gospodarsko stranko. Najbolj vroča je bila razprava na koncu letnega občnega zbora, ko so udeleženci želeli zvedeti od vodstva OO SKD Domžale prave razloge izstopa iz stranke Ervina A. Scwarzbartla, pobudnika ustanovi- ŽA 1. marec - mednarodni dan civilne zaščite )Y zadnjih dneh februarja in na tačetku marca so domžalski občani P javnih mestih verjetno opazili "akate, ki propagirajo prvi marec 'ot dan civilne zaščite. Mednarodni dan civilne zaščite I s|oveniji praznujemo drugo leto, a sk'1' -leta 1990 se"je Ceneralna a kuPščina Mednarodne organiza-1,6 civilne zaščite odločila, da ^Podbudi določitev dneva civilne I *ascite v posameznih državah tako rod 'cah kot nečlanicah te medna- D ne organizacije. Odločila se je, ni °a določi za svetovni dan civilne zasčite prvi marec, dan, ko je bila i n "7 1972 ustanovljena Medna-fi °°na organizacija civilne zaščite, k tf, P°časlitev praznika je bila četr-li sr rTlarca v Centru požarne varno-r!h-na Kol'čevem, slavnostna seja n !nskeBa štaba za civilno zaščito, e> a kateri je bilo podano poročilo a- .a.kbvnostih Občinskega štaba za ič IVlln° zaščito v minulem letu. Na g. Jane/ BRECELJNIK sprejema zlati znak civilne zaščite zaključku seje je poveljnik Občinskega štaba za civilno zaščito g. Franc Anžin zaslužnim pripadnikom civilne zaščite iz naše občine izročil priznanja, katere je podelil Republiški štab za civilno zaščito. Zlati znak civilne zaščite je prejel g. Janez Breceljnik, poveljnik operativnega štaba pri Občinski gasilski zvezi, srebrni znak je bil podeljen Zvezi tabornikov Domžale, bronasti znak pa je dobil g. Jože Zalokar iz Komunalnega podjetja. ošcz KNJIŽNICA DOMŽALE p- C1 'J p« it» Vok Vsi so zavpili: Strahu ni! I okviru lutkovnega abonmaja so jbo^"]b- marca 1993 v knjižnici ^o|rnZale nast0Pili učenci Osnovne SelT • mža'e- Na)m'aiše so razve" 'atd'2 otroško igrico )ane Milčinski lui ■ Mladi gledališčniki, ki de- 1 lel° pod mentorskim vodstvom Marinke Hribar Tekavec, so pripravili prijetno igrico, ki govori o tem, da strahu ni, če pa je, je v sredi votel. In prav zares so gledalce prepričali in ti so ob koncu glasno zatrdili: strahu NI! Med mladimi igralkami zasluži še posebno pohvalo Aleksandra Mohar, ki je odlično odigrala vlogo Strahca. Predavanje o Indiji V okviru predavanj, ki jih pripravlja Knjižnica Domžale, vas vabimo na predavanja DUŠANA OSOJNIKA o Mistični Indiji, ki bo v sredo, 31. marca ob 19. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. Avtor je več kot leto dn potoval po Indiji- Predstavil bo iz kušnje iz bivanja v budističnih in hindujskih delovnih skupnostih sveto mesto Benares, tantrični tem pelj Khajuraho in nasploh duhovno in religiozno podobo Indije. Poka zal bo tudi preko 200 diapozitivov c° vam drsi na vhodnih "i^rmornatih stopnicah, £am pomagam: izdelam *®rborudni ptotidrsni Hor. POKLIČITE: 715-331 tve krščanskih demokratov v občini Domžale, župana in bivšega poslanca državnega parlamenta, ki se zbora zaradi nujne zadržanosti ni mogel udeležiti. Rečeno je bilo, da g. Schvvarzbartl še vedno ostaja simpatizer stranke, da pa glavni razlogi njegovega izstopa tičijo v njegovem nasprotovanju odločitvi vrha stranke v Ljubljani glede vstopa krščanskih demokratov v vladno koalicijo, ki je njen gospodarski del na enem od prejšnjih sestankov primerjal z Markovičevo vlado. Vsi razpravljala so izrazili misel, da je njegov odmik od stranke velika škoda zanjo. Nekateri pa so bili tudi zelo kritični do njegovega političnega dejanja, ki bo po njihovem mnenju slabo vplivalo na delo stranke v občini. Živahen razgovor o tem je tekel tudi po končanem letnem zboru, ko so se člani zbrali ob kapljici vina, soku in sendvičih. Bogdan Osolin ... in kdor časti svojo mater, je kakor tisti, ki zbira zaklade (Sir 3,4) Vse, ki želite počastiti MATERINSKI DAN, vabimo na prireditev, dne 25. 3. 1993, ob 18. uri v osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Sodelovali bodo učenci domžalskih osnovnih šol in veroučnih skupin ter predšolski otroci. Prisrčno vabljeni! ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE /lamnik ravnokar drži vašo reklamo 32.000 ROK telefon: 721-320 OBISKI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Potrebe bistveno večje od možnosti V februarju 1993 je vodstvo naše občine s sodelovanjem krajevnih skupnosti pripravilo razgovore o osnutku proračuna za leto 1993 ter o problemih posameznih območij. Razgovori so zajeli vse KS, v njih pa so ob vodstvih KS sodelovali: mag. Er-vin Anton Schvvarzbartl, predsednik Skupščine občine Domžale, Matjaž Karlovšek, podpredsednik Izvršnega sveta, Tomaž Štebe, tedaj še v vlogi mandatarja, Zoran Kramžar, Janez Kovač, Irena Gričar, člani Izvršnega sveta, Peter Pengal, Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Vera Vojska, ki usklajuje delo KS, ter Jože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja. Za center premalo Razgovori so se pričeli v Domžalah, kjer so najprej razgrnili problematiko vseh treh domžalskih KS, ki vsaka zase veliko prispevajo v proračun (upoštevaje podatke o dohodnini, ki so pravzaprav najbolj burili duhove), pa dobijo premalo. Probleme je predstavila tudi KS Dragomelj-Pšata, ki je razpeta med najosnovnejše potrebe po kanalizaciji, za katero ne vedo, kako se bo navezovala na centralno čistilno napravo, ureditvi ceste Drago-melj-Pšata iz programa krajevnega samoprispevka, po ureditvi vodooskrbe in povečanju pokopališča v Šentpavlu. V osnutku proračuna se niso našli, se bodo v predlogu? Enako upajo tudi v KS Simona Jenka, ki bi radi nadaljevali izgradnjo kanalizacije Južne Domžale. Kanalizacija Zaboršt je pomemben del programa KS Slavka Šlandra, kjer sicer pričakujejo zaključek investicij Sever 1 (samoprispevek je že potekel). Zadnja izmed domžalskih treh KS KS Vencelj Perko načrtuje dokončanje investicije na Poljski cesti (kanalizacija in ureditev ceste ter JR). Izmed pomembnejših mestnih nalog omenimo še razširitev pokopališča in nadaljevanje sanacije stavbe Glasbene šole. Odlagališče - skupna skrb Nič manjše niso potrebe KS Dob in KS Krtina, katerima je bil namenjen obisk isli dan v večernih urah. V skoraj triurnem razgovoru so Dobljani opozarjali na problem nezagotavljanja deleža občine k zbranim sredstvom krajevnega samoprispevka ter na problem odlagališča, za katerega zaprtje in sanacijo je potrebno poskrbeti že pred novo lokalno samoupravo. Zahtevajo takojšen sprejem dogovora vseh KŠ z območja občine Domžale o sanaciji in skrbi za sedanje občinsko od- Bodo Moravče resnično centralno smetišče? Komunalno podjetje Domžale načrtuje zgraditi v Moravčah centralno smetišče. Ali boste dragi Moravčani to dopustili, ali se temu ne boste z vsemi silami uprli, dokler je še čas? Ali ne gledate televizije, kjer prikazujejo težave, ki jih imajo nekatere občine s smetišči in tarnajo. Zgradite si smetišče za smeti, ki se naberejo samo v Moravčah in njeni okolici. Moravčani in okoliške vasi že itak trpijo pri izkopavanju kremenčevega peska. Poglejte zemljišče nad vasjo Soteska ali v Drtiji, kako puščavo je napravilo iz njiv in travnikov, to je kot puščavo Saharo. Kmetje varujte svoja zemljišča, ne prodajajte zemlje - kjer jo boste še krvavo rabili. Glejte, kaki časi se nam bližajo. Starejši Moravčani se gotovo še spomijate časov iz stare Jugoslavije, kako so hodili rudarji iz Zagorja po kmetijah z vrečami prosjačiti za kmetijske pridelke, ker niso imeli kaj jesti. Vi pa ste imeli vsaj hrano, če že drugega ne. Sedaj pa nam ponujajo Domžale smeti. Drugega vam ne dajo. Kako so se Domžale razvile vsa ta leta po vojni, tudi z denarjem moravskih delavcev, saj ni v Domžalah tovarne, kjer ne bi bili zaposleni tudi moravski delavci. Vedite, da bomo imeli prej kot v enem letu samostojno občino, v tej bomo sami odločali o vsem, tedaj se boste sigurno uprli dovažanju smeti. N° dovolite prevažanja smeti - nesnago, saj je že tega dovolj pO travniki in gozdovih. Uprite se temu in ne dovolite tega, kar vam bo žal večno. LEOPOLD GOTZ, Moravče, Vegova 10 lagališče. Vodstvo KS Krtina, ki je mimogrede eno izmed redkih bolj zadovoljnih z osnutkom proračuna, predlaga čimprejšen sprejem dogovora o zbirnem ko-lektorju, ki bo odvedel kanalizacijske vode s tega območja, ter zagotovitev sredstev za sanacijo cerkve Sv. Roka v Krtini, Nerešen ostaja problem melioracij in komasacij. Tudi za nas premalo sredstev Janez Per, predsednik Sveta KS Mengeš, je predstavil probleme največje KS v občini; ob tistih, katerih rešitve vsaj delno upošteva proračun še: zagotovitev sredstev za sanacijo OŠ Mengeš, ureditev tržnice, sanacija mrliške vežice in še nekatere manjše probleme. Ker je bil pustni torek, so obisk popestrili krofi. Bolj razburljivo je bilo v Radomljah, kjer so Rovljani zahtevali, da se končno asfaltira cesta Rova-Žiče, ki so jo že sami modernizirali ob obljubi, da bo občina dala za asfalt. Radomljam, ki so bili gostitelji, so opozorili na nezagotavljanje deleža občine k zbranim sredstvom krajevnega samoprispevka. Zahtevali so, da občina pomaga pri zagotovitvi primerne lokacije športnega parka. V KS Preserje naj bi vendarle dokončali kanalizacijo, ki bi morala po sklenjenih pogodbah biti zgrajena že skoraj deset let, KS Homec-Nožice pa naj bi letos prav na račun neizpolnjenih, pa že pred leti podpisanih pogodb, dobila nekaj več za izgradnjo kanalizacije. Posebej so opozorili na nujno ureditev struge Kamniške Bistrice, ki zadnja leta praviloma poplavlja - pa ne le enkrat letno. Dogovor med sosedi Zaradi predhodnega dogovora se je sestanka v KS Zlato polje udeležil le del vodstva občine. Po ogledu spornega dovoza do domačije Pogačar, ki ga bo mogoče urediti le z dogovorom, so krajani, zbrani v prostorih nekdanje OŠ, zahtevali, da preostali del šole ostane njihov, opozorili so na problem vodooskrbe in protestirali proti počasnemu reševanju problema PTT na območju Črnega grabna. To je bila tudi ena izmed vodilnih tem večernega razgovora v Lukovici, ki pa so ga predstavniki KS Rafolče iz protesta, ker v proračunu zanje ni prostora že najmanj dve leti, ali pa še več, predčasno zapustili. KS Lukovica bo za določitev prioritet sklicala ponovni razgovor, saj je njihov program nemogoče v celoti uvrstiti v praračun. Njihovemu opozorilu o nemogočih varnostnih razmerah na magistralki in ob njej so se pridružili tudi sosedje iz KS Prevoje in ravnateljica OŠ Janko Kersnik Brdo. Še v letos njem letu naj bi bil tako rešen problem prehoda v Šentvidu, v proračunu pa pričakujejo vsaj eno postavko za reševanje pro blemov KS Prevoje. Tudi tu so opozorili na nerešene probleme v zvezi z regulacijami vodotokov na lem območju. Prioritete so, denarja ni V KS Trzin so veliko govorili o obrtno industrijski coni in delu Sklada stavbnih zemljišč. Opozorili so na neurejenost cone, na neuresničene obljube, ki bodo zanesljivo preprečile njeno širjenje. Podobno kot druge KS so opozorili na neuresničevanje sklenjenih pogodb za izgradnjo kanalizacije, precej besed pa je bilo namenjenih modernizaciji ic, štiripasovnici in promelni irnosti. Bližnje smetišče, na katerega kljub prepovedi še odlagajo smeti, bo sanirano spomladi. V Moravčah so se zbrali predstavniki štirih KS, bilo je mnogo ljudi, pa veliko predlogov, pobud in zahtev po večji prisotnosti potreb teh območij i proračunu. Predstavniki občine so ugotovili, da cel »komunalni proračun« ne pokrije niti polo-ice predlaganih investicij. Največ denarja bo šlo na tem koncu za obe občinski prioriteti vodovod (PLES, Gora pri Pečah, Veka vas, Zg. Javorščica), za kanalizacijo v Moravčah, preostalo za ceste. Žal je teh veliko, in čeprav so prioritete določene (KS Peče: Zg. Koseze, Gora pri Pečah, Moravče: Podoreh-Vinje, Soteska-Pogled, Velika vas-Dešen: Gr-mače--Vrh in v KS Vrhpolje-Za-log: Tustanj- Podkraj), vse najbrž ne bodo našle prostora v proračunu, kjer naj bi upoštevali, naj se že modernizirane ceste asfaltirajo v celoti, Nič novega ni na področju PTT, kjer naj bi v marcu pridobili informacijo o izdelavi projektov. Pozno zvečer je bil sestanek končan z veliko željo vseh prisotnih, da se ta manj razviti del občine priključi razvitemu - še pred novo lokalno samoupravo. Konec enak začetku Petkov popoldanski razgovor na Viru je minil v odločnosti KS Toma Brejca in Jarše Rodica, ki zahtevata, da tudi njune investicije najdejo mesto v proračunu, saj jih doslej ni bilo. Le malce bolj zadovoljni so bili Ihanci, ki so ugotavljali, da ob investiciji, ki sta sicer v proračunu, ne rešujeta njihovih lokalnih problemov, zato pričakujejo še del sredstev za nadaljevanje modernizacije ceste Goričica-Goropeče. Dvorana Kulturnega društva Blagovica je bila skoraj premajhna za vse udeležence delovnega razgovora, ki so predstavili problematiko krajevnih skupnosti Trojane, Blagovica, Češnjice in Krašnja. Še najkrajši so bili iz Češnjic, ki so opozorili na nepovezanost vasi Lipa z občino Domžale, vodstvo KS Trojan je zahtevalo, da se v praračunu zagotovi sredstva za asfaltiranje ceste Učak-Zavrh in učinkovitejše delo komisij za odpravo škod po elementarnih nesrečah, KS Krašnja pa je opozorila na problem vodovoda Konj, hidrantne mreže in naročilo projekta za modernizacijo ceste do Vrha nad Krašnjo. Vsi so se strinjali, da je potrebno začeti z realizacijo projekta za večnamenski prostor OS Blagovica, KS Blagovica pa je izpostavila vrsto problemov, katerih ne-reševanje potiska to območje v še večjo nerazvitost. Slabo vzdrževana mreža lokalnih cest, izmed katerih prav nobena ni našla mesto v proračunu, zagotovitev zdrave pitne vode vsem naseljem, sanacija plazov in posledic poplav, ureditev vodotokov, večja prometna varnost ob magistralki, gradnja PTT omrežja so na kratko našteti problemi, katerih rešitev pričakujejo že leta, a jih ni. Center se preveč razvija, podeželje pa zaostaja, je bila ugotovitev, ki je sklenila obiske vseh 27 krajevnih skupnosti. Na potezi je Izvršni svet To je bil le delček predlogov, pobud, pripomb, neizpolnjenih pričakovanj in jeze, kajti v približno tridesetih urah, kolikor so obiski trajali, je bilo vsega tega mnogo več. Ostaja pa vtis, da zadovoljnih skoraj ni in da je pred Izvršnim svetom naše skupščine težka naloga: pripraviti proračun, da bo zadovoljnih čim več, vsi najbrž ne bomo nikoli. /lamnik Domžale Pod mengeško marelo - devetič 7. februarja je imel Mengeš spet svoj praznik s prireditvijo POD MENGEŠKO MARELO. Ta tradicionalna prireditev je letos praznovala že svojo deveto obletnico. Tako kot vselej doslej so nastopili narodnozabavni ansambli, ki imajo v svojih vrstah vsaj enega člana mengeške pihalne godbe. Nastopili so: ansambel Alpski kvintet, Marela International, Slovenski kvintet, Nagelj, ansambel Borisa Razpolnika, ansambel Tomaža Novaka in komorni pevski zbor Mengeški zvon. Glasbeni gostje so tokrat prispeli iz Obirskega (Avstrija), s svojim petjem pa so prijetno poživili predstave. Scenarij je priskrbel voditelj in napovedovalec Sašo Hribar. In kaj še povedati o prireditvi? Vse tri predstave, ob 14., 17. in 20. so bile razprodane. Vsak si ustvari svoje mnenje o dogajanju na odru, morda nas je letos presenetilo drugačno vodenje, ki je plod dela Saša Hribarja. Pri ansamblih je opaziti, da še najraje zabavajo svoje oboževalce s starimi preizkušenimi skladbami, medtem, ko se jim mladi ansambli po kvaliteti izvedb izredno hitro približujejo, vendar ostajajo premalo izvirni. Tako je minila deveta obletnica POD MENGEŠKO MARELO. Organizatorja čaka že misel, kako izvesti 10. jubilejno predstavo v letu 1994. Zaželimo jim uspešne priprave, saj je polna dvorana zagotovilo, da si ljudje želimo vsaj nekajkrat letno takih predstav. |OŽE VAHTAR Detektiv Megla v Lukovici Dramska skupina K U Da v Lukovici tudi v letošnjih zimskih mesecih ni mirovala. Pod vodstvom režiserja g. Danijela Potočana so se lotili satirične komedije avtorja Jožeta Kranjca DETEKTIV MEGLA. V soboto, 27. februarja zvečer, je bila krajevna dvorana spet nabito polna in obiskovalci polni pričakovanja ter radovednosti, kajti naslov obeta krimi-nalko. V treh dejanjih je detektiv Megla res razreševal in razrešil sila zapletene, pa vendar nam vsem začuda znane družbene in politične probleme: podkupovanje, grabežljivost, stremuštvo in povz-petništvo, pohlep po bogastvu in oblasti, prilagodljivost, obračanje po vetru, seveda vse za »narodov blagor«, kot je že enkrat za vselej povedal Cankar. Nekatere umetnine so res pisane za vsak čas, v njih se v vsaki družbeni spremembi znova prepoznavamo v splošni pritleh-nosti in primitivnosti. Puhlica »Slovenec sem« je le zunanji zaščitni znak, da domoljubno pomahamo z zastavo in se v hipu uklonimo vsaki novi oblasti. Tudi moralne vrednote padajo in se uporabljajo kot lupina, ki zakriva strankarske zdrahe in medsebojne obračune. Preobrazba ali prenova in preobleka. Politika je spolzka, nenačelna: »Se bom pa vpisal v drugo stranko!« »Da bi dejal iz svojega za državo?« (Cankar: Saj ni mislil svojega bogastva in svoje krvi.) »Kdor javno in vsem na očeh jemlje, ta ne krade!« Vsak ima svoje maslo na glavi, vsakdo lahko vsakogar izsiljuje, roka roko umije. Pa je bila ta komedija napisana pred drugo svetovno vojno! loj, kot da smo gledali naš današnji trenutek! Avtor na koncu pravi: Res je smešno vse skupaj, če ne bi bilo tako žalostno, da bi najrajši zakril oči. Vendar sem bolj vesel, ko vas vidim, da se smejete. Igralci so bili zelo sproščeni in prepričljivi, režija domiselna v komičnih situacijah in zmešnjavah, govor lep in pravilen, v poteku nobenih zastojev in dolgih pavz. Gledalce so držali na vrvici. Upajmo, da bodo tudi gostovanja uspešna, saj nam je smeh potreben. Ampak zakaj je naš smeh vedno grenak? Ali je bila to tragikomedija? Hvala vsem, ki ste predstavo omogočili: Pizzerija Furman, Gostilna Bevc, RCU Lukovica - Bernard Urbanija, Keramika RUCO - Rafko Kompare, Prodajalna - M. Marta Hribar, Miki bar, M Bar - Mihaela Lenarčič Rafolče, Ivan Vrenjak - Prevozništvo Radomlje in Mateja Market Kamnik. MOJCA STOSCH1TZKV, KAKO SO ZIMOVALI MALČKI VVO DOMŽALE NA AMBROŽU Prijetno tudi brez pravega snega Nekaterim najmlajšim iz domžalske občine bo Ambrož pod Krvavcem ostal v spominu. To najbolje vedo sami udeleženci. 26 otrok, starih od 5 do 7 let, ki obiskujejo domžalske vrtce, se je iz zamegljenih Domžal v soboto odpeljalo na zimovanje. Nasmejani otroci so s petjem in hrupom prispeli na Slatnarjevo kmetijo. Dobili smo lepe in prijetne sobe ter šli na ogled okolice. V trenutku smo postali prijatelji. Rekli boste, kakšno zimovanje, brez snega? Sneg je! Za nas. Imeli smo svojo vlečnico in zasnežen kos Krvavca. Kljub vsemu smo se nasmučali in nasankali. Hodili smo na izlete v okolici. Ste že bili kdaj na jagi? Tako, na pravi jagi, z lovcem in pravo lovsko malico? Ne! No, mi smo namreč bili. Gospod Florjan, gospodar kmetije, kjer smo »tabo-rili«, nas je povabil na jago. »Če nekoga povabiš, moraš imeti zanj malico,« je rekel in odprl velik, na- trpan nahrbtnik s klobasami, kruhom, čajem... Vse nam je bilo naklonjeno, tudi vreme, čeprav ni bilo dovolj snega, ampak tenis pozimi na prostem za marsikoga odpade. Za nas pa ni! Sonce, hrup, teniški loparji, žogice povsod in malo na igrišču. Ja, to so utrinki iz teniškega turnirja. Rojeni teniški asi so ti otroci iz Domžal. Bilo je zimovanje, počitnice ali kakorkoli hočete ... bilo je nepozabno. Za otroke in tovarišice. Naslednjo soboto so se ogoreli obrazi z žarečimi očmi pripeljali nazaj v domžalsko meglo. Nekateri bi še ostali, drugi so že malce pogrešali očke in mamice... Vsekakor, vrnili smo se srečni in zdravi. Naši mladi junaki so teden dni preživeli brez staršev in brez solzic, ki po navadi sodijo zraven. Hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in hura za domžalske vrtce! Nina MAV SPOMINI SE ŽIVIJO 49 let od tragedije na Oklem »Pol stoletja je dovolj za solze, da usahnejo. Žalovanje za najdražjimi se spremeni v trajen spomin in misel nanje, ki jih nikoli več ne bo. Mi, ki smo vojno doživeli in preživeli, tako ali drugače, ki svojcev v vojni nismo izgubili, pa se staramo z mislijo in tudi umrli bomo z njo, da ne moremo, nočemo in ne smemo pozabiti, koliko ljudi je podleglo strašnemu trpljenju in zaničevanju. Koliko tisoč jih je umrlo, ker so v borbi ali kako drugače dokazovali, da so Slovenci v svoji slovenski domovini,« je bila ena izmed misli Andreja Zajca, ki jih je izrekel na letošnji slovesnosti ob spomeniku padlih na Oklem. Tudi letos se je ob njem zbralo mnogo ljudi, ki so v pravem zimskem razpoloženju, prav med slovesnostjo je močno snežilo, najprej prisluhnili besedam Antona Kri-žaja, ki se je na zgodovino ozrl z besedami preroka o času vojne in času miru, v katerem bi morali najti tudi čas za spravo in pravo zgodovinsko resnico. Prav o zgodovini je govoril tudi Andrej Zaje, saj je obudil spomine na vse tiste mlade fante, ki so z mislimi na dom odha- jali na večno pot. Preveč je šlo takih misli s fanti v grob! Nešteto umrlih, nasilno pobitih pa nas iz grobov roti in opozarja: ne pozabite na nas! Vi ste ostali, nam je usojeno, da smo zapisani v zgodovino. Nihče nam ne more odvzeti tega, za kar smo umrli! Spregovoril je tudi o spravi: »Strinjam se z njo, vendar s pogojem, da si gledamo v oči. Mi jih ne bomo odmaknili. Sovražili ne bomo, pozabili pa tudi ne, to je naša obveza do imen, vklesanih v kamnita obeležja, posejana križem po Sloveniji in tudi drugod. Čeprav zelo blizu nas vsak dan treskajo granate in ubijajo ljudi, številni grobovi pa odpirajo nove rane in netijo sovraštva, ki jim ni videti konca, trdno upamo, da nam, Slovencem, zlepa ali pa nikoli več ne bo treba prijeti za orožje. Če pa bo kadarkoli poznejšim rodovom to potrebno storiti, bo zanje veljalo enako geslo kot za vse padle partizane, ki so nam še tako zelo blizu: Lepo je živeti, a za svoj narod je tudi umreti vredno.« V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole iz Ihana. V. Uspešen program za rehabilitacijo bolnikov z MS Te dni je bil s testnimi pregledi končan enoleten program za rehabilitacijo bolnikov z multiplo sklerozo za člane Društva MS z območja domžalske in kamniške občine. Potekal je enkrat tedensko v fizioterapiji Doma upokojencev v Kamniku. Udeleževalo pa se ga je 27 bolnikov. Sprva so organizatorji rehabilitacijskega programa, vodstvo Kamniško zasavske podružnice DMS, ki pevta kamniškega doma upokojencev Ivo Zelič in Pavle Alendžak. Po podatkih poverjenika društva MS je v domžalski občini 30 bolnikov z MS, ki jih bolj ali manj ogroža nevarnost pojava komplikacij zaradi neaktivnosti (okvara živčno mišičnih funkcij - spastič-nost, psihosomatske motnje itd.). To pa se lahko z ustrezno aktivnostjo prepreči in tako bistveno pripomore k izboljšanju življenja bol- Fizioterapevti ga. Vladka Brumen iz Domžal ter g. Ivo in g. kamniškega doma upokojenev pri zaključnem testiranju Pavle iz jo vodi Vinko KOTNIK iz Domžal, nameravali organizirati fizioterapijo v Zdravstvenem domu Domžale, vedar jim zaradi težke dostopnosti za bolnike na vozičkih v tem objektu žal to ni uspelo. Toda kljub temu so posamezniki prihajali na fizioterapevtske vaje v Kamnik iz Trojan in Lukovice. Program je potekal pod strokovnim vodstvom dr. Majde Kurinčič-Tomšič z Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, izvajali pa so ga fizioterapevti Majda Klemene, Vladka Brumen, Janez Homar, delovna terapevtka Tanja Stefančič iz Ljubljane in Domžal ter fiziotera- nikov z MS, ki so jih doslej obravnavali kot prognostično brezupne primere. Tudi zaradi tega, ker se bo prej ali slej našlo zdravilo za to bolezen, je prav, da zdravstveni delavci tudi tako čimdlje ohranjajo čimboljšo vitalnost in psihofizično kondicijo bolnika. Vsekakor je dal ta program prve spodbudne učinke v tej smeri in bi ga kazalo nadaljevati v okviru zdravstvenih domov. Seveda pa bodo za to potrebna dodatna sredstva, ki naj bi jih zagotovile občine v svojih proračunih. F. SVETEL) Ob 111. obletnici Trapistov na Slovenskem je bila v Osnovni šoli Mengeš o njihovem delu pri nas fotografska razstava, ki jo je pripravil Ladko Kobal. Rajko Čuber pa je v šolski knjižnici razstavil nekaj svojih slik. Razstavo je organiziral likovni pedagog Alojz Kalinšek. Vrhunec te častitljeve obletnice je bila izjemno bogata in doživeta otvoritev razstave, ki jo je na temo moli in delaj pripravila in vodila gospa Majda Lampičeva, knjižničarka. Razmišljanje Lampičeve je bogato dopolnjeval dekliški zbor s petjem gregorijanskega korala pod vodstvom profesorja Janeza Boleta. Spominska slovesnost na Šentur-ski gori V nedeljo, 7. marca so domžalski jamarji, tako kot vsako leto na Robičevem grobu na Šenturški gori spet pripravili spominsko slovesnost. Čeprav jo je šoferjem brez verig zagodel sneg, ki smo ga že vso zimo zastonj čakali, je slovesnost stekla po programu. Predsednik društva je orisal življenje in delo pomembnega slovenskega naravoslovca in jamarja Simona Robiča, ki je 7. marca 1897 umrl na Šenturški gori in je tu tudi pokopan. V kulturnem programu so nastopili pevci okteta bratov Pirnat iz Jarš. Posebnost letošnje slovesnosti so bili domžalski rogisti, ki so slovesnost popestrili z lepimi melodijami. Program je z recitacijami povezovala in dopolnila dr. Mojca Zaje iz Pšate. Prireditev je bila takoj po Dr. Niko Sadnikar iz Kamnika je na šef turški gori govoril o sodelovanju narav« slovca Simona Robiča in njegove^ očeta deseti maši. Pri organizaciji slovesno*11 je tako kot vsa leta tudi letos pomagaj' Krajevna skupnost Šenturška gora i' Ludvik Pavlin na Šenturški gori. Hvala-In še to: Prav te dni praznujemo Sij venci sto let planinske organizacije za" ne bi bilo prav, da bi zamolčali, da je bj naš Robič prvi pobudnik slovenske plJ Domžalski rogisti med nastopom na Šenturški gori 7. marca Projekt Kersnikova soba na OŠ Janko Kersnik Brdo Vedno me je zanimalo delo turističnega krožka, ki uspešno deluje na naši šoli že nekaj let. Zato sem se vanj vpisala. Člani turističnega krožka se zavedamo, kako veliko bogastvo je kulturna dediščina Brda, rojstnega kraja Janka Kersnika. Dali smo pobudo za zelo obširen projekt - ureditev Kersnikove sobe. Našo pobudo je lepo sprejela g. ravnateljica, ki sodeluje z nami. Zanimanje za takšno sobo so pokazali tudi naši obiskovalci, ki jih vodiči, učenci sedmih in osmih razredov, vodimo po Brdu. Že pred leti smo si zadali nalogo pripraviti učence petih in šestih razredov za vlogo vodičev, ki bi jo opravljali v sedmem in osmem razredu. Vsi obiskovalci so z našim vodenjem zadovoljni, všeč pa jim je tudi naš prospekt o Brdu, zgodovini gradu, cerkve in šole. Izdelujemo že drugi prospekt, ki bo zajemal okoliš naše šole oH Prevoj do Trojan. V tem prospektu bodo opisane zgodovinske, kulturne in turistične značilnosti Črnega grabna, predstavili pa bomo tudi gostinsko ponudbo. Prospekt s slikovnim gradivom bomo kot osnutek ponudili k sno- piču prospektov značilnosti občine Domžale. Daljše obdobje bomo delali projekt Kersnikova soba. V letošnjem šolskem letu bomo zbirali gradivo o življenju Janka Kersnika, o času, v katerem je živel, in o njegovem delu. Poleg tega smo že začeli zbirati finančna sredstva, V našo prvo akcijo so se že vključili: KS Lukovica, KS Prevoje, IS občine Domžale in Helios Domžale, ki so nam s pr- vimi finančnimi sredstvi pomagali pri odkupu slik brdskega gradu - to so pero-risbe slikarja amaterja Draga Jermana. Helios se je v projekt vključil z nabavo steklenih vitrin za razstavni prostor. Tudi v naslednjem šolskem letu bomo nadaljevali zbiranje materiala. S pomočjo strokovnjakov bomo začeli urejati Kersnikovo sobo. S projektom naj bi končali v šolskem letu 1994/95. Dela bo zagotovo veliko. Zmogli ga bomo, saj imamo vso podporo širšega šolskega okoliša in obiskovalcev Brda iz cele Slovenije. To dolgujemo tudi našim prednikom, ki so nam zapustili bogato Kulturno in zgodovinsko dediščino. Oš JANKO KERSNIK BRDO MAJA SMRKOLJ ninske organizacije. Kot navdušen plan1 nec, sam je namreč veliko hodil po p| ninah, je že 13 let prej v potopisu z Gli tovca, ki ga je Novicam poslal 19. ju|| 1880 s Šenturske gore zapisal: Oglejmo si zdaj to malo planin^ hišico, katero je dala sezidati drui" kapelskih hribolazcev, kar pove nif nad durmi, ki se glasi: Frischauf Hm erbaut von Zvveigvereine Eisenkapr des Qusterich Touristen Club in lah1* 1878. Nejevoljen, jako nejevoljen postane1! čitavši ta napis, a ne zato ker je nen$ - vsaj, če Nemec stavi poslopje, K tudi pravico po svoje si napisati n>f - ampak prevzela me je nejevolja za'jj ker v mnogih rečeh mi domačini šc • potem kaj storimo, ko nam tujci s A stom ali z dejanji pokažejo! Kedaj, mi*1 sem si, bo oživela tudi med Slovefl1 enaka družba, katera bo stavila ena*' poslopja po naših lepih planinah. Še trinajst let je moral Robič čakati 9 slovensko planinsko organizacijo. Leta 1865 je v Nivicah zapisal: J Kaj bolj mehča in žlahtni srce, kaj M razvedri pamet kot pecanje s prirodo- O tem, da je bil Robič res del nara*1' se je takole izpovedal: , Vi me vprašate, kako se mi kaj god1 Na to vprašanje vam ne morem d>' določenega odgovora, ker sem, kar f deva mojo osebnost, sam sebi nerešlji* uganka: vedno nemiren, kadar s<-J doma - vesel le, kadar sem na prosti pod milim nebom. $, i Domžale /lamnik 7 OB 20-LETNICI DELOVANJA LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE IZ DOMŽAL Jubilejna razstava V Likovnem razstavišču Domžale je bila od 2. do 12. marca na ogled jubilejna razstava ob 20-letnici delovanja Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal. Likovno ljubiteljstvo je bilo vsa ta leta, še posebej pa od leta 1973, izredno živo in dejavno tudi v naši občini in nosilec teh dogajanj je bilo vseskozi prav likovno društvo. V njem so bili zbrani zavzeti nepoklicni likovni ustvarjalci, članstvo se je gibalo med 15 in 25 člani, med njimi so bili avtorji različnih generacij in likovnih prepričanj. Prav to dejstvo jasno potrjuje, da se je društvo trudilo ohranjati individualnost svojih članov in svobod-nost likovnih hotenj. Med njimi so taki, ki so ostali zvesti bolj tradicionalnemu izrazu, kot takšni, ki so krenili na pot eksperimenta in drznejših postopkov. Vseh dvajset let je delo društva usmerjal mentor akademski slikar Daniel Fug-ger. Predsedniki društva so bili Dolfe Pen, Matjaž Mausar, zadnja leta pa je zlasti aktivna tajnica društva g. Ida Rebula. Udeleževali pa so se tudi mnogih izobraževalnih oblik in delavnic ter ex temporov ter s tem neprestano skrbeli za svojo likovno rast. Sodelovali so na številnih skupinskih in posamičnih razstavah v okviru republiške in gorenjske ZKO, vsako leto pa so se skupinsko predstavili tudi v svoji matični občini. Kot društvo so razstavljali v mnogih slovenskih krajih, med drugim v Murski Soboti, Lenartu, Mariboru in v zamejstvu. Člani društva so za svoja dela prejeli tudi številna republiška in občinska priznanja ali nagrade. Vse to potrjuje, da je bilo delo kvalitetno, v društvu so se med seboj z veseljem družili in izmenjevali poglede na slikarstvo ter likovno umetnost. Mnogi med njimi so s svojimi ambicioznimi dosežki že zdavnaj presegli amaterizem in tudi kritikom dokazali, da se marsikdaj lahko enakovredno kosajo s svojimi poklicnimi kolegi. To potrjujejo tudi številne posamične razstave in kritična mnenja ob njih. Na tokratno jubilejno razstavo so povabili vse sedanje in tudi bivše člane društva, z razstavljeno sliko pa so se spomnili že pokojnega Tončka Ravnikarja, prav gotovo enega najbolj aktivnih članov društva. Slike, ki smo si jih lahko ogledali, so v različnih tehnikah in pomenijo prerez skozi delo društva in vsakega posameznega člana, ali kot je rekel v vabilu mentor C. Fugger: to je podobna društva in posameznika. Tako so se na razstavi predstavili Ana Marija Benda, Vida Bogataj, Miran Bukovec, Brigita Horvat, Drago Jerman, Marinka Kovač, Matjaž Mausar, Zdenka Omahna, France Orehek, Dolfe Pen, Bogdan Potnik, Janez Praprotnik, Ida Rebula, Mile Rostan, Danica Smrdel, Adi in Alenka Sovine, Marjana Tavčar, Mojca Vilar in Srečo Vojska. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Planinsko društvo ONGER je praznovalo V petek, 26. februarja, zvečer je v prostorni avli Osnovne šole v Trzinu praznovalo desetletnico Planinsko društvo ONGER Trzin. Hkrati so ob tej priložnosti praznovali še dva pomembna dogodka. Letos mineva 80 let od rojstva trzinskega rojaka planinca in kulturnega delavca dr. Tineta Orla, ki je bil že od ustanovitve društva častni član. Seveda so se spomnili tudi stoletnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Ob treh pomembnih datumih so trzinski planinci izdali šestdeset strani obsegajočo in lepo s slikami obogateno brošuro o svojem dosedanjem delu. Med odličnimi gosti smo na slovesnosti v Trzinu videli tudi dr. Matjaža Kmecla, ki je bil slavnostni govornik. Slovesnosti sta se udeležila tudi častna predsednika planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik in arhitekt Vlasto Kopač ter predsednik zveze Andrej Brvar. V kulturni program so uvrstili tudi sporazum s Tanjo Orel-Šturm o varovanju kulturne dediščine domačina dr. Tineta Orla. Varstvo je tako prevzelo Planinsko Koledniki izpod Kamniških planin na planinski slovesnosti v Trzinu društvo ONGER Trzin. V kulturnem programu so nastopili Koledniki izpod kamniških planin, Janez Majcenovič, baritonist, Rok Lap, basist in Tomaž Plahutnik s citrami. Bogat kulturni planinski večer pa je spretno vodila in z recitacijami obogatila prikupna dr. Mojca Zaje s Pšate. ^ Predstavitev šole na sejmu mode Z velikim zanimanjem so si obiskovalci Sejma mode na ljubljan- AGROPROMET CERKLJE NA GORENJSKEM Ul. 4. oktobra 10 Telefon: (064) 421-294 Tel./fax (064)421-283 V naši trgovini, ki je odprta vsak delovnik od 7.30 do 18. in ob sobotah od 8. do 13. ure, vam nudimo: ŽITARICE: KRMILA: SEMENA: koruza po 18 SIT/kg ječmen po 18 SIT/kg krmilna moka po 13,50 SIT/kg oves po 19 SIT/kg pšenica po 20 SIT/kg sojine tropine po 32,50 SIT/kg šrot po 20 SIT/kg NSK po 30,50 SIT/kg BRO-fin po 38 SIT/kg BRO-st po 39 SIT/kg BEK 1 po 29 SIT/kg BEK 2 po 27 SIT/kg vrečke semena po 59 SIT črna detelja po 490 SIT/kg travnik II 411 SIT/kg pesa brigadiv 975 SIT/kg lucerna 733 SIT/kg BC 318, BC 312, BC eta 300 SIT/kg SEMENSKA KORUZA VITAMINSKI DODATKI: kravimin, bovisal, nutril, ko-stovit, premiks, vitaredin, šolnik POSEBNO UGODNO: mlekovit (uvoz iz Nemčije) po 155 SIT/kg UMETNA GNOJILA: DRUGA PONUDBA: NPK 7:20:30 NPK 13:10:12 moka tip 500 moka tip 850 sladkor '../14 - ktnnti afei—"—.'. ' ■ t mleko v prahu KAN UREA . po 34 SIT/kg po 29 SIT/kg* "i>0 62 SIT/kg skem Gospodarskem razstavišču od 16. do 20. februarja ogledovali prostor, kjer je izdelke usnjene Konfekcije prikazala Srednja šola iz Domžal. IGOR LIPOVŠEK Spominska svečanost na Rudniku Na Rudniku pri Radomljah so člani Zveze borcev pripravili vsakoletno svečanost v spomin na padle in ustreljene partizane. 6. januarja 1945 so Nemci in vlasovci med ofenzivo odkrili bunkerje, v katerih so bili borci; nekaterim je uspelo pobegniti, nekateri so padli v boju, nekateri so si, da ne bi bili zajeti, življenje vzeli sami, nekatere so ujeli. Deset od ujetih partizanov so ustrelili v kamnolomu nad Vr-hovljami. Letošnja komemorativna svečanost je bila 9. januarja. V krajšem kulturnem programu so zapeli ra- domeljski prevci, učenki sta povedali partizanski zgodbi, Raiko Hafner pa je orisal razmere ob koncu vojne, potek zločina ter pomen na-rodno-osvobodilne borbe v osamo- svajanju. Poudaril je vlogo NOB pri ohranjanju in osvobajanju slovenskega narodnostnega prostora. Besedilo in foto: IGOR LIPOVŠEK DRUŠTVO SMO - STARŠI - MLADI - OTROCI Zaraščene poti v vzgoji Društvo SMO nadaljuje svoje delo s polno paro. Poleg številnih delavnic in tečajev so v prostorih društva na Ljubljanski 71 (nad trgovino Kovinar) v februarju pripravili zanimivo okroglo mizo, ki so jo poimenovali ZARAŠČENE POTI V VZGOJI. Kot gost in uvodničar je sodeloval prof. ANTON SKOK, svetovalec: Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Kljub velikemu številu vabljenih (med njimi tudi poslanci skupščine) je bila udeležba skromna, pa vendarle so se vabilu odzvali predstavniki mnogih institucij (Zavoda za zaposlovanje, Zdravstvenega doma, Centra za socialno delo) ter učitelji. Pogovor je vodila in usmerjala predsednica društva LILI JAZBEC. V uvodu je prof. Skok, ki je svojo učiteljsko pot začel na Sv. Trojici nad Dobom, kasneje pa delal predvsem z vedenjsko moteno mladino, nakazal nekatere poglede na nov koncept vzgoje, ki naj bi temeljila na medsebojnem vplivanju, ne pa usmerjanju in vodenju. Predstavil je zanimivo literaturo s področja vzgoje (Angelca Zerovnik: Pogovor o vzgoji; Janez Svetina: Znamenja časov in šola), še posebej pa koncept izobraževanja v Sloveniji v 21. stoletju. Ta temelji na internacionalizaciji, uvavjanju sodobne tehnologije, permanentnosti, enakopravnosti ter individualizaciji. Vzgajali naj bi tolerantnega človeka, ki se bo znal vživeti v druge, ne pa egoistično usmerjenega vase. Novi koncept se je približal angleški šoli in nekoliko zanemaril nekaj časa močno poudarjen nemški koncept. Profesor Skok je predstavil tudi nekatere lastne kritične poglede na obstoječo prakso (matura, pre-številene skupine zaradi ekonomistie-nega gledanja, neusposobljenost za opravljanje razredništva) ter opozoril na bistvene napake staršev (vzgoja otrok na osnovi njihove mladosti) in vzgojiteljev (preveč faktografsko učenje v nasprotju s tem, da bi učencem morali zlasti pomagati pri iskanju poti do znanja). Največja pridobitev novega koncepta je prav v dopuščanju različnih poti in odprtih možnosti. V pogovor so se vključili tudi drugi udeleženci. Pri tem je bila zlasti kritična dr. Mira Ažman, ki je opozorila na slabo preživljanje prostega časa mladih, ki se vse manj gibajo in preveč časa presedijo pred televizorji. Opozorila je na premajhno število igrišč v centru Domžal ter zanemarjanju vzgoje družine. Zavzela se je tudi za ohranjanje dispanzerskega dela zdravnikov, ki naj bi se ohra- Od takrat je preteklo že precej let Rektor Škofijskega misijonskega semenišča Redemptoris Mater v Pulju na Hrvaškem Janez Oberster je napisal knjižico, ki jo je izdal Katehetski center-Knjižice, Ljubljana, z naslovom Jezus moj prijatelj. Knjižica je posvečena predvsem vsem mladim, s katerimi sta se srečavala tako kaplan kot župnik in z njimi delila nepozabne trenutke kot odgovorna duhovnika za srednješolsko mladino v ljubljanski nadškofiji. V knjigi opisuje duhovne vaje manjše skupine mladih v stiškem samostanu. Od takrat je preteklo že precej let. V uvodu se pisec sprašuje, kje so danes takratni obiskovalci duhovnih vaj. Zanimalo bi ga, kam jih je zanesla življenjska pot. Mnogi od njih so morda že poročeni, morda se je našel kdo, ki je danes duhovnik ali redovnica. Nadalje razmišlja, koliko od teh je srečnih in koliko jih preživlja krizo ali celo veliko trpljenje. Želeli bi. da bi ta knjižica prinesla takratnim udeležencem duhovnih vaj vsaj majhno pomoč na življenjski poti, da bi osvežila spomine njihovih iskanj in ponovno obudila mladostni optimizem ter vrnila vero v Jezusovo moč. Najprej opisuje prva prisrčna doživetja ob snidenju, mnogi od njih so bili že stari znanci duhovnih vaj, nekateri pa so tistega dne prvič odprli vrata častitljivega samost.ina v Stični. Predstavitev je bila nekoliko težka, saj je moral vsakdo povedati, zakaj je, prišel na duhovne vaje in kaj pričakuje od njih. Nekateri mladi so bili nesrečni, življenje se jim je zdelo nesmiselno, mnogi njihovi starši so bili ateisti, težili so le za materialnimi dobrinami, nekateri so se udajali brezumnemu življenju, ena udeleženka je imela otroka s poročenim, ki jo je zapustil. Nadalje so povedali, da so prišli na duhovne vaje z željo, da prisluhnejo božji besedi, da bi pridobili več življenjske moči. Značilno za vse pa je, da so iskali notranji mir. Avtor nadalje govori v svoji knjižici, kako so udeleženci duhovnih vaj preživljali sobotni dan v globokem premišljevanju in spoznavanju nečesa novega, lepšega. Pisec nadalje pravi, da je imel človek vtis, da so tisti dan zaključili obogateni z novimi spoznanji. Na sobotnem popoldanskem sprehodu se je enemu udeležencu usul plaz obtožb proti Cerkvi. Svoja protivljenja pa je kaj težko utemeljeval. Velika večina se je v nedeljo udeležila maše in sv. obhajila. Nedeljsko slovo je bilo izredno prisrčno. Mladi so si izmenjavali naslove in občutili so neko pripadnost, ki jih je v teh dneh duhovnih vaj nevidno povezala. Knjiga Jezus moj prijatelj je namenjena predvsem mladim, da bodo spoznali, s kakšnimi notranjimi težavami so se ubadali njihovi predhodniki, kako so nenehno iskali notranjega miru,, prave življenjske poti. Nadalje ;bodo lahko ugotovili, dar so bile zagate njihovih prednikov kaj podobne njihovim. < >'■ n , , I MILOŠ LIKAK nilo. Predstavnica Zavoda za zaposlovanje Mirjana Jančigaj je opozorila na vse nižje ambicije pri izbiri šolanja, saj prevladujejo poklicne usmeritve. Pohvalila je tudi velik napredek in urejenost Sred nje šole Domžale. Problem predstavlja tudi preko 1000 nezaposlenih prvih iskalcev službe. O delu učiteljev in njihovih težavah pa je govoril Vinko Cedilnik. V razpravi se je izoblikovala tudi zahteva, da je treba zaustaviti tokove, ki vse manj denarja namenjajo različnim društvom, ki bi mladim nudila možnosti za preživljanje prostega časa. Ne smejo vsega denarja usmerjati le v vrhunske dosežke, pač pa je treba poskrbeti tudi za brezplačne oblike dela (telovadba, planinstvo, pohodništvo, karate, rekreacija, društva s področja kulture...). Ker za to starši nimajo več denarja, jih mora podpreti občina. Vsi sodelujoči so poh valili tudi dejavnost novoustanovljenega Društva SMO, ki mora vztrajati pri svojem poslanstvu, družba pa naj mu pomaga pri prvih korakih. Ali kot je rekel že Platon: Cilj vzgoje je v tem, da da telesu in duši lepoto in popolnost, ki jo mora imeti. CVETA Z. ORAŽEM Ob 40-letnici delovanja KD Svoboda Mengeš V Kulturnem domu v Mengšu je 5. marca s kulturno prireditvijo praznovalo 40 let delovanja KD Svoboda Mengeš. V bogatem programu so se zvrstili mešani pevski zbor pod vodstvom Matevža Goršica, folklorna skupina pod vodstvom Štefke Mlakarjeve in Franca Jeriča, člani harmonikarskega orkestra pod vodstvom Pavla Kosca, člani gledališke skupine pod vodstvom Zvoneta Urbiča ter igralec Franc Veider s prizorom iz Veronike deseniške. Program je povezoval in vodil Niko Robovs. Številni člani Svobode in društvo so ob tem jubileju prejeli priznanja in čestitke. Čestitamo. S. S. Mešani pevski zbor KD SVOBODA Mengeš med nastopom ob kulturnem prazniku na Viru Tamburaški orkester Kulturnega društva Vrhpolje, ki ima za seboj že kar nekaj uspešnih nastopov, na osrednji občinski slovesnosti v počastitev kulturnega praznika 5. februarja v dvorani Delavskega doma na Viru Likovno razstavišče Domžale V Likovnem razstavišču Domžale so od 23. marca do 3. aprila na ogled slike akademskega slikarja VOJKA ALEKSIČA. Slikar, rojen leta 1955, že več let živi in dela v Domžalah. Slikarsko specialko je obiskoval pri profesorjih Kiarju Mešku in Štefanu Planincu. Sodeloval je že na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim se je predstavil v Likovnem salonu v Kočevju, Galeriji 88 v Mariboru, Mestni galeriji Ljubljana, Domu španskih borcev v Ljubljani in Galeriji Riharda Jakopiča. Zanimivo je, da je Vojko Aleksič tudi glasbeniUada v sebi-združuje tako likovno kot glasbeno izražanje. Vsekakor razstava, vredna Vašega ogleda. CVETA Z. ORAŽEM Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. dtf 12. lire. 8 /lamnik Domžale Spomini Terezije Gaberšek-Antonov-čeve mame iz Češenika Terezija Gaberšek, rojena Ravnikar pri Češku v Drtiji 30. septembra 1906, je za bralce Slamnika iz svoje sveže zakladnice spominov povedala marsikaj zanimivega. Z desetimi leti je že pletla kite iz pšenične slame. To je znala tako spretno, da se je obenem lahko tudi učila za šolo. Zvezek je imela spredaj v naročju in hkrati spletala slamo v kito. Najraje je pletla kite s sedmimi debelimi sla-mami. Boljše kite iz drobne slame, ki so bile bolj zamudne, a tudi bolje plačane, je navadno pletla mama Frančiška. Plesti so začeli že okrog sedme ure zjutraj in potem dolgo v noč. Ko so kite navijali na komolce, so jih potegnili, da so bile daljše. Najbolj veseli so bili ob ponedeljkih, ko je prišel kitar. Najraje so imeli Marušenka iz Ihana, ker jim je kite zmeraj najbolje plačal. Pletli so od jeseni do spomladi. Antonovčeva mama se spominja, da si je s prihranki, ki si jih je v sezoni s pletenjem kit trdo prislužila in z njimi tudi sama razpolagala, za veliko noč lahko kupila obleko in svileno ruto. Ker ni bilo denarja, so dekleta rade hodile pomagat drugam, »šle so v taberh«. Dobro so zaslužile, kadar so šli za štirinajst dni obirat hmelj v Grajsko vas v Savinjski dolini. Med prvo svetovno vojno jih je najbolj prizadelo, ko je moral oče v vojsko. Dekleta so za vojake na bojišču šivale copate iz slame. V Galiciji je padel stric Janez Ravnikar. Iz soškega bojišča so slišali grmenje topov. V Drtijo so prišli vojaki s kuhinjo. V šoli so zbirali darove za vojsko in peli: Ajmo, ajmo, vinarje zbirajmo, jih za vojsko in za zmago dajmo. Leta 1930 se je primožila k Antonovcu v Češenik. Ženito-vanjske šege in navade: V soboto so češeniški fantje z vozovi in godcem prišli po balo, v ponedeljek so svatje prišli po nevesto in se niso dali odpraviti z nobeno staro baburo, dokler niso dobili prave, potem še šranganje in drugi običaji. Vse to je hitro minilo in že je bilo treba prijeti za delo. Ker je bilo za denar tedaj zelo težko, je mož Anton vsak dan vozil - »fural« kremenčev pesek iz Moravč na železniško postajo v Domžale. Mama dodaja, da se je s tem nekaj le zaslužilo. Tudi ona je večkrat peljala pesek naprej v Domžale in ga razložila na vagon, da je mož doma nakosil za živino ali kaj drugega opravil. Seveda je ob tem prišla tudi družina, šest otrok, tri fante in tri dekleta sta imela, dva sta že pokojna. Med drugo svetovno vojno je bilo zelo hudo. Tako kot vsa vas so tudi Antonovčevi podpirali partizane, dali so jim dva bika, vola in telico ter jim dajali tudi drugo hrano, v bunkerju pa skrivali ranjence, med njimi tudi Jožeta Pirša-Luka. A vse to še ni bilo dovolj. Naenkrat se jim gospodar Antonove ni zdel več zanesljiv. Terenci so sklenili, da ga bodo likvidirali, pa bi ga tudi bili, če se zanj ne bi zavzela Micka Grošelj-Ljšajeva. Po vojni so prišle nove težave. Ker se nikakor ni hotel vključiti v obdelovalno zadrugo ali ekonomijo, kot so tedaj rekli, so ga vsebolj privijali z davki. Ker se jim ni pokoril, so mu vzeli par konj in sedem govedi, vse vozove, voziček, vse orodje, celo slamoreznico. Tudi prašiče so jim vzeli. Ostali so brez vsega. Na pomoč so jim priskočili dobri sosedje. Zadruge so kmalu propadle, Antonovčeva domačija pa je obstala. Kmalu se je nova oblast domislila kmetijskega maksimuma, tako so jim vzeli dva hektara zemlje. Ob arondaciji v letu 1962 in 1963 so vzeli 4 hektare Antonovčeve zemlje. Ker oblast kmetom nikakor ni popuščala z davki, sta dva sinova Štefan in Anton odšla v Avstralijo za boljšim zaslužkom, kot bi ga lahko pričakovala v domovini. Štefan je še sedaj tam, Anton pa se je pred leti vrnil in lani umrl. Posest je za očetom Antonom, ki je leta 1964 umrl, leta 1982 prevzel najmlajši sin Janez, ki na domači zemlji in na tisti, ki jo ima v najemu, redi blizu trideset govedi in dobro gospodari. Tako sva se z Antonovčevo mamo Terezijo Gaberšek, ki ima zelo dober spomin na tista lepa mlada leta, kar pošteno zaklepetala. STRAŽAR Poleg naliva sta za poplave kriva tudi visok prag in gora skal v strugi Radomlje pri mostu pod Gradiščem, ki onemogočata zadosten pretok vode V Trnjavi je visoka voda naenkrat odnesla s ceste več kot 50 metrov asfalta Načrti slabi, škoda velika Pričakovali bi, da po obsežnih melioracijskih delih med Lukovico, Vidmom, Imovico in Vrbo ne več večjih polav, pa ni tako. Že ob melioraciji so domačini strokovnjake opozarjali na nekaj večjih napak pri projektiranju. Izkazalo se je, da so imeli prav. V treh letih so imeli kar dve veliki poplavi. Zlasti zadnja, v oktobru lani je povzročila veliko škodo. Pri mostu pod Gradiščem je v strugi visok prag, ob straneh naložene skale pa skoraj za polovico zmanjšajo pretok vode. Ob deževju voda udari iz struge na žitno polje ter ga spremeni v jezero. Nekaj posledic oktoberske poplave si lahko ogledamo na fotografijah. Kdo je odgovoren za škodo, ki je nastala? Kdo bo odpravil škodo, ki je nastala na posevkih in njivah, saj je voda ponekod odnesla več kot pol metra debelo plast orne zemlje? Kdo bo spet spravil v red javne ceste in prepuste, ki so v glavnem neprevozni? s. S. S kamenjem in gramozom zasut travnik in poškodovano cestišče v Lukovici Povodenj je za seboj pustila razdejanje. Kdo je dolžan in kdo pripravljen pomagati, da bi škodo in posledice čimprej odpravili? Urejanje struge Kamniške Bistrice Ker imajo naše reke pozimi in v zgodnji pomladi najnižji vodostaj, je to primeren čas za dela v strugah in ob njih. Obsežna dela potekajo v Bistrici, tako na virski kot na jarški strani. Na novo so zabetonirali spodjedene škarpe, napravili jezove in navozili nasipe, da ščitijo naselja pred najvišjimi vodami. IGOR LIPOVŠEK Prevoz po nekdanji poti in čez kanal ni več možen. Kdo je kriv in kdo bo cestišče spravil na red Vzrok za poplave med Lukovico, Pra-prečami in Šentvidom je tudi tale komaj vidna z zemljo in odpadki zasuta in s ho-sto poraščena struga Mlinščice od Lukovice skozi Okrogli«) proti Vrbi. Kdo jo bo spet spravil na red? Na razvalinah mengeškega gradu Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Janeza Veidra naj bi stari grad na Gobavici pozidali že v začetku tega tisočletja. Zgodovinar Božo Otore-pec piše v Mengeškem zborniku, da je zagotovo stal že sredi 12. stoletja, to je v času Ditrika Mengeškega. Grad je prvič omenjen v listini 3. septembra 1250 - »castrum Men-gosburch«. Bertold Andeški ga je takrat prepustil koroškemu vojvodu Ulriku Spanhajmskemu. Ponovno je grad omenjen spet leta 1256, ko je vojvoda Ulrik na prostoru pod gradom izdal neko listino. Grad je imel tedaj v fevdu njegov ministerial - nesvobodni plemič Orlolf Mengeški. Ker smo grad in mengeške plemiče, kar je o njih znano, omenili pri zgodovinskih virih Mengša, bomo tu omenili samo nekatere. Hertvik Mengeški je v letu 1316 svoji ženi Gertrudi prodal pol hiše, najbrž gradu in njen podedovani del premoženja na Ostrovici. Božo Otorepec piše v Mengeškem zborniku, da Schonlebnove trditve, da je Hertlein Mengeški leta 1332 mengeški grad dobil od vojvoda Henrika v dar, ni mogel preveriti, ker virov ni našel. Ainzel iz Mengša je bil 2. oktobra 1334 porok bratu Ortolfu iz Mengša in Judu Arnoldu Bonaven-turu. Treuta, vdova Friderika Steinerja iz Mengša, ter sinova Oton in Filip so leta 1335 sinovoma oziroma bratoma Hertlinu in Heinzleinu Mengeškima ter njunim dediščem za 27 mark oglejskih denarjev prodali del svojega deleža na trdnjavi v Mengšu, grajski hrib, obzidje, preddvorišče, bližnje gozdove, domce, sadni vrt in les na zalogi. Grad je bil tedaj fevd deželnega kneza. Božo Otorepec v Mengeškem zborniku piše: »Preostali delež na gradu so vdova Traute in njena sinova dve leti pozneje prodali Hermanu Mengeškemu, verjetno bratrancu prvih dveh kupcev. Herman je nekaj mesecev prej od njih kupil že tri grunte v Mengšu, nekaj njiv pa je dobil v zastavo. Po Herma-novi smrti in smrti drugih njegovih bratov je njegov brat Gizelbreht 1 5. marca 1345 zase in za svoje dediče njihov del mengeškega gradu z vsemi podložniki prepustil stricu Rainerju Šenku z Ostrovice. Vso to posest je vrnil avstrijskemu vojvodu Albrehtu, da jo je on podelil v fevd novim lastnikom.« Gizelbreht iz Mengša bi moral 29. marca 1348 stricu Ditmarju Schenku z Ostrovice, njegovi ženi in dedičem vrniti za 8 mark oglejskega denarja. Ker jih je namesto njim dal Judom in jih do sv. Mihaela ni mogel vrniti, je zastavil svojo hubo. Isti Gizelbreht, ki je bil, kot kaže, v precejšnjih denarnih stiskah, je 13. julija 1352 za eno posojeno marko oglejske veljave svo- jemu stricu Rainerju Schenku z Ostrovice zastavil štiri njive, ki jih je prej kupil od svojega bratranca Heinczleina iz Mengša. Zgodovinar Božo Otorepec piše naprej: ».. .Ostrovičani na gradu niso dolgo vzdržali. Po Rainerjevi smrti so njegovi sinovi Herman, Nikolaj in Jurij leta 1356 grad prodali Egelolfu Mullingerju, vendar s pravico zopetnega odkupa. Kdo in odkod je bil ta Mullinger, ne vemo. Leta 1393 je omenjen kot gradiščan na Smledniku Hans von Mullinger, morda kak potomec omenjenega Egelolfa. Fevdni gospodje mengeškega gradu so bili kot avstrijski vojvodi že od leta 1335 deželni knezi Kranjske in ne šele od leta 1368, kot poroča Valvasor. Sicer pa so vesti o posestnikih gradu v srednjem veku od tega časa sila redke. Morda sta bivala na gradu neki Nikolaj Mengeški ter drugi istega imena, ki sta omenjena med leti 1377 in 1443. Zadnji od teh je imel sina Volbenka in hčer neznanega imena, poročeno z Andrejem Gallenberškim, ki je med leti 1475 in 1495 omenjen kot posestnik gradu. Volbenk je verjetno umrl brez dedičev - zadnjič je omenjen leta 1459 - nakar je grad prešel na Gallenberžana, kot moža zadnje petomke rodu. Valvasor trdi, da so po Gallenberžanih grad imeli Hohenvvarti, nakar so stari grad opustili in posest razdelili. Posest je tako prešla na žensko linijo in je odtlej ta podeljevala mengeške fevde. Te je v letih 1515 do 1521 podeljeval David Gall z Rožeka kot najstarejši imena in rodu mengeških dedičev. Leta 1558 je bil to Viljem Schnitzenpaumer s Sovneka pri Igu, leta 1568 in 1575 Maksimilija Lamberg iz Črnelega, leta 1584 pa Sebastijan Lamberg iz Črnelega. Leta 1 589 je kot najstarejša po imenu in rodu mengeških dedičev omenjena Petronela Bonomo, rojena Pierrs iz Črnelega. Njen mož Nikolaj Bonhomo, prej lastnik gradu Volčji potok, ima po njej naslov »zum VVoIspuhel vnnd Man-spurg« ter v njenem imenu podeljuje mengeške fevde. Kot smo že omenili, je imel v svojem grbu tudi grb nekdanjih Mengeških. Ta naslov so njuni potomci imeli še sto let pozneje. Njuna hči Magdalena, ki se je leta 1592 poročila z Dani-elom Raumschiisslom, sinom Leopolda Raumschiissla z Belneka pri Moravčah, je podedovala tudi pravice do mengeškega gradu, ki pa je bil takrat že v razpadu« Z gozdom poraščene in izravnane razvaline kažejo, da je grad imel štirioglato tlorisno zasnovo. Med domačini je znana legenda, da je pogumna grajska hči prav takrat, ko je turška vojska grad zavzela, zažgala sod smodnika ter da je Turke, njo in grad razneslo. Nadaljevanje prihodnjič STRAŽAR Udeleženci predavanja so skrbno poslušali g. Koprivnikarja VRHPOLJE PRI MORAVČAH Izobraževanje kmetov na Moravškem Kmetijski zavod Ljubljana, kmetijska svetovalna služba Enota Moravče, je organizirala strokovno predavanje 26. februarja 1993 v večernih urah v prostorih Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog na Vrhpolju. Predavanja je vodil KOPKIVNIKAR dipl. vet. iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, tema predavanja: izboljšanje higienske kvalitete mleka s prikazom diapozitivov in strokovne razlage. Udeležba je bila prilična dobra 33 kmetov-kooperantov iz moravske doline, med slušatelji tudi nežni spol. Navzoči so prisluhnili strokovnemu predavanju in tudi vmes spraševali. Na vprašanje je odgovarjal gospod Janez KOPRIVNIKAR. Naj omenimo, da je bil na predavanju navzoč gospod Janez OCEPEK, inž. agr. Iz Kmetijske svetovalne službe Enote Moravče. Naslednje predavanje je bilo 18. 2. 1993 v Viteški dvorani na Rodici - Groblje pri Domžalah. Zgoraj omenjena predavanja so bila ob 10. uri dopoldne, zaradi tega je bil tudi obisk slab, zraven pa še oddaljenost - kmetov iz moravske doline in drugih krajev. TEKST IN FOTO: JOŽE NOVAK Domžale /lamnik 9 GASILSKA OLIMPIADA V BERLINU Dobijani, srečno! Gasilsko društvo Dob se je že dvakrat udeležilo olimpiad, na katerih so se pomerili s podobnimi društvi z vsega sveta. Obakrat uspešno. Jim bo uspel tudi tretji veliki met, se sprašujemo njihovi krajani, prijatelji in znanci, ko jih opazujemo, kako iz dneva v dan pridno trenirajo in tiho upajo, da bodo izpolnili normo Gasilske zveze Slovenije in julija odpotovali v Berlin. »Kdaj se je pravzaprav začelo?« sprašujemo Milana Hribarja, poveljnika GD Dob in mentorja desetine, ki se je skupaj s svojimi fanti že udeležil dveh olimpiad. Začelo se je v društvu, ki je praznovalo stoletnico in je v vseh letih svojega obstoja trdno delalo. Prizadevno delo, ki le iz leta v leto prinašalo nove in nove uspehe, je v letu 1992 pomagalo, da se le naša ekipa kot občinski prvak preko Regijskega tekmovanja uvrstila na državno prvenstvo. Tu smo zasedli 3. mesto in tako pridobili pravico za sodelovaje v spomladanskih kvalifikacijah. Kako trenirate? Trenutno namenjamo največ skrbi kondicijski pripravljenosti. Dvakrat tedensko treniramo: enkrat v šolski telovadnici, drugič na prostem. Fantje vadijo tudi doma po programu, ki ga je Pripravila Gasilska zveza Slovenije. Ko se bo zunaj malce bolj ogrelo, pa se bomo preselili na orodja in začeli s treniranjem štafete. Predlagam, da predstavite desetino, ki * bo potegovala za odhod na olimpi-ado, in disciplino, v kateri boste sodelovali? v desetini so: Stane Grčar, Igor Križ-"ar, Matjaž Svetlin, Emil Jarc, Rok Gro- šelj, Pavle Vojska, Marko Grčar, Tomaž Breznik, Darko Tkalec in Robert Hrovat. Tekmujejo v skupini prostovoljnih društev člani A, povprečna starost je do 30 let, in sicer v trodelnem napadu po CTIF ter v štafeti 9 x 50m s preprekami. Pridnosti in prizadevnosti vam torej ne manjka. Kaj pa finance, potrebna oprema? Imate tu kaj težav in kako jih boste odpravili? Vemo, da živimo v času, ko je denar povsod problem. S predstavniki Gasilske zveze Slovenije smo se o potrebnih sredstvih za obleko in opremo že dogovarjali, enako tudi v društvu. Upamo, da bomo del dobili od sponzorjev, nekaj naj bi primaknila občina, drugo bomo morali pokriti v društvu. Opremo za trening že imamo od prejšnjih olimpiad. Upate na uspeh? Uvrstitev na olimpiado ne bo lahka, vendar upamo, da bomo s trdim treningom in izkušnjami premagali vse ovire in se kvalificirali na olimpiado. Potem bomo razmišljali naprej. Pripravljeni bomo dobro, računamo tudi na nekaj športne sreče, potem pa tudi uspeh ne more izostati. Želite morda ob koncu povedati še kaj? Moja velika želja je, da se naša ekipa uvrsti na olimpiado, ob tem pa da ji zagotovimo primerno obleko in opremo, saj bomo v primeru uvrstitve zastopali ne le gasilce iz Slovenije, temveč vse, ki imajo gasilstvo radi. Mi se bomo potrudili! Srečno, Dobljani! V. V. USTANOVIMO DOMZALSKO-KAMNISKI ŠTUDENTSKI KLUB Bodimo študentje tudi v domačem kraju Študenti s kamniško-domžal-skega področja smo v glavnem v°zači, zato veliko svojega časa Poživimo v Ljubljani, predvsem tam se tudi vključujemo v kulturno, družabno in sPortno življenje. V domačem okolju pa se naša navzočnost sploh ne pozna. Dejansko to Ppmeni, da izgubljamo svojo '"entiteto, saj se stapljamo in enačimo z ljubljanskimi študenti, čeprav imamo svoje posebnosti in svoje življenjsko °kolje. Zato vabim študente, da Ustanovimo svoj (pokrajinski) *'ub, v katerem bomo imeli več l^ožnosti za kulturno delovanje (kdo sploh so študenti umetniki 2 našega konca?), uresničeva-nle naših potreb in želja tudi v domačem kraju (rekreacija za študente v bližini, ne le v Ljubljani, cenejše dodatno izobraževanje...), lažje stike z lokalnimi poslovnimi organizacijami (mogoče več možnosti za zaposlitev domačih študentov!?)... To so šele namigi, ki naj spodbodejo vašo ustvarjalnost in zanimanje za naše skupno delo. Vabim vse, ki imajo vsaj kakšno uro časa za delo v našem klubu, da se mi oglasijo. Več ko nas bo, manj izjemnih naporov bo treba, več bomo lahko naredili... Bodimo študenti tudi v domačem kraju! MARJETA CEVC, poslanka v Študentskem parlamentu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Trzinski klavci ** vedno se najdejo občani, ki jim ni vseeno, kaj mečemo v naše reke. Ti so 5JJ obvestili, da Pšata mnogim služi za odpadni kanal. Skočili smo v Trzin in 0,0grafirali tole gajbo, polno živalskih črev. Vonja vam fotografija (žal) ne m°re pričarati. i skril0''*'" s,anova,ci uPai°< da bo tale objava vendarle izziv za inšpekcijske rek-ali ko?a dru8e?a' w ie P° službeni dolžnosti zadolžen za bdenje nad *ami. Seveda pa z njo trkamo tudi za zavest. I. L. za Ekološko pobudo SDP Taborniški izlet Kot vsak mesec doslej, smo se taborniki tudi v soboto, 13. marca, odpravili na izlet. Tokrat so šli gozdovniki in goz-dovnice (višja stopnja O. Š.) na Štajersko na Boč, kjer so po utrudni hoji po blatu in snegu na vrhu naleteli na krasen razgled. Medvedki in čebelice (nižja stopnja O. Š.) pa smo se odpravili proti Gorenjski. Zbrali smo se na parkirišču za Vele in ugotovili, da nas je za I avtobus kar veliko. Zbralo se nas je namreč okoli 70. Tako smo starejši dali prednost mlajšim in po nekajminutnih zapletih smo se le nekako zbasali na sedeže. Naš prvi cilj je bil Blejsko jezero. Ko je avtobus ustavil, smo šli najprej pogledat in nahranit labode in race, nato pa malo pešačili do travnika, kjer smo igrali nogomet in med dvema ognjema. Nato smo pot nadaljevali in se ustavili še enkrat, kjer smo vsem, ki še niso vedeli, povedali, da Enkrat je bil en majhen škrat, manjkal pa ni niti Boogie-vVoogie, ki je postal že tradicionalna igra na izletih. Prišli smo nazaj do avtobusa in se hitro odpravili proti Bohinju. Tam smo si privoščili počitek in malico, se ustavili pred Zlatorogom pri gugalnicah in odšli na travnik na Ukancu, kjer smo se vsi lahko malo zdivjali, nekajkrat poslali žogo na kopanje v ledeno mrzlo jezero in predvsem uživali v lepotah Bohinja, nam nekaterim tabornikom najljubši drugi dom. Ko smo postali nekoliko utrujeni, smo se počasi odpravili domov. Izlet nam bo, upam, vsem ostal v prijetnem spominu, saj je naš Gorenjski konec res lep. GRETA GROŠELJ Zimsko orientacijsko tekmovanje Čeprav smo v začetku letošnje zime začeli nekoliko odlašati, smo 6.3.1993 kljub vsemu organizirali Zimsko orientacijsko tekmovanje za medvedke in čebelice ter gozdovnike in eozdovnice. Proga je bila speljana pod Sumberkom v Za-borštu. Na cilj so prišle vse ekipe, kar pomeni, da proga ni bila težka. Nekaj preglavic je povzročala predvsem kontrolna točim št. 1, vendar tekmovalcem ta težava ni vzela poguma. Najboljše ekipe so bile tudi sladko nagrajene. Nagrade pa smo si, ker smo pač taborniki, taborniško razdelili. Tekmovanje je spremljalo lepo vreme, kar je vsemu dogajanju dalo še poseben čar. Naj dodam še, da vsa naša tekmovanja niso zastavljena kot tekmovanja, na katerih merimo moči, pač pa temeljijo predvsem na družabnosti in medsebojnem spoznavanju. GRETA GROŠELJ PREGLED VZPONOV AO MENGEŠ ZA LETO 1992 IN PROGRAM IZLETOV V LETU 1993 Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš V letu 1992 so člani AO Mengeš opravili 322 vzponov, od tega 68 zimskih. Prevladovala je kakovost vzponov. Pozimi so preplezali več vrhunskih vzponov, med katerimi izstopa druga zimska ponovitev smeri Riba v Marmoladi (VII-A3), ki sta jo preplezala Janez Kešner in Marko Prezelj (AO Kamnik). Ta vzpon je bil pri planinski zvezi Slovenije ocenjen kot najboljši zimski v letu 92. Kešner in Prezelj pa sta bila uspešna še v Široki peči, kjer sta preplezala prvenstveno zimsko smer in jo ocenila (V+/ VI+). Smer Riba v Marmoladi je do sedaj najtežji plezalni vzpon članov AO Mengeš. V prostem plezanju pa so največ plezali Kešner, Marjan Kovač in Metod Škarja. Kešner je v Mišji peči prelezal Program izletov Kot že vrsto let so tudi letošnje leto člani planinskega društva pripravili program izletov in drugih aktivnosti. Zato PD Mengeš vabi vse ljubitelje planin, da se udeležijo izletov. Videli boste marsika|, ne bo vam žal. Vse informacije dobite v pisarni PD (Kolodvorska 2/c-klet) smer Rock'n'Roll (IX+) in Poročno noč (IX-). V Ospo sta Metod Škarja in Kešner preplezala Gobe (VIII+, AO). Smer Jona-tan (Vlll-/Vtl+) plezal Škarja. Smer Verti-cal (IX) v Dovžanovi soteski je plezal Kešner. Prav tako pa še v Kotečniku smer Srebrna streha (VIII+/1X). Med vzponi v hribih pa izstopa prvenstvena smer v Koglu-Caroe diem (VI+, A3), ki sta jo preplezala Kešner in Prezelj (AO Kamnik). V Dolgem hrbtu sta smer Šimenc-Škarja (VII-/V) preplezala Kešner in Mar jan Kovač. Kešner in Kovač pa sta preplezala še Perčičev steber (VIII) v Vežici in Črni prt v Triglavski steni s prvenstvenim izstopom (VII7V). Na Grossglockner pa se je po normalni smeri (»vzpelo sedem mlajših plezalcev v spremstvu alpinističnega inštruktorja. 14. 3. Turni smuk vodi J. Slokan 28. 3. Krim P. in M. Suhač 17. 4. Trim pohod na Rašico propagandni odsek 24. 4. Dobrča mladinski odsek 2. 5. Turni smuk J. Hribernik 22. 5. 3. Rokovnjaški pohod Dolina Tolminske P. Šimenc 23. 5. V. Perko 13. 6. Dravski Kozjak M. Benda 27. 6. Vršič A. Krzan 18. 7. Krnska jezera A. Krzan 24. 7.-1. 8. Mladinski tabor-|ezersko mladinski odsek 28. 8. Logarska d.-Kam. s.-Bistri« a M. Martinjak 5. 9. Prestreljenik A. Popelar 18. 9. Kepa F. Mulej 10. 10. Trentski ozebnik |. Hribernik 24. 10. Nanos B. Mušič 14. 11. Izlet v neznano propagandni odsek 19. 12. Kostavska planina gospodarski odsek OBVESTILO Kinološko društvo Domžale obvešča občane, lastnike čisto-pasemskih psov, službenih in športnih pasem, da bo v soboto 10. aprila '93 od 8. ure dalje na društvenem vadbišču za Sumberkom telesno ocenjevanje psov športnih in službenih pasem. Vsak udeleženec mora pri prihodu na prireditev predložiti: 1. Potrdilo o cepljenju psa proti steklini - zdravstvena knjižica 2. Veterinarsko potrdilo, da je pes zdrav, to ne sme biti starejše od 10 dni in je lahko vpisano v zdrav, knjižico 3. Rodovnik psa 4. Članska izkaznica kinološkega društva, v katerem je lastnik včlanjen. Brez zahtev pod točko mnogoč. 2., 3. pristop na prireditev ni Izvršni odbor RQBEX PRODAJA VOZIL PEUGEOT - komplet servisiranje - popravila karamboliranih avtomobilov - prodaja rezervnih delov POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT JANEZ RODE Rova 3a. 61235 Radomlje tel.: 061/727-010. Fax.: 727-319 S4VL d.aa Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b; 61230 Domžale tel.: (061) 721-730 tel./fax: 713-288 UGODNO BRAMAC strešnik v štirih barvah po 73,00SIT/KD, za količino nad 1700KD, BOBROVEC strešnik, Križevci pri Ljutomeru po 35,80 SIT/KD količina nad 5000 kd. Cene so z davkom in prevozom. SALONIT plošče 8 valne 642,00 SIT/KD, 5,5 valne 572,00 SIT/KD, EVAL prozorne plošče 8 valne 2100,00 SIT/KD (dolžina 2,3 m) in 6 valne, dolžine 2,5 m po 2203,00 SIT/KD (uvoz Italija), cene z davkom. Drugi gradbeni materiali: cement, apno, maltit, armaturne mreže, betonsko železo, parket, lepila, keramične ploščice KERAMIX že od 490,00 SIT/m2 naprej, EVA folija za tople grede... Se priporočamo! Delovni čas: 7.-18. ure 7.-13. ure v soboto Akademski slikar Tomaž Perko razstavlja na Studencu V kulturnem domu na Studencu je v marcu razstavljal svoja dela akademski slikar Tomaž Perko. Tomaž Perko, ki že od leta 1990 ni razstavljal, se je to pot predstavil v sicer majhnem razstavnem prostoru Kulturnega društva Miran Jarc na Studencu. Razstava je bila na red do petka, 5. marca, ob pol petih popoldne, ko so jo odprli. V kulturnem programu so nastopili saksafonisti Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Povezovala in po razstavi vodila sta Sašo Hribar in Tadeja Capuder. Ker so organizatorji pričakovali velik obisk, so zvečer program ponovili. Ob 19. uri 30 minut je nastopil tudi godalni kvartet Burja iz Domžal pod vodstvom Tomaža Habeta. Organizatorji se lahko pohvalijo z izjemno velikim številom obiskovalcev na razstavi. Prihajali so tudi med tednom od vsepovsod, iz vse Slovenije, med njimi je bilo tudi veliko Perkovih znancev in prijateljev slikarjev. V nedeljo, 14. marca popoldne je na razstavi nastopil Trio Srednje glasbene šole v Ljubljani pri profesorju Tomažu Lorenz. Z recitacijami sta program popestrili Tanja Majdič in Tadeja Capuder. Slikar Tomaž Perko (levo) ob svojih mojsterskih umetninah na Studencu. /lamnik HB RACING TEAM Pot v Evropo Izredno uspešno izpeljano prvo leto novega obdobja slovenskega motociklizma v organizaciji AMD Domžale v povezavi z glavnim pokroviteljem HB international, nameravajo domžalski motociklicistični zanesenjaki, ki jih vodi kreativni Peter Verbič, še v večjem obsegu in s še bolj kvalitetnim delom nadaljevati v letošnji sezoni. Tekmovalno ekipo so iz enega dirkača razširili na štiri, saj je cilj, da bi se še več naših tekmovalcev dokazalo v evropski areni. Tekmovali bodo pod imenom HB Racing Team - Slovenija. Direktor ekipe je Peter Verbič, sekretar Rajko Sicherl, vozniki pa so: v razredu do 125 ccm 17-letni Igor Jerman iz Depale vasi, izjemen talent, ki je bil v ekipi že lani in dosegel prvo mednarodno zmago za samostojno Slovenijo na dirki v Zeltvvegu v Avstriji. Upešno tekmovalno pot je začel že leta 1982 z mini jamaho, potem dvakrat postal državni prvak v razredu Tomos BT 50, lani pa ubranil naslov državnega podprvaka v razredu cio 125 ccm. Vozi na motorju Honda RS 125 v razredu do 250ccm bo v ekipi lanski državni prvak Kranjčan Albin Šteren (Yamaha TZ 250). V razredu do 600 ccm (Super sport) bo s Hondo CBR 600 F tekmoval Ljubljančan Marko Mihič. Janez Remše iz Šoštanja bo voznik prikolice Bush-Honda. Lani je dvakrat dosegel točke za EP, Direktor ekipe HB g. Peter Verbič sovoznik pa bo 24-letni Rok Kreč iz Jarš, dvakratni državni prvak v razredu Tomos ST 50, ki v zadnjih treh letih skorajda ni tekmoval. Ob HB so sponzorji ekipe še Helios Domžale, Zavarovalnica Triglav, Liqui Moly, Sava Kranj, Tomos, Casino Portorož, CMC in drugi. Dirke za drugo državno prvenstvo Slovenije v motociklizmu bodo letos 9. maja na letališču Portorož, 6. junija, 25. julija in 5. septembra pa na Grobniku. AMD Domžale bo organizator dveh dirk, prireditve v Portorožu, ki bo hkrati tudi mednarodna, in druge izmed treh dirk na Grobniku, ki bodo veljale tudi za pokal Alpe--Adria. Na Grobniku pa bo II. julija tudi dirka za evropsko prvenstvo. MIRAN KOKALJ Uspeh ihanskih skakalcev Člani Smučarsko skakalnega kluba Ihan so v nedeljo, 14. februarja, izpeljali državno prvenstvo v smučarskih skokih za pionirje. Pod skakalnico se je zbralo 68 tekmovalcev iz vse Slovenije. Mlajši pionirji so tekmovali za pokal Kompas Holiday, drugi pa za naslov državnega prvaka. Ta naslov je pripadel domačemu tekmovalcu Gašperju Cvetku. Konkurenca je bila močna, saj je prav zadnji skok odločal. Ta tekmovalec je v Ljubljani, 8. 2. 1993, na regijskem prvenstvu postal regijski prvak. Omeniti je treba tudi dobre rezultate Miha Rihtarja, ki je 13. 2. 1993 v Kranju zmagal v pokalu Kompasa. V Ravnah na Koroškem sta Gašper in Miha dosegla izvrstne rezultate. Tudi drugi tekmovalci pridno trenirajo in uspehi so že vidni. Žal pa zime niso naklonjene našemu nacionalnemu športu, zato smo prekrili skakalnice z umetnim snegom. Na pomoč nam je priskočil izdelovalec topov za sneg Franc Stroj iz Begunj; v dveh večerih smo naredili dovolj snega, tako da še sedaj pridno treniramo. Ker pa sta za izdelavo snega potrebna voda in elektrika, smo s pomočjo Občine Domžale, Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale ter g. Milanom Skočajem prišli tudi do teh dobrin. Naš namen pa je, da dobimo tudi svoj top, zato smo se odločili, da bi ob izteku skakalnic postavili reklamne napise vseh tistih delovnih organizacij, katere bi nam priskočile na pomoč. Vse delovne organizacije bomo pismeno obvestili. V društvu je 30 tekmovalcev, imajo kombi, klubski prostor ter štiri skakalnice: K - 12 m, K - 22 m (ki sta obloženi s plastiko) ter K - 35 m in K - 55m. Vabimo otroke, ki obiskujejo malo šolo, da se zglasijo pod skakalnico. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri organizaciji državnega prvenstva. JOŽE RAPE DEKLETA SO LE DOBILA SVOJ AZIL Nogometašice v Mengšu Članek o ženskem nogometu v februarski štev. Slamnika je imel nepričakovano ugoden odmev med dekleti. Oglasilo se je veliko novih bodočih nogometašu in tudi bivše nogometašice sedaj že mamice, ki so se prepoznale na tisti majhni sliki, so zelo navdušene nad ponovno oživitvijo ženskega nogometa. Letos na veliko noč bo že 20-letnica od prve tekme nogometašic v Domžalah in gospe-mamice so si ponovno zaželele malo brcanja, a še predvsem skupnega snidenja za obujanje spominov na tista leta |x>lna lepih doživetij na gostovanjih po Italiji in na domačih terenih. Vsekakor pa nekdanje tovarišice-nogometa-šice nestrpno pričakujejo, če se bo tja do poletja našla kakšna ekipa veteranov, da se lahko ponovno dokažejo s svojimi nogometnimi sposobnostmi. Mlade nogometašice, ki se že vse bolj resno pripravljajo za prvenstveno tekmovanje v I. državni ligi, katero se prične sredi aprila, so končno le našle klub, ki jih je sprejel pod svoje okrilje. Po neu-sjješnem dogovarjanju v Domžalah in Kamniku, ki diši že po moškem šovinizmu, je NK Mengeš brez oklevanja k moški, kadetski in pionirski ekipi priključil še žensko. Nogometaši Mengša, kot medobčinski prvaki, se ta čas borijo za vstop v tretjo slovensko ligo. Za ljubitelje nogometa bo letošnji pomladanski del prvenstva v Mengšu izredno zanimiv. Člane bomo spodbujali za napredovanje v višjo ligo, dekleta pa vzpodbujali in vlivali pogum v boju z žogo ter z nasprotnicami. STANE BENKOVIČ TAK ima novega trenerja Domžalski težkoatletski klub ima zdaj v svojih vrstah dobro dvigovalsko ekipo. Domžalski dvigovalci imajo tudi najbolj izpopolnjeno tehniko dvigovanja v Sloveniji. Za to je vedno gledalo vodstvo kluba, ki je izbiralo trenerje; ti so dvigo-valce učili dvigovati uteži s kvalitetno tehniko, to tudi ocenjujejo na tekmovanjih. Sedaj je prevzel vodenje mladincev dolgoletni uspešni tekmovalec iz tega kluba trener Simon Jemec. Treningi so v kletnih prostorih Hale KC Domžale v večernih urah ob delavnikih. Ker imamo uspešno moško ekipo za dvigovanje, ne bi smeli zaostajati z žensko ekipo. Po drugih delih Slovenije se že pripravljajo za nastope tudi dekleta. Nujno je, da se v TAK Domžale včlanijo dekleta, ki si želijo tekmovanj in jih bodo lahko izvajala tudi na mednarodnem nivoju, če bodo uspešno trenirale; tudi zanje so težinske kategorije. Dekleta - včlanite se, ena izmed vas bo državna prvakinja v dvigovanju uteži. DARE FLIS ŠAHOVSKO DRUŠTVO NAPREDEK DOMŽALE Šah najmlajših in Napredkovi krofi Šahovsko društvo NAPREDEK Domžale in ZTKO Domžale sta kot vsako leto tudi letos izvedla občinsko prvenstvo osnovnošolskih ekip in posameznikov v vseh štirih kategorijah najmlajših sadistov. Udeležba je bila zelo dobra. Že konec januarja so tekmovale ekipe na štirih deskah. Pri mlajših dečkih je zmagala OŠ Rodica, pri mlajših deklicah OŠ Dob, med starejšimi dečki OŠ Jurij Vega Moravče, OŠ Dob med starejšimi deklicami pa ni imela nasprotnic. Konec februarja pa je bilo izvedeno tudi občinsko prvenstvo najboljših posameznikov. Največ je bilo mlajših dečkov, kar 24 se jih je udeležilo iz sedmih šol. Igrali so pet kol po švicarskem sistemu. Zmagal je Jernej Gomelli (OŠ Trzin). Osem mlajših deklic iz treh OŠ se je pomerilo med seboj. Zmagala je Jasna Mihelčič, OŠ Trzin. Za občinskega prvaka je merilo svoje znanje sedemnajst starejših dečkov iz petih osnovnih šol. Igrali so pet kol švicarskega sistema. Prvak je postal Aleš Vozel OŠ J. Vega Moravče. Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, naslednji trije pa diplome ZTKO Domžale. Najboljši so si pridobili pravico tekmovati še na regijskem prvenstvu. Vse mlade udeležence in njihove mentorje je razveselilo trgovsko podjetje NAPREDEK Domžale, ki jih je pogostilo s krofom in sokom. Res, hvalevredna poteza. S. L. Lokostrelska tekma v Mengšu V prekrasnem okolju teniškega centra FIT TOP v Mengšu je bil 27. 2. 1993 v organizaciji Lokostrelskega kluba Kamnik izpeljan Mednarodni dvoranski turnir v tarčnem lokostrelstvu, ki je istočasno štel za slovenski pokal. Udeležili so se ga tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Omeniti velja odmeven rezultat mladega Mateja Krumpe-starja, ki je premagal vse ta čas najboljše slovenske tekmovalce, ki so istočasno tudi potniki za svetovno dvoransko pr- j venstvo v Franciji. Doseženi so naslednji rezultati: Člani prosto: Matej Krumpestar (Kamnik); Člani instinktivno: Janez Ves (Mengeš); Člani compound: Sergio Falstein (Bas-sano); Članice prosto: Simona Fale (Gornji grad); Članice comopund; Irena Rosa (Ankaran); Mladinci prosto: Aljoša Miša-kov (Kamnik); Mladinci instinktivno: Grega Kranjc (Gornji grad); Mladinci comopund: Boštjan Langus (Špik); Mladinke compound: Dominika Žiberna (Maribor); Dečki prosto: Mitja Podgoršek (Kamnik), Jure Končan (Kamnik); Dečki instinktivno: Sandi Sheika (Kamnik); Dečki compound: Igor Rudež (Ilir. Bistrica); Deklice prosto: Polona Lanišek (Kamnik) 995 krogov, kar je tudi nov državni rekord; Veterani prosto: Zlatko Glavanovič (Dubrava Zagreb); Veterani com|)ound: Roman Zupane (Sokol Celje). JANEZ KONČAN LE TAKO NAPREJ! Obetaven uvod Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale V soboto, 6. marca, je bila v organizaciji KK Renče uvodna tekma letošnje sezone. Tekme se je udeležilo okoli 50 tekmovalcev iz 7 klubov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Glede na veliko število tekmovalcev je bila udeležba omejena na 5 tekmovalcev iz vsakega kluba. Tekma je lepo uspela, obenem pa potrdila že tradicionalno dobro pripravljenost tekmovalcev iz KDK Domžale, ki so dosegli naslednje rezultate: Pionirji skupine »C«: Teja Rus, 1. mesto Pionirji skupine »B«: Matej Drašček, 1. mesto Pionirji skupine »A«: Tatjana Vrhovšek, 1. mesto; Saška Slane, 2. mesto; Saša Robar, 3. mesto V skupni razvrstitvi je KDK Domžale osvojil 2. mesto, takoj za KK Oderzo. Tretje mesto je osvojil KK Renče, sledijo pa klubi: Nova Gorica, Skating Pula, Pirueta Domžale ter Svoboda Ljubljana. Od leve proti desni so KDK Domžale zastopali: S. Robar, S. Slane, T. Vrhovšek, T. Rus, M. Drašček, trener S. Težak. KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE Šola za mlade družne pse Šola ŠVRK ima dve stopnji - začetni in nadaljevalni tečaj. Zaključek prvega je izpit za psa družabnika (ŠVRK I), ki zajema naslednje vaje: poleg, stoj, sedi, prostor, odpoklic, srečanje, prepoved pobiranja hrane s tal, skozi tunel, preskakovanje ovir, mirnost ob prometnici in individualna posebna vaja. Ker je ŠVRK I osnovna šola, izvajajo psi vaje na povodcih, izjemi sta sedi in prostor, ker se takrat vodnik oddalji. Nadaljevalni tečaj bodo zaključili »šolarji« z izpitom ŠVRK II, ki je veliko bolj zahteven, saj morajo kužki vaje izvajati samostojno. Predvidena novost za leto 93 je Švrkova šola tudi v Domžalah, če bo le dovolj interesentov iz domžalskega območja. Informativni dan bo za vse prihodnje tečajnike v soboto, 3. 4. 1993, ob 10. uri, na lokostrelskem strelišču pri motelu TIKVEŠ (Ljubljana). Prijavnice in šolske brošure lahko že pred tem datumom dobite pri Kinološkem društvu Domžale (g. Hribar), v okviru katerega deluje šola ŠVRK. MIRA BIZJAN Skavti na Homcu Klan Pazi, komet (skupina rover-jev in popotnic 16-21 let) je bil od 1. do 3. 2. 1993 na potovalnem taboru (route) na Tolminskem. Prvi dan smo si ogledali Kobarid z okolico, zvečer smo bili že v Tolminu, kjer je Monika obljubila in postala članica skavtske družine. Večer smo preživeli s t'minskimi skavti. Naslednji dan smo jo ubrali v Ča-drg, prijazno vasico 400 m nad Tolminom. Navajeni ravnine Kamniškega polja smo si strahoma predstavljali vožnjo z avtom po tisti cesti, toda peš smo jo zlahka zmogli. Večer smo preživeli po domače pri Lov'rčevih - ob krompirju in skuti. Zgodaj zjutraj smo si ogledali pripravljanje sira v sirarni, pot pa nas je nato peljala mimo lavori c nazaj v Tolmin in k Sv. Luciji na vlak. Tema naše poti je bila mir, saj se je moč iz teh skoraj svetih krajev (zaradi vsega trpljenja v 1. svet. vojni) učiti tudi za današnje življenje. Živeli smo preprosto - spali v skavtski sobi oz. na domačiji, kuhali smo si sami na plinskih gorilnikih; vse, kar smo potrebovali za življenje, smo nosili s seboj. V preprostosti in sredi narave smo spoznavali veselje in tudi preizkušnje življenja. Takoj ko smo se vrnili domov, smo začeli pripravljati kulturni večer, ki je bil 18. 2. 1993 v gasilskem domu v Homcu. Ogledali so si ga krajani in gostje - skavti iz stegov Ljubljana 2 in Domžale 1. Večer je bil mozaik diapozitivov, brane in pete besede ter glasbe. Pomagali so nam tudi drugi mladi, kar je posebej prispevalo k uspehu prireditve. Četa izvidnikov in vodnic je bila od 19. do 21. 2. 1993 na zimovanju na Sv. Mohorju nad Moravčami. Udeležba je bila malce manjša, ker je gripa pobrala svoj delež. Že v petek zvečer, med veselim večerom, je začel naletavati sneg, zato smo zjutraj, veselo presenečeni nad belino, hitro krenili na lov za lisicami. Sledi so bile jasno berljive in kmalu smo jih našli. Ves dopoldan so se izvidniki in vodnice prizadevno učili novih skavtskih znanj, od signaliziranja z opazovalnice, do spuščanja ob vrvi po strmejšem terenu. Popoldne so si sami pripravili igro, pred tem pa v veselem ozračju tekmovanja v žaganju pripravili drva. To je nekaj utrinkov o delu v stegu Homec. Upam, da bodo naši mladi skavti in skavtinje vztrajali na zečeti poti in postajali čim boljši. Ne pozabimo - najboljši skavt je tisti skavt, ki razvija pozitivne lastnosti. Bi-Pi! MARJETA CEVC Upajoča Priba voditeljica klana Pazi, komet steg Homec SKAVTOVANJA Skavtanje po Koroški Pravi skavt je vedno na poti, velja za roverja in popotnico, saj je tudi naše življenje popotovanje in neprestano premagovanje ovir. Za čim uspešnejše popotovanje pa se mora tudi skavt primerno usposobiti. Brez muje se še čevelj ne obuje, nas uči stari pregovor, da je v slogi moč, pa ve tudi vsak skavt, saj velja, da smo skavtje bratje pa če je to v Domžalah ali pa kjer koli drugje na svetu. In tako se je zgodilo, da smo se domžalski skavti odzvali povabilu naših brezovških in odšli na obisk h koroškim bratom iz okolice Šmihela. Po skupni maši smo se preizkušali v raziskovanju koroških vasi in kulturnih spomenikov, različnih veščinah in skavtskih spretnostih, ter se poizkušali vživeti v življenje Slovenca na avstrijskem Koroškem. Po stari dobri navadi seveda ni manjkalo veselega rajanja in družabnih iger, ki povežejo vse res v veliko družino. Marsikaj smo se tam pod Peco zanimivega naučili in odnesli do- mov šotore veselih spominov in novih znanstev. Vendar pa, kot smo že na začetku omenili, je skavt vedno na poti; kar pomeni, da se nikoli ne zadovolji s tem kjer je v tem trenutku. Veliko del' nas še čaka na poti do končnega cilja, če hočemo postati koristni člani družbe i" s svojim vzgledom kazati pot tudi drugim. Pri tem pa nam je v veliko pomoč prav velika knjiga, ki jo Bog odpira |>red nami: ljudje in narava. Da nismo samo popotniki in planinci in, da nam veliko pomeni tudi duhovno bogastvo, bomo dokazovali skupaj z drugimi sodelavci na KULTURNEM VEČERU dne 23. 4. 93 v O. Š. DOMŽALE z delovnim naslovom »Pesniki in pisatelji nekoliko drugače'' Skavt mora pač vse sam poizkusiti, da lahko |x>tem ceni vložen trud, voljo ir1 inovativnost v delu drugih. Da to ne bo čisto navaden kulturni večer vam je upam jasno. Torej se vidimo v petek, 23' aprila ob 20. uri zvečer. B. P. ASPERCHILLLI* Skavt Peter in čarovnica Skavtje smo svoje vrste bratovščina: vedno kaj »snujemo«; pa smo si oni dan, na pustni torek, pripravili lutkovno gledališče. Praznovali smo namreč dan spomina. Roverji in popotnice so bili Skavt Peter in čarovnica, izvidniki, vodnice ter naši (nekoliko) mlajši in starejši prijatelji pa občinstvo. Toni iz voda tigrov je takole zapisal: »Skavt Peter in čarovnica je lutkovna igrica, ki pripoveduje o nekdanjem življenju ljudi. Predvsem pa ponazarja hudobno čarovnico, ki je ugrabila Janka in Metko. Nekega dopoldneva sta se Janko in Metka sprehajala po dvorišču. Nato sta se odločila, da si bosta kaj kupila za svojo lakoto, a nista imela denarja. Zato sta nekemu trgovcu ukradla lepo banano. Potem sta se prerekala, ali čarovnica res obstaja. Po dolgotrajnem prepiranju sta se odpravila v gozd in prišla do majhne hišice, ki je bila zgrajena iz ra- zličnih slaščic. Otroka sta si zelo lačna privoščila - hišico, a ju je pri tem zalotila čarovnica in ju zvabila v hiško. Za; prla ju je v kletko in ju pitala, da bi postala dovolj rejena, nameravala ju f požreti. Toda - k sreči - je skavt Peter še pravočasno obiskal čarovnico. Starka ga je povabila na kavo: Pripravila je dve skodelici: eno za obiskovalca in eno zase. Seveda je bila kava, namenjena skavtu Petru, zastrupljena. Skavt Peter je zato skrivaj zamenjal kavi, tako da se je zastrupila čarovnica. Za čarovničin0 smrt je torej. poskrbel skavt Peter, za otroka, da sta se srečno vrnila domov, p> policaj. Doma je Janka in Metko čakala obupana mati.« Na koncu se je vse srečno končalo1 klanovci so bili besno dobri, mi, gledalci, pa si bomo zapomnili, da se zlobne čarovnice ni treba več bati. TONI PIRf iz voda Tigro* ZSKSS-STEG Domžale I 15 let konjeniškega kluba Člani Konjeniškega kluba Krumperk so s svojimi nastopi in uspehi na tekmovanjih v Sloveniji dobro znani. V petek, 12. marca, so imeli v Jamarskem domu na Gorjuši svoj redni občni zbor. Hkrati so se spomnili tudi 15-letnice delovanja kluba. Delo kluba v teh petnajstih letih je orisal ustanovni član dr. Franc Habe YOGA v vsakdanjem življenju Društvo yoge vas vabi, da se vpišete v začetni tečaj, ki bo v stari OŠ Venclja Perka Domžale (za Knjižnico) ob sredah in petkih od 17. do 19. ure, in sicer do 31. marca 1993. Društvo vam omogoča: - redno dvakrat tedensko vadbo asan, pranayame, meditacije, yoga nidre (tehnika sproščanja, - omogoča vam stik z učiteljem Yoge Paramhanso Svvamijem Maheshvva-ranando, udeležbo na njegovih seminarjih ter predavanjih doma in v Evropi, , j - srečanja z drugimi Yoga centri doma in v"tujini, ki deliije'pod vodstvom istega učitelja. [. 0 ■ ■.■,!■-.. »fjsb bS .Oi t ',•>.' Domžale /lamnik 11 Prva zasebna zobna ordinacija v občini Domžale Dr. Igor Praprotnik 1. aprila 1993 (to ni šala) odpira v Zg. Jaršah, Kamniška 24 (Induplati) prvo zasebno zobno ordinacijo v občini Domžale. Vse informacije dobite od 1. 3.1993 dalje na telefonu št. 721-911, int. 472 ali 212-638. FILC tovarna filca d.d. 61234 MENGEŠ Blejčeva 4 telefon (061) 737-222 Razpisujemo prosto delovno mesto PRODAJNI REFERENT Pogoji: - srednja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri - 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje - vozniški izpit B kategorije Možnost strokovnega izpopolnjevanja. TEHNOLOG V RAZVOJU Pogoji: - inž. tekstilne tehnologije - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - 5 let delovnih izkušenj na področju razvoja Možnost strokovnega izpopolnjevanja. Pisne prijave z dokazili sprejemamo na naslov podjetja v roku 8 dni od objave. Planinsko društvo Janez Trdina iz Mengša tudi letos pripravlja tradicionalni trimski pohod RAŠICA 93. Pohod bo v soboto 17. aprila 1993 s pričetkom od 7. do 9. ure s treh startnih mest. 1. Mengeš pri Osnovni šoli Mengeš 2. Trzin pri sedežu Krajevne skupnosti 3. Črnuče pri Savskem mostu Pohod se zaključi na cilju pri mengeški koči na Gobavici. Pohodniki, ki bodo krenili na pot zunaj omenjenih startnih mest, pa bodo prejeli kontrolne kartončke na Dobenu poleg gostilne Ručigaj. Kontrolne točke bodo na Dobenu poleg gostilne Ručigaj, na vrhu Rašice poleg stolpa in na grebenu nad Dobenom. Pohodniki prejmejo za trikratno udeležbo bronasto, za petkratno srebrno in za desetkratno udeležbo zlato značko. Pot je dolga približno 10 km z višinsko razliko 350 m. Pretežen del poti, ki je dodatno označen, poteka po gozdu in jo lahko z zmernim tempom prehodimo v treh urah. Pričakujemo vas na pohodu. SREČNO! RENT - A - CAR DOMŽALE, tel.-fax.: 061 /723-441 Ahčinova 14 Kombiji: R - Espace, VW turbo diesel, Citroen 25 E, Citroen 25 D, IMW Trafic, Ford tranzit, kombiji so opremljeni za prevoz oseb, tovora in prevoze čez carino z voznikom ali brez njega. Osebna vozila: R 4 GTL, R5 Campus, R9 GTL, AX11 TRE, VW Golf, R21 TL, Honda Civic, R25 GTX. Vozila so brezhibno urejena, cene ugodne. Za daljše najeme nudimo popust! Tovorni promet skozi Dragomelj Ker je trzinsko križišče zelo obremenjeno, so celo tuji tovornjaki »odkrili« za povezavo med Ljubljano in Štajersko cesto Šentjakob-Domžale. Čeprav prometni znaki prepovedujejo, je vsak dan moč srečati prikoličarje in vlačilce, ki zlasti v Podgorici in Domžalah naredijo prave prometne infarkte. IGOR LIPOVŠEK RADOMLJE Bodv Building Skrb za lepo in zdravo telo postaja potreba (včasih tudi moda). Zato v domove prodirajo naprave in pripomočki, s katerimi je moč krepiti in oblikovati mišice. Tudi Rafael Rode s Škrjančevega si je naredil precej naprav, na katerih je doma treniral. K njemu so kmalu začeli zahajati bližnji fantje. Zato so iskali večji prostor in radomeljska krajevna skupnost jim ga je našla na odru kulturnega i..'ima, kjer so namestili rekvizite. Tako imajo že od oktobra trikrat tedensko redne vadbe. Zbere se prek 30 mladih (pretežno moškega spola) starih od 10 do 30 let. Skromno članarino namenjajo za nakup in izdelavo novih pripomočkov. Trenerja Rafael Rode in za borilne veščine Maks Brodar pravita: »Bolje, da se mladi zbirajo tu, kot v zakajenih gostilnah. Trenirajo glede na želje, starost in sposobnosti: eni se zgolj razgibajo, drugi pridobivajo moč in kondicijo, tretji si oblikujejo telo, četrti se učijo borilnih spretnosti. Nerodno je le, ker nimamo garderob in tušev!« Ni kaj, mladi so dobili prostor, kamor »se lahko dajo«, samevajoča dvorana pa je dobila novo vsebino. IGOR LIPOVŠEK OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH Potrebujemo novo telovadnico - iščemo investitorja Naša sedanja telovadnica ne zadostuje potrebam po športni vzgoji, otroci razredne stopnje ne morejo imeti tri ure pouka športne vzgoje v telovadnici. V dopoldanskem času pridejo v telovadnico samo enkrat, pa še takrat sta v telovadnici dva razreda hkrati. To pa pomeni, da otroke prostorsko zelo omejujemo. Zavedamo pa se, da je za otroke zelo pomembno gibanje, ki ga zaradi prostorske stiske ne moremo zagotoviti. Ugotavljamo, da je motorična storilnost vseh učencev na šoli manjša, pojavlja pa se tudi problem slabih drž. Zavedamo se, da so otroci prikrajšani in da zaradi neuspešnosti v športni vzgoji tudi na drugih področjih slabo delujejo. Kadar pa so otroci v telovadnici, so zelo srečni, na- smejani in veseli - to je največ vredno. Na šoli smo oranizirali iniciativni odbor za gradnjo prizidka. Iščemo investitorja oziroma več investitorjev, ki bi bili pripravljeni sodelovati in prispevati za gradnjo telovadnice. Šola iza zemljišče, na katerem se lahko zgradi objekt. Investitor bi lahko uporabljal telovadnico od 13. ure dalje (tržno oddajal). Lahko se uredi, lasten dostop do objekta, lasten vhod. S to obliko bi rešili problem športne vzgoje za šolsko mladino, hkrati pa bi koristili tudi investitorju in kraju. Vse informacije lahko dobite na telefon 727-762. Možni investitorji lahko nakažete znesek na žiro račun: 50120-603-55130 namensko za izgradnjo telovadnice. Iniciativni odbor Neugnani upokojenec Milan Kokalj Le kdo od Moravčanov in okoličanov ne pozna upokojenega Milana KOKALJA, sedlaria-jer-menarja, ki živi v Moravčah, To-manova pot št. 1. Milan je invalid, zdrav, star 69 let, upokojen od 1991. leta in član društva upokojencev Moravče. Kar 10 let je vodja kegljaške sekcije; v nji aktivno deluje deset krepkih fantov - mož in žena. Sodelujejo na športnih tekmovanjih s sosednjimi društvi upokojencev v občini Domžale in celo v Kamniku in Zagorju ob Savi. Ker v Moravčah ne premoremo lastnega kegljišča, so vezani na kegljišče RE-POVŽ v Domžalah; tja se vozijo vsak teden na treninge. Za uspehe na tekmovanjih so prejeli pokale in priznanja, ki krasijo notranjost društvenega doma v Moravčah. Milan pravi, da je sedlarsko-jermenarstvo opravljal kar 35 let. S pokojnino - starostno ni zadovoljen - glede današnje draginje, kajti z njo mora preživljati še ženo Anico. Zaradi tega je prisiljen še nekaj početi za preživljanje. Milan se še vedno, kot nekoč, udeležuje različnih razstav širom po Sloveniji. Tu se predstavlja z lastnimi izdelki sedlarske stroke, kar se vidi od zadnje organizirane razstave Turističnega društva v Kamniku preteklega leta. Milan je svoje izdelke tudi pokazal na razstavi upokojencev v Moravčah. Na razstavah spoznava nove ljudi, simpatizerje svojih izdelkov, ki so občudovanja vredni. Pravi, da mu ni dolg čas, si vedno najdem primeren hobi. Predlaga in svetuje, da je vedno pripravljen z nasveti tistim, ki se zanimajo za to že skoraj pozabljeno obrt. Milan je verjetno v bližnji in širši okolici edini, ki zna izdelati »konjsko vprego« in druge podobne, skoraj že pozabljene izdelke. Pravi, da je naročnik na Gorenjski glas Kranj že preko 50 let, saj je tudi pravi Gorenje. Naročen je še na Nedeljski dnevnik, Gasilski vestnik, Avtomoto revijo in Slamnik. Vse časopise rad bere, posebno pa še domačega, Slamnik. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Sklad stavbnih zemljišč občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 25. 2. 1993 razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča 1. pare. št. 1244/151 s površino 625 m2, pare. št. 1244/152 s povšrino 625 m2, obe k.o. Trzin, v zaokroženem kompleksu s površino 1250 m2. 2. Izhodiščna cena za 1 m2 komunalno urejenega zemljišča je 5.300,00 SIT. 3. Zemljišče leži v obrtno industrijski coni Trzin, komunalna ureditev zemljišča je naslednja: asfaltna cesta, vodovodno, električno, plinsko in PTT omrežje, tekalna in meteorna kanalizacija ter javna razsvetljava. 4. Na navedenem zemljišču je predvidena gradnja objekta za obrtno ali poslovno dejavnost s tlorisno površino cca. 360 m2. Po odloku o zazidalnem načrtu OIC Trzin v coni ni dovoljeno opravljati dejavnosti galvanizerstva, izdelovanja kemičnih sredstev, dejavnosti, ki imajo škodljive vplive na okolje in destilacijo odpadnih naftnih derivatov. 5. S postopkom pridobivanja lokacijskega in gradbenega dovoljenja je možno pričeti takoj po plačilu kupnine, rok za izgradnjo objekta je 3 leta od podpisa pogodbe o oddaji zemljišča. 6. Interesenti morajo vplačati varščino v višini 500.000,00 SIT na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Domžale št. 50120-654-46012 in dokazilo o plačilu priložiti k ponudbi. Najugodnejšemu ponudniku se bo vplačana varščina vštela v kupnino, vsem drugim pa vrnila v 5. dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. 7. Interesenti morajo najpozneje v 10. dneh po objavi tega natečaja oddati ponudbe v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba za zemljišče v OIC Trzin - ne odpiraj« pri Skladu stavbnih zemljišč občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 63/II, kjer so na voljo tudi dodatne informacije o zemljiščih v obrtno industrijski coni Trzin. 8. Izbrani ponudnik bo moral skleniti pogodbo o oddaji najpozneje v 5. dneh po izdaji sklepa o izbiri in pogodbene obveznosti plačati v 8. dneh po sklenitvi pogodbe. številka: 46200-298/92-3/10 Datum: 10. 3. 1993 Za zelenimi mizami je bilo živahno in razburljivo Športni delavci NTS EDICS Partizana Mengeš so v organizaciji ZTKO Domžale izvedli občinsko prvenstvo ŠŠD v namiznem tenisu za učence osnovnih šol občine Domžale. Na tekmovanju so nastopili učenci in učenke osnovnih šol Domžale (8), Jurij Vega Moravče Rezultati: [KIPNO TEKMOVANJE a. Učenci 1.-4. razred 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto b. Učenci 5 1. mesto 2. mesto Mengeš 1. Domžale Mengeš II. Rodica II. 8. razred Janko Kersnik Mengeš I. (7), K.i«iiMiii|e (1), Rodica (19), Janko Kersnik (16) in Mengeš (22). Skupaj je nastopilo 58 učencev in 15 učenk. Razveseljivo je, da so poleg Mengša in Krašnie resno pričeli delati tudi na OS Rodica in v Domžalah. Najboljši so bili tokrat učenci iz Mengša, ki so osvojili skoraj vsa 1. mesta. 3. mesto 4. mesto c. Učenke 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto Mengeš Rodica Mengeš I. janko Kersnik I. janko Kersnik II. Mengeš II. POSAMIČNO TEKMOVAN/E a. Učenci 1.-4. razred 1. mesto 2. mesto 3. -4. mesto b. Učenke 1.-4. razred 1. mesto 2. mesto 3. -4. mesto c. Učenci 5. - 8. razred 1. mesto 2. mesto 3. -4. mesto d. Učenke 5. - 8. razred 1. mesto 2. mesto 3. -4. mesto Milorad Drljača Klemen Kladivnik Aleš Maček Andrej Kračman Alenka Knuplež Nina Štrukelj Špela Čebulj Barbara Rode Gregor Jamšek Štefko Pervinšek Jan Veber Gašper Gostiša Katja Urankar Franja Močnik Katja Frol Petra Štrukelj Mengeš Domžale Rodica Domžale Mengeš )anko Kersnik lanko Kersnik Janko Kersnik Mengeš lanko Kersnik Mengeš Mengeš Mengeš lanko Kersnik Mengeš )anko Kersnik Vsi najboljši bodo našo občino zastopali na republiškem polfinalu, ki ho v Cerknem. Tanja Ribnikar in Klemen )amšek iz Mengša ter Tanja Pervinšek so se uvrstili na Republiški polfinale neposredno in bodo tekmovali v skupini A, kjer tekmujejo učenci, ki so v pretekli sezoni osvojili republiške točke. Pričakujemo dobre uvrstitve tudi na republiškem polfinalu. MLAJ 12 /lamnik Domžale Če jih morda ne poznate vseh, pa jih še naštjemo: stojijo od leve: Dornik, Dane Škrlep, Janez Pogačar, Božo Pogačar, Marjan Korošec, Roman Hribar, Stojan Hribar čepijo od leve: Jani Pogačar, ml., Brane Korošec, Milan Šinkovec, Škrlep m., Pogačar ml., Roman Habjanič, Stane Hribar in Janez Hribar. BREZJE PRI DOBU Franc Prašnikar - Jakoc na kolesu Na pustno nedeljo nogomet v maskah Krajevno skupnost Zlato polje sestavljajo kmečke vasi, zato mladi v teh krajih skoraj ne poznajo prostega časa. Nedelja je zanje tisti dan v tednu, ki ga izkoristijo za sprostitev. Nekaterim je igra z žogo prvi užitek in hobi, saj so aktivni že desetletja. V domačem kraju ni primernega prostora. Majhno igrišče, ki smo ga imeli, so delno zasuli ob izgradnji asfaltiranju ceste, zato priložnostno uporabljamo igrišče ob osnovni šoli Janko Kersnik na Brdu. Že pred meseci se nam je porodila misel, da se zberemo na pustno nedeljo ne glede, kakšno bo vreme. Seveda vsi v pustnih maskah. In res. KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na PREDAVANJE in pogovor z naslovom ZAKAJ VSTOP V KOALICIJO? Predavatelj: prof. Nace Polajnar Prireditev bo v kulturnem domu na MOČILNIKU v Dobu v petek, 16. 4. 93 ob 20. uri SKD Odzvali smo se v velikem številu, prav tako tudi nasprotna nogometna ekipa iz Prevoj. Vreme je bilo kot nalašč lepo - sončno. Ker je bilo tekanje z pustno masko pravo mučenje, so se nekateri odkrili in svoje obraze šegavo pobarvali. Tekmo smo odigrali v lepem športnem in prijateljskem razpoloženju. Za zaključek smo odšli PISMA BRALCEV Dimnikar, dimnikar Zanima me, kako lahko kakšno podjetje podraži usluge za 100% v roku dveh mesecev. Ta cena se mi zdi, kakorkoli jo obračam in pri- Lokal (40 m2) s telefonom v Kamniku, primeren za poslovni prostor, mirno obrt ali skladišče, oddam. Telefon: 817-063 Instruiram matematiko, fizko in osnove elektotehnike. Telefon: 738-662 v bližnjo gostilno Bevc, kjer smo se dodobra odžejali, gostilničar pa nas je obdaril z dobrimi pustnimi krofi. Razšli smo se z željo, da bi tudi v Zlatem polju mladi dobili košček prostora za igrišče, s tem bi se nam priključili tudi najmlajši, katerim sedaj ni omogočeno sodelovati zaradi oddaljenosti. T. HABJANIČ merjam z drugimi cenami, le prehudo oderuška. Prilagam kopijo računov za popolnoma isto delo. Z 290 SIT na 574. Obljubljeno je bilo, da bodo privatniki cenejši, boljši, itd. Po mojem naj vlada tudi na tem področju naredi red (v Evropo). VILJEM OSTERMAN, Mengeš, Jelovškova 13 TV antene montiram in popravljam. Matija Zibelnik, Glavarjeva 22, Mengeš. Telefon: 738-793 Iščemo mlajšo upokojenko za dvakrat tedensko čiščenje in likanje v dopoldanskem času v centru Domžal. Telefon: 739-600 SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n.h. (v bližini Kemisa), telefon 723-324, 727-897, odprto od 10. do 12. in od 15. do 1 7. ure. Ograjen sadno zelenajvni vrt, na lepi legi v Domžalah, oddam. Tel. 724-068 Pust krivih ust Zimo smo uspešno preganjali tudi v naši občini (tele maškare so iz DragomIja), nekateri celo s kurjenjem gum in drugih okolju neprijaznih snovi. Pustnih veselic je bilo precej, veselo je bilo v šolah, največ maškar pa se je v nedeljo popoldne zbralo v domžalski Hali, kjer so košarkarji napravili zabavo za otroke. Verjetno bi prihodnje leto veljalo obuditi tudi pustni sprevod po Domžalah. IGOR LIPOVŠEK UGODNO prodamo knjižni stroj ROBOTRON1720 s FLOPPY DISKOM in vgrajenimi programi: finančni, plače, položnice. Informacije: 721-810 od 7. do 14. ure. Mlada tričlanska družina išče enosobno stanovanje oz. stanovanje v hiši, na relaciji Kamnik--Domžale z okolico. Nujno! Telefon: 811-371 Mlajši upokojenki, čisti in pošteni, vajeni gospodinjskih del, nudim za pomoč v gospodinjstvu hrano in stanovanje. Tel. 724-068 PRIJAZNO ŽENSKO za varstvo otrok na našem domu iščem. Telefon: 815-459 INSTRUIRAM KEMIJO za osnovno šolo. Naslov: Mirjam Horvat, Rajska c. 27. Domžale S kolesom je najlažja in poceni vožnja, pravi 79-letni upokojenec Franc Prašnikar iz Brezja v Krajevni skupnosti Krtina. Morda se sliši malce čudno, je pa resnično. France je velik del svojega življenja preživel ob kolesu in na njem. Z njim se je vozil v službo v tovarno Tosama na Vir pri Domžalah. Od tu je odšel v zasluženi pokoj. Kar 24 let je upokojen in še vedno vezan na svojega konjička kolo, znamke Touring. Kolo je še vedno v redu kljub častitljivi starosti. France pravi, da ga je našel na odpadu v bližini Lukovice (neuporabno). Zavzel se je zanj in ga obnovil sam. Z njim je prekolesaril veliko kilometrov, skoraj ni bilo dneva, da bi se z njim kam ne popeljal. Pravi, da je kolo najbolj pripravno, pa še vožnja je poceni. Ko se pelje na kolesu, se počuti srečen, je pa na cesti oprezen. Kadar se hoče srečati z vozilom, rajše sestopi in počaka na srečanje, potem pa varno nadaljuje vožnjo. France rad govori o drugih aktivnostih po upokojitvi. Zatrjuje, da mu ni nikoli dolg čas, vedno si najde delo. Samostojno je izdelal okopalnik za Gospod Franc Prašnikar pred svojo domačijo delo na njivi, mlin (šrotar) s petimi kombinacijami, ki ga poganja elektromotor, strojček za izdelovanje krvavic, železni stol za klanje prašičev in leseni ploh za kolarijo. France kljub častitljivi starosti ne kloni, kot da hoče sebi in drugim dokazati, da se z upokojitvijo življenje res še zdaleč ne sme končati. Tudi mi, bralci Slamnika, mu želimo ob njegovem konjičku še veliko zdravih, zadovoljnih in srečnih let v osmi križ. JOŽE NOVAK STORITE KAJ ZA LEPOTO SVOJEGA DOMA RH0D0DENDR0N CENTER, d.o.o. iz Volčjega potoka organizira 2. aprila t.l. v svoji poslovni enoti - trgovini JURČEK V DOMŽALAH, STRANSKA C. 9 predavanje na temo MOJ VRT, MOJE VESELJE O načrtovanju, zasaditvi in vzdrževanju vrta bo predaval vrtni arhitekt g. Marko Jelnikar iz Litije. S O pripravi zemlje za spomladansko presajanje, o substratih in gnojilih pa bo predaval g. Tomaž Čufar, predstavnik firme Hunko iz Bleda: Predavanje se bo začelo ob 18. uri in bo popestreno z barvnimi diapozitivi. Udeležba na predavanju je brezplačna. Vse informacije na telefon št. 723-021 vsak dan od 9. do 17. ure, '< ob sobotah pa od 8. do 13. ure Vabljeni vsi ljubitelji lepega cvetja! NAPREDEK A L E NOVO V NAPREDKU! V petek 26. marca v dvorani Komunalnega centra v Domžalah NAPREDKOV BAZAR Z MODNO REVIJO od 9. ure dalje ugodni nakupi domačega in uvoženega blaga po znižanih cenah in popusti. ob 16. uri nastop ansambla ČUKI ob 19. uri modna revija - vse za pomlad in poletje. Program povezuje Sašo Hribar. Za vsakega nekaj. Vstopnine ni! Blagovnica Vele - bogata izbira pomladnih oblačil za vso družino. Posebej vabljeni na preurejen oddelek obutve. Velika izbira domačih in uvoženih čevljev. Presenečenje za kupce! V trgovini Super N nov program za mlade iz uvoza. Blagovna znamka Gvmnasium in VVampum. Ugodne cene! V trgovini Kovinar velika izbira domačih in uvoženih keramičnih ploščic - 10% gotovinski popust, za električno ročno orodje 15% gotovinskega popusta. V vseh živilskih trgovinah posebna ponudba velikonočnih šunk in vseh velikonočnih dobrot. Akcijske cene. Diskont v Zg. Jaršah priporočamo za nakupe po grosi-stičnih in diskontnih cenah. NOVO - PRODAJA AVTOMOBILOV NA LEASING Informacije 721-531 in 714-278 V NAPREDKU VEDNO KAJ NOVEGA! NOVO V ZABORŠTU! SERVIS IN POPRAVILA HLADILNIH NAPRAV: * skrinj in hladilnikov * hladilnih šankov in vitrin * hladilnic * menjava izolacije Naročila od 7. do 9. ure in od 13. do 15. ure ter po 20. uri na telefon št. 713-927 ali na Ihanski 13, Domžale. MALI OGLASI Domžale /lamnik 13 NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO OBIŠČITE KONTOAR V NAŠEM MESTU Usnje, usnje in še enkrat usnje KONTOAR, d.o.o. Ljubljana je moderna podjetniška družba, ki išče prostor za svoj pester prodajni program predvsem v Sloveniji. Ob tem pa se petnajst zaposlenih šc kako zaveda, da so njihova prihodnost novi trgi in povezave, kamor želijo v prihodnje razširiti tako veleprodajno kot maloprodajno dejavnost. Prav na področju maloprodaje pa so pomemben korak naredili pred kratkim, ko so v Domžalah na Karantanski ulici (nekdanja trgovina TOKO) odprli bogato založeno trgovino, v kateri najdete široko pa- _—,——,—„ leto njihove ponudbe, kateri je skupna značilnost VISOKA KVALITETA in ZADOVOLJNI KUPCI. Njihova želja je, da bi program, ki ga ponujajo vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do I 3. ure pokrival povpraševanje kupcev po viso-komodni italijanski obutvi (tudi drugih udobnih in modernih čevljev ne manjka), po usnjeni in tekstilni konfekciji, usnjeni galanteriji, zanesljivo pa se boste ustavili tudi ob njihovi ponudbi krzna in še kaj se bo našlo. Cene kljub VISOKI KVALITETI niso visoke, o tem pa se boste prepričali, če jih boste obiskali. Pričakujejo Vas prijazne prodajalke, z nasveti in prepričanjem, da boste od njih odhajali zadovoljni in se k njim tudi vračali. Obisk v moderni prostorni trgovini KONTOAR, d.o.o. v Domžalah, na Karantanski NOVOSTI V BUTIKU BALON DOMŽALE • original jeans CASUCC • hlače, jakne, puloverji, srajce v različnih barvah • šumeče trenerke od 8. do 16. let po 3.890 SIT od 2 do 10 let po 1.590 SIT od 12 do 16 let po 1.980 SIT • za birmo nudimo fantovske komplete od 11.500 do 13.500 SIT • za dekleta imamo: - plisirana krila - bodvje - bluze - obleke za valeto in maturantski ples Posebne ugodnosti: • ženske bluze od 2.900 SIT naprej • ženske nogavice po 120 SIT • otroške pajkice od 750 do 1.150 SIT • otroški puloverji od 900 do 1.400 SIT Pričakujemo vas! NOVO NOVO NOVO V PRODAJNEM CENTRU DOMŽALE priporočamo nakup: modne spomladanske ženske in moške italijanske obutve ženske nogavice različnih barv in velikosti posteljnine brisače v prostorih Cedam, C. talcev 1i, Domžale d.o.o. ulici, bo za Vas vedno prijetno razpoloženje. Bogato založene police, udobni in mehki čevlji, ki kar vabijo, da jih obujete, moderna usnjena in tekstilna konfekcija in vrsta drobne galanterije Vas skupaj s prijaznimi prodajalci in ne previsokimi cenami vabijo, da se oglasite. Po podrobnem ogledu nakup najbrž ne bo več vprašanje! Zato, dobrodošli v KONTO-ARJU, kjer se boste vedno prijetno počutili in kamor jih lahko pokličete tudi po telefonu 715-429! Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale PRIPOROČA vodstvom šol naj si z učenci ogledajo Železno jamo. 15.000 let stare arheološke izkopanine v Babji jami v pritličju Jamarskega doma na Gorjuši pa geološko in speleološko, Robičevo in slamni-karsko muzejsko zbirko. Svoje želje naj sporočijo po telefonu št. 771-832. V ustanavljanju sindikat upokojencev Upokojenci so ugotovili, da poleg dobro organiziranih društev upokojencev in njihovih zvez potrebujejo tudi svoj sindikat. Slovenski upokojenci s tem sledijo izkušnjam nekaterih evropskih držav z močno tradicijo sindikalnega gibanja, ki kažejo, kako uspešno so lahko sindikalno organizirani tudi upokojenci. V ZSSS smo že doslej namenjali posebno pozornost problemom upokojenih delavcev in invalidov. Zahtevali smo spodobno raven pokojnin, ki bi morale zagotavljati gmotno in socialno varnost delavcev, zagotavljanje možnosti za različne oblike upokojevanja in dodatnega zavarovanja. Zahtevali smo tudi ustrezno zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, pravice delavcev in upokojencev pri lastninjenju družbene lastnine, uveljavitev skupinske lastnine zaposlenih in upokojenih delavcev na objektih družbenega standarda in podjetniških stanovanjih. Števil ne zahteve ZSSS glede gmotnega ekonomskega in so- Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini I. 4.93 8.30-9.00 9.30-10.30 10.30-11.00 II. 30-12.30 13.00-13.30 2. 4. 93 8.30-9.30 10.00-10.30 11.30-12.00 12.10-13.00 13.15-13.30 13.45-14.15 14.30-15.30 3. 4. 93 8.30-9.00 9.00-12.00 12.15-13.00 13.15-13.30 5.4.93 8.30-8.45 8.45-9.15 9.30-10.30 10.45-11.30 12.00-12.30 13.00-14.00 14.15-15.00 6.4.93 8.00-8.15 8.30-9.30 10.00-11.00 11.30-12.30 13.00-15.00 7. 4. 93 8.30-10.30 11.00-13.00 13.30-14.00 8. 4. 93 8.00-9.00 9.15-10.00 10.15-11.15 11.30-12.30 13.00-14.00 9. 4. 93 8.30-9.00 9.30-9.45 10.00-10.30 11.30-12.30 13.00-13.30 13.4.93 ZAMUDNIKI 8.15 Nožice 8.30 Homec 9.30 Rova 10.00 Radomlje 11.00 Jarše 12.00 Domžale 13.00 Trzin 14.00 Mengeš Dragomelj, Ivan Lukan Pšata, Luka Mivšek Selo pri Ihanu, Mihaela Flerin Ihan, pri Gasilskem domu Prelog 4, Franc Bitenc Trojane 14, Janez Smrkolj Ožboll 1, Ciril Smrkolj in pri KASARNI Zg. Petelinjek Blagovica 5, Janez Cerar Zg. Loke, Ivan Trdin Češnjice nad Blg., Leopold Šinkovec Kranje brdo 11, Franc Novak Krašnja 32, Maks Štrukelj Topole 12, pri Lužarju Mengeš, pri Krajevni skupnosti Loka pri Mengšu, Videmšek, Mušičeva 45 Dobeno, pri Ručigaj Čeplje Trnovče, Anton Oražem Lukovica,.pri Kmetijski zadrugi Šentvid, pri Andrejka Rafolče 18, pri Igliču Rova, pri Gasilskem domu Depala vas, Alojz Pavovec Nožice, Gostičeva 28, Jakob Grašič Homec, pri Gasilskem domu Preserje, Kamniška 34, Alojz Černivec Radomlje, Prešernova 24, pri Kancu Jarše, Gasilski dom Vir, Šaranovičeva 34, pri Šraju Dob 5, Pavel Jelševar Trojica, Gasilski dom Krtina 37, Franc Simon Zalog pod Trojico, Vinko Kepec Vrhpolje, Dominik Lenček Krašce, Gasilski dom Moravče, na dvorišču KZ Emona Katarija 11, pri Srenjščku Dešen 6, Ribič Gora pri Pečah, Dolinar Peče, pri Maksu Mal Gaberje, pod Limbrsko goro, Urankar 14.4.93 15.4.93 8.30 Peče 8.45 Trojane 9.00 Moravče 9.00 Ožbolt 10.30 Krtina 10.00 Blagovica 11.30 Prelog pri Ih. 11.00 Krašnja 12.00 Ihan 11.30 Lukovica 12.30 Selo pri Ihanu 12.00 Šentvid 13.00 Pšata 12.30 Rafolče 13.30 Dragomelj 13.00 Dob 17. 4. 93 REDNO CEPLJENJE 8.00-11.00 Domžale, Veterinarski zavod, C. Talcev 19/c i 1.30-12.30 Studa, Leopold Kos 13.00-15.00 Trzin, Mengeška 19, Ivan Kecelj Breje in doječe psice cepimo po odstavitvi. Veterinarski zavod DE Domžale cialnega položaja zaposlenih in upokojenih delavcev, naslovljene pristojnim institucijam na državnih in lokalnih ravneh, so žal ostale na papirju. Zato DANAŠNJI ČAS ZAHTEVA MOČNE SINDIKATE, V KATERIH BODO POLEG ZAPOSLENIH ZASTOPANI TUDI UPOKOJENI DELAVCI. TAKO BO LAHKO ZSSS ŠE MOČNEJŠI PARTNER V POGAJANJIH Z VLADO IN DRUGIMI DRŽAVNIMI INSTITUCIJAMI O UVELJAVLJANJU INTERESOV DELAVCEV IN UPOKOJENCEV. ČLAN TEGA SINDIKATA LAHKO POSTANE VSAK UPOKOJENEC NE GLEDE NA IZOBRAZBO, POLITIČNO ALI VERSKO PRIPADNOST, ČE SPREJME STATUT IN PROGRAM UPOKOJENCEV IN PODPIŠE PRISTOPNO IZJAVO. PRISTOPNE IZJAVE LAHKO ZAINTERESIRANE UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI DOBIJO NA OBMOČNI ORGANIZACIJI ZSSS DOMŽALE, Ljubljanska 70. Na tem naslovu bodo dobili tudi vse potrebne dodatne informacije. Član sindikata upokojencev bo ob včlanitvi prejel člansko izkaznico, s katero bo uveljav- Zveza Svobodnih Sindikatov %LWSlovenije V ZSSS se je že doslej včlanilo precejšnje število upokojenih delavcev. Ker pa so upokojenci izrazili potrebo po ustanavljanju samostojnega sindikata, ki bo deloval v okviru ZSSS, se ustanavlja sindikat upokojencev Slovenije. VČLANITEV V SINDIKAT UPOKOJENCEV je seveda PROSTOVOLJNA. Ijal svoje pravice in ugodnosti. Za svoje člane bo sindikat organiziral brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter iz stanovanjskih razmerij. Pomembne bodo tudi aktivnosti na področju kulture, oddiha in rekreacije. J. ARNUŠ Še je čas za vložitev zahtevka za priznanje valorizacije denarnega nadomestila za brezposelnost Brezposelni delavci, ki so v času od 16. februarja 1991 do 30. novembra 1992 prejemali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, so po odločbi Ustavnega sodišča republike Slovenije upravičeni do poračuna razlike zaradi izplačanih prenizkih nadomestil. Zato poziva Območna organizacija ZSSS Domžale vse prizadete delavce v občini, ki so bili pri izplačilu denarnih nadomestil v času brezposelnosti prikrajšani, da to razliko uveljavijo. V ta namen objavljamo tudi obrazec kot delovni pripomoček, prek katerega lahko upravičenec individualno uveljavi zahtevek do razlike denarnega nadomestila med brezposelnostjo, do katerega je upravičen. Obrazec - Zahtevek za priznanje valorizacije denarnega nadomestila za brezposelnost na osnovi odločbe Ustavnega sodišča republike Slovenije lahko člani ZSSS osebno dvignejo na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/I. JUSTI ARNUŠ REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Območna enota _ ZAHTEVEK za priznanje valorizacije denarnega nadomestila za brezposelnost na osnovi odločbe Ustavnega sodišča republike Slovenije Podpisani,_ rojen stanujoč vlagam na podlagi 415. člena prejšnje ustave republike Slovenije pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, območna enota_._, zahtevek za izplačilo razlike med priznano valorizacijo denarnega nadomestila in valorizacijo, ki mi gre po zakonu na podlagi odločbe Ustavnega sodišča republike Slovenije, št. U-l-21/92-10, z dne 19. 11. 1992. Za obravnavo zahteve in izplačilo razlike, dajem naslednje podatke iz moje odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila: EMŠO: KZ:_ DN prejemam od. Št. odločbe_ do _, z dne Podpis: V .., dne 14 /lamnik Domžale izolirka i industrija izolacijskih materialov, 61110 ljubljana, ob železnici 18 telefon: 061/103096 442402, teleks: 31585 yu izo, telefaks: 061/445182 Spoštovajli lastnik, Živite v prijazni Sloveniji. To vaše prijetno počutje lahko moti samo dotrajanost vaše strešne kritine. Danes ali Jutri boste ugotovili, da vam vaša streha pušča, da se vaš suhi, topli dom spreminja v nekaj vlažnega, neprijetnega. Življenjska doba salonitne kritine na vaši hiši se Izteka - morda vam že nekaj časa pušča in uničuje toplotno izolacijo, s tem pa tudi prijetnost bivanja. Rešitev vseh teh vaših, težav in slabe volje Je IZOLIRKA, saj vam ponuja naslednje: Nudimo vam možnost, da med več variantami vašo streho na novo prekrijemo, s tem pa rešimo vašo hišo pred propadanjem, vas pa pred vsemi sitnostmi, ki nastajajo pri takem delu. Ponujamo vam možnost, da streho prekrijemo z našim Izdelkom bitumensko skodlo. Da bo za vas še lažje, vam vse delo ponujamo v paketu. Vaše delo bi bilo samo podpis pogodbe, s katero naročate to delo, vse • drugo pa bo na naših ramenih. Paket sanacije vaše strehe bi obsegal naslednja dela: — demontaža obstoječe kritine — po želji dodatna toplotna izolacija podstrešja ali zamenjava stare — podeskanje strešnih površin — možnost izdelave strešnih frčad — montaža strešnih oken — polaganje dodatne hidroizo-lacije pri nizkem naklonu strehe — polaganje strešne bitumenske skodle (4 barve) — vsa kleparska dela - obrobe na strehi v bakreni, aluminij ali pocinkani izvedbi — dodatna zamenjava žlebov ali popravilo starih v bakreni, aluminij ali pocinkani izvedbi okrogle ali kvadratne oblike — oblačenje dimnikov z bitumensko skodlo. Vsa ta dela bodo Izvajali obrtniki, ki bodo uporabljali kvaliteten material. Za delo in tudi material pa bodo izdali 10-letno garancijo. Vsa dela bo naše po- djetje strokovno prekontroliralo. Naslednja ugodnost; ponujamo vam možnost, da plačujete vsa ta dela s pomočjo kreditov v več mesečnih ali letnih obrokih pri SKB BANKI d. d. Pri gotovinskem plačilu bomo priznali 5 % popust. Poleg tega osnovnega paketa so možna še druga dela: menjava žlebov, oblačenje dimnikov, obrobe v bakru, odvoz stare kritine na odpad, popravilo lesenih ograj, zamenjava ali povečanje toplotne izolacije in še kaj, kar se podrobno dogovorimo, če se odločite sodelovati z nami. Pogodbe bi sklepali takoj, že v tem mesecu, odplačevati bi začeli v naslednjem mesecu, tako da bi do začetka del v mesecu maju 1993, ko se začne ugodno vreme za taka dela, že odplačali delno ali v celoti vsa dela. Za dodatne informacije in nejasnosti se obrnite na našo Tehnično-informa-tivno službo, telefon 103-096 int. 59 - ga. ČERNETIČ ali g. ČOKL. S spoštovanjem, Tehnično-infor-mativna služba Povabilo ČRN GRABEN NAJ LE OSTANE ČRN, SAJ JE TO NJEGOVA ZNAČILNOST, BO PA ČIST, KER POTEKA ČIŠČENJE ČRNEGA GRABNA OD PREVOJ DO TROJAN v okviru akcije ZELENE DOMŽALE V SOBOTO 3. ALI NEDELJO 4. APRILA 93! KOMUNALNO PODIETJE DOMŽALE BO VSE ZBRANE ODPADKE, Ki BODO V VREČAH ALI NA SKUPNEM KUPU V VSAKI VASI NA DOLOČENEM KRAJU V PONEDELIEK ALI TOREK ODPELJALO. POBRALI BODO TUDI VES ZBRANI KOSOVNI MATERIAL. TA MESTA NAJ BODO TAM, KJER JE MOŽEN DOSTOP ZA TOVORNJAKE! MENIMO, DA JE DOLŽNOST VSAKE VASI V ČRNEM GRABNU, DA SAMA VODI IN ORGANIZIRA ČISTILNO AKCIJO, DOLOČI SVOJEGA VODJO IN ZBIRNO MESTO ODPADKOV IN TEGA SPOROČI KOMUNALI DOMŽALE. OČISTILI NAJ BI VSA DIVJA ODLAGALIŠČA, VSE GRABNE IN POTI - VSE, KAR SMO SAMI BREZBRIŽNO ODVRGLI. POLEG VSEH VAŠČANOV JE OBVEZNA TUDI UDELEŽBA, UČENCEV, SAJ NIHČE DRUG NE BO PRIŠEL ZA NAMI POBIRATI IN ČISTITI NAŠEGA OKOLJA. NA KOMUNALI DOMŽALE PA LAHKO DVIGNETE VREČE ZA SMETI. NAREDIMO ŽE ENKRAT KONEC TEM UMAZANIM GRABNOM, POBERIMO VSO NESNAGO, LAŽE BOMO POTEM VZDRŽEVALI ČISTO NARAVO! TORE) V SOBOTO IN NEDELJO 3., 4. APRILA BO NAŠA EDINA NALOGA OČISTITI DOKONČNO VSAK SVOJO VAS OB VSEJ DOLINI RADOMLJE, KAJTI LEPO IN ČISTO OKOLJE JE OSNOVA ZA ZDRAVJE, DOBRO POČUTJE IN ZAČETEK KAKRŠNEGA KOLI TURIZMA!!! Komisija za razvoj podeželja ob dolini Radomlje V SPOMIN dragemu možu in skrbnemu atiju Jožetu Igliču Odšel si, a misel nate, na človeka, polnega notranje lepote, topline in ljubezni, nam daje moč za življenje. Oprijemljemo se spominov. Žena Nada z otroki ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica Nežka Oražem roj. Pavlic iz Dupeljna Vsem, ki ste ob žalostnem slovesu s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, svečami, denarnim prispevkom ali z drugim namenom počastili njen spomin, iskrena hvala. Zahvalo izrekamo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsa sožalja. Posebna zahvala je namenjena sosedi Ivanki Štepihar in družini Zaje za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Cerčarju za pogrebni obred in cerkvenim pevcem za poslovilne pesmi. Vsi njeni ZAHVALA V šesti nosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, teta Frančiška Zupan roj. Sivec, Cirilova mama iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala tudi gospodu Vinkotu Kavčiču za vso pomoč in lepo cvetje. Vsi njeni ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric Vinko Potočnik iz Rov pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kokaljevi, kolektivu Papirnice Količevo, Oktetu bratov Pirnat ter g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našega očeta. Vsi njegovi Nekje v ljubezni srca še gorijo, nekje v samotnem parku mrtve sanje spijo, za vedno spe. V SPOMIN V teh dneh mineva leto oz. dve leti, odkar sta nas za vedno zapustila naša draga Valentin in Marko Štefan Vsem, ki ste našega dragega moža in očeta Valentina ter ljubljenega sina in brata Marka ohranili v spominu, iskrena hvala. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižigate svečke, ki ogrevajo njun poslednji dom. Vsi domači , , „ Na svetu vse mine, se vse spremeni, le tebe, naš Franci, nazaj nič več ni! (Ivica, Andrej, Urška, Miloš) V SPOMIN V prvih pomladnih dneh mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric, nečak in zet Franci Zorko iz Katarije Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, mu prinašate cvetje in svečke ter postojite ob njegovem preranem grobu! Vsi njegovi Ljubil je dom, ljubil je življenje, rad je pel in bil vesel. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s polnimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni. V spomin V teh dneh mineva žalostno leto, ko nas je zapustil naš dragi Tomaž Homar iz Zaboršta pri Domžalah Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Prerano nas je v tridesetem letu starosti za vedno zapustila draga žena, mamica, hčerka, snaha, sestra in teta Mojca Ravnikar rojena Stegnar, iz Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, prispevali za svete maše in počastili njen spomin. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem, Oktetu Tosama in podjetjema Tosama Domžale in Meso Kamnik. Hvala g. župniku za pogrebni obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni! ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi Alojz Školaris iz Vira Vsem, ki stega v življenju spoštovali in ga imeli radi ter ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam bili v teh težkih dneh v oporo. Zahvaljujemo se vam za izrečeno sožalje in besede tolažbe in za darovano cvetje. Hvala dr. Martinu Farkašu za skrb in pomoč. Iskrena hvala Zvezi borcev in predstavniku KS Vir za poslovilne besede, Oktetu Tosama za odpete žalostinke ter g. Trobcu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mami, babi, prababica, sestra in teta Ivanka Bitenc -Johca rojena Repanšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, obilo darovanega cvetja, sveče in darove za maše ter za številno spremstvo pri pogrebni svečanosti. Posebej zahvala dr. Marjanu Novaku za dolgoletno zdravstveno pomoč. Se posebno se zahvaljujemo osebnim prijateljicam pokojne, ženskemu pevskemu zboru za lepo zapete poslovilne pesmi in lep poslovilni govor. Zahvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred ter nosilcem praporov. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni Domžale /lamnik 15 Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe, dragi mož, ni. ZAHVALA Ob kruti usodi, ki je posegla v osebno in družinsko življenje in nam je mnogo prezgodaj vzela Marjana Lagoja iz Mengša, Na gmajni 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavkam in sodelavcem Doma počitka Mengeš in Azur-ja za izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in sinova Urban in Uroš ter drugo sorodstvo ZAHVALA 18. februarja nas je v oseminosemdese-tem letu starosti za vedno zapustila Marija Kropivšek roj. Lebeničnik, Podmilj 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, cvetje, sveče in darove za maše. Za dolgotrajno zdravljenje pa iskrena hvala dr. Cerarju, dr. Farkašu in sestri Irmi. Posebna zahvala gospodu župniku Vrtovšku za izbrane besede in cerkveni obred. Hvala tudi Cirilu Smrkolju za poslovilni govor in cerkvenim pevcem šentožboltske fare. Vsi njeni ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta Angela Siard rojena Erman iz Domžal Vsem, ki ste ob žalostnem slovesu z izrečenim sožaljem, s cvetjem in svečami počastili njen spomin ter ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvala dr. Pevcu in dr. Frangežu za skrb in pomoč pri lajšanju bolečin. Iskrena hvala Oktetu bratov Pirnat in g. kaplanu za njegove tedenske obiske in pogrebni obred. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni Vsako jutro, ko se dan zbudi, mi solze zalijejo oči, ker Tebe med nami ni. Pogrešamo Tvojo besedo, smeh in Tvoj nasvet. V grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Marca mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil ljubi mož, oči in ata Ivan Rode, st. p. d. Kordinov s Škrjančevega 6 Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. V žalosti: žena Ani ter sinovi Marko z družino, Rafko in Ivan ZAHVALA Umrla je naša draga mama, stara mama, prababica in teta Antonija Vidergar Jeklinova mama iz Doba Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala stobljanskim pevcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Blagor mu, kdor se spočije, v hladnem grobu v Bogu spi. Lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. ZAHVALA Umrla je draga gospa Marija Plevel rojena Gorjanc iz Domžal Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane maše, cvetje in sveče. Hvala dr. Zajčevi in dr. Farkašu za zdravljenje ter osebju Doma upokojencev Domžale, kjer je preživela zadnje tedne življenja. Iskrena hvala g. župniku in g. Štefanu za pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat in pogrebni ekipi. Mirtovi ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi France Gabrič iz Jarš Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskim društvom in g. župniku za pogrebni obred: Še enkrat hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili našemu bratu in stricu. Njegovi domači ZAHVALA Umrl je naš dragi oče ~ ; Franc Cerar I i' \ z Vira, Žnidaršičeva 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in druge namene ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem podjetij Papirnica Koli-čevo, Ford servis, Trak Mengeš ter Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir. Hvala župniku gospodu larcu za pogrebni obred, pevcem Tosame za lepo petje ter gospodu Stoparju za odigrano Tišino. Vsi njegovi 'J A ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš- nenadomestljivi in dobri mož, ati in ata Franc Cerar iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče ali ste svoj dar namenili za svete maše in počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebej pa Komunalnostanovanjskemu podjetju Domžale za pomoč. Hvala dobskemu gospodu župniku za pogrebni obred, dobskim in ostalim gasilcem, C)ktetu Tosama in nekdanjim cerkvenim pevcem, kateri so z njim dolga leta skupaj prepevali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa si odšel v večni dom. V domu našem je praznina, a v srcih bolečina. V SPOMIN Devetnajstega marca je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Štefan Koprivšek, st. iz Soteske pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA V šesti nosemdesetem letu dotrpela naša draga mama, tašča in teta je sestra, Ivana Hrovat Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo g. župniku Vladu Pečniku za mesečne obiske na domu in za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčeri Marija in Vida z družinama, snaha Pavla in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice Anice Završnik še iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala Zvezi borceyyNOV Trzin za poslovilne besede, pevcem iz Bohinja za zafiete pesmi, gasilcem, g. župniku za pogrebni obred trobentaču za zaigrano Tišino ter vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. s / ' j ' ■ Mož Edo in sinovi ZAHVALA Umrl je najin oče Franc Tomelj Uzovčev ata iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Zajcu za poslovilni obred, praporščakom Gasilskega društva Mengeš in pevskemu zboru Zvon. Vsi njegovi! Zaspala si mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to želeli smo ti vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame Marije Urbanija rojena Plahutnik s Prevoj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku z Brda za pogrebni obred, pevcem Okteta Tosama za zapete žalostinke, g. Petru Križnarju za poslovilne besede v imenu sokrajanov in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in pradedka ter brata in strica Franca Avbeljna iz Zg. Kosez se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Duriču za dolgoletno zdravljenje in osebju KC, predvsem sestri Idi, za pomoč ob njegovih najtežjih trenutkih. Hvala kolektivom za pomoč, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in vsem drugim, ki ste karkoli dobrega naredili za našega ata. Vsi njegovi Če si brezposelen... Najprej te napotijo na ustanovo, ki se ukvarja s problemom brezposelnih, to je Zavod za zaposlovanje, ki se po novem imenuje Urad za delo. Ves mlad, poln delovnega elana in želje po zaslužku vstopiš v prostore, kjer naj bi ti pomagali, da čimprej najdeš svojega delodajalca, da bo tvoja brezposelnost čimmanj obremenila državo. Najprej te na realna tla postavijo uradne ure in sicer vsak ponedeljek, sredo, petek, v sredo tudi popoldan. Misliš si, v redu, verjetno imajo dosti dela z mano tudi kadar me ne vidijo in prideš na »uradni dan«, kjer te čaka prvo presenečenje. Vrsta pred vrati svetovalca za zaposlitev se vleče do vhodnih vrat, nekako tako kot pri zdravniku ali na banki ko je plačilni dan. Ves srečen ugotoviš, da obstajajo dvoje vrat; ene za moške brezposelne in druge za pripravnike in ženske brezposelne, kar naj bi skrajšalo čakalno dobo pred vrati. Pred prvimi vrati — za moške, je postavljenih nekaj stolov, za tiste, ki so že bližje vratom. Pred drugimi vrati pa vidiš stoječe matere z enim ali več otroki, z nakupovalnimi vrečkami in pa prestopicajoče se mlade brezposelneže. Postaviš se v vrsto in tako kot drugi stojiš in čakaš. Po dobri uri čakanja pred vrati, že lahko vstopiš v pisarno tvojega svetovalca za zaposlitev. Za pisalno mizo zagledaš »luštno« mladenko, ki premetava papirje po mizi. Voščiš ji dober dan in poveš, da si brezposelen, da bi rad delal, da si sposoben in priden, vendar jo to očitno ne zanima. »Samo izpolnite obrazec in si sami iščite delo, zunaj so obešene potrebe po zaposlitvi,« pravi svetovalka za zaposlitev. »Na tečaj za prekvalifikacijo vas pošljemo le v primeru, če imate zagotovljeno službo v drugi stroki,« rutinsko odgovarja na moje vprašanje. »Ko si boste našli delo, pridite po delovno knjižico, ki jo boste sedaj pustili pri nas.« Zunaj srečam podjetnika, ki je prišel na Urad za delo, ker bi rad zaposlil strojnega tehnika. Povedali so mu, da ga nimajo! V občini s takšno brezposelnostjo nimajo enega brezposelnega strojnega tehnika ? Vprašam se kakšno vlogo igra Urad za delo pri iskanju moje zaposlitve. Očitno le pri izpolnjevanju obrazcev, prijavi in odjavi. Delo pa si iščite sami. »Čeprav jaz lahko delam, delam, delam kot zamore.« K. B. Praznik starih jedi, glasbe domačih obrti, in običajev Komisija za iniciativo in razvoj turizma in spremljajočih dejavnosti pri Občini Domžale in Iniciativna skupina za pripravo etnoio-ško-animacijske prireditve pripravljata Praznik starih domačih obrti, jedi, glasbe in običajev, v juniju 1993, v Domžalah. Na domžalskih ulicah, zaprtih za promet, želimo pokazati, kako nastajajo predmeti domačih obrti z domžal-sko-kamniško moravškega konca, kot so: slamnikarstvo in izdelovanje predmetov iz slame, lončarstvo, izdelovanje glasbil, kovaštvo, kolarstvo, sedlarstvo, pečarstvo, kamnoseštvo,... Vabimo vse obrtnike, tudi če se z obrtjo ne ukvarjajo več dejavno, da prikažejo svoje mojstrstvo pred nami v živo. Prireditev bo imela enakovreden razstavni in prodajni pomen. Vsi bodo svoje izdelke lahko tudi prodajali. Iščemo stare obrtniške stroje, stara orodja, posode, priprave povezane s temi obrtmi. Naša posebna želja je, po najboljših močeh obnoviti običaj tkanja platna, zato nam bo dragocena sleherna informacija o tej obrti, o lju- deh in hišah, kjer je zamrla najkasneje. Morda kdo varuje stare statve, orodje, platno, brisače, rjuhe, platnena oblačila, fotografije? Prosimo vas, pišite nam ali nas pokličite! Dragoceno nam bo sleherno vedenje, vsak najmanjši predmet! Prav tako vabimo k sodelovanju ljudske pevce in godce, starejše in mlajše. Tudi za glasbeni delež prireditve iščemo stara, najstarejša glasbila, fotografije. Prireditev ima močan vzgojni pomen za naše otroke in želi biti korak k novemu pogledu na turistične možnosti tega konca, na njej bodo zaživeli deli našega nekdanjega in zdajšnjega življenja, ki so čvrsti, privlačni, trajni in jih lahko ponudimo v užitek gostom. Vabimo vas torej k sodelovanju in se vam vnaprej zahvaljujemo za vse nasvete, podatke, znanja in pomoč pri uresničitvi te prireditve. za Iniciativno skupino MATJAŽ REPNIK ZKO Domžale, Ljubljanska 58 tel. 712 768, fax 712 499 Pred čigavo hišo je pred kakimi sedemdesetimi leti nastala tale poročna slika? Čigava sta novoporočenca? Tole staro sliko opekarniških delavcev v Pavlinovi in Šrajevi opekarni v Radomljah je hranil Tine Marinček-Psagov iz Češenika. Mož s križcem je njegov oče, kdo-drugi delavci? OBVESTILO Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj občine Domžale obvešča kmetovalce, ki so v letu 1992 prijavili škodo, povzročeno zaradi suše, da je Ministrstvo za kmetijstvo republike Slovenije odobrilo dodatno pomoč za odpravo teh posledic. Za našo občino bo ta pomoč v višini 1,608.000,00 SIT za regresiranje nabave umetnih gnojil in poleg tega še 220 ton koruze za krmo, regresirane s 3,74 SIT za kg. Kmetje lahko v trgovinah Kmetijske zadruge Domžale: - kupijo regresirano koruzo po ceni 13,50 SIT za kg, - nabavijo oziroma dvignejo umetna gnojila za določeno vrednost, navedeno v seznamu, s katerim razpolaga trgovina. Regres lahko upravičenci uveljavijo do 30. 4. 1993. Epigram KDO JE MANJŠINA Le desetina vpraša spoštovano: »Je tu dovoljeno kaditi?« Vsem drugim pa to žal - ni dano. FRANCE CERAR f■ NCVC V DLAGOVNICI VELE "V V DOMŽALAH \> ✓ FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! ✓ RAZVIJANJE FILMOV IN IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ VSEH VRST FILMOV ✓ OKVIRJANJE FOTOGRAFIJ ✓ REPRODUKCIJE STARIH FOTOGRAFIJ ✓ SERVIS FOTOAPARATOV ✓ IZPOSOJANJE FOTOAPARATOV Rodica, Groblje 3a, Domžale TelJfax (061) 711 -655 NUDIMO VAM: • stavbno pohištvo • gradbeni material • inštalacijski material: vodovodni, elektro, centralno ogrevanje • keramične ploščice • sanitarna keramika • talne in stenske obloge • izolacije • bela tehnika (Miele, Blanco, Candy) • električno orodje Iskra • kopalnice Kolpa-san, Gorenje • lak za parket Croma lacke Ugodnosti za naše kupce: • 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT • prodaja na obroke (čeke) • brezplačni prevoz do 30 km pri nakupu nad 40.000 SIT Dragi kupci, pričakujemo vas od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. /lamnik Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69/1, Domžale tel.: 721-320, Marija GUTNIK. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000. izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.