Predlogi Sekcija JUU za dravsko banovino ima 34 sreska društva, ki so imela Ieto6 nad 160 zborovapj. Prav živahna aktivnost vseh sreskih društev Se zrcali v stvarnem razmotrivanju mnogih perečih stanovskih, prosvetnih in organizačnih vprašan.j. K vsem aktualnim zadevam je zavzemalo članstvo svoja stališča in izražalo svoje zahteve v obliki predlogov in sklepov. Kdor je natančno, ali vsaj površno, zasledoval v zadnjem času poročila o zborovanjih sreskih učiteljskih društev, je lahko opazil, da skoraj ni bilo poročila, brez raznih predlogov, ki so bili na teh zborovanjih sprejeti. Ne more se trditi, da ni bilo med temi mnogimi predlogi dobrih, za stan, šolo in organizacijo potrebnih in tudi kori6tnih prcdlogov, toda pri natančnejšem zaskdovanju poročil in everitualnem proueevanju vseh predlogov je mogel objektiven čitatel.j priti do vtisa, da so se ti navadno ipovsem porazgubili v mor.ju ostalih, za stan in organizacijo momentano povsem nebistvenih in morda celo nepotrebnih predlogov in skkpov. Vodstvo sekcije ima ogromnega dela z mnogimi načelnimi vprašanji, ki zadevajo koristi celoku.pnega stanu. Pri tem moramo upoštevati predvsem borbo za najvažnejše moralne in tudi materialne interese vsega učiteljstva, zaščito članstva in tudi delo za izvedbo res potrebnih in za stan koristnih predlogov in sklepov društvenih zborovanj. Nastane torej vprašanje. ali je mogoče, da izvrši vodstvo sekcije prav vse, da izvede ono ogromno množino od vseh sreskih učiteljskih društev dežujočih predlogov in sklepov. To je, ne samo fizično nemogoče, marveč bi bila izvedba večkrat tudi v nasprotju s kompetenco vodstva sekcije. Iz mnogih predlogov se tudi vidi. da ni predlagatelj v zadostni meri premotril vprašanje, ali more stanovska organizacija, ki ima svoj delokrog točno določen, izvesti predloge, ki iih društva sprejemajo z edinim namenom. da jih vodstvo organizacije tudi izvedc. Kaj torej? Vsi taki predlogi čaikajo na banovinsko skupščino, kjer jih pretresaio posamczni odseki, 'ki morajo izločiti vse, kar je nebistvenega, neaktualnega in tudi neizvedljivega, a selekcijo vseh društvenih predlogov predlagajo skupščinskemu plenumu v odobritev. Ali je na ta način res odpadlo vse ono, kar predstavlja le balast, ki zakriva glavne in bistvene zahteve vsega učiteljskega stanu? Na to vprašanje bi dobili od članstva, *ki je prečitalo prav vse sklepe skupščin, bodisi banovinskih ali državnih, povsem gotovo zelo različne odgovore. Toda pri presoji tega vprašanja je treba vipoštevati le dvoje: 1. Ali so ti sklepi v skladu s smotrom Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, iki se glasi: a) da organizira vse učiteljstvo v Jugoslaviji v duhu državnega in narodnega edinstva in da pri njih razvija skupno stanovsko zavest kot osnovo za prosvetno, kulturno delo iti napredek svotega članstva; b) da deluje za intelektualni in moralni napredek svojega članštva; c) da deluje za napredek narodne šole in narodnega izobraževanja; č) da ščiti pravice in interese svojega članstva; d) da gradi učiteljske domove; itd. 2. AH so vsi ti sklepi v danih razmerah tudi izvršljivi. Kdor premotri torej vse skupščinske sklepe tako, da poišče samo one, ki ustrezajo tema dvema načeloma, bo našel najbrže št; mnogo takih, ki bi brez vsake škode za stan in organizacijo izipadli. Če se da torej na ta način še kai izločiti, bi se s tem le poenostavilo poslovanje organizacije. Prav učitel]6ki stan se v poslednjih letih upravičeno pritožuje zaradi prevelike biroikracije. ki ovira in komplicira pravilno šolsko delo. Iz tega bi se dalo sklepati, da bomo skušali v svoji lastni organizaciji poenostaviti in olajšati poslovanje. Toda kupi predlogov niso nič kaj v skladu s tem ipričakovanjem. Naša stanovska organizacija bo tem prožnejša, čim bolj se bomo izogibali nepotrebnega, pa bodisi s strani članstva, kakor tudi s strani vodstva. Resolucija letošnje banovinske skupščine je v primeri z lanslko mnogo krajša in obsega res le bistvene zahteve učitelistva, a v njej niso zapopadeni vsi skupščinski sklepi. Vsak odsek je izločil mnogo predlogov sreskih društev. vendar so odscki predložili plenumu še precejšnje število sklepov. Ali so vsi ti sklepi tudi izvedljivi? Da, bili bi, če bi bila stanovska organizacija najvišja zakonodajna ustanova. ker se pa mora boriti prav za vsako drobtino moralnih in tudi materialnih pravic stanu, nastane velilko vprašanje, ali zahteva članstvo morda vendarle preveč od svojega vodstva, ko mu nalaga v izvršitev toliko sklepov. Pri izvajanju se namreč čestokrat pokaže. da je mnogo takih. ki se nikakor ne dajo izvršiti. Čemu so bili torej sprejeti? Ko smo tik pred državno skupščino je prav, da o tem vprašanju razmišljamo, še boli pa je to potrebno kot navodilo za bodoče poslovno leto. Pri sreskih društvih, odlkoder prihajajo vsi predlogi. naj v bodoče vedno premislijo •predlagatelji, ali je predlog tudi fzvedljiv ali ne, ali more učiteljsko udruženje kakorkoli vplivati na njegovo izvedbo in njegov razvoj. Le na ta način bo odpadlo mnogo predlogov, a uspehi bodo gotovo večji, kajti ob objektivnem presojanju predlogov, bodo že sreska društva izločik vse ono, kar se je izkazalo v danih razmerah kot neizvedIjivo. S tem postopkom bomo dosegli popolno izvedbo mnogih sklepov, dvignili procentualni uspeh in olajšali polaganje obračuna svo.jemu vodstvu. Predlogi, naj se tičejo organizacije kot take, ali pa zadevajo moralne in materialne zabteve učiteljstva, morajo biti torej utemeljoni predvsem z dejstvom, da so po vsestranskl objektivni presoji izvedljivi. Opustimo torej kvantiteto ipredlogov in driimo se le njihove kvalitete. Izbirajmo dobr^, a kadar govori učiteljstvo ne sme nikoli in nikjer pozabiti svojih glavnih zahtev: pr|vičen disciplinski postapek, stalnost, vrnitev s šolskim in uradništkim zakonom pridobljenih, a pozneje ukinjenih pravic in ločitev šolstva od političhe uprave. — Ko bomo uspeli v teh svojih zahtevah, in to moramo, če bomo to složno in vztrajno zahtevali, bo odpadlo mnogo sklepov, ki so le breme in ovirajo pravilno delo organizacije. —ž.