VSE ZA ZGODOVINO 63 Filip Čuček Poplava »mesto Celje z njegovo okolico skoraj vsako leto enkrat ali celo dvakrat zadene.« Protipoplavni ukrepi v Celju in Savinjski dolini v prvi polovici 19. stoletja* ČUČEK Filip, dr., znan. sod., Inštitut za novejšo zgodovino, Privoz 11, SI–1000 Ljubljana; filipc@inz.si 556.166(497.31)"1800/1850" POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ VSAKO LETO ENKRAT ALI CELO DVAKRAT ZADENE.« Protipoplavni ukrepi v Celju in Savinjski dolini v prvi polovici 19. stoletja Zaradi taljenja snega in nalivov je bila »planinska« Sa- vinja s pritoki v preteklosti precej poplavna. V prvi polovici 19. stoletja so obilnejše poplave Savinjsko dolino prizadele v letih 1805, 1807, 1814, 1820, 1824, 1833 in 1847. Okrožni urad Celje se je vse od začetka 19. stoletja ukvarjal z reko in njenimi pritoki. Čiščenje struge, gradnjo nasipov in utrjevanje bregov so morali vse do srede 19. stoletja pre- vzemati prizadeti posestniki, načrte pa je izdeloval okrožni (kasneje okrajni) inženir. Toda delo je počasi napredovalo, dela so bila zgolj zasilne narave, tako da pri večjih poplavah niso bila prav posebej učinkovita. Ključne besede: poplave, okoljska zgodovina, čiščenje in utrjevanje bregov, Savinja, Celje, Savinjska dolina * Raziskava je bila opravljena v okviru raziskovalnega progra- ma št. P6–0280 Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. ČUČEK Filip, PhD, Scientific Associate, Institute of Contemporary History, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana; filipc@inz.si 556.166(497.31)"1800/1850" FLOODING “HITS THE CITY OF CELJE AND ITS SURROUNDINGS ONCE OR EVEN TWICE ALMOST EVERY YEAR.« Flood Protection Measures in Celje and the Savinja Valley in the First Half of the 19th Century Due to snowmelt and heavy rainfall, Savinja, which originated in the mountains, together with its tributaries often flooded considerably in the past. In the first half of the 19th century, the Savinja Valley was hit by major floods in 1805, 1807, 1814, 1820, 1824, 1833 and 1847. The Celje District Office dealt with the river and its tributaries since the beginning of the 19th century. Up until the mid-19th century, the clearing of the riverbed, the construction of embankments and the consolidation of the banks had to be undertaken by the affected landowners, with plans drawn up by the district (later county) engineer. But the work progressed slowly, and was of an emergency nature, so that it was not particularly effective in major floods. Keywords: floods, environmental history, bank clean- ing and consolidation, Savinja, Celje, Savinjska dolina 64 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Uvod Hudourniška »planinska« Savinja ima dežno- snežni režim; zaradi večje količine padavin in zmanjšane evapotranspiracije je prvi višek preto- kov v jesenskih mesecih, drugi višek pa zaradi talje- nja snega v spomladanskih mesecih.1 Zaradi tega je bila v preteklosti precej poplavna. V zgornjem toku je imela močan padec, ki se je v dolini zmanjšal. Reka si je s številnimi meandri utirala pot skozi prodnate nanose.2 Z enostavnim (in delnim) urav- navanjem Savinje so se pričeli ukvarjati že konec 17. stoletja, toda dela so bila zgolj zasilna in neuspešna. Prelom 17. in 18. stoletja je bil posebej težaven (in poplaven). Savinja je s prestavljanjem svoje struge na odseku med Šempetrom (Sv. Petrom) in Žalcem (Sachsenfeld) povzročala številne težave, saj so mo- rali prebivalci glede na spremenjen tok prestavljati svoja bivališča (v Šeščah (Schönbichel) pri Preboldu (Pragwald) je npr. reka po vsaki poplavi spremenila strugo, pri vasi Griže (Greis) pa se je razcepila na številne rokave. Po mnogih rokavih je tekla tudi višje pri Malih Braslovčah (Kleinfrasslau), globi- no in širino pa spreminjala glede na dvig in padec vode). Spreminjajoča struga je ogrožala tudi glavno cestno povezavo s Kranjsko, kar so skušali sanirati z gradnjo nasipov. Konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja so Celje (in širšo dolino) prizadele obilnejše poplave v letih 1770, 1778, 1789, 1798, 1805, 1807, 1814,3 1820, 1824, 1833, 1841 in 1847. Okrožni urad Celje se je vse od začetka 19. stoletja resneje ukvar- jal s Savinjo in njenimi pritoki. Čiščenje struge, gra- dnjo nasipov in utrjevanje bregov so morali vse do srede 19. stoletja prevzemati prizadeti posestniki, načrte pa je izdeloval okrožni (kasneje okrajni) in- ženir. Toda delo je počasi napredovalo, dela so bila zgolj zasilne narave, tako da pri večjih poplavah niso bila prav posebej učinkovita. Savinjska dolina se je dejansko soočala z letnimi poplavami. Novice 1 Prim. Matija Zorn, »Poplave – stalnica v Spodnji Savinjski dolini,« Kronika 65, št. 3 (2017): 530, 531. Savinja – Wiki- pedija, prosta enciklopedija, pridobljeno 5. 7. 2011, https:// sl.wikipedia.org/wiki/Savinja. 2 Prim. Blaž Pristovšek, »Regulacijski problemi Savinje,« Kronika slovenskih mest 1, št. 3 (1934): 217, 218. 3 Drugi viri sicer navajajo leto 1813. Prim. Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, »Premišljevanje, kako se pri- hodnjič povodnjim ubraniti,« 3. 1. 1852, 1. Miran Trontelj, Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja (Lju- bljana: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1997), 109. so sredi stoletja (po katastrofalni poplavi leta 1851) poročale, da poplava »mesto Celje z njegovo okolico skoraj vsako leto enkrat ali celo dvakrat zadene, /…/ sicer majhna in pohlevna Savinja« pa da »silno naraste, svoje bregove prestopi ter se na daleko in široko po vsej dolini razlije.«4 Poplave in regulacije Ko so katastrofalne poplave pozno pomladi leta 18275 precej prizadele tudi Štajersko (najbolj v judenburškem, bruškem, graškem in deloma v mariborskem okrožju), so o njih prav tako po- ročali iz celjskega okrožja. Potoki in reke so tudi tam prestopili bregove, poplavili ceste in polja ter povzročili nemajhno razdejanje.6 Težave je goto- vo povzročala tudi Savinja (za kar sicer nimamo podrobnih poročil), toda v manjši meri kot Mura ali Drava. Reka je sicer močneje poplavila že leta 1805, 1807 in 1813 (1814),7 ko je sredi oktobra voda v Celju segala vse do Glavnega trga, nato pa v le- tih 1820 in 1824. Večdnevno deževje je ob zadnji poplavi povzročilo na Štajerskem ogromno škode. Še najhuje je bilo na Zgornjem Štajerskem,8 toda tudi Spodnja Štajerska je tedaj utrpela velike izgube (čeprav časopisje ni poročalo konkretno o Spodnji Štajerski, naj bi bila poplava leta 1824 ena najhuj- ših poplav v prvi polovici stoletja tudi v celjskem okrožju). Sicer je bilo več obsežnih poplav še v 30. in 40. letih.9 Glavni vzroki savinjskih poplav so bili hudourniški značaj reke, vijugasta in ob vsaki poplavi spreminjajoča struga ter ogromne količine rečnega transportnega gradiva, ki se je odlagalo na vsem območju Spodnje Savinjske doline.10 4 Več gl. Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice. I. del. Od začetka do leta 1848, Celje: Cetis, 1971, 580-83. Janko Orožen, »Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov,« Kronika 4, št. 1 (1956): 16, 17. Prim. Zorn, Po- plave, 532-34. 5 Hrvoje Petrić in Nikola Cik, »Contributions to the Kno- wledge of the River Drava Flood in 1827,« Ekonomska i ekohistorija 17 (2021): 15-33. 6 Österreichischer Beobachter, »Vermischte Nachrichten,« 23. 6. 1827, 820. 7 Gl. opombo 3. 8 Grätzer Zeitung, »Kaiserthum Oesterreich,« 31. 8. 1824, 1. 9 Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli vom Ursprung bis auf die Gegenwart (Graz: Moser, 1909), 337, 347, 354, 360- 62. J. Hoisel, Cilli und dessen Sannbäder (Wien: Wilhelm Braumüller, 1877), 16. 10 Zorn, Poplave, 532-34. VSE ZA ZGODOVINO 65 FILIP ČUČEK, POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ …« ZGODOVINA ZA VSE Z gradnjo enostavnih nasipov in prekopov so (kot že omenjeno) pričeli že konec 17. stoletja, s čimer so želeli zadržati Savinjo (in pritoke) v strugi in povečati pretok. Toda takšna rešitev je bila za- časna, saj je reševala zgolj krajevno problematiko, problem pa prestavljala dolvodno. Zato je v 18. sto- letju prihajalo do številnih sporov (celo spopadov) med gospostvi ob reki. Resnejša regulacijska dela so se pričela šele v začetku 19. stoletja, a so bila še zmeraj precej lokalna in na več mestih neuspe- šna. Tehnično osebje in prizadeti kmetje so morali biti zmeraj v pripravljenosti, čistiti strugo, kopati nasipe in zasajati bregove. Za nedelo so bili tudi kazensko odgovorni.11 Dela na Savinji so v Celju potekala tik pred ve- liko poplavo leta 1813 (1814).12 V letih 1812 in 1813 so na reki zgradili nekaj vodogradenj, katastrofalna poplava pa je dela očitno prekinila, saj so z njimi 11 Ibidem. 12 Gl. opombo 3. nadaljevali šele čez dve leti, leta 1816, do leta 1818 pa končali začeto delo.13 V začetku 20. let so postavili nekaj zasilnih obrambnih nasipov med Medlogom (Mellach) in Levcem (Lehndorf),14 v začetku 30. let (leta 1832) pa so pričeli utrjevati poškodovana oziroma uničena nabrežja pri Vrbju (Felberndorf), Žalcu (Sachsen- feld), Dobriši vasi (Dobritschendorf), Petrovčah (Pletrowitsch) in Zgornjih Rojah (Oberroje). Načrt je predvideval izgradnjo prekopa pri mostu v Do- briši vasi v dolžini 170 m, prav tako pa še predelavo 100 m odseka z več zaporami. Pri Sv. Petru je bila v načrtu izgradnja kratkega okljuka, več zapor, ki bi preprečile poplave, so načrtovali tudi pri Zgornjih Rojah, Žalcu in Vrbju, na več mestih pa nove nasipe. Pri Petrovčah naj bi nabrežja utrdili s piloti, posta- vili več zapor, prav tako pa na novo izkopali skoraj pol kilometra dolg prekop. V Levcu je voda ogroža- 13 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 83, 1833-1835, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 473-75, s. 83/603. 14 Prim. Orožen, Zgodovina Celja, I. del, 584. Savinja pri Celju in pri Novem Celju, 1827 (SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 83, Sava, Savinja, vodne in kopenske poti, s. 83/599) 66 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 la okoliška polja, zato je bila predvidena prestavitev struge, ki bi jo tudi nekoliko zajezili.15 Poleg tega naj bi reko naredili bolj plovno. Z deli, ocenjenimi na dobrih 2000 gld. (na relaciji slabih 4 km),16 so spomladi res pričeli, toda zavleklo se je v zimo, zato del niso uspeli dokončati. Lokalni občinski urad je tako februarja 1833 pozival k nadaljevanju del, saj je bila voda dovolj nizka, kmetje pa še niso pričeli z deli na poljih. Za omenjeno regulacijo Savinje je bilo potrebnih 4000 lesenih fašin, 100 pilotov in 2000 kolov (v vrednosti dobrih 200 gld.), česar pa občina Petrovče zaradi pomanjkanja gozda ni bila zmožna zagotoviti sama. 70 fašin je tako prispe- vala občina Žalec, ostalo pa je pokril okraj Novo Celje (Neu Cilli). Sredi marca je graška gradbena 15 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 83, 1833, 1834, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 644-47, s. 83/605b. 16 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 83, 1833, 1834, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 651-61, s. 83/605b. direkcija poročala o skorajšnjem začetku del med Sv. Petrom in Levcem pod vodstvom inženirja Franza Vincenza Artnerja. Toda očitno je prav te- daj voda pričela naraščati, kmetje pa so že pričeli z deli, zato je bilo nemogoče začeti z regulacijo, razen tega pa se je kmetom zdela cena materiala previ- soka. Toda to ni bilo vse. Marčevsko slabo vreme se je stopnjevalo, sredi aprila pa je voda (ne zgolj Savinja, pač pa tudi pritoki v Celju) vsled snega in deževja prestopila bregove in poplavila področje gorvodno od Celja. Najbolj jo je skupil okraj Novo Celje, kjer je voda poplavila slabega pol kilometra posesti na levem rečnem bregu. Še nedokončani nasip v Petrovčah je voda precej poškodovala, po- rušila več mostov in brvi, uničila zadrževalnik v Dobriši vasi, pri Zgornjih Rojah pa naredila nov nevaren okljuk, ki je precej ogrožal prebivalce Sv. Petra. Poplava je onemogočila tudi splavarjenje do Celja, v glavnem, poplava spomladi 1833 je toliko prizadela okolico, da je okraj Novo Celje nemudo- VSE ZA ZGODOVINO 67 FILIP ČUČEK, POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ …« ZGODOVINA ZA VSE 68 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Načrti za utrjevanje bregov Savinje v soseskah Vrbje, Žalec, Dobriša vas, Petrovče in Zgornje Roje, 1832 (SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 83, 1833, 1834, Regulacija Savinje, vodne zgrade, s. 83/605b) VSE ZA ZGODOVINO 69 FILIP ČUČEK, POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ …« ZGODOVINA ZA VSE ma pozval okrožni urad, naj zagotovi prepotrebna sredstva in material, da se začeta (in prekinjena) regulacija zaključi še v istem letu. Lokalne oblasti so k zadevi želele pristopiti celostno; z regulacijo so nameravali urediti območje okraja Novo Celje, prav tako pa tudi dolvodno od Celja vse do izliva v Savo (kar je bilo predvideno že konec 20. let) reko plovno urediti in dodelati.17 Medtem je Savinja septembra znova poplavila in najbolj prizadela posestnike pri Levcu. V obse- žni korespondenci so lastniki zemljišč napisali več dopisov na lokalne oblasti, v katerih so kazali na neurejeno strugo, ki je periodično najbolj ogrožala levi rečni breg, in opozarjali, da so parcele ob visoki vodi praviloma pod vodo, prav tako pa je bila vožnja s splavi nemogoča. Kljub obstoječim načrtom in zastavljenemu planu del so bili pred začetkom po- segov precej skeptični, da bodo načrtovane vodne zapore in ostale vodne zgradbe dovolj za zajezitev preteče vodne sile.18 Na drugi strani je okrožni urad v začetku leta 1834 ugotavljal, da je potrebno reko regulirati vse od Letuša dolvodno, saj da se problem ne začne tik nad Celjem, pač pa že višje v Savinjski dolini. Tudi v poročilu okrožnega inženirja Antona Brunaderja je bilo definirano, da morajo z deli na- daljevati in preprečiti škodo na okoliških posestvih, sanirati nabrežja ter reko urediti kot plovno.19 Po zadnji poplavi je reka postala nevarna za plovbo pri Petrovčah, zato jo je bilo treba tozadevno zava- rovati, hkrati pa preprečiti poplavljanje najboljših obrečnih predelov. Pri Latkovi vasi je bilo potrebno predelati rečno vijugo, s čimer bi prav tako dosegli boljšo plovnost. Komisija gradbene direkcije je 18. in 22. aprila 1834 preverjala razmere na reki in ugo- tovila, da je regulacija potrebna med Latkovo vasjo in Žalcem, se pravi na relaciji približno ene milje (7,5 km). Kljub temu, da je bilo zagotovljenih 1500 kubikov gramoza, je jesensko poročilo navajalo, da bo pri gradnji prekopa pri Petrovčah prišlo vsaj do tri- ali celo štirimesečne zamude, saj da kmetje iz štirih okoliških vasi niso hoteli poprijeti za dela. 17 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 83, 1833, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 571-74, 579-81, 588-89, 606-09, 619-20, s. 83/605a. 18 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1835-1837, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 62, 64-72, 74, 77, 79, 81, 83, 85-87, 89, 91, 93, 95, 97-99, 104, s. 85/609b. 19 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 83, 1833, 1834, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 682-87, s. 83/605b. Februarja 1835 je bilo dostavljenih 5000 fašin, 800 pilotov in 5000 kolov, toda dela se zaradi visoke vode še zmeraj niso nadaljevala. V začetku marca so kljub slabemu vremenu vendarle postavili pilote in ostali pomožni material za dokončanje prekopa. Da bi zagotovili dovolj delovne sile, je bila prisotna celo vojaška asistenca, pomagati pa so morali tudi okoliški otroci.20 Čeprav je aprilsko poročilo na- vajalo, da so bila celotna dela opravljena v skladu z načrtom, so jeseni načrtovali ponovne popravke sanacije, prav tako pa tudi revizijo opravljenih del pri Petrovčah.21 Tudi nekaj posestnikov iz Levca je menilo, da so dela pomanjkljivo izvedena oziroma da bi bilo bolje, če bi se reka iz približno 150 metr- skega prekopa vrnila v staro strugo.22 Ob močnih nalivih je Savinja najbolj poplavljala spomladi in jeseni, ko se je celotna Savinjska do- lina praviloma v nekaj urah spremenila v jezero.23 Seveda tudi v ostalih letnih časih ni bila ravno »po- hlevna« reka. V Mozirju (Prassberg), je poplavila pozimi 1835/36, zalila cesto in okolico ter napravila precej škode. Nabrežja so do aprila 1836 utrdili s koli in piloti ter postavili še nekaj zapor.24 Za ob- močje nad Celjem pa so lokalni uradi od jeseni 1835 do konca leta 1836 okrožnemu inženirju priskrbeli ustrezno dokumentacijo in načrte.25 Več posestni- kov se je namreč pritoževalo nad poplavami tik nad Celjem, v Medlogu in okolici, saj je tudi njim za- dnja poplava precej prekrižala načrte. Reka je zalila številna posestva in jim prizadejala veliko škode.26 20 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1834, 1835, Regu- lacija Savinje, vodne zgradbe, f. 689-91, 693, 696-98, 700-01, 704-07, 710-11, 728-30, s. 84/605c. 21 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1835-1837, Re- gulacija Savinje pri Latkovi vasi, f. 947-48, 955, 970-71, 974, 978, 996, s. 84/608. 22 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1835-1837, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 106, s. 85/609b, f. 109-10, 115, 117, 120, 127-28, s. 85/609c. 23 Johann Gabriel Seidl, »Die untersteirische Schweiz,« Ste- yermärkische Zeitschrift (1836): 32. 24 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1834-1837, Re- gulacija Savinje, preprečevanje poplav, f. 899-900, 906-07, 909-14, s. 84/607. 25 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1835, 1836, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 760-61, 769, s. 84/605d. SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1836, 1837, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 785-87, 792, 794, 796, s. 84/605e. 26 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1838, 1839, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 707-13, 719-23, s. 86/612b. 70 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Pozimi in spomladi 1837 je več poročil navajalo, da je precej ogroženo območje Šempetra, Zgornjih in Spodnjih Roj ter Vrbja, kjer so po nedavni visoki vodi predvideli izgradnjo nasipov v dolžini slabe- ga kilometra. Problematično je bilo tudi območje Petrovč in Dobriše vasi, kjer je narasla voda hitro poplavila polja in travnike ter precej prizadela ob- močje.27 Poleti 1837 so začeli z deli pri Levcu in v dolžini slabih 450 m (do mostu v Kasazah) bre- gove utrdili s piloti,28 z deli pa nadaljevali tudi pri Petrovčah in reko vsled nizkega vodostaja za lažjo plovbo v začetku avgusta tudi očistili (odstranili so poškodovane oziroma moteče pilote in izvlekli podrta drevesa). Toda konec meseca je strugo zalila voda in prestopila bregove, zalila posesti in ogrozila plovbo.29 Jeseni je komisija ugotavljala, da ima reka na tem mestu precej nevaren karakter in da bo vo- žnja brez ukrepov kmalu postala nemogoča, nada- ljevalo pa se bo poplavljanje okolice. Zato so oblasti 27 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1838-1840, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 473-88, s. 86/611a. 28 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1835-1837, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 129-44, s. 85/609c. 29 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1837, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 847, 855, 858-60, s. 84/605f. v poročilu navajale, naj se pripravijo novi načrti in da je treba z deli nadaljevati (kar bi morali v veliki meri opraviti posestniki sami). Pri Petrovčah in v Kasazah je bilo treba za plovbo utrditi oba bregova, kar je zneslo slabih 1500 gld. V Kasazah je ob visoki vodi poplavilo tudi most, zaradi česar posestniki (zraven pa še novoustanovljena steklarna v Libojah) niso mogli prečiti reke. V načrtu je bila tako nova povezava obeh rečnih bregov kakor tudi sanacija levega rečnega brega v več okoliških občinah, saj je voda ob visoki vodi še zmeraj poplavljala obreč- na posestva.30 Februarja 1838 je bila predvidena sanacija levega rečnega brega od Latkove vasi vse do Kasaz, saj je voda ob poplavah zalila rodovitne površine in opustošila okolico.31 Po ponovni mar- čevski poplavi32 je bil maja 1838 predviden rečni 30 Nekateri posestniki so sicer imeli pomisleke glede regula- cije, kljub temu da je načrt predvideval izboljšave in lažjo plovbo s splavi. – SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1835-1837, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 144-66, s. 85/609c. 31 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1838-1840, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 489-92, s. 86/611a. 32 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1835-1837, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 172, s. 85/609c. Načrt jezov pri Latkovi vasi (SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1835, 1836, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, s. 83/605d) VSE ZA ZGODOVINO 71 FILIP ČUČEK, POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ …« ZGODOVINA ZA VSE ogled omenjenega območja zaradi neustreznih na- brežij, ki jih je bilo treba ponovno utrditi. Ob reki pri Petrovčah je bilo veliko kozjih hlevov in proste paše, kar je predstavljalo dodaten problem, saj je voda ob poplavi zlahka zalila objekte in ogrozila domače živali.33 V ta namen so predvideli posta- vitev obrambnih nasipov, ki bi preprečili, da bi se narasla voda, ki je julija spet poplavila območje Petrovč in Levca (v obsegu dobrega pol hektarja), razlivala in uničevala imetje ob reki.34 Medtem so spomladi 1838 pričeli s čiščenjem rečne struge od Mozirja dolvodno (žovneški okraj), saj je marčevska poplava nanosila precej odvečnega materiala, ki je oviral splavarski promet, prav tako pa na več mestih (Ljubija, Braslovče, Preserje, To- 33 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1836-1838, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 1-2, 6, 8, 23, 28, 30-35, 36, 40, s. 84/609a. 34 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1837-1839, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 170-73, 176, 179, 181, 189, 191, s. 85/609d. pole, Orlova vas) strugo prestavila in poškodovala nabrežja. Le-te je bilo treba popraviti, dela pa je izvedel Mozirčan Johann Lippold. (Sicer je istoča- sno poplavilo tudi območje pri Nazarjih; najbolj jo je skupila vas Ternovec gorvodno od Nazarij.35) Novembra je sledil komisijski ogled opravljene regulacije, ki so se ga udeležili tudi predstavniki prizadetih vasi. Komisija je ugotovila, da so dela dobro narejena, da pa bo potrebno reko še dodatno sanirati (za kar je predvidela tudi določena državna sredstva).36 Toda kljub omenjenim delom, začeti regulaciji od Latkove vasi dolvodno, in ugotovi- tvam, da je treba reko za lažjo plovbo sanirati vse od Letuša do izliva v Savo,37 so nekateri posestniki opozarjali, da je reka ob močnih nalivih oziroma 35 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1838, 1839, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 698-99, s. 86/612b. 36 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1838, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 644-45, 654-61, 676-90, s. 86/612a. 37 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1838-1840, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 494-98, 504, 507, 509, s. 86/611a Načrt struge pri Levcu (SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 84, 1836-1838, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, s. 84/609a) 72 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 ob spomladanskem taljenju snega še zmeraj precej nevarna in da poplavi obrečna posestva. Nedavne regulacije pri Levcu in Petrovčah so povzročile, da je voda ob poplavah še posebej narasla pri Preboldu (Pragwald) in Sv. Petru. Poštar in posestnik Augustin Hausenbichler in šempetrski občinski rihtar Stephann Kollsche- gg (Štefan Kolšek) sta v začetku leta 1839 na pristojne urade naslovila dopis, kjer sta svarila glede neposredne nevarnosti v primeru narasle Savinje. Še posebej je poplavljalo polja na levem bregu Savinje pri Sv. Lovrencu (St. Lorenzen), kjer je bila potrebna nujna sanacija nabrežja, si- cer je grozilo tudi poljem (in hišam) v Zgornjih in Spodnjih Rojah ter v Vrbju. Reka je ob poplavi (še posebej zaradi pomanjkanja gozda ob strugi) pač ubrala svojo pot in močno prizadela okolico. Že septembra so bili narejeni načrti, kako bi pri- stopili k regulaciji tega dela reke. Odločili so se za izdelavo prekopa pri Latkovi vasi, s katerim bi zaobšli številne ovinke, ki jih je ustvarila reka in ki so povzročali dvig vode.38 Toda voda je, kot je pokazala zadnja poplava leta 1840, kljub številnim lokalnim vodogradnjam ponovno 38 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1839, 1840, Regula- cija Savinje, vodne zgradbe, f. 262-64, 272-76, s. 85/610a. Savinja, pritok Bolska in načrtovani prekop pri Latkovi vasi (SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1839, 1840, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, s. 85/610a) VSE ZA ZGODOVINO 73 FILIP ČUČEK, POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ …« ZGODOVINA ZA VSE ogrožala območje. (Revizija že opravljenih del je pokazala, da je izvajalec Johann Picco na območju Latkove vasi in okolice leta 1836 zastavljena dela sicer izvedel v skladu z načrtom,39 toda to očitno ni bilo dovolj.) Narasla voda je 24. junija prestopila bregove in poplavila območje vse od Mozirja dol- vodno do Prebolda oziroma Latkove vasi. Pri Mo- zirju je reka prestopila bregove in zalila polja, prav tako pri Ljubiji nižje Mozirja, kjer je tudi ustvarila nov rokav in s prodom zasula vodno žago. Tudi pri Braslovčah je reka spremenila strugo, pri čemer so škodo utrpeli mlini in žage, ki jih je voda zasula z gramozom oziroma jim odtegnila prepotrebni vodni vir. V nočnih urah na 25. junij je reka popla- vila tudi Latkovo vas in najbolj prizadela posestvo (travnike) Josepha Kollarja in Andreasa Skette na desnem rečnem bregu. Poplavno območje je v tem delu skupaj znašalo dobrih 600 hektarjev obdelo- valnih površin. Poplave so območje prizadele tudi jeseni, oktobra in novembra. Posebna komisija si je območje med Letušem in Latkovo vasjo sicer ogle- dala že jeseni 1838, toda z deli na reki so odlašali. Zato so se marca 1841 prebivalci Braslovč, Polzele in ostalih manjših okoliških krajev (Parižlje, Pre- serje, Topole, Orla vas) pri okrajnem uradu Žovnek zavzeli za čimprejšnjo sanacijo nabrežij, saj je voda ogrožala njihovo imetje, celjski okrožni urad pa da na poplave ni ustrezno odreagiral.40 Ker se čez leto ni zgodilo nič, so na devastacijo narasle reke opo- zarjali spet novembra in zahtevali zavarovanje svoje lastnine. Okrožni inženir Brunader je po poročilu gradbenega asistenta Franza Czerwinke ugotavljal, da je dejansko potrebno zavarovati sporne dele ob reki in preprečiti, da voda nadalje poplavlja trav- nike in polja, ki so bili življenjskega pomena za okoliško prebivalstvo.41 Posestniki iz Braslovč so po poročilu iz aprila 1842 res pričeli z deli na reki, jeseni pa še prebivalci ostalih prizadetih vasi iz gospostva Žovnek. Med- tem je novembra pri Latkovi vasi in gorvodno pri Braslovčah (Preserje, Parižlje) spet poplavilo ter 39 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1840, 1841, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 519-20, 522, 525, 527, 531, 536-38, s. 86/611b. 40 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1840, 1841, Regu- lacija Savinje, vodne zgradbe, f. 539, 541-42, 546-47, 550-52, 554-555. 557, 560, 567-69, s. 86/611b. 41 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1841-1843, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 572-73, 576-81, s. 86/611c. zalilo polja in travnike. Poplava je pokazala, kakšno škodo lahko napravi narasla Savinja. Reka je tokrat prestopila 6 metrov visok obrambni nasip, zalila cesto in posebej v Preserju povzročila ogromno razdejanje. Kot da to ni bilo dovolj, je sredi janu- arja 1843 ponovno poplavila. Kmetje iz Preserij so bili popolnoma na dnu. V dopisu na žovneški urad so podali neugodne razmere in navedli škodo, ki jo je naredila zadnja januarska poplava. Kmetu Martinu Roiniggu, ki je bil najbolj prizadet, je voda zalila hišo in gospodarsko poslopje, pa tudi ostali prebivalci Preserij so bili precej oškodovani, saj je reka poplavila polja in travnike ter grozila sami vasi. Januarsko razdejanje je prizadelo tudi kmete iz Podvina. Reka je uničila celotno levo nabrežje in poplavila obširne dele zemljišč (uničenih je bilo več mlinov, žag in ostalih delavnic). Tukaj je posebej izstopal kmet Jakob Rismaul, ki mu je zalilo vso imetje. Zato so ponovno prosili lokalne oblasti, da se jim dovoli sanirati reko in preprečiti, da bi reka okolico, vas in okrajno cesto ponovno tako devasti- rala. V načrtu je bila izgradnja prekopa in nasipov, s čimer so nameravali zaščititi mline, delavnice in prisotno prebivalstvo.42 V začetku 40. let je Savinja vse bolj ogrožala območje Žalca. V nevarnosti sta se znašla Hausen- bichlerjev in Tapeinerjev mlin, ob poplavah je bila vožnja s splavi praktično nemogoča. Nabrežja so skušali sanirati s fašinami, toda izkazalo se je, da zgolj to ne bo zadostovalo. Na levem rečnem bregu so morali najprej navoziti gramoz, šele nato so na- brežje v dolžini 350 in širini 6 metrov tudi utrdili. Ker je bilo nedaleč Lave več podzemnih izvirov, je ob narasli vodi poplavilo območje vse do Dobri- še vasi in Petrovč, prav tako je bila problematična vožnja s splavi. Težavno je bilo tudi med Grižami in mostom v Kasazah, kjer so v prid normalnega splavarjenja sklenili nabrežja utrditi z nasipi. Sep- tembra 1842 so pristojni organi sklenili, da se levi rečni breg v dolžini 150 metrov utrdi še isto jesen.43 42 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1841-1843, Re- gulacija Savinje, vodne zgradbe, f. 597, 603, 607-08, 611-13, 615-17, 628-33, s. 86/611c. 43 SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 85, 1841-43, Regu- lacija Savinje, vodne zgradbe, f. 354-56, 365-68, 371, 376-77, 411, s. 85/610c. 74 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Namesto zaključka Medtem so v prvi polovici 40. let pričeli na pri- toku Bolska z izgradnjo jezu, saj je tržaški veletrgo- vec Gustav Adolf Uhlich tam načrtoval izgradnjo predilnice in tkalnice na vodni pogon. Toda več okoliških kmetov-posestnikov se je pritoževalo, da je zgrajeni jez višji kot načrtovano, zato je bila pri narasli vodi večja možnost za poplave, pri nižjem vodostaju pa nekateri mlini niso dobivali dovolj vode za obratovanje.44 Vsekakor je kmetom poleg jezu težave še zmeraj povzročala tudi Savinja, ki je ob visoki vodi še naprej poplavljala površine ob svojem rečnem koritu. Kljub temu da so poročila o regulacijah Savinje oziroma poplavah po letu 1843 precej skopa, vemo, da je reka v začetku septembra 1847 v Savinjski dolini spet obilneje poplavila in prizadela okolico. Na udaru se je v Celju znašla 44 SI_ZAC/0012, Okrožni urad Celje, t. e. 51, 1840-1846, Gra- dnja jezu na Bolski pri Preboldu, 1840-1846, s. 51/80, 1844- 51, s. 51/81. tudi novozgrajena južna železnica, saj je voda v mestu ob Savinji (in dolvodno) ogrožala železniške nasipe.45 Toda monarhija se je tedaj že ubadala z drugimi problemi; slabe letine, suša in lakota so vse bolj netili splošno nezadovoljstvo nižjih slojev. Gotovo so negotove razmere občutili tudi prebivalci Spodnje Savinjske doline, ki se v drugi polovici 40. let očitno niso več utegnili toliko ubadati z nepred- vidljivo reko. 45 Laibacher Zeitung, »Steyermark,« 28. 9. 1847, 1. Gubo, Ge- schichte, 362. Struga Savinje pri Šempetru, Rojah in Vrbju ter predvideni nasipi (SI_ZAC/0008, Okrožni urad Celje, t. e. 86, 1838-1840, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, s. 86/611a) VSE ZA ZGODOVINO 75 FILIP ČUČEK, POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ …« ZGODOVINA ZA VSE Literatura in viri Arhivski viri SI_ZAC, Zgodovinski arhiv Celje, fond Okrožni urad Celje: SI_ZAC/0008, Regulacija Savinje, vodne zgradbe, t. e. 83-86. SI_ZAC/0012, Gradnja jezu na Bolski pri Preboldu, t. e. 51. Časopisni viri Grätzer Zeitung, 1824. Laibacher Zeitung, 1847. Österreichischer Beobachter, 1827. Literatura Gubo, Andreas. Geschichte der Stadt Cilli vom Ursprung bis auf die Gegenwart. Graz: Moser, 1909. Hoisel, J. Cilli und dessen Sannbäder. Wien: Wilhelm Braumüller, 1877. Orožen, Janko. »Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov,« Kronika 4, št. 1 (1956): 15-20. Orožen, Janko. Zgodovina Celja in okolice. I. del. Od začetka do leta 1848. Celje: Cetis, 1971. Petrić, Hrvoje in Nikola Cik, »Contributions to the Knowledge of the River Drava Flood in 1827,« Ekonomska i ekohistorija 17 (2021): 15-33. Pristovšek, Blaž. »Regulacijski problemi Savinje,« Kronika slovenskih mest 1, št. 3 (1934): 217-21. Seidl, Johann Gabriel. »Die untersteirische Schweiz.« Steyermärkische Zeitschrift (1836): 26-66. Trontelj, Miran. Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. Ljubljana: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1997. Zorn, Matija. »Poplave – stalnica v Spodnji Savinjski dolini,« Kronika 65, št. 3 (2017): 529-40. Spletni viri Savinja – Wikipedija, prosta enciklopedija, pridobljeno 5. 7. 2011, https://sl.wikipedia.org/ wiki/Savinja. Zusammenfassung EINE ÜBERSCHWEMMUNG »TRIFFT DIE STADT CELJE MIT UMGEBUNG FAST JEDES JAHR EINMAL ODER SOGAR ZWEIMAL.« Maßnahmen gegen Überschwemmungen in Celje im Tal der Savinja in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts Die Savinja, ein aus den Bergen kommender Wildbach, hat ein Regen-Schnee- Abflussregime; wegen der größeren Niederschlagsmenge und der verringerten Evapotranspiration liegt der erste Hö- hepunkt des Abflusses in den Herbstmonaten, der zweite wegen der Schneeschmelze in den Früh- lingsmonaten. Aufgrund dessen neigte die Savin- ja in der Vergangenheit oft zu Hochwassern. Im oberen Flusslauf hatte sie ein starkes Gefälle, das sich im Tal verringerte. Der Fluss bahnte sich mit zahlreichen Mäandern den Weg durch Kiesablage- rungen. Für das 17. und 18. Jahrhundert verfügen wir über Berichte, dass die Savinja mit den Ver- lagerungen ihres Flussbettes im Abschnitt zwi- schen Sv. Peter (Šempeter) und Žalec (Sachsenfeld) zahlreiche Schwierigkeiten verursachte, mussten doch die Bewohner abhängig von der veränderten Strömung ihre Wohnsitze verlegen. Der sich ver- ändernde Flusslauf bedrohte auch die wichtigste Straßenverbindung mit dem Land Krain, was man durch den Bau von Deichen zu sanieren versuchte. In den achtziger Jahren des 18. Jahrhunderts über- schwemmte der Fluss bei Latkova vas (Lackendorf) in der Regel bis ins Dorf, kehrte aber schon inner- halb von 24 Stunden in das alte Flussbett zurück; um die Befahrbarkeit zu gewährleisten wurde ent- lang der Straße das Ufer angehoben. Anders war die Situation in Šešče (Schönbichel) bei Prebold (Pragwald), wo der Fluss nach jeder Überschwem- mung den Lauf änderte, beim Dorf Griže (Greis) spaltete er sich wiederum auf zahlreiche Flussarme auf. Entlang vieler Arme floss die Savinja auch bei 76 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Male Braslovče (Kleinfrasslau) höher, während sie ihre Tiefe und Weite aufgrund des Ansteigens und Sinkens des Wassers veränderte. Am Ende des 18. und in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts wur- de Celje (und das weitere Tal) in den Jahren 1770, 1778, 1789, 1798, 1805, 1807, 1814, 1820, 1824, 1833, 1841 und 1847 von größeren Überschwemmungen heimgesucht. Das Kreisamt Celje befasste sich seit Beginn des 19. Jahrhunderts ernsthafter mit der Savinja und ihren Zuflüssen. Die Säuberung des Flussbettes, der Bau von Deichen und die Befesti- gung der Ufer mussten bis zur Mitte des 19. Jahr- hunderts die betroffenen Grundbesitzer überneh- men, wobei die Pläne vom Ingenieur des Kreises (später Bezirkes) ausgearbeitet wurden. Doch die Arbeiten schritten nur langsam voran und hatten nur einen behelfsmäßigen Charakter, so dass sie bei größeren Überschwemmungen nicht besonders wirksam waren. Das Tal der Savinja war tatsächlich mit jährlichen Überschwemmungen konfrontiert. Die Zeitung Kmetijske in rokodelske novice be- richtete Mitte des 19. Jahrhunderts, dass eine Über- schwemmung »die Stadt Celje mit Umgebung fast jedes Jahr einmal oder sogar zweimal trifft, /…/ die sonst kleine und zahme Savinja« dann aber »ge- waltig anschwillt, ihre Ufer übertritt und sich der Weite und Breite nach über das ganze Tal ergießt.« Schlagwörter: Überschwemmungen, Umwelt- geschichte, Reinigung und Befestigung der Ufer, Savinja, Celje, Savinjska dolina