Redaccičn y Administracion: C' BAMON USTA 5158 “■ A. 50 - 5502 Bs. Aires ★ Na&OčNINA: Za eno leto „ ? 8.— Za pol leta $ 5.-inozemstvo p 2 Dolarja "““nežna štev. 20 cts. REG ISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 (LA VOZ E S L O V E N A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA- ORGANU DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS o PQ O £ UJ H < U-t « 55 M e O O £ u ca < s FRANQUEO PAGADO Concesion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N? 1551 LETO CASO) L BUENOS AIRES, 25 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1947 Num. (Štev.) 25 Primorska PRKEL JE TEŽKO PRIČAKOVANI DAN primorje es devuelta a yugoeslavia Con indescriptiblo alegria ha sido recibido por nuestra Colectividad la °°Ucia de la ratificacion de los Tratados de Paz que estipulan, entre otras C°8®8« la devolucion. de Primorje e Istrtia a Yugoeslavia. So explica que asi haya ocurido. Luego de 25 afios de haber sido sepa-** de la Madre Patria por el repudiado Tratado de Rapallo, de haber tuIt‘do en consecuencia la perdida de nuestra soberania nacional, la supre-j de nuestra cultura e idioma luego. y por ultimo las persecuciones con el fascismo castigo a nuestro Pueblo por luchar por su independencia,! Cotl el consiguier.te asesinato de los patriotas que trabajaron por nuestra' ^Us,2. vemos con alegria a emocion engenrados en el vibrar de nuestrasi rcts emocionales mas intimas, que el dia tan esperado, tan sohado, de ®uestra liberacion definitiva, ha llegado por fin, cual aurora mmortal, con la ev°luci6n de nuestra tierra natal: Primorje e Istria, a nuestra Madre Patria: ‘‘epublica Popular Federal Yugoeslava. Este hecho nos recuerda que la injusticia cometida con nosotros, los •slovenos de “Venezia Giuliaa", ha sido reparada en su mayor parte, yl 6cimos esto con el pensamier.to puesto en Gorica y Trst, que aun esperan* CUq1 hijos arrebatados a la madre, el retorno al regazo carinoso de la; 'listna, h Si bien el Tratado de Paz con Italia ratificado por las cuatro Grandes 0,eticias, estipula la devolucion de Primorje e Istria a Yugoeslavia, en cier-, KO SE ZAVEZNIŠKE ČETE UMAKNEJO f IZ JULIJSKE KRAJINE to nato! Ar, ^edo olvida a los eslovenos que han tenido que emigrar de su tierrct quo pueden calcularso en 30.000 residentes sčlo en la Republica 9eii,tina sjn con{ar oiros paises — Y no tiene en cuenta les enormes daiios tt0rale8 y materiales que nos han sido causados. Pero esto en realidad no, Preocupa tanio; pues sabemes que la naci6n vencida que ha tenido J Revolver algo que no era suyo, atraviesa por dilicultades aun mayores, c, 0 los de nueslra Madre Patria, y ademas porquo el que en ultima insiarv-i a do pagar los erroros cometidos por sus gobernan.tes, ha do cer el pueblo; porque tenemos la 'conviccičn intima de qu.e los detalles que ^ ^ fcltan compcner del Tratado do Paz, lo seran por los pueblos Italiano ^ u3oeslavo en igualdad de condiciones, en el memento en que impere 11 ^cHa ur.a verdadera Democracia Popular. ^ Para nosotros los yugccslavos, el actual corJlicto mundial constituye Verdadera leccion, delorosa, sangrienta en extremo, pero una leccion t cultural como pueblo y material como nacion, y por ultimo nuestra1 . —sin la cual no es posible la exorcsion de nuenlro cardcter na-* E0 cr’'ontai?' firmemente en nueslra unidad, unidad do individuos,' °d ds Pueblos y Gobiornos omanados do los mismos, quo nos ha hecho* ^ "'inovibles anto toda claso do provocaciones, o invencibles dnte toda1 P-?* Yu 63 Jscci°n ha sido bien aprovechada por los Pueblos de' 5^ j E:‘avia, y que puedo servir de ojomplo a todos los Pueblos del orbo en tfjj ' 'lct Por la liberacion definitiva de toda opresion imperialista econo^ a V polilica. V NAPETEM POLOŽAJU JE BIL PRO~o GLAŠEN OBSTOJ TRŽAŠKEGA SVOBODNEGA OZEMLJA Trst, 13. sept. — Po ukazu je poveljnik zaveznikih oblasti, angleški general major Terence E. Airey uveljavil sklepe mirovne pogodbe, da se zavezniške čete umaknejo iz Julijske Krajine. Določen dan za umik je bil v pondeljek, dne 15. septembra. Gen. major Airey je izjavil: “Zavezniške čete so dovršile svojo nalogo v Julijski Krajini in Italiji. V bodoče ne bomo več čuvali tujih mej, temveč samo one, ki nam pripadajo." Pojasnil je, da kakor hitro bo Jugoslaviji in Italiji izročenih 34 mejnih mest, bo s tem dovršena naloga zavezniških čet, ter da se te takoj umaknejo. Po vsej novi meji je postavljena žica in kjer ni še to gotovo se postavlja lesene droge, kot znamenje meje med Jugoslavijo, Italijo in STO-jem. * Kakor je vse izgledalo so se priprave par dni pred umikom vršile mirno in v popolnem redu. Ni pa to dolgo trajalo. Jugoslovanske čete so bile pripravljene, da zasedejo obmejna mesta, ki pripadejo F.L.R.J. Zavezniške oblasti bi morale izročiti mejo in mesta Jugoslaviji v pondeljek ob 7.30 uri in se potem takoj umakniti. Brez nobenega pojasnila so pa okupacijske oblasti podaljšale rok umika za 24 ur. Ta nov ukaz je vzbudil ogorčenje primorskega ljudstva in posebno pa jugoslovanskega vojaštva. Smatralo se je to kot provokacijska dejanja in zato je hotelo jugoslovansko vojaštvo na vsak način zasesti kraje kateri jim pripadajo. Zavezniške oblasti so izdale nov ukaz in umikanje čet‘se je'pričelo v pondeljek po noči. S tem ukazom se pa niso niti sami poveljniki zavezniških oblasti strinjali in predvidevali se nevarnost, ker vsak umik, kakor prihod vojaških čet v noči povzroči lahko veliko incidente. Vso obveščevalne agencije, kakor tudi časopisje v službi svetovne reak-ciie je odzadnjih dogodkih iz Julijske Krajine poročalo v napačni luči. PROGLAŠENO JE SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE Trst, 16. sept. — General maj or Terence Airey je proglasil obstoj STO-ja ter. se sam preglasil za začasnega guvernerja za dobo dokler tega no določi Varnostni Svet. V proglasu je med drugim določena smrtna kazen za. ljudstvo, ki brez dovoljenja nosi orožje, napade zavez* niške čete, hujska ljudstvo k vstaji ali organizira manifestacije naprav obla« stim STO-ja. * S tem proglasom se je napet položaj v Trstu še poslabšal. Vršile so sa manifestacije in izzivanje fašistov in neofašistov. Posebno so povzročali to. italijanski pobalini, radi katerih je pri-, šlo d® nešteto spopadov, kjer je bilo veliko število ranjenih in nekaj tudi mrtvih. Med poslednjimi se nahajata tudi 2 Jugoslovana. Zahrbtno je bila od strojnice zadeta na nekem vrtu 11 letna deklica, ki jo na mestu obležala mrtva. Splošna delavska zveza je radi tega nesramnega zločina proglasila delavsko stavko. Pogleb žrtve se je slovesno vršil, katerega se je udeležilo nad 15.000 oseb, med njimi stavkujoči delavci tržaxkih ladjedelnic, delavci pivovarne in pristanišča. PRIMORSKO LJUDSTVO JE S SLOVESNOSTJO SPRETELO JUGOSLOVANSKE ČETE Zavedno primorsko ljudstvo se jo več dni pripravljalo, da bo na naj-slovesnejši način praznovalo dan priključitve. Na vseh stavbah so plapolale jugoslovanske zastave in postavljenih je bilo nešteto slavolokov z raznimi napisi. Na poseben način se je zato pripravljalo ljudstvo Sežanskega okraja, ker fo je bil kraj kjer so ves čas povojne dobe jugoslovanski in zavezniški vojaki stali eni napram drugim in strogo čuvali mejo. Slovensko ljudstvo Goriške okolice je dan priključitve praznovalo na Lijaku, kjer se je. postavilo nešteto slavolokov, velike slike maršala Tita, napise in ogromne znake s . srpi in kladivi, ki so bili razsvetljeni z električnimi žarnicami in vidni daleč na okoli. Z velikim navduseniem je povsod Primorsko ljudstvo pozdravljalo prihod juaeslovanskih čet. Bil jo to-slaven D-bod ob zvokih narodnih in Dar,-tizanskih koračnic, katere • so sprem-licle domago aodbe. Ljudstvo in vo-iaštvo je vzklikovalo "živio Tito in Stalin" ter obsuvalo vojatvo z cvetlicami. ITAT.nnrvTT IN ffT.rvvmct n^rro IZ EP.ATEV, FflT^T P^TOunEJO F. L. R. JUGOSLAVIJI •' 1 Italijansko družine, ki . so se preseli- lo za čr^a faš;stičneaa rež5ma v razne slovenske vasi, danes zapuščajo te kraje in se zatekajo na ozemlje, ki bo Str. 2 SLOVENSKI GLAS Num. (Štev.) 25 — 25. Septembra KRATKE VESTI 12 JUGOSLAVIJE LJUBLJANA: Predsednik ljudske Ropubli- 0skupina članov Glazbene akademije iz Ljub- ke Bolgarije Georgij Dimitrov je meseca julija obiskal Jugoslavijo. Obiskal je razna mesta v Jugoslaviji kjer ga je ljudstvo z navdušenjem pozdravilo. Nudil se je nekaj dni tudi v Ljubljani in Trbovljah. Njegov obisk ni povsem slučajen. Narekovali so ga razvoj in utrditev ljudske demokracije v Jugoslaviji in Bolgariji, okrepitev bratskih odnosov in potreba po nadalj-sem razvoju teh odnosov. * BEOGRAD: Minister za zunanjo trgovino FNRJ inž. Milintije Popovič se je pa krajšem bivanju v Moskvi vrnil v Beograd. * ZENICA: Na svojem potu po Jugoslaviji Je prispela namladinslco progo v Zenico bolgarska kulturno umetniška brigada "Goo Milev" z Angelovim na čelu. Brigada ima 120 članov ter svoj zbor, dramo, orkester in folklorno skupino. Na mladinski progi ostanejo osem dni. * ZAGREB: Odstranjen je bil spomenik cesarskemu generalu baronu Jelačiču simbol sramote preteklih vladajočih klik. To nalogo so prevzeli nase prostovoljci, ki so prostovoljno delali pri rušenju spomenika. Z odstranitvijo spomenika banu Jelačiču, bo ugodeno enodušni želji prebivalcev Zagreba, da se iz njihove srede odstrani spomin na človeka, ki je postavil svoje življenje v službo tujcem proti lastnemu ljudstvu. * BEOGRAD: Na mladinski progi gostujo PREDSEDNIK VLADE LRH DR. BAKARIČ O INCIDENTU V LANIŠČU V ISTRI pripadlo Italiji. Med temi je tudi nekaj Slovencev, ki so za časa osvobodilne borbe zvesto služili nacifašizmu in katere ljudi so zavezniške oblasti da 'danes ščitile. Strah pred pravičnim plačilom žene te izdajalce iz domačih krajev in zavedajoč se svojih dejanj proti lastnemu narodu sedaj zapuščajo rojstno grudo, na katero se ne bodo nikoli več vrnili. Nekateri hočejo ob slovesu izvršiti svoje zadnje zločinsko dejanje in uničiti svoje nepremičnine ter odpeljati blago in živino v tujino. Zavedno naše ljudstvo pa mimo preprečuje vse načrte teh ubežnikov. Oni del našega ljudstva, katerega -Je zadela krivična usoda in pripade Italiji, bo nadaljevalo svojo borbo, dokler ne bo priključeno k materi Jugoslaviji. Ti Slovenci so se obrnili do maršala Tita in zaprosili “varstva" pred nasiljem, ki ga italijanske oblasti izvršujejo nad slovenskim ljudstvom. Obtožujejo italijanske oblasti, da so kršile obveznosti mirovne pogodbe. Slovensko ljudstvo in italijanski antifašisti se pritožujejo, da nimajo zaščite, katere bi bili po zakonih deležni ter da se nad njimi izvršuje 'teror in nasilje v prisotnosti italijanskih oblasti. KAKŠNA BO MEJA. Vsa postavljena meja med Jugoslavijo in Italijo je danes še začasna. Pri postavljanju te se je naletelo na nesoglasja, ker zavezniške oblasti so pri postavljanju meje šle na roko Italiji. Miren pri Gorici mora po mirovni pogodbi pripadati Jugoslaviji, a pri postavljanju meie so Mirnu hoteli odvzeti pokopališče. Tudi na Sabotinu pri Gorici se ne morejo sporazumeti in določiti prave meje. V mirovni pogodbi je določeno, da je treba pri postavljanju meje upoštevati celo polja posameznih vasi ter da komisija lahko zaide po potrebi več sto metrov v eno ali drugo stran. ljane. Z bogatim sporedom narodnih, borbenih in umetniških pesmi, bodo nastopili po brigadah 6. sekcije. Ljubljanski umetniki bodo priredili koncerte tudi za graditelje predora Vranduk, nato pa bodo odšli v Zenico. * LJUBLJANA: V Gorici je meseca julija izšla prva številka tednika "Soča", ki bo glasilo goriških, beneških in kanalskih Slovencev, ki bodo po mirovni pogodbi ostali v mejah italijanske republike. Novi list bo zagovornik tistega dela našega naroda, ki živi na skrajnem delu slovenske zemlje in ki je bil vedno najbolj zaveden. Njegova naloga bo braniti pravice tega dela našega naroda in njegove svoboščine, ki si jih je izvojeval v svoji dolgi in mučni borbi. * LOKVE PRI SEŽANI: Ljudstvo te vasi je pred lotom dni napisalo po zidovih razna gesla, ki izražajo njegovo trdno in odločno voljo po priključitvi k FNRJ, gesla o edinstvu in bratstvu jugoslovanskih narodov, ter tu pa tam rdeče zvezde. Dogodilo pa se je 22-julija okrog poldneva (najprimernejši čas za taka dejanja, ker v teh urah utrujeni kmetovalci navadno ležejo k opoldanskemu počitku) da sta dva angleška vojaka začela prepleskovati rdeče zvezde po zidovih. To njihovo podlo početje je prvi opazil 11 letni pionir, ki je v svoji sveti jezi na ves glas zavpil, da bi zbudil pozornost drugih ljudi. Ko sta vojaka videla da sta bila zapažena sta se zbala in jo iz sramu pred tako nizkotnim dejanjem urno pobrisala. Ko so prihiteli ljudje ni bilo o njih ne duha ne sluha. * BEOGRAD: Maršal Tito je sprejel v navzočnosti predsednika Centralnega odbora enotnih sindikatov Jugoslavije D j ure Salaja, sovjetsko sindikalno delegacijo, ki jo je vodil Berezin. Z delegacijo je ostal v prisrčnem razgovoru nad eno uro. * LJUBLJANA: Za letošnjo poletno sezono Je pripravilo Narodno gledališče v Ljubljani vrsto predstav, v novo urejenem letnem gledališču na Pogačarjevem trgu. Vprizorili so "Rusalko”, "Mater Jugovičev" in "Veroniko Desenižko". LONDON: Londonski "Dayli telegraph" prinaša v izvlečku pismo bivšega pomočnika britanskega vojaškega atašeja v Beogradu majorja Righta o razmerah v Jugoslaviji. Ni nobenega dvoma, je rečeno v pismu, da velikanska večina narodov Jugoslavije podpira sedanjo vlado. Naravno je, da je nekaj godrnjačev kot so v vsaki državi; toda najbolj glasni so ravno tisti, ki so najmanj prispevali k osvoboditvi svoje države in ki tudi sedaj ničesar ne prispevajo pri njeni obnovi. To so tisti ki zahtevajo zaščito britanskih in ameriških oblasti. V določenih časovnih razdobjih obiskujejo veleposlaništva, elegantno oblečeni in prosijo, da bi jim pomagali pri begu pred "nasiljem tajne policije". V svojstvu uradne osebe sem tudi jaz sprejemal obiske takih oseb, toda po osemnajstih mesecih so prihajali še vedno prosit, ker jih še ni zadelo "nasilje", čeprav so ostali v državi." Ni dvoma, da nekateri četniki in drugi begunci iz taborišč v Italiji izvajajo svojo delavnost v Jugoslaviji. So dokazi da prihajajo preko jugoslovanske meje agenti, mogoče tudi saboterji. Če hočemo Jugoslaviji izkazati naše simpatije in pomoč in upam, da hočemo, jo moramo izkazati tistim, ki so bili tlačeni od našega skupnega sovražnika in ki so dali velikanske žrtve podpirajoč!, nas, da bi dobili vojno, in ki se trudijo, da bi obnovili svojo državo. Zagreb, 29. avgusta (Tanjug). — Predsed-dnik vlade LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je sprejel 28. avgusta opoldne predstavnika Tanjuga in mu odgovarjal na stavljena vprašanja o incidentu, ki se je pripetil v Lanišču v Istri. —Ali nam lahko daste kakšne podatke o invidentu v Lanišču v Istri, pri katerem je bil ubit duhovnik Miroslav Bulešič, ranjen pa duhovnik Jakob Ukmar? —Po podatkih, ki jih imamo do sedaj na razpolago, je incident posledica neke zelo vešče izmišljeno in dobro pripravljene provokacije, ki jo oblasti v Istri niso pravočasno odkrile. Do incidenta je prišlo takole: V Pazinu jo bil pred določenim časom sestanek duhovnikov družbe Sv. Pavla, ki je bil sklican ob prihodu dr. Jakoba Ukmarja, odposlanca škofa Santina iz Trsta. Posvetovali so se o birmanju otrok, ki ga ni bilo že več let. Določili so red birmanja ter se je postavilo vprašanje, kdo je lahko boter. Sklenili so, da ne bodo smeli biti botri tiste osebe, ki so "sovražniki cerkve". Nato so se različni protiljudski duhovniki razkropili po Istri in pričeli s prižnic na vsa usta propagirati, da pripadniki JA, mladinci, ki so delali na mladinski progi, itd. niso vredni, da bi bili botri otrokom. lasno je, da na tem sestanku ni šlo za zaščito spoštovanja cerkvenih kanonov, ker v ta namen sestanek cerkvenih sploh ni bil potreben. Običajen je namreč način, kako se starši otrok opozarjajo, kakšne osebe so primerne za botre, in to ve ne samo vsak duhovnik, temveč tudi najširše množice. Če pa Se upoštevamo, da je v vojski, ki je v Istri, pretežen del katoličanov, pri mladincih s proge pa tudi, in da niti predpisi kanonskega prava v tem pogledu n0 določajo kakšnega strogega kriterija (poglejte, če vas zanima, can. 76G, 769, 79S), tedaj se postavlja vprašanje, kakšni so bili motivi tega sestanka? Ni drugega odgovora, razen iskanje povoda za incidente. Vešče postavljena krinka je preslepila tudi nekaetre sicer dobre in poštene duhovnike, uspavala je budnost oblasti, ki se v "verska" vprašanja niso hoteli vmešavati. To pa Se niso bile vse pripravo la incident v Lanišču. Resnica je, da so bile tudi tam glavni povod nezadovoljstva ljudi besede takšnih du-ohvnikov, kot je Cek, da borci armade ne morejo biti botri, ali kot je Bulešič, češ da mladinci z mladinske proge ne morejo biti birmani ali biti botri, vendar ni bilo za obseg incidenta in za njegov krvavi konec to odločilno. Organizirana je bila skupina ljudi, oborožena s koli in kamenjem, kar naj bi namreč pripomoglo k izvajanju takšne linije. Ta skupina je tudi pričela fizičen napad na prisotne prebivalce, ki so zahtevali pojasnila in protestirali proti sklepom, da se ne sprejemajo izbrani botri. Brez te skupine in brez fizičnih napadov na prebivalce bi se zadeva gotovo končala samo z upravičenimi protesti, kot na primer v Tinjanu, in brez večjega incidenta. Tudi sama izbira kraja Lanišče govori o premišljenih pripravah. Notorno jo v vsej Istri, da je v tem kraju neka precej močna skupina ustaško nastrojenih elementov, ki so bili seveda pripravlejni sodelovati v takšni izzivalni akciji in jo razširiti. Ti elementi so tvorili tisto oboroženo "zaščito". Podvzeti varnostni ukreni in nepričakovanost samega dogodka so imeli za posledico, da je spopad v prvem trenutku minul brez večjega obsega. Šele po določenem času, morda dve uri potem, se Je zbrala ogorčena množica ljudstva znova, in to še bolj številno, in tedaj se je pripetil incident, o katerem ste že prebrali uradno poročilo. Prisotna milica ni mogla preprečiti incidenta takega obsega. Z šelikim naporom ji je uspelo samo to, da je rešila življenje Ukmarju. T V.? Seveda so nam taki incidenti nezaž0*). in upamo, da se ne bodo več ponovili- J bomo vse izzivalne poteze najbolj kor«' zatrli. —Ukmar je dobil hitro zdravniško PoB> i Zdravniki nam zagotavljajo, da bo ozd1*7 —Nekateri italijanski listi so javili, 'Jacj oblasti v Istri niso dovolile, da bi prepe^ Ukmarja v Trst, temveč da so ga odpe'f ( v bolnico na Reko. Ali je to res? Ge 'om tne aln >°m Seveda nismo mogli dovoliti, da bi 0a peljali v Trst. Aretiran jo bil skupaj z °s ^ Iimi udeleženci incidenta in njegovimi nizatorji ter bo izročen sodišču. gg ------------------- n Lati] PROVOKATORSKI DUHOVNIKI S0 dom SVOJIMI IZJAVAMI IZZVALI nQvj INCIDENT V LANIŠČU Reka, 29. avgusta. (Tanjug). ?— Kot I sledica ponovnega izzivalnega postopa predstavnikov višjega katoliškega klero. Trsta, zbranih okrog škofa Santina, j® ^ šlo 24. t. m. v Lanišču v coni B Julijske jine do neredov in nezaželjenih inciae1111 Med birmo v cerkvi v Lanišču, ki ji i® ^ sostvoval zastopnik tržaškega škofa S® na, je duhovnik Ukmar iz Trsta izjavil mladinci, ki so sodelovali na mladinski P gi, niso vredni, da bi prejeli birmo. duhovnik, ki je tudi prisostvoval pri obrel je izjavil, da kot botri ne morejo sodelo1, borci Jugoslovanske armade Ob takšnih provokatorskih izjavah njenih duhovnikov je zbrano prebiv*3^ predcerkvijo izrazilo svoje nezadovoljstvo je bilo pri tem napadeno s kamenj®1^ koli od neke skupine ljudi, ki so se n juli v cerkvi. . Pri teh neredih je bil ubit duhovnik ih, rodc PUsI l)eni vil , šine naš« ne, svoj 9a Prcr izse zna dile so Co ' V(J ki j lih krij Pre Are roslav Bulešič, ranjen pa duhovnik Ut1” ter več oseb. PROVOACITA PROTILJUDSKIH $ KLERIKALNIH ELEMENTOV "Primorski dnevnik" je pod nasl° ^ "Vedno jasnejši obrisi provokacije v nišču" priobčil o incidentu mod drugi® slednje poročilo: "Na temelju poizvedb, izvršenih nV e ampak nasprotno naši izseljenci z9radili to državo. Pokrajina Cha-0 v Arqentini je bila pred 25 leti pra-j,q Puščava. Tja so prišli Črnogorci, So zemljo krčili ter jo zgradili v bo-, ,^z Indijanci in belimi tolpami* ki so ^zarile po tej puščavi. Danes je ta mik /ec^ eden izmed najbogatejših v 'r9entini, ki daje 69% bombaža, od 6sar je nad 80% v rokah naših ljudi." General Ilič govori nato o življenju 111 delu naših izseljencev, ki uživajo ,v f1 starih naseljencih veliko spoštova-aslo,‘ V središču Latinske Amerike, v g krajini Sao Paolo, živi okoli 10 ti-?° rojakov z otoka Brača. Žive v UDnosti prav tako kakor dalmatinski ^°ttiorŠčaki, kmetie in rudarji. Enako Ve _tudi naše ribiške kolonije v Se-,6rrii Ameriki, tako n. pr. v San Pe-ru ob Tihem oceanu na Aljaski in v Mehišk odšli jim na mo. v g'1 in kih or0a ra*5 ■patru :oro^ cem zalivu. Poudarjajoč da so Vije nasi izseljenci iz stare Jugosla- I ■- v glavnem iz gospodarskih raz-9°v in zaradi težkih socialnih raz-[jeer‘ Pravi general Ilič, da so se izse-uenci v inozemstvu združili v skupine, i juH ij.s °n°vili svoje šole in svoia društva. Mihove skupnosti so bile vedno v ®SDrotju z vsemi predstavniki bivše li ^slavije, V Ameriki so n. pr. naši ki žive tam že nad 50 let, ki pa ^so nikoli odšli k predstavnikom biv-e P1* ,“JUcioslavije, da bi jih kaj porsili ali ipravj 2Qhtevali. ^edaj je drugače. Nikoli ni bilo mo-Ce videti, v kakšnem obsegu je naj do udi le P ia&] efia f. Stvit domoljubni duh naših izseljen-v v Latinski Ameriki tako zelo ka- strtf kor j, med narodnoosvobodilnim bojem. \° so slišali, da je Jugoslavija napa-! ncr. je prišla pri njih ljubezen do i ^0 se I1 ^ ^°vine in do svojega ljudstva še jev, * j.0 1 d° izraza. Naši izseljenci so odšli elH ^redstavnikom Jugoslavije in za- re&'<> na) se stori nekaj za staro do- je ^ vendar pa predstavniki (JqVSs Jugoslavije' zlorabili to njihovo - HtiJ10l,Ubi?- Denarn;. prispevke in po-to 0,1 aktivnost naših izseljencev so n" ?r'sWi v korist izdajalske vlade, To J k 6110 ^udstvo so poldruao leto va- f kraljem in Dražo Mihailovičem, sljs ,.e 0^°t)ra 1942, so naši izselienci s. ni t v. resnico, da na Balkanu iifl pj ^°. kakor so jim tedaj govorili. Bili ’en,'e Pri )’e veliko. 3 Ijal’ 1° ^nev'< k° so po štirikrat poši-ob1 . °iavke v Moskvo in zahtevali je« Vestilo o pravem stanju. V tistih čali svoje poglede proti Sovjetski zve zi. Ko so se prepričali, da so jih predstavniki stare Jugoslavije prevarali, je velikanska množica naših izseljencev zapustila pristaše starega režima se organizirala v nove domoljubne in napredne organizacije po zgledu stare domovine in odstranila popolnoma vse kraljevske pristaše. Znova so začeli učinkovito in konstruktivno delo, podpirajoč narodnooosvobodilni boj. V teh naših izseljeniških organizacijah je bilo nad 95% naših izseljencev. Nikoli prej se ni pripetilo kaj takega, kar se dogaja sedaj v našem poslaništvu v Buenos Airesu, da prihaja vsak dan do 800 naših izseljencev, ki zahtevajo obvestila o naši domovini. Naši izseljenci so priredili veličasten sprsjem prvemu predstavniku nove Jugoslavije v Latinski Ameriki. Njemu na čast so organizirali banket, ki so se ga udeležili tudi zastopniki argentinske oblasti in zavezniški predstavniki. Visoka domoljubna zavest ne vlada samo pri naših izseljencih v Argentini, ampak tudi v Čileju, Boliviji, Peruju, Braziliji. V teh državah sodelujejo naši izseljenci množično v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. Oni so profesorji, senatorji, narodni poslanci, ministri itd. V Peruju in Boliviji je vsa notranja drobna trgovina v rokah Jugoslovanov. V velikem vseslovanskem gibanju, slovanskih držav, sodelujejo tudi naši izseljenci. Zaradi takšnih izseljencev in pred njihovim domoljubjem so propadli vsi poizkusi Fotiča z njegovimi odposlanci Cviietišo, Zelatičem in Do-minikovičem. Njihovo delo se omejuje na izdajanje lista "Protest", ki ga zaradi pomanjkanja čitateljev delijo brezplačno, ker se noče nihče nanj naročiti. Naši izseljenci podpirajo staro domovino tudi sedaj prav tako kakor med vojno. Med drugimi pošilj-sosov. PROIZVODNJA V IDRITSKEM RUDNIKU ZNATNO PRESEGA PREDVIDENI PLAN Idrijski rudarji so v začetku letošnjega leta napovedali enoletno tekmovanje vsem kovinskim rudnikom v Tugoslaviji. Že v prvem letošnjem polletju so doseali lepe uspehe z izboljšanjem jamskih naprav, z delovno disciplino in z uvedbo dela po normah. Znatno se je dvignila proizvodnja rude in živeaa srebra ob nižjih proizvodnih stroških. Proizvodnja rude se je dvignila v prvem poletju nasproti planu za 17%, proizvodnja živega srebra pa za 13%. Delovni učinek se je v topilnici povečal nasproti planu za 25%, pri kopanju rude pa za 37%. Delavci so dosegli tudi velik prihranek pri premoau in pri drugem po-trošnem materialu. Potrošnja premoga po kalorijah je znašala na 1 tono rude le 75% v planu predvidene potrošnje, potrošnja električne eneraiie 92%, potrošnja jamskega lesa 78% in potrošnja eksploziva manj kot 70%. V letošnjem letu bo uprava rudnika zaradila 5 štiristcmovanjskih hiš. Gradnjo teh hiš je prevzelo gradbeno podjetje "Primorje’'. V petletnem planu pa je predvidena gradnja še več takih stanovanjskih hiš. V nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. so v Idriji slovesno proglasili večje število udarnikov, rudniškega delovnega kolektiva kakor tudi gradbenega podjetja Primorja. Tolm in se pripravlja na veliko manifestacijo dela , . , Čeprav z precejšnjo zakasnitvijo ^storjeno že toliko, da bomo brez stra- objavljamo vseeno ta dopis iz časopisa v domovini ker ga smatramo kot verni dokaz življenja in konstruktivnega delovanja našega ljudstva na Primorskem katero hoče z vso svojo voljo sodelovati v petletnem planu in tako doprinesli svcj delež pri graditvi novega gospodarstva, pri vzgoji nove generacije za boljšo bodočnost v naši novi ljudski državi. — Uredništvo. * Tam, kjer se izliva Tolminka v Sočo, leži obdana od gorskih grebenov Julijskih alp metropola tolminskega okraja — prijazno mestece Tolmin, ki se pripravlja na veliko manifestacijo, na razstavo dela sredi avgusta. Tolmin je središče našega okraja, od tod gredo ceste in poti v vse smeri in združujejo posamezne gorske vasice in trge. V teh gorah in v teh ozkih dolinahi so naši partizani vodili borbo za našo svobodo. Posamezni spomeniki nas spominjajo na te borce, brez katerih ne bi mogli krojiti danes po svoji lastni volji naše bodočnosti. Nad dve leti je že minilo odkar so utihnile strojnice in puške. Takoj po zadnjem strelu, preden je splahnel nieaov odmev, smo začuli drugo ro-potanie — ropotanje krampov in Iona! Začela se je obnova. Treba je bilo nainrej ponovno zgraditi to, kar je | tistih, ki bodo iarali. Dali bodo vse sovražnik uničil treba je bilo postavi- j od sebe. da bodo pokazali, da je 25-ti hiše, hleve, tovarne in šole. Kramp ; letno faišstično zatiranje samo utrdi-in lopata sta pela svojo pesem, pesem ! lo niihovo voli o do ustvarjanja na dela in ustvariania in istočasno pe- j vseh noliih liudske deiavnosti. sem hrats+va. Delo za obnovo ni še j In naši fisknlturniki? Tudi na te sem v celoti končano, dokončati moramo j se obrnil in iih vnrašal, ali se kaj prl-še nekaj mostov in hiš. Strumno in ju-! nravliaio. Tajinstveni nasmeh mi je naško stonamo naprej po poti zaradi- j Hil zadosten odaovor. Še bom izora-tve našeaa noveqa aospodarstva. ki seval, §e bom skušal kaj izvedeti hu pokazali dosedanje uspehe in to, kar bomo še napravili. Dosedanje delo je zagotovilo, da bomo uresničili naše načrte tudi v bodoče. Tolmin in ves okraj se pripravlja mrzlično na to razstavo — revijo dela. Postavljajo lope, pripravljajo prostore, v delavnicah, v tovarnah, v pisarnah pripravljajo gradivo za razstavo. V prostih urah pomaga ljudstvo s prostovoljnim delom uresničiti postavljene naloge. Tolminsko prebivalstvo je s svojo žilavostio ustvarilo že toliko, da s ponosom lahko tekmuje z mnogo večjimi kraji naše domovine. V okviru te razstave bo ljudstvo tolminskega o-kraja pokazalo tudi dosežene uspehe na prosvetnem polju in to ne samo z razstavljaniem tozadevnega gradiva, temveč tudi z dejanskim živim prika-zaniem. Uprizorili bodo igro na prostem. Imel sem priliko govoriti z režiserjem. Vprašal sem ga: "Kaj pa boste napravili v tednu razstave?" Namuznil se je in rekel: "Tolminski puntarji se puntajo '— pokazali bodo nekaj nnntarskeaa". Več ni hotel povedati. Videl sem pa nieaov obraz in iz teaa obraza sem razbral neizčrpno voljo, ne samo nieaovo, temveč voljo vseh bo lorikaz smotrnosti in načrtnosti. Pet namembnih let ie nred nami; v tem času moremo izpolniti postavliene na-loae. Niso pa te naloae izkliučno ao-snodarskeaa značaja, imamo še dru-ae na kultumo-prosvetnem in vzgojnem polju. '/■a nase nova velika podiet:a, zt naše sodobno kmetii^tvo in živinore-io rabimo liudi. ki bodo vzaoieni in •^oraieni. tako, da bodo pravilno vodili to. kar bomo zaradili v naši prvi Petletki. Te naloge niso lahke, ker za-ht^vaio pravilno preusmeritev liudi v adnosn do dela in do delovne skupnosti. Skupne notrebe nas združilieio v armado delovnih ljudi, ustvariteljev na§e lindr.ke države. Dve leti obnove in dela je za nami, aet let ve^keaa vznona ie pred nami. Ti dve dobi, oreteklost in bodočnost, nam bo tolminski okraj prikazal na svoii veliki razstavi dela 16. in 17. av-au^fa 1947. Tolmin ;e samo malo aorsko mestece s približno 900 prebivalcev, središče primorskih goriancev — vkljub malemu številu prebivalcev je bilo in čfi bom izvedel — vam bom sporočil. Živahno ie v tem malem aorskem mestecu. Živahno are delo naprej skozi vse leto. Vendar stojimo sedaj na vrhuncu delavnosti, ker razstava bo zrcalo vseaa tega kar smo in kar bomo uresničili. Tako se Tolmin prinravlia na spre-iem draaih aostov iz Juaoslaviie, Primorske in Trsta. Prinravlja se na to 'Tioaačno manifestacijo delovnega ljudstva, sloge in bratstva. * “Pntnik" nripravlia več posebnih vlakov, da bo obisk moaoč res vsem, ki linbiio našo Primorsko in se z njo vesnle nienih uspehov. Ti vlaki bodo vodili takole: 16. avausta iz Ljubljane, z Jesenic in iz Krcmia, 17. avausta r>a nosebni vlak iz Maribora, Celia in Trbovelj ter nosebni vlak iz Ljubljane. Podrobneiše informacije bodo nre-ielt vsi, ki se zanimaio za obisk Tolmina nri "Putniku" v LiubUani in ostalih nioaovih poslovalnicah v Mariboru, Celju, Kranju in na Bledu. Dr. K. C. Kr«|awsu*a LE a POLD UŠAJI A vda. FRANCISCO BEIRO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENC1A 4202 - BS. AIRES PETLETNI PLAN KMEČKE OBDELO-S VALNE ZADRUGE V PODRAGI NA VIPAVSKEM Napredni kmetje iz Podrage in okolice na Vipavskem so že lani v novembru ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo, v katero so vstopili po večini mali kmetje združili so svoja zemljišča in kmetijsko orodje, pustili so si le hiše in okrog 2 ha zemlje za poljubno obdelavo. Zadruga ima sedaj okrog 100 ha skupne zemlje, potrebno kmetijsko orodje, en traktor, dve kosilki, dve sejalki, mlatilnice, v zadnjem času pa so si nabavili izri-vač za krompir. Letos spomladi se je pridružil zadrugi napreden bogatejši kmet, ki je prispeval več hektarov zemlje in 5 glav živine. Zadružniki so izdelali načrt za razvoj zadružnega gospodarstva. 2e pri setveni kampanji so načrt presegli. Namesto 12 ha koruze so zasejali 20 ha. Prav tako so posejali 1.75 ha več kormoirja in 1.55 ha več krmne pese in zeleniave. Vse delo je sistematično porazdeljeno, da se ne troši po nepotrebnem delovna sila. Ob tem ožjem načrtu so zadružniki izdelali tudi širši načrt v okviru petletnega plana, po katerem bo zadruaa ob koncu petletke združevala 150 nosestev in 4 velike vinoarade s 50.000 trsi, ki bodo jali 7000 hi vina. Zgradili ^odo zadružno vinsko klet, moderen hlev, 4 silose za zeleno krmo, en svinjak za 300 prašičev, število glav živine bodo pomnožili dep<=tkrat, v čebelniaku na bodo aoiili 150 čebelnih dnizin. Nakupili bodo 10 raznih kmetijskih strojev, osnovali svoio tmovino in druae obrate ter zoradili 410 stanovanj za svoje člane. Zadružniki so poslali ene-aa mladinca v živinorejsko kmetiisko šolo v Lože, enega pa v čebelarsko šolo. Vse oroste nresežke bodo zadružniki dali v odkup državi. Na zadnji zadmžni seii so sklenili, da bodo z naibližjo Naorozo čimprej sklenili no-aodbo za prodaio presežkov žita. Člani zadruae se aktivno udeistvujeio v kulturi in političnem živiieniu. V kratkem bodo sknnno z ostalimi vaščani unrizorili štirideianko "Divji lovec". Imaio tudi najboljši pevski zbor na Vipavsekm. NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle Ram6n Lista 5S52 — U. T. 64-1509 Za kalkulacije • Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. Corporacidn Metlica "SITIPACHA” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. D ura n y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228 MODERNA VOZILA V JUGOSLAVIJI Novi tip avtobusa je spretna iznajdljiva predelava in obnova starih šasij. DAPPS je zbral po vsej Sloveniji ostanke razbitih vozil ter posamezne dole. Iz tega materiala sestavlja DAPPS-ov tehnični in mehanični t kader šasije, ki so kakor nove. Če na priliko manjka ta ali oni del za motor ali ostale dele šasije, izdelajo novega. “Naš cilj je. 9 da gre iz naše mehanične delavnice avto>0 kakor bi bil nov". — Nov DAPPS-ov avtobus je dolg 12 metrov, širok 2.30 m, težak pa 7500 kg. Vozi z maksimalno brzino 60 km na uro, ter potroši 321 nafte na 100 km. Glede porabe kuriva te to doslej najbolj štedljivo vozilo v DAPPS-ovem avtobusnem parku. Celotna karoserija novega avtobusa je bila izdelana iz domačega materijala v delavnicah Avtomontaže, kier te uveden način po tekočem traku. Karoserija to je ves zgornji del voza je zgrajena v enem samem delu, kar med vožnjo znatno ublažuje tresljaje. Notranja oprema je solidna, lepa in kar najbolj udobna. Sedeži so tapecirani z usnjem, vsi kovinski deli kromirani, ob straneh pa so police za ročno prtljago. — Tako preurejen avtobus stane 500.000 dinarjev, kar je v primeri z inozemsko nabavo izredno nizka cena. Mimo tega pa je treba poudariti da tako preurejeno vozilo ne zao3taja za tujimi izdelki. MEDNARODNE VESTI SEV. AMERIKA *> V Ameriki se cene neprestano dvigajo New Čork, 31. avg. (Tanjug). — V zadnjem času piše ameriško časopisje z vedno večjo vznemirjenostjo o stalnem in neprestanem dviganju cen v Združenih Državah Severne Amerike, doqim so plače vedno manjše, kar povzroča stalno padanje življenjskega položaja širokih množic. To se zelo dobro vidi iz najnovejše ankete, pri kateri je 34% udeležencev na vprašanje, ali se je njihov položaj v zadnjem letu izboljšal ali poslabšal, odgovorilo, da so se življenjski pogoji znatno poslabšali. List “PM" prinaša indeks cen življenjskih potrebščin z dne 26.avg., ki je izkazoval 6,24 : 5.42 pred enim letom. Blago, ki je pred enim letom stalo 1 dolar, velja danes 1,29 dolarja. "World Telegraph" objavlja statistiko ministrstva za delo, iz katere je razvidno, da so povsod v Zdr. Dr. Severnoameriških dosegle cene najvišjo raven od konca vojne. Cena blagu na debelo se je dvignila za 153.5% nad normalo iz leta 1926. V minulem tednu je znašel povprečni dvig cen 0.3%, kar pomeni, da so cene v primeri z lanskim letom poskočile za 19.5%. Ministrstvo za delo ne predvideva v svoji statistiki padca, temveč poudarja, da bodo cene še naraščale. Po izjavi komisarja za trge Shulza naraščajo cene vseh vrst mesa. Teleta žive teže stanejo 34-5 dolarjev za 100 funtov, kar je do sedaj še nedosežen rekord. Govoreč o splošnem dvigu cen, je Shulz izjavil: "V najbližji bodočnosti bomo morali računati s še višjimi cenami." * ITALIJA Porožila, ki prihajajo iz Italije nam nudijo jasno sliko velike ekonomske krize, katera se veča z dneva v dan in iz kaet-re De Gasperi-jeva vlada bo našla morda le z veliko težkočo začasen izhod. Fašizem je bil prava teža za delovno ljudstvo, ki se je zelo povečala s prihodom nacijskih tolp, katere so skrbele, da bodo dokončale, kar ni utegnil fašizem. Za temi so prišle "zavezniške" čete, katere so do sedaj skrbno čuvale, da je v Italiji ostala še v naprej "demokracija". Vsaka reč ima svojo ceno, in koliko bo stala okupacija bo najbolj znal italijanski proletarijat. Po vojni nikjer ni mogoče pričakovati blagostanja, trdo delo in temu primerno plačilo pa lahko: da v Italiji temu ni tako nam dokazuje veliko nezadovoljstvo kmet- skih delavcev, kateri so že pred mesecem dni nastopili stavko zahtevajoč zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Toda kmetski delavci niso sami, njim so se pridružili kovinarji, tekstilni delavci in kot izgleda po nekaterih mestih bo prišlo do splošne stavke. Stavkujočih delavcev je danes že nad 2.000.000. * KUBA V mestu Habana se je sestalo okrog 50 staroruskih belogardistov, kateri so sestavili zamejno vlado, ki ima namen vničiti sedanji Sovjetski režim in mesto tega uvesti "Narodno / demokratsko" vlado severnoameriškega kova. * OGRSKA Vršile so se državnozborske volitve pri katerih je komunistična stranka dobila večino glasov. * BOLGARIJA Ob priliki trtje obletnice ustanovitve Narodnoosvobodilne fronte je bila dekretirana amnistija, na podlagi katere je bilo izpuščenih na svobodo čez 900 jetnikov. * Nikolaj Petkov, vodja agrarne stranke obdolžen organiziranja prevrata sporazumno z tujimi elementi ni mogel ovreči obtožb in je bil obsojen na smrt. Procesu, ki je bil ajven, so prisostvovali razni zunaji časnikarski poročevalci. Zadnje vesti poročajo, da se je obsodba izvršila. ARGENTINSKE VESTI ŽENA V ARGENTINI DOBILA VOLILNO PRAVICO. Dne 9. septembra je Poslanska Zbornic1 odobrila zakon, kateri daje ženi volilno Prff vico v Argentini. Zena ima sedaj enake P° litične pravice, kakor vsak državljan moške' ga spola: morala bo voliti in bo lahko tudi voljena. Nov zakon v glavnem določa: Žena v Ar gentini ima enake politične pravice in le podvržena enakim dolžnostim, ki jih zakon določa za državljane moškega spola. Enfl' ke politične pravice imajo žene tujcev, ^ bivajo v Argentini; vedno pa to, ako i®a mož te politične pravice. Za ženo, kak°r moškega bo veljal isti volilni zakon in žen« dobi državljansko knjižico, ki bo veljala ko1 osebni dokument pri volitvah. Upošteva se ne pri prestopkih ukrepe vojaškega značaji Ako pa žena krši zakon in se pravočasn0 ne prijavi, je kaznovana z globo ali z°P° rom. V dobi 18 mesecev mora država P11 praviti ženski volilni imenik. Argentinska žena je z radostjo sprejel ta nov zakon, saj v današnjem času vseh demokratičnih državah ima žena en° ke politične pravice, kakor jih imajo moŠk1, * KAMPANJA PROTI VIŠANJU CEN Tukajšnja vlada je že pred mesecem la zakon s katerim hoče preprečiti vsok° višanje cen živil in vseh potrebščin. Stro9° se je kaznovalo z denarno globo in zapor0® razne tvrdke in trgovce. V zakonu je čeno tudi koliko odstotkov lahko zaslU® trgovec pri prodaji blaga in raznih P°' trebščin. To kampanjo proti višanju cen 1,1 izkoriščanju vodi sam šef tukajšnje polici general Bertollo. Ta korak je bil res prepotreben, ker nja leta so cene neverjetno rastle in sebno delvski sloj draginjo največ občul1' medtem ko velikim tvrdkam in industf'1 skim podjetjem dobički ogromno rastejo. CENE KRUHU POVIŠALE. Peki so pred mesecem' ponovno zaht0v° zvišanje plač in ker tega niso mirnim P® tom dosegli so šli v stavko. Mesto je b$0 nekaj dni brez kruha. Svoje zahteve so seqli, a posledice so da so ceno kruhu P° višali, ki stane danes 45, 50 in 60 centav°9 kilogram. Številna družina našega dela^ mora danes paziti na dnevni proračun Ž°vjetski zvezi in voditelju njene delegacije tov. Molotovu. Enako moramo udi podčrtati velike napore jugoslovanske delegacije, ki jo je vodil najodloč--ne)ši zagovornik naših pravičnih zahtev tov. E. Kardelj. Znani uspehi mirovne konference — zaradi protiljudskega delovanja r®akcij onarnih političnih krogov velesil — niso zadovoljili teženj Primorske-ljudstva in Trsta, ker zdaj, kakor po prvi svetovni vojni nam tuje imperia-pitlcna koristi kratijo naše naravne pravice. Da nam niso vrnili cele nase: /unorske smo bili bolestno prizadeli, ker bili smo preprčani, da bomo ustr’e-e°i našim minimalnim zahtevam, a bili smo proti pričakovanju nagraje z n°vo krivico. Razkosali so nas na tri dele, kateri vsak bo živel svojo dru-, •*ačno usodo. Čeprav niso bile izpolnjene vse naše sanje, danes ves svet ve, kjQ so naše pravične meje in ve, da se nam je zgodila velika krivica. SMRTNA KOSA Dne 7 t. m. je v bolnici po operaciji na želodcu podlegel Andrej Paglovec, doma iz Čepovana pri Gorici. V Argentino je dospel leta 1927. V domovini zapušča ženo, tri hčerke, dva brata, sestro in v Argentini brata Janeza Ostalim naše sožalje IŠČE SE Ivan Rijavec, doma iz Ozeljana pri Šempasu. Zanj poizveduje Vincenc Špacapan, Avda F Beir6 4786, Buenos Aires. ŠTORKLJA Hišo našega naročnika Avgusta Golja je obiskala štorklja in podarila njegovi ženi Juliji dva lepa fantka. Zelo so stariši zadovoljni, ker jih je štorklja obiskala po mnogih letih ’ zakonskega stanu. Častitamo! Dospel je težko pričakovani 14. september, dan ko morajo zavezniške ^upacijske čete zapustiti kraje, kateri so po pogodbi priključeni F. N. R. Iu3oslaviji. Za oni del naše Primorske, ki je priključen k materi Jugoslaviji je eden največjih zgodovinskih dogodkov: PREHOD IZ SUŽENJSTVA V SV O-fODO. Z veliko slavnostjo je naše ljudstvo na Primorskem praznovalo ta e*ko pričakovani dan in ob tej slavnosti, kakor tudi za časa borbe smo bili z *»jiini v duhu tudi mi daleč v izseljeništvu. Zavezniške oblasti so hotele tudi ta dan na vse načine in z raznimi ma-p®vri preprečiti, da bi naše ljudstvo slovesno praznovalo dan priključitve. °ročevalne agencije v službi svetovne reakcije so to praznovanje pokazali V svet v napačni luči. Tudi po celi črti nove določen« meje ni manjkalo Provokacij, katere je pa naše zavedno ljudstvo in vojaštvo hladno prezrlo. r®trpeli smo mnogo krivice in nasilja, zato potrpimo še to, ki naj bo zadnja. Moramo pa tudi omeniti, da z velikim praznovanjem je združena tudi *alost, katero globoko občuti oni del našega ljudstva, ki ga je zadela kri-V‘Cct in ki je odtrgan od svojih bratov ter ostane še v nadalje pod tujim jardom. Razkosani in razdeljeni bomo, toda ostali bomo v duhu in srcu eno fanio telo. Oklepamo se še vedno naše vere v zmago pravice in poštenosti ln uPamo v izpopolnitev vseh naših stoletnih sanj. Ne bomo se sprijaznili s 8torieno krivico, kakor se z njo nikoli nismo sprijaznili v preteklosti, ko so ^dnarodne pogodbe preko nas samovoljno krojile našo usodo. Narod, ki’ Se odreče svojim pravičnim težnjam, se je odpovedal življenju. Nismo sami, * ftami je velika družina slovanskih narodov, združena prvič v zgodoini. Na ,|°vanskem Kongresu v Beogradu so bile izrečene besede: "SLOVANSKA JAVNOST SE NE MORE POMIRITI S TEM, DA BODO NAŠI BRATJE V TEK DRUGIH MESTIH OSTALI LOČENI OD SVOJIH NARODOV. Z VSEMI ^VOLJENIMI SREDSTVI BOMO DELAL ZA ZDRUŽENJE SLOVANSKIH NA-, °DOV V NJIHOVIH NARODNIH DRŽAVAH." . Naš boj se bo nadaljeval. Borili se bomo dokler nam ne bodo vrnjeni 81 kraji Julijske Krajine, kjer bivajo naši bratje po krvi in duhu; borili ® bomo za našo solnčno Gorico in Trst (S.T.O.), kajti ti kraji so in. morajo jugoslovanski. * PODJETNOST Peter in Pavla Rojc, naša znana rojaka, društvenika in naročnika našega lista, ona poznana kot igralka Slovenskega Doma, sta skupno z rojakom G. Jerkič, prevzela Hotel Alpina v Huerta Grande, ki se nahaja prav nasproti zeležniške postaje istega imena. Ta kraj se nahaja med gorami v višini 1000 m nad morjem. Rojak G. Jerkič, ki je bil svoječasno član Ljudskega Odra je imel že poprej restavracijo s prenočišči za tu-' riste v cordobskih hribih. Prva dva imenovana sta pa imela tu v Buenos Airesu zadnja leta dobroidočo gostilno, Ker dobro poznajo obrt je najboljše jamstvo, da rojaki ki jih obiščejo na svojih izletih v cordobske planine bodo najbolje postreženi. Nas pa veseli ta podjetnost in napredek naših rojakov, katerim želimo še večjega uspeha! Olet je bil pri novi tvrdki kot delovodja. Bil je dobrega značaja in res pravi prijatelj. Naslednji dan so ga položili k večnemu počitku na pokopališču Malaguena ob velikem spremstvu slovenskih in tujih prijateljev. Zapušča tu ženo in mladoletnega otroka, v domovini pa stariše in sestro. Ostalim naše sožalje, njemu naj bo. lahka argentinska zemlja. Slov, Delavsko Podp. Društvo v Cčrdobi PRVA KAMPANJA ZA “SLOVENSKI GLAS” Ni dvoma, da bodemo z našo kampanjo dosegli sijajne uspehe ter bodemo na ta način izboljšali naš list. Naši udarniki žrtvujejo proste ure ob nedeljah in praznikih in gredo pridno na delo za pridobitev novih naročnikov. Tudi naši rojaki dokazujejo svojo zavednost in se prav radevoljno naročajo na naš edini slovenski časopis. "Slovenski Glas" mora v vsako slovensko hišo, zato pričakujemo tudi od naših rojakov iz notranjosti, da pro-pagandirajo za list« nabirajo nove naročnike ali vsaj pošljejo naslove prijateljev, da jim pošljemo "Slovenski Glas" na ogled. CORDOBA POROKA Dne 18. sept. t. 1. sta se poročila po civilnih obredih Gloria Stanič in Hšctor F. Loža. Nevesto je hčerka Leopolda in Marije Stanič, ki so zvesti člani Slovenskega Društva "Edinost". Ženin je tudi sin znane cordobske družine, saj njegov stric je bil cordobski guverner leta 1918. Članstvo društva Edinost želi mlademu paru obilo sreče in veselja! Dne 5. septembra je v Španski bolnici umrl naš rojak in prijatelj Ivan Gornik, star 44 let, doma iz vasi Gabrovec pri Metliki na Dolenjskem. Pokojnik je dospel v Argentino leta 1927 in vedno delal pri žganju kamna za apno v Malagueni. Zadnjih pet KAKO RASTEJO ŠTEVILKE NOVIH NAROČNIKOV: 1) V. Batagelj ... 20 naročnikov 2) V. Metljak . . . 12 3) B. Zlobec .... 9 4) M. Kralj 6 Razni 15 Vsak, ki pridobi 5 novih naročnikov pride omenjen v tem seznamu, vsi ostali pa pridejo vključeni pod 'razni”. Na delo za "SLOVENSKI GLAS"! ZAHVALA Vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so obiskali, prispevali za stroške in spremili k večnemu počitku našega preljubega ANDREJA PACLOVEC najlepša hvala. Franc Pagolvec Brovard 70, Villa Lynch SLOVENSKI SVET Vabi vse prijatelje športa na veliko TEKMO KEGLJANJA katero prirede slovenska društva včlanjena v zgoraj omenjenem odboru. Tekma se vrši v NEDELJO 28. SEPTEMBRA v prostorih G.P D.S., ulica Simbrčn 5148, začetek točno ob 3 popoldne. NAGRADE: 1) Denarnica iz krokodilove kože. 2) Nalivno pero. 3) Steklenica Sljivovice, 4) Steklenica Pelinkovca. 5) Steklenica Vermuta. Vse ljubitelje te igre da se polnoštevilno udeleže te tekme prav vljudno vabi SLOVENSKI SVET ... --—t-——-r** mkot! SMRT FAŠIZMU IVaČl mlorlini \r zmožnosti za pisanje in ki bi lahko^ primorskim Slovencem začetek vojne užgal«? II dM 1111(1111111 V opomin, mnogo doprinesli za napredek naže- Zadnji svetovni dogodki, velike in važne politične spremebe v naši domovini, so tudi našo mladino zdramile, da je šla resno na delo in hotela zavzeti pot junaške mladine v F.L.R. Jugoslaviji. Vršil se je Kongres Jugoslovanske Mladine, za katerega se je mladina z vsem pompom in navdušenjem pripravila. Kongres je za nami. Čitali smo obširne resolucije, načrte in pozdravne brzojave v katerih se je mnogo obljubljalo, ki pa na žalost moramo po-šedati, da naša mladina ni danes kos začrtanemu delu in vsi načrti so ostali le na papirju. Moramo takoj poiskati kje tičijo vzroki, da se danes ne izpolnuje ono začrtano delo. Prostori vseh naših društev so mladini na razpolago, da bi se tam mladina udejstvovala bodisi pri športnem ali kulturnem delovanju. Ne vidimo pa nobenega napredka in gibanje naše mladine je postalo nekako mrtvo. Prisostvovali smo nekaterim skupnim setankom, katerih se je mladina udeležila v prav majhnem številu. Razne nesmiselne polemike so mučile skoraj vse prisotne, da so se iz sestanka odstranili. Upoštevati moramo, da so sestanki prepotrebni, ker ravno to so glavni predpogoji vsega nadaljnega delovanja. Vsi se tanki naše mladine bi morali biti združeni s primernimi zabavami, čajankami ali podobno. Morala bi mladina vabiti na sestanke naše stare voditelje in kar je še največ tudi upoštevati od teh nasvete. Sestanki morajo biti kratki in jedrnati ■■■■■**■ <4k\ Vidimo tudi po društvenih prostorih stenske časopise, katere si je mladina pripravila. Na njih pa na žalost so pribiti le imeniki raznih odsekov, včasih kak načrt o delovanju, katerega se nikoli ne izvede in na najvidnejšem kraju vabila za prireditve ali plesne zabave. Stenski časopisi se bodo s časom spremenili in služili drugim namenom. Da pa do tega ne pridemo, morajo voditelji posameznih mladinskih odsekov iztakniti kje so one hibe in pomanjkanja njihovega nezadovoljivega delovanja in iskati pomoči pri posameznih odborih ali Slovenskem Svetu, da se takoj prične z resnim delom in tako vsaj deloma izpolni resolucije Mladinskega Kongresa. Čutimo potrebo tečajev za poduče-vanje našega jezika in tudi v tem oziru smo videli, da mladina ni mogla izpolniti svoje naloge. Radevoljno priskočimo na pomoč in delali bomo z mladino, da se tečaji takoj ustanovijo ter da bo te obiskovalo čim večje število našega naraščaja in mladine. "Slovenski Glas" je bil naprošen, da bi odstopil eno stran lista, kjer bi noša mladina pisala in poročala o svojem delovanju. Na to prošnjo se je takoj odstopilo dve strani in to zato, ker smo uvideli, da je v listu potrebna in koristna mladinska stran. Mladina za to mladinsko stran pa piše zelo malo ali nič. Zastonj so vsi izgovori, da ne pozna naša mladina slovenskega jezika, ker objavimo jim na njih željo vse in naj bo to v slovenskem ali kasteljanskem jeziku. Pripravljeni smo tudi prevesti vsak spis ako si to kdo želi. Vidimo, da je med našo mladino mnogo mladeničev in mladenk, ki imajo 2« visoko izobrazbo ga glasila. Manjka pa dobre volje in požrtvovanja. V "mladinskem glasu" mora naša mladina poročati o vsakem najmanjšem gibanju in delovanju in izraziti svoja mnenja v kratkih vrsticah, brez da bi se mučili za sestaviti obširne spise. Objaviti mora tudi mladina več slik skupin in tudi posameznikov, ako si to prislužilo. Skušati je treba, da se potom “mladinskega glasa" privleče čimveč mladine k delovanju ter da potom lista tudi damo svoje zadoščenje našim zavednim udarnikom. Upam, da ne bo naša mladina to moje pisanje vzela v slabo, pač pa je smatrala kot konstruktivno kritiko za zboljšanje svojega delovanja. Treba je torej resno in požrtvovalno na delo, da ne bodo ostale resolucije Mladinskega Kongresa v arhivu zabeležene, pač pa, da bodo te deloma izvedene. Član Slov. Sveta. TUDI NAŠA MLADINA JE Z RADOSTJO PRIČAKALA DAN. KO SE JE NAŠA PRIMORSKA PRIKLJUČILA F. L. R. JUGOSLAVIJI O TEM ZGODOVINSKEM DOGODKU PIŠE MLADENKA Smo Jugoslovani! Končno je prišel dan, katerega smo mi primorski Slovenci že toliko let pričakovali. Dan, ki smo po tolikih letih suženjstva in preganjanja priključeni k naši materi Jugoslaviji. Saj to je bila naša želja vsa leta, ko smo ječali v suženjstvu' in se je naš pogled proseč oziral v osvoboditelja. Čakali smo rešitve, leta so potekala in italijanski fašizem nas je vedno več in več pritiskal. Hirali smo pod jarmom suženjstva, katerega so nam nadeli. Končno so nas pregnali in pustili smo naše domove, naša polja, gozde, naše prekrasne trate, pustili smo vso lepoto naše zemlje ter šli po svetu, ker vedeli smo, da kamorkoli se preselimo, bomo živeli bolj svobodni, kot smo živeli tam v naših domovih, kjer je gospodaril okruten tujec. Prispeli smo v Argentino, daleč od svoje grude, toda daljava ni ohladila v nas ljubezen, ki jo vsi čutimo do naše domovine. Nismo pozabili, da smo tam rojeni in da tam še bivajo naši očetje in dedje. Začetek vojne je bil za vseh hud udarec, ker vedeli smo dobro, da vojna prinaša j mnogo žalosti in gorja, vendar pa nam je ! na dnu srca majhno iskrico veselja in upa^ nja: Se morda bliža dan, ki ga je naš "go-riški Slavček" Simon Gregorčič opeval v svojih pesmih; dan vstajenja in združitve slovanstva? Ali bomo vendar enkrat svobodni? Ta iskrica upanja je vedno bolj rastla v nas, vedeli smo da bo enkrat za vselej zasjalo sonce svobode tudi na tistemu našemu koščku zemlje, ki sploh svobode ne pozna. Dočakali smo polom Italije, pozneje Nemčije. Fašizem pa še ni popolnoma poražen, ker dogodki zadnjih mesecev nam to dokazujejo. Tolpe fašistov in vojnih zločincev povzročajo teror po vsej Coni A Julijske Krajine in to ne samo nad Slovenci, temveč tudi nad demokratičnim italijanskim ljudstvom. Anglo-ameriške oblasti pa vse to gledajo in fašiste celo branijo in podpirajo. Tako je še dalje trpelo ubogo naše ljudstvo. Zadnje dneve pa, ko smo čitali novice gotovo so nam vsem primorskim Slovencem, ki smo trpeli pod fašizmom prišle solze v oči, toda te solze niso bile od žalosti, pač pa so bile solze veselja. Anglo-ameriške če te zapuščajo Primorsko, ž njimi gredo tud1 fašistične tolpe in bežijo vojni zločinci, bra tomorci ter vsi oni, ki nimajo čiste vesti Bežijo, ker bojijo se kazni ljudstva, ker nimajo več nobenega, da bi jih ščitil. Po vsej osvobojeni primorski zemlji pa narod pripravlja slavoloke, napise in veself sprejeme našim četam. Stari dedje pa s tresočim glasom pripovedujejo vnukom: "vidite malčki,, le to sem še hotel doživeti rodil sem se Avstrije, toda umrl bom Slovenec!" Mi pa, ki smo tako daleč od teh slavolokov se z mislijo pridružimo našemu veselemu ljudstvu v domovini, ki praznujejo osvoboditev. Vendar pa v našem prevelikem veselju ne smemo pozabiti na ostali del naših rojakov, ki še ostanejo pod Italijo in Svob. Tržaškim Ozemljem, iz dna srca rečemo tem bratom: Tovariši, ne bomo vas pbzabili! Tudi za Vas ni daleč dan popolne osvoboditve! S. Golja. SVOBODA NARODOS n. ...... Temor a la verdad PISALNE IN RAČUNSKE STROJE Prodajam, kujujem ter izvršujem vsakovrstno popravljanje v tej stroki. ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 - III n. T. A, 31 - 1774 O. El representante de la agencia infor®' tiva yugoeslava Tanjug, destacado en P1, ga inform6 que "la delegacičn Juvenil teamericana en el Festival Mundial de luventud, solicitč de las autoridades ds patria autorizaci6n para visitar Yugoe^‘ via". Esta solicitud le fu6 negada. "Este —agrega el corresponsal— ner cS linico caso. Meses atrds un grupo de es diantee universitarioss solicitaron vise*®' de pasaportes con el deseo de particip® la construccidn de la linea ferrea ds Juventud Yugoeslava, tambižn en este las autoridades norteamericanas han Pu9> to de manifiesto su "fuerza moral" ne1 doles permiso. Analizando este y otros hechos sišr! ras llegamos a la conclusi6n que el bierno del Norte hace todo lo posible P®” ocultar a su pueblo la verdadera situfl5' imperante en Yugoslavia. Temen a la verdad, mientras que p°r ' lado tratan de erigirse en campeones 1 la libertad -niegan por el otro permiso su pueblo para visitar a los paises dol11 la libertad no es un mito sino donde prdctica la verdadera Democracia, te^‘ que los qug visitan Yugoeslavia comPrll,j ben que la realidad es muy distinto aquellas calumnias y mentiras que se 1 blican y oyen en Norteamžrica. Los senores imperialistas se empenan todos los medios de desfigurar la vere ra situaci6n existente en Yugoslavia. Es que nuestro pueblo despušs, de la grienta guerra, esta reconstruyendo la P' tria, pero reconstruyšndola sobre nu«’ bases, s61idas y seguias, trabajando c°' gran voluntad por que es conciente trabajo que hace, lo hace para si misiB0 no para los trusts explotadores como e‘ antes. Lo que les duele a estos senores es $ | ya no pueden extraer de ese pueblo riquezas naturales del suelo en en que bita ni extraerle la fuerza de su trabajo ^ mo lo hadan anteriormente. Por eso niegan el permiso para vis^ a Yugoeslavia porque toda la propad”1 tendiente a hacer creer a los pueblos O®1* ricanos de que en Yugoslavia existe ^ dictadura se esfumarla con el contacto c0[ la realidad. ES EL TEMOR A LA VERD^ Antonio Oreb' LA rUNTA JUVENIL CENTRAL DE LA UNION DE LAS ORGAfšIIZA-CIONES CULTURALES BIELORRUSAS ORGANIZA SU PRIMER GRAN' FESTIVAL DEPORTIVO CULTURAL DE LA JUVENTUD BIELORRUSA Conjuntamente con la Comisičn Juvenil de Deportes, la menciona-da organizacion iniciard el Domingo 28 de setiembre proximo, a las 9 hs., un gran dia Deportivo y Cultural en el Čampo de Deportes de la' večina localidad de Caseros F.C.P., siendo la actividad centra el1 CAMPEONATO RELAMPAGO DE FUTBOL en el que participardn' ocho Agrupaciones Juveniles Bielorrusas. Asimismo se realizardn demostraciones gimndsticas Juveniles y por tiltimo habra un gran asado a la criolla, ifnalizando el dia con un GRAN BAILE POPULAF! y Diversiones. Las entradas han sido fijadas1 en: Caballeros $ 3.—, Damas $ 2.—; Para el baile: Caballeros $ 1,50 y Damas $ 0,50. 1 Invitamos a todos los j6venes eslovenos que deseen participar, a' que concurran a este gran Festival Deportivo de la Juventud Bielorrusa. LA COMISION. G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, CORTINAS ENItOLLABLES de MADE^ COMPOSTURAS EN GENERAL ***» BB Calderin 2851 - Bi. Aires - T. A. 50 KJOSKO "EDUARDITO" Prodaja časopisov, revij, cikaret in Avda. F. Beir6 SE ORGANIZA LA IUVENTUD DE CHOVET En la localidad de Chovet, provincia de Santa Fe, se rea!iz6 el 24 del mes pp una osamblea con los componentes de la co-°nia yuoslava de esa localidad y a la cual asistieron dos companeros representantes del Comitž Central de la Agrupacičn Yu-3oslavia Libre. , De los resultados de la mišma ya han lnforrnado estos compafieros, informe del “^l extraemos una parte que nos atane ^'fectarnente pues se trata nada menos de la organizacidn de la juventud de es<3 localidad. En efecto, en dicha asamblea 80 eligi6 una comisi6n Juvenil provisoria, ^us tendrd como tarea Uamar a todos lor ^venes de la zona a una reuni6n amplia ^°nde se formard la comisi6n definitiva al-fededor de la cual še ha de organizar a los tev.enes d0 Chovet. Esperamo3 tener prontas noticias de ester l^venes y chicas y les deseamos que esto. Prirneros pas03 dados para su organiza ci6n sean coronados por el mds Jranco d€ *°3 Žxit03. Olat na progo v teh treh skupinah 31.000 sko progo brigade prve skupine Prv® izmene, v začetku maja pa bri-•tade druge skupine prve izmene. V 6) prvi izmeni je bilo vsega 235 mla-*£skih delovnih brigad. 73 strokov-brigad in 18 mladinskih tečajev, da je bilo vsega skupaj 326 bri-^Qd s 60.822 brigadirji — 46.683 mla-^cev in 14.139 mladinkami. Od bri-prve izmene so bile tri brigade ttikrat proglašene kot udarne briga-trikrat udarnih brigad je bilo 13, v<3krat udarnih 47 in enkrat udarnih j 1^7. Med brigadirji prve skupine v “507 mladincev in mladink progla-bilo 025° u<^arn'ke' Pohvaljenih pa je ^ačetku junija so prispele na gra-1Sce brigade prve skupine druge iz-vsega 183 brigad s 34.414 bri-9aH * ^ mladinskih delovnih bri-j. 24 strokovnih brigad in 16 mla-s0 . tečajev). !■ do 9. julija pa . Prispele brigade druge skupine lzrriene, in sicer vsega 196 mla-^ skih delovnih brigad z 48.686 mla-p. pl in mladinkami. V tej drugi sku-pr 1 druge izmene so prišli delat na Čr°^° Predvsem študentje po zaklju-šolskem letu. g6 . ^rvl izmeni ter v prvi skupini dru-Pr j2triene so bile brigade sestavljene 'lin m lz kmečke in delavske mla-e\ Podrobna statistika za te tri prve ge ?*ne (torej brez druge skupine dru-Dd tt.mene) nam nudi naslednjo sliko: iev • Upne<7a števila 95.236 brigadirka po soclalnem sestavu 59.900 itilgj. mladine in 30.500 delavske 41 R^e. Po narodnosti pa je bilo v6k 0 Srbov. 23.500 Hrvatov, 7700 Slo-"ev- 3600 Črnogorcev, 3500 Make-j6v Cev' 8800 Muslimanov, 1800 Šiplar-HQr' _?stQli pa so pripadali drugim °dnostim. Iz LR Srbije je prišlo de- i: V zvezi z zaljučkom konference za progo Šamac—Sarajevo v Zagrebu in Beogradu, bodo študentje arhitekture izdelovali načrt za postajna poslopja na progi Šamac—Sarajevo. Na progi sami, kjer bodo tvorili posebno zidarsko četo, pa delali pri graditvi postaje same. Slika prikazuje študente v risalnici pri izdelavi planov. Z uvedbo načrtnega dela v gradnji v dobi petletke bodo šutdentje arhitekture ljubljanske univerze sodelovali z pospešenim študijem in z projektiranjem načrtov, ki se bodo v okviru našega petletnega načrta izdelovali. wm Juca Pepi in močjo v kovačnico novih ljudi — na gradnjo mladinske proge Šamac—Sarajevo. Živeli bodo sredi Bosno, kjer se bodo borili ssilami prirode in ustvarili nekaj velikega. Brigado, ki so prispele iz Istre in Julijske Krajine, so se v Ljubljani priključile I. ljubljanski brigadi in novomeški brigadi. V Zidanem mostu so se srečali z mariborsko celjsko, prekmursko in ptujsko brigado. --------------------------------------q Objavljamo iz "Ljudskega tednika’ zanimivo pismo katero piše v verzih Juca svoji prijateljici Pepi v katerem je zapopadeno mišljenje našega ljudstva na Primorskem o sedanjem stanju pri nas in po svetu. V rubriki "JUCA PEPI” so tedensko zajeti v jedrnati obliki politični dogodki, ki zanimajo predvsem naše ljudstvo v domovini. Uredništvo. DRAGA PEPA! Draga moja, veš da skoraj bi ta teden pozabila ti oddati tole pismo. No, to bi se ti jezila! Kaj je novega po svetu, to si menda sama brala, pa vseeno tudi jaz bom še o teh stvareh pisala. Nekaj narodov se zbralo Udruženje Svobodna Jugoslavija ! — SLOVENSKI ODSEK — I VABI NA VELIKO PRIREDITEV | ki se vrši pod pokroviteljstvom KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA j POMOČ JUGOSLAVIJI, priključenem k Argentinskemu Rdečemu Križu, I ki se vrši v SOBOTO, dne 4. OKTOBRA ob 21 uri v dvorani "LASALLE", j ulica Cangallo 2263. Čisti dobiček je celotno nemenien Jmmpcmji za pomoč sirotam v Jugoslaviji. S sodelovanjem igralcev in pevcev slovenske naselbine se bo iz-1 ; vajal sledeči SPORED: 1) Pozdrav predsednika Udr. Svob. Jugoslavija - Slovenski Odbor, j tov. F. Vouk. 2) Več pesmi izvaja skupni Slovenski zbor. 3) Deklamacija — Vida Gomišček. 4) Zbrane dvospeve iz Verdijeve opere "Traviata" — izvajata j Ana Maria Frontera - sopran in Angel Hrovatin - bariton. 5) Duet na harmonike — izvajata Alojz Velušček in Carlos Di j Pinto. 5) S. G.: Igrokaz iz življenja zadnje vojne v Sloveniji, v 4 dejanjih:' I “JUNAŠKA ŽENA” Nastopajo: Vilma - špijonka.............Sonja Golja. Miler - major.............Anton Žnideršič. General ....................Franr Intihar. Rozolja...................... Roza Sivec. Poveljnik borcev ...........Adolf Cenčič. Jurij, borec .............Vinko Truden. Straža ................... Alojz Marušič Josip - borec................ Ludvik Cotič. Mihelček.................. ... Boris Uršič. Jurček ........................ A. Cenčič. Vojaki in borci. Režira: A. BERGINC. Po sporedu prosta plesna zabava pri kateri sodeluje SAMČEV ORKESTER ----------- Vstopnina: Moški 2.—; Ženske $ 1.—. Vljudno vabi vse rojake in rojakinje PRIREDITVENI ODBOR. je te dneve sred' Pariza, pa zato ne bo po svetu prav nič popustila kriza. Voš, vAmeriki veliko o pomoči govorijo, istočasno pa z atomi nepokornežem grozijo. In ker pametnim so glavam vsa ta dejstva dobro znana, redko kdo kaj pričakuje od Marshallovega plana. Prav te dneve pa imeli velik so proces v Ljubljani. Rainer in še drugi taki bodo v hladni grob deiani. Vidiš, Pepa, preje, sleje zgrabi vsakega Pravica, pa četudi se zatekel v varstvo kakšnega je strica. Tukaj v Trstu pa še vedno se afera komentira, kar naprej iz dneva v dan se nove lopove zapira. No, saj rečem, že tako je: kamor ZVU se vmeša, tam gre ali vse narobe, ali pa vsaj strašno peša. Bovvman se sicer izjavlja, da so krivi civilisti, jaz pa mislim, da le bodo vsekakor majorji tisti, ki so prvi v tej aferi; saj so dali čedne vsote v svoje nenasitne žepe in še tajnice dobrote vsakovrstne so imele. Zdaj iz vil so ven zletele. Sicer je sploh vse narobe, nič se stanje ni ublažilo, kakor veš celo pri peku se je spet vse podražilo. Tam na Grškem pa se bere, ksitosi zelo bežijo in le komaj na nogah s tujo pomočjo držijo. Grška vlada pa očita vsem sosedom incidente, a zato. seve, deležna je amerikanske rente. Sicer je pa tukaj v Trstu, tale mesec silno vroče, še celo zvečer zaspati skora da že ni mogoče, Pa bi človek še potrpel, čo bi drugo v redu bilo. Le kedaj se naše ljudstvo bo teh tujcev iznebilo? Kadar vse, kar se priteplo, spet čez morje se pobere, videla boš, draga moja. Trst ostal bo brez afere! V Jugoslaviji pa, slišim, spet bo stekla nova proga, in še marsikaka druga izvršena bo naloga. Tam mladina se zaveda, da nov duh je zdaj zavladal, na vseh poljih pridno dela. Tam nihče ne bo več stradal. In tako bo ta dežela, ki si sama srečo kuje, kmalu blagostanje imela vse izložbe so prepolne. Nam pa danes tukaj v Trstu piha veter vse drugačen: delavec je pa le lačen, in to brez pomoči tuje. Draga Pepa, to ti rečem, če ne pride kaj drugače, revež bo primoran dati s sebe svoie zadnje hlače. Tvoja Juca. Up. Minfoo Halpcrn Speci jalist notranjih bolezni /Jrdinira vsak dan od 16 do 20 ur« San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 Vesti iz Organizacij t * SLOVESNA SEJA SLOVENSKEGA SVETA Seja Slovenskega Sveta z dne 15. t. m. se je pretvorila v sveča-nostno razpoloženje vseh prisotnih delegatov, ko je prišla na dnevni red točka "Priključitev Primorske k materi Jugoslaviji". Predsednik je s primernimi besedami in vidno ganjen govoril o razpoloženju našega ljudstva na Primorskem v teh zgodovinskih trenutkih, ko se naši kraji priključujejo k materi Jugoslaviji. Spomnil se je naših hrabrih partizanov, borcev za svobodo in velikega vodje maršala Tita. Ni pozabil tudi bratov, ki so vsled krivične razmejitve in ustvaritve Tržaškega Svobodnega Ozemlja ostali še nadalje izven mejd naše narodne države F. L. R. Jugoslavije. Na koncu so vsi prisotni še nazdravili velikim državnikom, ki so pri mirovnih pogajanjih branili naše pravične zahteve do naše Primorske, tov. E. Kardelju, V. Molotovu in velikim voditeljem Stalinu in maršalu Titu. Po sklepu Slovenskega Sveta, se je s te seje poslalo dva brzojava v domovino, enega maršalu Titu, drugega pa ljudski vladi Slovenije, katerih besedilo je sledeče: H : i MARŠAL TITO — BEOGRAD. Jugoslovani iz Istre in Slovenskega Primorja se pridružujejo veselju j svojih bratov, kateri so danes po dolgih letin suženjstva združeni v | svobodni F. L. R. Jugoslaviji, po zaslugi naše hrabre vojske, kateri na- I čeljujete Vi dragi Tito ter Vas pozdravljamo in ostajamo neomajno i vdani. SLOVENSKI SVET Odbor za Jugoslovansko Primorje — Argentina, j LJUDSKI VLADI SLOVENIJE — LJUBLJANA. V trenutku ko prevzemate iz suženjstva naše drago Primorje smo j z Vami vsi Slovenci in Hrvatje v Argentini. Pozdraljamo vlado in vse j ljudstvo Slovenije in ostale Jugoslavije za katere napredek smo in, I bomo neumorno delali in se borili kakor do sedaj za priključitev celega ! telesa materi Jugoslaviji. Naj živi naša hrabra vojska. Maršal Tito in j Edvard Kardelj. SLOVENSKI SVET Odbor za Jugoslovansko Primorje — Argentina, j 12. OKTOBER - KULTURNI DAN SLOVENSKE NASELBINE Na razne vzpodbude in naše dolž-^skega naroda daleč v širni svet. Osvo- nosti, je Slovenski Svet določil, da bomo praznovali 12. oktober, kot kulturni dan slovenske kolonije. Že davno se naša mladina pripravlja, da priredi razna predavanja, katera so v resnici prepotrebna za našo mladino. Predavanja za našo mladino bi se morala vršiti vsaj vsaj tedensko, ker edino na ta način bi naš mlad rod v tujini zavzel pot zavedne in junaške maldine, ki se danes vzgaja v F.L.R. Jugoslaviji. Zato bo naša slovenska mladina pripravila, dne 12. oktobra predavanja o katerem bomo podrobnejše še javili. * • Ta dan bomo tudi slovesno otvorili našo skupno knjižnico, katera bo na razpolago članom vseh naših organizacij, Znano je že vsem, da smo sedaj v povojna dobi prejeli iz naše domovine nešteto novih knjig, katere so bile izdane po osvobditvi našega naroda. njiga je nam prepotrebna, ker ona pove svojemu ljudstvu kaj je vse storilo in kaj se mora kljub vsemu še storiti. Naša knjižnica bo poslovala v uredniških prostorih SLOVENSKEGA GLASA, ulica C. R. Lista 5153, kjer se bo dne 12. oktobra v prvih pooldanskih urah, vršila sfovesna otvortiev. * Spomnili in proslavili bomo tudi ta dan našega pesnika Franceta Prešerna. F. Prešeren spada v prvo vrsto naših slavnih pesnikov in njegova slava je po smrti zrastla preko sloven- bodilna Fronta slovenskega naroda si ga je pripela na svoj prapor in z odbleskom njegovega duha korakala skozi krvave borbe do končne zmage nad silami zla in osvoboditve. Kako zavedni Slovenci v izseljeništvu cenijo in spoštujejo n.aše pesnike, nam je bila v dokaz proslava našega go-riškega slavčka Simona Gregorčiča. Med našim dolgoletnim bivanjem v tujini nismo izgubili zavednosti, katero mora čutiti narod do svojih pesnikov in pisateljev. Prešernova proslava mora doseči sijajne uspehe in vsak zaveden Slovenec in Slovenka se mora te proslave udeležiti. Vršila se bo ta po otvoritvi knjižnice v prostorih 6.P.D.S., ulica Simbr6n 5148. PRESELITEV PROSTOROV SLOVENSKEGA SVETA Slovenski Svet je sklenil, da se preseli iz dosedanjih prostorov v prostore kjer že deluje uprava in uredništvo "Slovenskega Glasa". Do tega je prišlo ker smo v prejšnjih prostorih ostali brez telefonske zveze, ker sc telefon vzeli s seboj hišniki, ki so se preselili drugam. Drugič pa tudi ker je večini odbornikov bolj pri roki okraj Villa Devoto. Zatorej vso korespondenco v zvezi s Slov. Svetom naslovite na: Coronel Ram6n Lista 5158. Telefonično pa kličite: T. A. 50, (Devoto) 5502. 1---- Agrupacion uYugoslavia Libre” (C. Central) Movimiento de la Gaja, desde 1? de abril hasta 31. de julio 1947 E N T R A D A : Saldo en Čaja al 1° de abril 1947 Entrado por carnets de los socios n ,, cuotas socios ................... „ ayuda y listas ...................................... .. ,, tltulos patridticos ............................... u bonos pro ninos hušrfanos.......................... #. titulos pro reconstruccičn ................ „ distintivos, revistas 29 Congreso, afices TOTAL y delegados al interior, utiles 108 S A L I D A S : Gastos generalos: Alquiler, sueldo a funcionario para escritorio y varios .................... Por 400 carnets para socios ........................... Jugoslovanski Iseljeniqki Vjesnik, numeros 104, 105, 106, 107, Hasta 1» de junio, fecha en la que pas6 al C. Centra! Por las publicaciones durante el mes de julio Entregado a la Comision Coordinadora Para la reconstruccičn Imprenta Pagado a Cuenta de las revistas 3er. Congreso Entregado en prestamo al Consejo Central Yugoeslavo Saldo en Gaja el 31 de julio 1947 TOTAL . $ 33 393 12 45.50 i) 7.609.10 • 21.169.12 1 288.00 )> 2.731.45 20 332.00 " 303.10 $ 86.871.39 $ r- —2 4.079.37 tl 200.00 „ 3 530.48 2 535.08 ,, 300.00 n 36.666.17 " 19 765.80 h 1.000.00 n 12.953.36 5.840.63 $ 86.871.39 Tesorero: Esteban Ogresta, Secretario General: Jure Pečarevič Presidente: Ante Paparela Revisadores de Cuentas: Dinko Filipovič — Ibolja Kabiljo — Jose Zanetič. UDR. SVOBODNA JUGOSLAVIJA O — SLOVENSKI ODBOR — Seznam rojakov, ki so prispevali pri kampanji za rekonstrukcijo Jugoslavije. Sledečo svoto so prodali. Tov. Henrik Šuligoj in Avgust Bon6: Po $ 50.—: Henrik Šuligoj. Po $ 40.—: Danjel Kosič. Po $ 30.—: Jožef Ušaj, Josip Kodelja, Rudolf Berlinger, Ivan Cej, Peter Mugerli, Anton Mislej. Po $ 20.—: Ivan Makarovič, Franc Grgič, Josip Gulič, Josip Božič, Viktor Černič, Leopold Valentinčič, Franc Čotar, Angela Vodopivec, Alojz Vodopivec, Franc Juvančič, Metod Kralj, L. C., Anton Milič, Alojz Peršič, Anton Peric, Franc Manfredo, Franc Okretič, Skupaj $ 610,—, * Pododbor iz Parque Patricio V imenu Andreja Volarič: Po $ 100.—: Franc Koren, Fr-anc Melinc. Po $ 50-,—: Ivan Faletič, Anton Faletič, Ivan oren, Angel Stančič, Andrej Volarič, Anton Bajt, Ignac Uršič. Po $ 20.—: Marija Matelič, Anton Koren, Adolf Cenčič, Anton Uršiq, Ivan in Rozina Sivec, Kapitan dva brata, Franc Baj*. Skupno $ 690.—. ** * Iz pododbora U. S. J. Saavedra in društva "Ivan Cankar" Potom tov. M. Turel in K. Kaluža so prispevali sledeči tovariši: Po $ 120.—: Karel Humar. Po $ 100.—: Andrej Božič. Po $ 50.i—: Bernard Cibič, Ivan Smrdel. Po 30.—: Josip Gregorič, Ludovik Buži-nel, Alojz Ličen, Julij Kožuh. Po $ 25—: Kalist Kragel, Ivan Kljun. Po $ 20.—: Andrej Prihavec, Alojz Debeliš, Jernej Hreščak, Justin Božič, Stefan Sviligoj, Anton Krebelj in Anton Gašperšič. Skupno $ 630.—. Potom tov. A. Bergoč so prispevali sledeči: Po $ 50.—: Alojz Bergoč. Po $ 30.—: Albin Vodopivec. Po $ 25.—: Lavrenc Vodopivec, Jože Drašček. Po $ 20.—: Ivan Benedetič, Alojz Strgar, Franc Novak. Skupno $ 190.—. Po Po Po Po Pohtom tov. Benčina sta prispevalo1 Po $ 50.i—: Josip Frančič in Ivan Zup0" Skupno $ 70.—. Potom Josipa Bažec: Po $ 20.—: Ivan Vuk in Josip Bažec. Skupno $ 40.—. Potom tov. Bezina: Po $ 20.—: Jakob Rusac. Potom tov. Vinkler in Križnič so prisP« vali sledeči: Po $ 100.—: Franc Pahor. 40.—: Štefan Bajt. 30,—: Josip Tinta. 25—: Alojz Šuligoj. 20.—: Andrej Tinta, Zofija PodS* nik, Viktor Breščak, Rudolf Šuligoj in ^ Lojk. Skupno $ 295.1—. Vse skupaj $ 1245.—. Iz Pododbora Villa Sscaso. Potom tovarišev Josip Brišček, Emil ^ in Rudolfa Žbogar so prispevali sledeči t0< Po $ 150.—: Emil Čeh. Po $ 100.—: Josip Brišček in Anto11'1 Chinhich. Po $ 30.— Franc Petelin in Vencelj Zorn. Po $ 20.—: Ivan Mozetič, Emil Cotič, ^ hael Smrdel, Rihard Žbogar, Andrej 1Wl Anton Gec, Ivan Zlobec, Josip Gec, , Lah, Viktorija Koruza, Ivan Grgurin, ^ tonio Sirol, Josip Bolonovič, Franc Ziber”c Anton Barabič, Štefan Penko, Franc Mafl šič, Franc Cerkvenik in Ivan Benčina. Skupno $ 810.— Potom tov. Pavla Kariž, so prispevali ^ deči tov.: Po $ 20—: Angel Vojt, Viekoslav Marija Kariž, Franc Velušič, Josip Grila111 Jos6 Russian, Ignac Bezeg, Skupno $ 140.—. Potom tov. Pezdirc so prispevali: Po $ 100.—: Ivan Sopčič. Po $ 50.r—: Antonio Muzan. Po $ 20.—: Anton Plut, Josip Vaja”111 Blaž Benčič in Josip Sagena. Skupno $ 230.—. CHAPISTAS Y MECANICOS Chapisias para cocina y mecdn*cC' para gasificador se buscan. Muy jornal. Calle Cascaraville 4225 -rida F.C.E. N&m. (&Uv.) 25 — 25. Septembra 1947 SLOVENSKI »US Str, 3 Potom lov spevali: P° S 50.—: Vicente Rogel) P° $ 20.—: Josip Sluga, Marija Sluga, ' 0ri Vičič, Jos6 Pezdirc, Franc Kovačič, ranc Hvala in Jože Cufer. ^upno $ 190_______. V*e skupaj: $ 1370.—. Iz Glavnega Odbora. Potom tov. Ivana Kutin so prispevali sledeči: $ 50.—: Ivan Bajt in Franc Kurinčič. P° $ 30.—: Andrej Zalošček, Anton Lo-,eil2Uti, Avgust Bone in Stanislav Makuc. Po 25.—: Mihael Lužnik, Franc Sivec, Se9a skupaj do danes * »o Balle; ster: dohodki: ^stopnice Butet Volitev kraljice Dražbo Garderoba Dar Vičič in F Sluga so pri-? Consulte: ^da. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 "Na južnem koncu arabske države Jemen je nek Arabec pasel svoje koze. Nekoč jih je pregnal na nove pašnike, kjer se dotlej še niso nikoli pasle, Toda glej čudo! Koze naenkrat niso mogle več spati in postale so vedno bolj nemirne. Ne daleč od pašnika je bil samostan. Pastir je obvestil menihe o čudni nespečnosti njegovih koz in ti so obvestili svojega predstojnika, ki je sklenil, da bo skušal odkriti vzrok tega nenavadnega pojava. Šel je na pašnik, kjer so se pasle koze prejšnji dan in dognal, da so živali najrajši obirale sadove neke rastline, ki je bila v tistih krajih zelo razirjena in kateri takrat niso pripisovali posebne važnosti. Prior je odtrgal nekaj zrn in ukaazl, naj jih zavre jo v vodi. Ko je potem spil nekaj te pijače, dolgo ni mogel zaspati. Tedaj je prišla samostanskemu predstojniku na pamet dobra misel. V nasprotju s kozami so njegovi menihi le preveč radi spali, posebno za časa nočnih molitev. Ukazal je pripraviti zanje novo pijačo in kmalu so se pokazali sadovi ter je postal njegov samostan med vsemi najbolj buden." Tako so odkrili dražljive lastnosti kave, kakor nam jih opisuje učeni Maronit Anton Faust Nairone, ki je bil rojen na Li-banu in je postal pozneje profesor sirskega jezika v Rimu, kjer je umrl leta 1710. Legenda o kavi je nastala v dvanajstem stoletju. Težko bi bilo ugotoviti, kako je prišel njen sloves do Adena, in potem preko Meke po vsej Arabiji. V Evropi so poznali v začetku kavo iz pripovedovanj potnikov, ki so jo pili na svojih potovanjih po arabskem svetu. Takoj so začeli pripisovati tej pijači nešteta čudna svojstva in cesto so ori tem zašli v velika protislovja. Sir Thomas Herbert, ki se je vrnil leta 1720 s svoje misije po Orientu, je poročal, da kava prežene otožnost, ozdravi kolero in vraoa liudem veselie. Neko izročilo pravi, da so Turki smatrali kavo kot odkritje an-aela Gabrijela, da bi si Mohamed z njo okrepil svoje sile. Prerok se je baje hvalil, da je vselej potem, ko je pil kavo, "čutil v sebi tako silo, da bi lahko vrael iz sedla 40 mož in da bi lahko zadovoliil 40 žensk.” Otok Bourbon je poslal 1626 leta v Francijo nekaj te pijače. Osemnajst let pozneje ie neki trgovec, ki je prišel iz Carigrada, orinesel s seboj ne samo kavo, ampak tudi vse druge pritikline, ki se rabijo v Turčiji ■ori serviranju kave. Stvar je vzbudila ▼ takratnem svetu precej zanimanja. V XVI. stoletju je obstojal v Parizu nek majhen Chatelet. V bližini je bilo več malih in temnih traovinic. V enem izmed teh lokalov je leta 1643 neki Arabec odprl prvo pariško kavarno. Toda med Parižani takrat ni bilo še nobenega zanimanja za kavarne in zato je tudi ta lokal kmalu prenehal delovati II 1 S 26 let francoskemu kralju Ludviku XIV kot posebnega poslanca Solimana ago Mustafa Raco, ki je bil obenem nadzornik sultanovih haremskih vrtov. V Parizu je takoj vzbudil pozornost. Prirejal je sprejeme za pariške dame in jim po običaju svoje deležele ponudil kavo. Pa-rižanke so ugotovile, da je pijača zoprna, toda pohištvo, oprema prostorov, zavese in vse ostalo je spominjalo na najrazkošnejša carigrajska stanovanja. Sedeli so po tleh na mehkih blazinah in stregli so jim mladi in zelo lepi sužnji, oblečeni v bogate turške obleke. Damam so postregli tudi z mehkimi prtiči, ki so bili obrobljeni z zlatom in kava je bila v skodelicah iz japonskega porcelana. Vse to je vzbujalo zani-manie in uspeh je bil poopln, ko je galantni turški poslanik dovolil, da so osladili kavo s sladkorjem. Osebe, ki jih je doletela visoka čast, da so bile na obisku pri Solimanu, so potem pripovedovale v krogu svojih prijateljev o čudesih, ki so jh tam videle in o izborni pijači. Kmalu so tudi drugi Parižani začeli uporabljati kavo, ki je postala v kratkem znana tudi v širših krogih. (Po Ljud. ted.). F r f! n o & t v h n r Stavbinski podjetnik Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 - RADKO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELI CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 RESTAVRACIJA in BAR BABUDER in MLJAČ lastnika. Ulica FRAGA 1042 M E R C A D O "Las Magdaleisas” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 Druga skupina izseljencev iz Kanade se je vrnlia v domovino Reka. — Pričakovan od nepregled-1^ ne množice prebivalcev okolice mesta je prišel v luko jugoslovanski parnik ''Radnik". Pripeljal je drugo skupino jugoslovanskih izseljencev, kateri se vračajo iz Kanade. Na parniku se nahaja okoli 600 izseljencev. Kakor hitro so se približali pristanišču je zbor pevcev na parniku zapel "Hej Slovani!" in "Domovina nas kliče". Ko je zbor pevcev končal so na obali pričeli svirati našo himno. Na prvem delu parniku so izseljenci raz-vesili trasparent z napisom: “Mi prihajamo, da pomagamo Jugoslaviji!" Na častni tribuni v pristanišču so se nahajali predstavniki federativne vlade , jugoslovanske armade, vlade N. R. Hrvaške in ljudskih narodnih organizacij. V imenu vlade F.N.R.J. je pozdravil izseljence minister mornarice Ante Vrkljan. Povdarjal je da narodi Jugoslavije kateri danes gradijo svojo združeno domovino in izboljšujejo sebi življenje potom petletnega načrta z veseljem čakajo svoje brate iz Kanade, kateri se vračajo na rodno grudo da svoje znaj e in izkušnje ulo-že pri obnovi in gradnji nove domovine. Izseljence so tudi pozdravili predstavniki vlade Narodne Rep. Hrvatske in glavni odbor zedinjenih sindikatov. Na pozdrave je odgovoril predstavnik izseljencev Stepan Sojan kateri je rekel: 'Ta čas mi doživljamo najra-dostnejši in najsrečnejši dogodek v našem življenju. Naša je sreča v tem, da se vračamo po tolikih letih napornega dela v tujini, vračamo se v domovino v kateri si izgradimo novo življenje, kjer našemu narodu ne preti in ne bo pretila bojazen brezposelnosti in lakote. Po prihodu v Reko so izseljenci odposlali pozdravni brzojav Maršalu Titu, kateri se glasi: Združeni v bratski ljubezni se vračamo v domovino, prepričani da pod Tvojim modrim vodstvom in z Tvojim izkušenim znanjem v težkem in napornem delu, pomagamo v izvedbi našega prvega Peltenega plana v graditvi nove Jugoslavije in tako ustvarimo boljšo in srečnejšo bodočnost za nas in za naš bodoči rod. Po prihodu na Reko je precejšnje število izseljencev na svojo zahtevo in sporazumno z državno komisijo katera jih je čakala, so takoj odpotovali v rudnike in prevzeil svoje pripravljeno mesto. Skupina od 58 mladeničev kateri so se prijavili za delo na mladinski progi, predstavili so se predstavniku Narodne Mladinske Organizacije Jugoslavije in odpotovali na progo. Ostali‘izseljenci bedo v kratkem za-posljeni vsak v svoji stroki. Skupina izseljencev je pripeljala s seboj v domovino razne stroje v vrednosti okoli 25.000.000 dinarjev. S seboj so prinesli zase okrog 100 ton svojih stvari in darove, ki so jih izseljenci namenili sirotam. S parnikom "Radnik" je tudi prispela pošiljka materiajala v vrednosti do 150.000 dolarjev katero so poslali jugoslovanski izseljenci iz Združenih Držav Severnoameriških nabranega pri Ameriški organizaciji za pomoč domovini. V pošiljat vi se nahaja zdravniški material za klinike, 15 avtomobilov za zdravstvene ustanove ih večja količina prediva za potrebe jugoslovanske tekstilne industrije. BRITANSKI NOVINAR O TTTGO-SLOVANSKEM DELOVNEM LJUDSTVU Cetinje. — Urednik lista ”New Sta-tesman" in dopisnik agencije “Tell-press", Allemar Wallam, je izjavil, preden je zapustil s svojo soprogo Črno goro, predstavnikom tiska: "Kjer koli smo bili, — v Beogradu, Bosni, Črni gori, — povsod smo občudovali navdušenje, s katerim gradi ljudstvo svojo državo, ki je sedaj v resnici njegova. Ako bi to mogli videti angleški delavci, bi jih močno vzpodbudilo pri njihovem delu! Eden izmed najbolj izrazitih primerov bratstva in enotnosti FLRJ je tudi to, da ste kljub ogromnim težkočam, ki jih je v Črni gori zapustila vojna in ki jih morate sedaj obvladati, poslali mladinske delovne brigade k gradnji proge Šamac—Sarajevo. Ni nikogar, ki bi mogel premagati tako enotne narode." ("Slov. poročevalec") INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andrčs Feroyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires pJeliše Eletor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 446G U. T. 67-3G21 RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasla 5206 DNE 28. T. M. VSI NA SKUPNO KOSILO! Slovenski Ženski Meddruštveni Odbor, pripravi dne 28. septembra KOSILO, ki se bo streglo v prostorih G.P.D.S., ulica Simbron 5148, ob 13 uri. Čisti dobiček gre za pomoč jugoslovanskim sirotam. Cena kosilu S 3.—. Zato vsi na skupno kosilo! SLOVENSKI. ŽENSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR Mismtli se /e IGNAC KOPRIVEC Anton Druzovec je ostro motril mi-i?nil na hrastove podboje in se zastf’ zo, na kateri je že stala velika ročka vina z nekaj kozarci ter v mislih računal, kako je treba storiti. Tam bo sedel Vinc, ki mu mora gledati v oči, da česa ne pokvari. Ta viničar je najbolj nezanesljiv, je pomislil. K njemu bom posadil Roškarja, bivšega pismonošo, ki je bil ob nemški okupaciji občinski sluga in ki ga narodno osvobodilna oblast gleda zaradi njegovega obnašanja in govorjenja nekoliko postrani. V kotu bo Hojnik, ki je skoraj zanesljiv, ker se zaveda, da ima pašnik, ki mu ga daje Družovec v najem, zanj visoko ceno zastran tega, ker se drži Hojnikove želarije. Ostale bo razvrstil tako, da bo imel pred očmi vse, ki so količkaj nezanesljivi. Nocoj se mu mora posrečiti omajati v vasi vpliv, ki ga ima na ljudi nova oblast, mora izpodkopati tla Osvobodilni fronti. Predaleč je že vse šlo, da bi bil gruntar, kakršen je Družovec, lahko zadovoljen. — Volitve, ki so pred vrati, morajo napraviti konec temu, da bi viničarji in želarji hoteli sedeti z njim v cerkvi v isti klopi. Obilen, že nekoliko prileten kmet, ki se mu je poznalo, da ni vajen pretrdega dela, je stopil k oknu, se naslo- StnvluiffsUa f£ov?»«a G. ŠTAVAR & K. KALUŽA NAGRADE ZA PRVO KAMPANJO "SLOVENSKEGA GLASA" so s1gc!©Č0! 1) ZAPESTNA URA (Vrednost okrog S 100.—). 2) NALIVNO PERO z monogramom (Vrednost okrocf S 50.—). 3) ŽEPNA DENARNICA z monogramom. 4) Zanimiva knjiga "KOROŠKI ZBORNIK". 5) Vsakdo, ki pridobi 5 novih naročnikov, ki plačajo celoletno naročnino, dobi naš list eno leto brezplačno. Zato vsi na delo za izboljšanje in pridobitev novih naročnikov našega glasila "SLOVENSKEGA GLASA"! Slovansko Združenje (Union Eslava de la Arfgentina) Odbor Slovanskega Združenja sporoča ysem priključenim organizacijam in poslušalcem radio-ure "Mundo Eslavo", da je ta prekinjena vsled zaprek povzročenih od strani radio-postaje LR5 - Radio Excelsio. Odbor Slov. Zdr. je na delu in si prizadeva pri drugih radio oddajnih postajah, da se bo čirriprej radio-ura "Mundo Eslavo" nadaljevala. Laprida 2443 Florida, FCCA Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugfa Atiened: Lunes - Miercoles y Viemes Pedir hora por telefono Defensa 1153 U. T. 34-5319 5LOVENSKA GOSTILNA ALEKSU TREBŠE Vvda. San Martin 6470 U T. 50-5106 TISKARNA Rudolf Živec SARMIENTO 40 Cascro« T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 TALLER MECANICO DE PRECISION J, STRASAK — CARDONA Y DANEK Especialidad en matrices, embutidos, mdsearas, torneria, soldadura aut6gena, etc. ASUNCION 5210 VILLA DEVOTO mel ha vas, ki je ležala pod njegov« hišo. Stiskal je obrvi, kakor da '9 težko mislil, si gladil sveže obrita li^ od časa do časa pa je segel z levi^ na nekoliko rejen trebuh ter si ga P0" zibal. Izpod nizkega zaprašenega kb buka, ki se mu je spredaj privihal ^ spoznanje navzgor, so se mu vsul‘ mastni, umazano rjavi lasje, ki so mu spuščali na vrat kot biči. Ta®1 so se pa spremenili v nežno osivel0 dlako, ki je ležala kot snežinke na ffl0" gočnem, tolstem, z globokimi brazdfl' mi na tri dele razdeljenem vratu. Vsa vas se mu je zdela kot prisM' va, ki je tam po milosti graščaka i* pa zato, da zemljiškemu gospodu i" dolgčas. Zavedal se je ob takem opfl' zovanju, da so vsi ti posestniki — li in veliki — v tesni odvisnosti ^ njega. Z modrostjo in pretkanostjo j{ vedel doseči to že davno prej, Pre' den je vedel, da mu bo ta odvisni'1 potrebna. — 'Kdaj poj dete orat za ozimic? Tuni?" — so ga spraševali sosedje če se je obotavljal in ni začel or^1. Dokler ni zasadil pluaa v ogon on, šel na njivo nihče. "Kdaj boste poc| veliko seč?" so ga obletavali kmetje' FABRICA DE M O S A I C 0J ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n , Avda. Fco. Rciro 5671 U. T. 50-53* Ferdinand Coiič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 I __________U. T. 50-1383 Queseria y Fiambreria “LA IBERlCA de Cuervo y Fern&ndcz . Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - SLOVENSKA BABICA &ilamcna ISeneS de tBtl^ LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aif‘ Wr. A. Kirachbantn SP ra. Maria KirsehbaU*** T. 50-73* ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3382 U Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thefl HUERTA GRANDE — T. A. $ TRGOVINA J E S T V I * Oton Turel ANDRES LAMAS 1265 U, T. 59-1892 ^odpirajte KAMPANJO Slovenskega Glasa ?e dolgo ni poslal koscev na travni-Nihče ni upal porušiti te navade, so jo na tihem preklinjali vsi v vasi, 'Jendar jo pa na zunaj spoštovali. Ka-r3r koli se je kaj zgodilo, kadar koli bilo treba kaj storiti, so prišli va-®cpni k njemu ter ga vprašali za svet. j*1 Volitvah v krajevne odbore so hoteli izvoliti za predsednika njega, to-ni uspel, ker mu je nekdo očital, ?a )e bil v času okupacije preveč prijazen z nemškimi žandarji, da je dajal pano in pijačo rajši tem, kakor da 1 jo izročil partizanom ali pa jo dal svojim viničarjem, ki so gladovali po Viničarijah. Takrat se mu je narodna ®blast prvič zamerila. "Čemu bi brska-vV Po tem, kar je bilo!" si je mislil. — Kdo je pa vedel, kako se bo vse to Obrnilo!" . Če je vrgel oči na grič, ki je v obli-^ loka oklepal vas, se je še bolj vzra-"ostil. Tam gori po slemenu griča so ®tale majhne, s slamo krite koče. V njih bazar ” danubio" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-083* trgovina jestvin _ "PRI ČERNIČU" SlRarn6n Lista 5G50 - U. T. B4-1509 aLMACEN” PETER ČUČIČ t^lslor ir>00 - U. T. 757-301, Saenz Pefia tteinaldo Wasserman K MEDICO azca 2381 U. T. 50-2845 Mizarska delavnica Izdelava pohištva IGNAC KO ŠE R Snnno 655 Munro, F. C. E. ^staurant MIRO M E R E U Z A LORIA 472 ^oto - Artc MARCftS j, Najpopularnejša na Dock Sudu ®cUndo Quironra 1325 U. T. 22-8327 ^stavrant to ČAVEN’' IVAN LEBAN 'Pe de Vepa 2931 Bs. Aires so živli bajtarji in viničarji. Polovica ljudi s tega hriba je bilo od njega odvisnih. Njegov obilen grunt je dajal hrano vsem. Enemu je dajal ogone, kjer si je sadil krompir in koruzo. Drugemu je dajal krmo, tretjemu pašnik, četrtemu steljo, drva itd. To jim je računal seveda tako, da so morali vse leto obdelovati njegov grunt. Nihče teh tam gori namreč ni imel toliko svojega, da bi lahko od tega živel. Njegov grunt pa je bil kakor graščina, rodil je za 150 ljudi. In če bi obdelal še tiste lehe, ki so ležale neplodne v Krčevini, bi se lahko preživljalo še dvajset ljudi. — Ti tam gcri so bili mnogo drugačni od teh, ki so živeli v vasi in bili njegovi sosedje. Na te ni vplival zlepa, na te le kričal, jim pretil, da jih požene iz bajt, da jim vzame ogone in da jim ne bo dajal pašnikov, in napravil jih je ponižne, poslušne in plahe. Kar jim je ukazal, so storili. Le viničar Vinc se mu je stavil nekoliko po robu, odkar so ga izvolili v krajevni odbor in je bil nekajkrat v okraju na tečajih. Toda tudi ta ni bil zmerom trden. Če ga je močno prijel, če mu je zapretil, da spodi hčerko iz službe, da mu odpove bajto in da vloži pravdo zastran tistih tisočakov, ki mu jih je posodila njegova posojilnica, in jih še ni vrnil, je Vinc utihnil. Ta večer se mora odločiti, je sklenil Družovec. Bo že videla Osvobodilna fronta, kaj se pravi graditi oblast mi- STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calder6n 2779 U. T. 50-6655 Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” Mostar Anton Trinnvirato 4223 U. T. 51-0732 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1G55 U. T. 67-1411 Prevozno Podjetje "GORICA" bo ih Franc Villarroel 1476 ‘ U. T. 54-5172 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Trinnvirato 2891 U. T. S4-262!> F I D E O S F R E S C O S de N AT ALI O DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espafia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV *°SE BONIFAGIO 663 BUENOS AIRES Kadar pošiljale zavoje v domovino 111 bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do ?aše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje ln jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do: Breitov UfiHESl CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES mo vplivnega posetnika, kaj se pravi računati na reveže, kaj se pravi, pretiti z agrarno reformo ter izenačevati bajtarja z njim, ki je dosegel, da so zgrajeni čez vso dolino mostovi, ki je dosegel, da v času okupacije ni bil odpeljan in ustreljen nihče, razen tistih nekaj nergačev, ki so preglasno kazali svoje nezadovoljstvo z nemško oblastjo. "Kdor teh ljudi", in šel je s pogledom naprej po grebenu hriba od hiše do hiše, nato pa tudi po vasi, "in kdor teh ljudi bo v nedeljo volil Fronto, mu odvzamem, kar ima mojega!" je zamrmral ter odšel tiho od okna. Zunaj je nastajal večer. Bila je pozna jesen, brez prave lepote, brez mikavnosti, kakor se mu je zdelo. Zrak je bil težak in zadušljiv, kakor da bi z obzorja pritiskal svinec na nižje plasti. Še nebesna sinjina je nekam osivela. Antonu se je zdela kakor odsev dima, ki se dviga z mogočnega požara. Nekam tesno mu je postalo pri srcu, ko je šel po sobi s tihimi koraki ter se dotipal peči. Segel je v zapeček po petrolejko, jo prižgal ter jo postavil na mizo. S škropilnice za ter jel šepetaje moliti. Zdelo se mu vrati je snel rožni venec, sedel za peč je, da težko moli, da težko odriva misli in pomisleke, ki se mu sproti vzbujajo in ki mu hočejo zadušiti priučeno molitev. Čutil je, da bo za to reč težko prepričati Bega in ga pridobiti, da bi mu pomagal, prav tako kakor ne bo lahko ta večer prepričati delavcev, da hoče le njim dobro in se le zaradi njih hoče pomeriti na volitvah z Ljudsko fronto. Molitev naj bi mu dala zavest, da prav in pošteno hoče in tako bo laže pridobil delavce, ki so mu s svojimi rokami in s svojimi trudnimi hrbti pridelovali kruh ter mu obdelali grunt tako, da ga zavida vse daleč naokoli. Z božjo pomočjo bi rad prepričal delavce, da je glavni greh nove oblasti v tem, ker hoče s svojim ravnanjem do velikih posestnikov od- Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v IK)TELU "PACIFIC©” Anton Bojanovi# CHARCAS 769 — BUENOS AIRES MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” Lastnik: PETER I O N K E Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja t Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 PIVARNA — Kroglišče in Kegliščt* PODGORNIK FRANC VVarnes 2113 La Paternal FARMACIA “SOLEH" Servicio noetumo de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-207S IIERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 vzeti kruh in zaslužek njim — revežem, ki že itak komaj žive. Toda, ko je pomislil, da je že tolikokrat molil preden se je kaj odločil, in da ga je molitev ohrabrila, je stisnil zamaščene jagode rožnega venca trdneje med prste ter šepetal dalje. Ko je odmolil, so jeli prihajati v hram povabljeni možje. Viničarji in kočarji so odpirali vrata nekoliko plaho. Niso vedeli, čemu jih gospodar kliče ob tako nenavadnem času. Obračun z njim so delali navadno na Janževo, ali ob novem letu. Družovec jih je pa posajal prijazno za mizo, kramljal z njimi ter jih spraševal celo po deci, ki jo je navadno podil od svojega voza z bičem, če je prišla blizu. Točil jim je vino ter jih silil s kruhom, ki ga je dal na mizo več kot takrat, ko je bila v vinogradu kop. Sedeli so za mizo in pili. Vinc je pripovedoval > volitvah, ki da morajo dobro uspeti. Pripovedoval je o kaplanu Čehu, ki baje hodi po hišah in pripoveduje, da so volitve za boga in proti njemu. Vinc se je smejal kaplanovim izjavam, ko mu je pa segel Družovice v besedo, je v zadregi utihnil. "Če pravi tako kaplan, bo najbrže držalo!" je osorno dejal Družovec ter odločno zamahnil z roko. Nato je sedel, nalil kozarce, si pokril obraz z dlanmi in jel govoriti. Najprej je opomnil prisotne^ kaj vse jim je doslej že dal in za kakšno ceno jim je dajal. Zahteval je od njih zatrdila, da je pošten, pravičen in uvideven gruntar, ki rad da tudi svojemu delavcu, kar mu gre. Nato je pa govoril o tem, kako je ljudstvo v času nemške okupacije upalo da bo po vojni svobodno, sito in preskrbljeno, a vsega tega do zdaj ni. Oblast je zaprla človeka — njegovega brata, ki je bil vsa štiri leta župan, in je storil občini morje dobrega. Če se je družil z Nemci, ni njegova krivda. Kot župan se je moral. Končno pa, če bi ne bil župan on, bi moral biti kdo drugi, ki bi bil lahko slabši človek. Nekdo je vendar moral biti, kako bi pa izhajala občina brez tajnik župana. Potem je oblast zaprla Brlaka, samo zato, ker je bil zadnja štiri leta občinski tajnik. Tisto, da je vohal po občini za nezadovoljneži, ni res. Kot tajnik je moral delati večkrat popis prebivalstva. Zaprli so še Blinša, Gum-zeja, Pravdiča, — same premožne kmete, ki med vojno niso delali nič slabega, če se odšteje to, da so skrbe- li za občino kot blokfirerji in bauer-firerji. Kdo pa more kaj, če jim je bilo ukazano paziti, da kmetje ne bodo skrivali pridelkov, da ne bodo klali živine na skrivaj? Izvršili so le to, kar so morali, storili so pa mnogo dobrega. Najhujše je pa to, da nova oblast hoče udariti po siromakih, je z zaskrbljenim glasom pripovedoval Dru- Krojačntea "Gorica9* Franc I^chan WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Itnzaing<5 4267 MUNRO KROJAČNICA Franc Melinc o Paz Soldan 4844 U. T. 59-1358 LA VOZ ESLOVENA EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TOD AS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS žovec. Pripravlja se baje agrarna reforma, je pravil z nekoliko ironičnim glasom. To je pa tako, je pojasnjeval, da premožnim kmetom odvzame država tisto zemljo, ki je imajo preveč. Bajtar in viničar, ki sta doslej to zemljo izkoriščala, ki sto jo dobivala pri kmetu za odslužek, sta zdaj strašno prizadeta. Kmetu ostane še vedno toliko, kolikor sam potrebuje, kočar in viničar sta pa ob ogone, ob pašnike, ob steljo in drva. Država namerava na odvzeti zemlji zgraditi tovarne, da bo uničila še to skromno srečo, ki je na vasi. Če pa ne bo zgradila fabrik, bo na podržavljenih posestvih naselila ljudi iz Bosne, Dalmacije, Črne gore, slovenski kočarji in viničarji bodo pa morali iti v Bosno in Črno goro. Govoril je dolgo in prepričevalno. Pripovedoval je o vsem mogočnem; skliceval se je na vero, na duhovnike. Govoril je o skupnih kuhinjah, ki da jih namerava Osvobodilna fronta uvesti po vaseh, če bo zmagala. Nihče ne bo smel jesti doma, nihče ne bo smel kupovati svojih potrebščin po lastni volji, nihče ne bo mogel vzgajati svojih otrok sam, zakaj kmalu po volitvah bodo otroci poslani v Bosno v zameno za bosansko deco. Nekaj jih HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67-6250 Buenos Aires RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” K rogi išče in Keglišče «f@šcf šhodnifo Anasco 2G52 U. T. 59-899!» bodo poslali tudi v Sibirijo, kjer jih bodo vzgojili v boljševike. Ko je Družovec svoj govor končal, je pogledal po možeh. Vsi so imeli glave povešane, vsi so težko dihali in vsem je bral na obrazih zaskrbljenost. Začutil je, da je uspel, da je vrgel vabo pravilno. Zazrl se je v Vinca. Pričakoval je, da bo čemu nasprotoval, da bo gnal svoje, toda tudi ta je molčal. Zamišljen je strmel na vogal mize ter kimal z glavo. "Kristus, pa so nam na tečajih pripovedovali, da gradimo svojo oblast, da bo od agrarne reforme imel koristi siromak", je očitajoče dejal Vinc. "Vsaka oblast laže!" je z nasmehom šepnil Družovec. — Zdaj je že čutil, da je zmagal, zdaj je bil prepričan, da lahko pove, kar je nameraval. Previdno je pogledal po možeh in dejal: ''Pravijo, da ne bo volil nihče Fronte Ljudstvo noče še dalje trpeti. Kdor bo volil Fronto, pravijo, da mu ne bo dobro." Preteče je pogledal po možeh, ki so pritrjevalno kimali. — "Tako pravim tudi jaz", je z dvignjenim glasom dejal Družovec. Kdor hoče jesti to, kar daje moj grunt, ta naj Fronte ne voli!" Dvajset mož je odšlo pozno ponoči iz Družovčeve hiše. Molče so segli zariplemu gruntarju v roko ter mu obljubili, da razen zanesljivih ljudi ne Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 13 esiavraci j sit A. BENULIČ & KUSERlč ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! So priporoča A S p r t B <»Itr a *sa DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Tiskarsko podjetje naših rojakov rfolia, Barctto Si Paškulin J Izvršuje .vsakovrstna tiskarska dela o VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE o KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOMSI, KOLEDARJI o PROPAGANDNI LETAKI lN LEPAKI o VSAKOVRSTNA VABILA — VIZITKE, itd. o GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA, o KNJIGO VEZT V O Gutenberg 3269 BUENOS AIRES T A JLo 2 lU tJels “ Nasproti postaje tramvaja Lacroze na A venidi San Mariin t -* Ugodna prevozna zveza: Tramvaj lacroze in Subterraneo Lacroze Omnibus 66, Tramvaj štev. 85 in 86, Kolektivi 5, 8, 20, in 108. bo nihče zvedel otem pogovoru. Vse mostove, ki so držali v Osvobodilni fronti, so videli porušene za seboj. Če jih je tako prevarala, če namerava trgovati z njihovo revščino, če jemlje velikim posestnikom zemljo zato, da bi udarila reveža ter napravila iz njega fabriškega delavca, nočejo imeti ničesar skupnega z njo. — "Zdaj jemljejo zemljo veleposestnikom, potem pa bodo ustanovili državna posestva, na katerih bo kmečki človek garal", jim je pravil Vinc. Zdelo se jim je, da govori pravilno. "Kje bo pa dobil Vinc ogone in Jaka steljo in Matija drva, če bo Druževcu država zemljo vzela", so modrovali. “Odkar je Druževčev brat zaprt, so njegovi viničarji na slabem. Žena noče obdelovati grunta, ker pravi, da še ne ve, kaj se bo možu zgodilo." V nedeljo jih je precej v vasi volilo proti Osvobodilni fronti. Ko je komisija, ki je bila setavljena iz Družovcu naklonjenih ljudi, štela volivne kroglice, se je prizfoal doli od svojega hrama Družovec. Bil je v pražnji obleki. Mogočna zlata verižica mu je visela čez trebuh in škornji so mu škripali. Z vzravnanim hrbtom je šel proti volišču, sunil s pestjo proti oknu, da se je z ropotom odprlo ter vprašal: ''Kdo je zmagal, siromak ali gruntar?" Ko so mu povedali, da jih ni bilo veliko za Osvobodilno fronto, se je zakroho- ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Publico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosano Z o ho k d r a v n i k a Dr a. Samoilovi«; ©r. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ura DONATO ALVAREZ 2181 TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGEL*! BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-013!» RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Ileredia 477 U. T. 51-7165 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” I.as t n i k i : KUKANJA in BRAT/\ GEC 25 de Mayo 2S05 CORDOBA Recre® “Europa” Pripraven za nedeljska izloie v Tigra, Prevoz s postaje Tigre FCCA. do ilo-crea in nazaj: Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A. 749 - 529 Rio Carapacbay RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Gzcelsior 1500 U. T. 757-30: Saenz Pena, F. C. P. tal, da je hrupno letelo po starem šolskem poslopju: "Jutri prevzamemo mi!" Svojemu dobremu prijatelju, bogatemu Klasu, pa je dejal bolj potihoma in bolj zaupno: "Mi ne borno delili zemlje, mi bomo grunte večali Viničarju motiko in kot v viničariji kmetu pa zemljo in polno kupico, to bo naša pravica!" Slučajno pa I® ujel te besede na uho tudi Vinc, osup' nil je in ni kar nič mogel, kmalu P3 se je s težkim korakom in z glavo uprto v tla napotil proti domu. Družovec pa je ta večer povabil volivnO komisijo v svojo klet. Zjutraj naslednjega dne, ko je Družovec že hotel prevzeti posle predsednika občine, pa se je pripeljal k nj«" mu kaplan Čeh. Zapustila sta občinsko pisarno. Družovec se je pražnj® oblekel, zapregel par konj in odrdralfl sta čez mostove, ki so jih morali zgrfl' diti viničarji in kočarji pod nemško kontrolo. Vas se je tedaj vzdramila. "NeM se je zgodilo!" je šlo šepetaj e od us* do ust in ljudje so prihajali pred his0-"Družovec je ušel!" je planilo po vO> in vse tja gori do viničarskih bajt' “Ogoljufal nas je, prevaral, kako| nas je že mnogokrat in zdaj bi , pobegnil!" je vrgel med ljudstvo, ^ se je pričelo zbirati v skupini. njim, za njim. On je kriv, da bo nOs' na kraka sta zmerom bolj bledela se zgubljala gori proti Sv. Trojic1, Kmalu je kričanje utihnilo in le še tu in tam se je slišal zategel vrisk. Več kot uro je manjkalo še do p0*' dne, ko se je pripeljal Družovec v spremstvu svojih viničarjev nazaj ‘ vas. Peljali so ga pred občinsko his? in Vina je goorvil ljudem: "Tu vpričo tega prašiča vam P vem, kar nam je hotel utajiti ta: ZetfV Ija, ki jo bomo vzeli veleposestniku naša. Mi jo obdelujemo in mi jo W mo imeli. Zakaj pravica je edino en15 in ta se glasi, da jo zdaj odklenkaj takim., ki so svojim viničarjem pili kif Tu notri, kjer si nam hotel vladati si bomo pa sami vladali. Za volita® si nas ociganil, za oblast nas ne b o® Tokrat si se zmotil, Družovec!" 1 "Kmečki glas”, št. 14, 12. dsc-' MEHANIČNA DELAVNICA J O S I P II L A č A Villa Roni 140. J. Tncromeros. U. T. STAVBENI PLESKAR IN TAPETA* MARIJ MEDVEŠČEK I fiuevara 525 TJ, T. 54-01$ KROJACNTCA Staz:š(:n T. Jmzs te-č VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLE# T R E L L E S 2S42 U. T. 59-1232 TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-49*»