Književnost in umetnost. JEDNA ANKETA. »SRPSKI KNJIŽEVNI  GLASNIK.«  (Nastavak). Dragiša Lapčevič (Beograd). »R a z g o v o r i koji treba da dovedu do sporazuma moraju se, dakle. otpočeti na bazi materijalnih, ekonomskih uslova i potreba pojedinih krajeva. Kad se oni, t. j. ti uslovi i potrebe potpuno istaknu i jasno formulišu, onda je lakše do sporazuma doči. Jer oni onda postaju oslone tačke za grupacijo i opredeljavanje masa. Tada se tek može doči do demokratske solucije. Demokratsko rešenje ovoga pitanja, garantovana što šira i što punija samouprava i razvitak kapitalizma če učiniti svoje, te če, kroz 20—30 godina, nestati sasvim onih pojava koje danas uzbuduju naš politički život uzajamnim optužbama i obostranom romantikom, podjednako reakcijonarnora Čak se ne če pominjati ni hegemonija plemenska, jer če, u poletu privrednom u koji se treba nadati, nastati h e g e m o- jija k a p i t a 1 i s t i č k a. A ona če izgladiti sve plemenske razlike, u koliko ih je historija nagomilala, jer če ljude gnipisati, ujediniti i solidarisati prema njijiovim klasnim interesima i klasnoj ideo- logiji-« Dr. Risto Jereraič i Dr. Pero Slijepčevic (Sarajevo). »Uredbe j naredenja vr.še se bez dovoljno saslušanja od pokrajinskih organa, i stalno se opozivlju zbog nemogučnosti da se proedu. Činovnici se postavljaju iza ku!isa, po ključu a ne po kvalifikaciji. Sve tc nisu osamljeni slučajevi nego rdavi sistemi, koji obaraju ugled države i stvaraju veliko nezadovoljstvo i u srskim sredinama a nekmoli če u hrvatskim«. »Hrv. pitanje ovako je teško samo usled opštih zala u državi; ono je kao rana koja se širi zbog opšte bolesti tela. Ako bismo govorili po plemenimi, Srbi su pozvaniji nego iko drugi da uzmu inicijativu za sporazunu« (Dalje.) —k Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. Ilustriral Iv. Vavpotič. Druga izdaja. Tolovaj in druge slovenske pravljice, ki jih je med vojno izdal Fr. Milčinski, so vzbudile tako pozornost in priljubljenost, da so bile v kratkem razprodane. Sedaj je izšel II. natis v novi opremi. Milčinski je riznan mladinski pisatelj in za to na riovo izdajo Tolovaja Mataja ni treba še posebc.i poudarjati. ' LISTEK. f M. J. Neratu, šolskemu ravnatelju, 36 letnemu uredniku Popotnika in častnemu članu UJU — pov. Uubljana. Na pokopališču v Pobrežju pri Mariboru se dviga blizu severnega zidu nov holmiček. Pod njim počiva naš rajni učitelj in voditelj M. J. Nerat. Pod niim spi večno spanje mož, ki ga smemo prištevati med največie sinove našega naroda, največie naše kulturne delavce. največie duševne dobrotnike slovenskega rodu, največje ueitelje. Mihael Nerat se ie rodil dne 26. januarja 1845. v Hotinji vasi blizu Slivnice. Šolp ie obiskoval najprei pri Sv. Magdaleni onstran Drave, pozneie pa (1854/55) je — kot desetleten deček — obiskoval predinestno župnp šolo pri Devici Mariji v Mariboru — »jako pridno, in je zaslužil. da z odliko prestoni v prvi razred«. To je bHa ona šola, ki se je 1. 1874. izpremenila v liudsko šolo Lajteršberg — Krčevina. in na kateri je od 1. okt. 1874. napre.i služboval naš nepozabni pokojnik. Zanimivo je. da .piše Nerat o tej dobi: »Farna šola v Graškern predmest.iu ie imela slovenski učni jezik, medtem ko smo se v preišnji poučevali Ie nemški. Učenci smo namrcč bili le Slovenci. in jaz sem tukai — namreč v novi šoli — prav lepo napredoval in bil »primus«. Imeli pa smo tudi izbornega. mladega. a vestriega učitelja Franca Roškerja. Silno radi smo ga imeli in iaz sem ga čislal in smatral niegov poklic kot ideal, ki sem se ga tedai že trudil doseči. Zakai. ko sem kot desetletni deček prestopii odtod v mestno normalko v 4. razred. sem storil trden sklep. da postanem tudi jaz učiteli in nič drugega.« Tudi v 4. razredu glavne šole ie dobro napredoival. Malo težje ie šlo 1. 1857/58 v prvem razredu realke. »Zvest svoiemu sklepu sem po dovišenem 1. letniku realke naprosil svoiega bivšega vzor-učitelia Roškeria. ki je tnedtem prišel za šolnika. k Sv. Janžu na Drav. polju, da me je sprejel za praktikanta. Leta 1859. sem nameraval vstopiti v preparandijo ki je teda.i imela le en tečaj. A ker nisem še dovršil 15. ileta. nisem bil sprejet in moral sem1 vstopiti v II. tečai realke, ker bi se brez tega sploh ne mogel več posvetiti učitelistvu; zakai preparandija ie brla medtem razširjena na dva letnika, in kdor ie hotel biti sprei>t, se ie moral izkazati s primernimi predštudijami. s spodnjo gimnaziio alLrealko.« — Od 1. decembra 1858. dn 30.' se-Dtembra 1860. je bil tore.j Nerat "Braktikant v župni šoli pri Sv. Janžu na Dr. p. Tam so sra uvajali »v šolsko. orglarsko in cerkovniško službo«. Ponižen pa je bil le na svoje zadeve, v zasebnem življenju; v javnosti, v šoli, v korporacijah, kjer je šlo za narodna prava, je bil vselej odločen in neustrašen. Mož, od pete do glave, samozavesten, brez oholosti sicer, toda trden in neomajen »kao stanac kamen«. Leta 1860/61. ga najdemo tore.i med učenci drugega razreda mariborske spodnie realke — v prvetn tečaju je med 23 učenci dvanajsti. v djugejn med 21 deveti. JVTed učitelii mu naidemo Jos. Lukasa, K. Vučnika in druge. V letih 1862 in 1863 ie obiskoval Nerat dva letnika učiteliišča v Maribor.u. Bil ie iako marljiv in je vprav krasno napredoval. Spricevalp od 31. julija 1863 ga priporoča za učitelja sloveriskih in nemških trivialnih šol. — In tako ie stopil v živlienje. v stan. ki si ga ie edjno želel, v ljudsko šolo. kamor je hrepenelo nieeovo srce že tcliko let. Jedva osemnaist let ie ime*l — ali ni tedaj srce najboli plamteče. ali ne gorijo ideali z najlepšim, najvišjim plamenom? In potem začenja desetletno roman.ie po štaierskih slovenskih šolab. Knezoškofijski konzistorii v Mariboru mu ie dne 11. aorila 1864 napisal prvi d^krfit — s prvim mauiikom (torei uprav 58 l?\ nred svoio smrtjo) ie imel nastopiti svoio službo. Ideal ie bil dosežen! Ali se spominiate, tovariši, kako nam ie bilo tedai pri srcu. ko smo prvič stopili pred svoie učence? Ali se morete zamisliti v dušo mladega Nerata. ki ie skoro deset let že hrepenel po tistem prvem šoilskem dnevu? Pričakovali pa so od njega v Mariboru. da bo »verno in vestno izpolnieval svoie dolžnosti in naloge v cerkvi in v šoli. da bp neprestano poglabljal svojo naobrazbo. da bo vedno poslušen svoiitn Dredstoinikom, da pa se bo obenem tudi dostoino vedel. da bo živel kot pravi kristian in da bo mladini in vsem župlianom svetil kot vzor pobožnosti...« Prepričan sem, da Nerat teh Dričakovanj ni varal. Sai to DOtrjuje dne 24. aprila 1865. župnik Sirk. ki ga priporoča š.olski oblasti z vnetimi besedami pohvale. Leta 1865. ie postal Nerat »drugi učni, cerkovniški iu orglarski pomočnik« pri župni šoli pri Kapeli blizu Radgone. Ali poznaš nebeški razgled, ki se ti nuja s tistega griča? Uo 1. novembra 1867. ga ie užival naš pokojnik, potem pa, se je preselil kot začasni učitel.i na Vransko. Pridno ie učil svojo deco. »mil in poln ljubezni ie bil z otroki, ki so lepo napredovali. ves svoi arosti čas ie posvetil zasebnemu pouku. pripravljal je z najbol.išim uspehom otroke za višie razrede, gojil ie narodno petje in se mnogo bavil z i.trj^iniem na klavir.fu in na orglah...« S temi besedami ga »kar najtopleje« priporoča I. Štuleft vranski župnik. v službovnem spričevalu z dne 12. okt. 1868. Pa tud.i župan L. Schvventner mu isto potrjuje s spričevalom od ist?ga dne. Pravi. da ie poučeval »v šoli in v prav. honetnih zasebn.h hišah izvrstno in lahkoumevno«. S temi spričevali v žepu potuje k Sv. Trojici v Slov. g. kot podučiteli. V istem svo.istvu ga najdemo v novembru 1. 1869 v Kamnici pri Mariboru. 30. okt. 1870. Dostane učiteli v Ribnicr na Pohorju. Že 13. aprila 187i. postane tu nadučitelj. — Končno ga namesti štajerski dež. š. svet z dekretom od 2. julija 1874 št. 3459 kot nadučitelja na ljudski šoli Lajteršberg — Krčevina. — Leta potovanja so minila. tridesetletni vzor-učiteli se vrača domov, v krai svojih mladih let. svojih mladih s.anj. In kai: ie nekdai tukaj sanjal. to začne sedai izvajati — v nanornem, vztra.inem. navdušenem delu. Za vse dobro se zanima. nadaljuje v študijahrpohaja tečai za sadjarstvo, bavi se venomer s knjigo. In ugled mu raste, predstojniki ga iameio upoštevati. 2e 18. oktobra 1877. sprejme jasen dokaz. kako ga ceuiio šolske oblasti. v ob liki dekreta, s katerim postane šolski nadzornik za šolske okraie Šmarje. Konjice, Oelje (okolica), Brežice, Kozje in Sevnicq, — Dovol.i dela za enega samega delavca. To delo ie Nerat opravl.jal vestno in požrtvovalno-' Ko ie odložil nadzorništvo s&ptembra 1881., ga ie pohvalilo ministrstvo za bogočastje in uik za »vestno in koristno delovanje«. P. Flere navaia (Uč. Tov. z dne 29. ian. 1915. št. 2.) kot yzrok. zakai ie Nerat pustil nadzorništvo, menda po pokojnikovih lastnih besedah: »Njegovemu zdravju ni hasnilo potovanje od šole do šole, pa tudi razmere takrat niso bile po tcm. da bi ostal v njih neupoffljivi slovenski Nerat ki mu ie zlasti vedno presedal birokratizem.« Morda bo tako. Vem le to, da se pravemu učiteiiu vedno toži po šoli, če io je moral zapustjtj. In mislim. da ie bilo ono dornotorie. ki je prisililo Nerata. da ie šel. nazai »v deželo sveto« — v deželo, kjer ie zani edino cvetela sreča. v nadvse ljubl.ieno liudsko šolo. In tu ie potem vztrajal do dneva svoie upokojitve, kr mu ie dne 9. avgusta 1909 naklonila po »štiridesetletnem vračunljivem službovanju« (sLužboval ie v resnici 45 let in 3 mes.) zaslužetii mir po trudapolnem, nesebičnem, skrajn.ie uspešnem delu.. Predstojniki. ki so poznali to delo. so ga cenfli in ga večkrat pohvalili. Leta. 1893, 1894, 1896. 1898 je dobil pohvalne dekrete mariborskega okrajnega šolskega sveta — za delo v šoli, v šolskem vrtu, za zasluge pri gradnii novega šolskega poslonia v Krčevini — z dckretom od 3. iuliia 1899, št. 18368 mu je podelilo ministrstvo naslov ravnatelja. dne 30. sept. 1904 ie- dobil svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. končno pa. Mi sicer 30. novembra 1908., mu ie podelil vladar zlati zaslužni križec. Nerat ni le zvesto služil. ni le s srcem siužil, služil je tudi uspešno. Vedno se ie učil. še leta 1893. ie obiskoval — malone petdeset let star — tečaj za meščanske šole v Marihoru »z vstrajno marI.iivost.io«. L. 1903 je potoval v Niirnberg na prvi kongres za šolsko zdravstvo. Tako se ie zanimal za šolsko vedo vse dni, do svoie upokojitve, in do svoje smrti. — Ntegovo deb k bilo uspešno. saj mu to priznavaio vsi njeg.ovi bivši učenci. vsi niegovi bivši tovariši, in so mu izrekli zahvalo tudi potom mestnega šolskega sveta dne 18. sept. 1909. krčevinski domačini. In ta hvala, od vseh, največ zaleže. Kaj fe bil svojim tovarišem, o teh bo svoiedobno poročalo najbolj v to> poklicano Dero tovariša Pučelrka. ki bo v svojih »^pominih na Nerata« očrtal duhovno zvezo med bivšim vodiem in sodelavci krčevinske šole. Le to se moram omeniti, da ie že 1. 1874. okrajni šolski svet maremberški v svojeni dekretu pohvalno omenil. da se ie Nerat vedno požrtvovalno trudil zg nadaljno naobra^bo svoiih učitel.iev. Ali je pozneje v tem opešal? O ¦ne! Vsi. ki so ž njim delo.vali, so se pod niegovim sriretnim vodstvom razviiali v izvrstne učitelie. — Soloh: nihče ni prišel z Neratom v dotiko, da se ni pos.lovil od niega boljši — čiste.jši po čuvstvu. razsodneiši po misli. jačji in boli ubran po vol.ii —. Kedarkoli sem ira kot mlaci učitelj obiskoval, stopil sem pred njega kakor nred svojeea očeta; in ko^ sem šel od niega. mi ie bilo vselei. kakor da seuj bil pri spovedi — duša lahka in poletna, v srcu pa novi sklepi: vse boliši moraš postati. vse^boli vztrajno moraš delati —. Pokojni Nerat ie bil do leta 1899 tudi član okrajnega šolskega sveta v Mariboru — več kot dvajset let. Ko je iz te korporaciie radi zaposlenosti izstopil, mu ie okraini šolski svet poslal zahvalnico, v kateri se poudarja. »da ie vselei toplo in krepko zagovarjal učiteljstvp. in da ie inielo niegovo delovanje vedno najlepši uspeh«. Stari učitelii pa še danes hvali.io Neratovo moško zadržante v tem svetu in so mu hvaležni za zagovor in pomoč. Mnogokrat je bil predsednik domačega učiteljskega društva. Le-to mu ]e dne 5. novembra 1909. Doslalo nismo. iz katerega posnemaimo: » ... Radostno. obenem tudi ponosno, se spomi.nja društvo vseh nevenliivih zaslue. ki si si i;ih stekel v teku dolgih let t:a polju li. šolstva sploh. osobito pa kot mnoeoleten voditelj in zastopnik Tvoiih sotrudnikov ...« »... Doivoli nadalje. da izreče društvo svoje veselje na tem, da Tg ima v vrsti častnih članov in da sme pričakovati Tvoje nadaline naklonjenosti .napram nieinu...« ».Mincga Leta, zdrav in 5il, naj vživa dda sad; Prijaitelj in sotnidnik naš, voditelj naš Nerat' Avgust Požegar, m. pr., tač. dr. načelnik. Ob njegovi petdesetletnici 1. 1895. je preiel od vseh strani slovenskega sveta pozdrave. čestitke zahvale. Ponovili so se ti izkazi vdanosti ob njegovi sedemdesetletnici 1. 1915. Preden končam to sličico o Neratovem stanovskem delu. moram še navesti, da ie izdelal načrte za skoro sto šolskih poslopii, izmed katerih so nekatera prave palače. * M. J. Nerat je bil širnemu slovenskemu svetu znan predvsem kot uredniik »Popotnika«. »Znan si po slovenski zemJji, v itniestu, v trgu, iv vsaki vasi, kOer »Popotnik« se oglasi, koder šole nam stoje.« Tako ie zapel L. Černei Neratu ob tridesetletnici urejevanja »Popotnika« v novembru 1. 1912. Ne pišem zgodovine »Popotnika«. Lč Neratove zasluge za našo pedagogiko hočem iztakniti, ko ponovim najpreie svoje besede iz leta 1907.: »Popotnik« in Nerat. to sta dva neločljiva poima.« potem pa P. Fleretove besede: »Kaksnega urednika pa ima list. vedo safcrudniki. Stvaren, miren. vedno strogo objektiven, brez ozira na sotrudnikovo osebo, brez ozira na niegov temperament.« — In prol. M. Pirnat pravi 1. 1912: »Iz skromnega nočetka se ]e razvil Popotnik' v odličen in važen pedagoški list. NaDredoval ie v ieziku. napredoval po vsebini. — Vedno ie Doudarjal narodni moment. — Širil med učiteljstvom zdrav idealizem. — Oziral se ie tudi na srednje šolstvo. Učitelji in profesorii Popotnika' s ponosom nazivamo ,naš' Popotnik.« In ko se ie Nerat po 36 letih odrekel uredništvu svojega posinovl.jenca, tedai se je poslovil v imenu lista od urednika Fr. Praorotnik s člankom »Neratu«: »Nerat je pomagal »Popotnika ustanoviti. Nerat za ie pomagal voditi, Nerai ga ie vodil sam — polnih 36 let« Ves čas — polnih 39 let — je deloval ž njim za naprede'k narodnega šolstva. ie pospeševal strokovno in občno izobrazbo slovenskega učitelistva, še je Dotegoval za njegove pravice in ie branil njegovo čast. Vse ie dosegel: narodno šolstvo je napredovalo. povzdignila se ie strokovna in občna izpbrazba slovenskega učitelistva. slovensko učiteljstvo ie doseglo več pravic. uživa večjo čast; zakaj niegov um ie velik, njegovo srce blago. niegova vol.ia trdna. Zato nam je bridko, ko zapušča Nerat svoiega »Popotnika«. Zanušča pa ga lahko z zavestjo, da ie storil več. kot ie bil dolžan. Zapušča ga lahko z zavestio. da sj ie oostavil bleščeč spomenik v zgodovini našega šolstva. Želimo mu, da bi mu bilo dano, še dolgo gledati na plodove svojega truda Vv krepkem zdravju. Želimo mu. da bi mogel še dolgo gle~ dati na razvoi svojega dela, ki mu ie dal podlago sajn. Sr^čen bo. Če sem se v čem čudil pokojnenm Neratu, potem sem se mu čudil kot uredniku. Takšen takt, takšna obzirnost, takšna preudarnost, takšna tankočutnost^ takšna odločnost, predvsem pa takšen tanek okus za to_, kaj spada v list in kaj ne — tdeite. tu se ini je zdel Nerat nad vse velik. In zato sem bil nekdaj v vz. hitu izrekel one besede, ki sem jih ž& gori navedel: Brez Nerata si »PopotnU ka« nisem moge! misliti. Kakšne zasluge ima Nerat za »Zavezo«, v tem bode poročalo menda v to pozvano pero. M. Nerat je bil mož visoke, krepke, ugledne postave. Izpod nekoliko izbočenega čela so gledale sive oči dobrodušno in mirno — pridobil si je vsakogar z enitn samim prijaznim pogledom. In kako preudarno, tehtno, kako prikupljivo je znal govoriti. In vedno je bilo nekaj zdravega humorja v besedah; zares, razgovor z Neratom je bil užitek! Parkrat je imel dopust radi bolehnosti. Hudega ni bilo. Zlasti v zadnjih letih se je vsakomur zdelo, kakor da je dcba miru Nerata zopet pomladila. Postal js krepkejši. Šele v jeseni 1921. je prevzel predsedništvo krajnega šolskega sveta v Krčevini. Že 1. 1913. ga ie o Božiču malo ošinila kap. Nekako tri leta pozoeje mu je začela pešati leva noga. O Božiču 1921. ie začel malo bolehati. Pet tednov pred smrtio mu je iznenada odpovedala leva roka. in leva noga mu ni več hotela služiti. Tri tedne ie preležal v postelji. Dne 2. majnika zvečer so se začele oelašati bolečine v levi roki. In dvigale so se v pleča prehajale v desno roko — tožil ie, da ie neznosno. Ob pol osmih ga je spreletelo — Mihael Nerat je šel k očetom. Z neizmerno tugo v srcu sem stal drugega dne pred truplom svojega nekdanjeira duševnega voditdja. Globok mir. mir z onega sveta se ie razlil po še vedno moškolepem licu. In tedaj me je obšlospoznanie; Kdor je delal tako za svoi narod. kakor si delal Ti: kdor ie Lzpoln:! svojega življenja nalogo tako. kakor si .io Ti; kornur je bilo vse življenje samo en delavni dan: zan.i smrt ni nič strašnega; zanj ie smrt samo zasluženi mir; zanj ie smrt samo počitek, prehod tja. kjer čaka nebeško plačilo za trud v dolini solz. # In v petek. dne 5. majnika smo ga pokopali... Bili so prisotni njegovi otroci, bili so prisotni sorodniki. pri.iatelji. znanci; bile so zastopane šolske in druge oblasti. korooracije društva. in pa učitelji — vse polno ie bilo učitel.iev. od blizu in daileč, ki so se prišli poklanjat manom svoiega nekdanjega voditelja, svojega velikega tovariša. — Ko sem videl dolgo vrsto učencev Neratove šole z venci in cvetlicami... : da, še sedai. ko to pišem. rm zastira solza pogled ... In tem otrokom je ob krsti vettkega rajnika govoril najprei nadučiteli Pučelik, Poudarjal ie zasluge poko'jnega ravnatel.ia za krčevinsko šolo. — Nato so zapelf' otroci »Vigred se povrne«. Katero oko ie ostalo suho. katero' srce ie ostalo mza.nieno. Kamorkoli pogledaš — povsod je vigred. povsod ie cvetie. povsod se ogla- šujeio ptice za njega je ni več — niega nikdar več nazaj ne bo!! In potem ie govoril š.e nadzornik Lichtenwallner. Dal ie duška žafosti. veiiki žalosti zaostalih tovarišev. in ie očrtal s krepko besedo zasluge. ki si iih |e stekel raini šolnik za svoi narod. in mu je želel v imenu slovenskega učitelfstva. nai mu bo zemliica. svobodna zemljica slovenska lahka. — Nato> se fe poslovil od pokoinika še P. Flere. in tovariši — pevci so mu zapeli »Blagor mu. kf se spočije«* Padale so prve grude na Tvojo krsto. Mihael Nerat — med cvetie, med vence, in padade so solze v Tvoi grob! Nerata ni več med nami, a njegov spomin živi; živi duh njegovih idej in nazorov; živi volja iji energija do dela* ki io je vlil v svoie učence in sodelavceSpomenik si je pa postavil sam s 36 let" nim uredništvom »Poootnika«. stal bo _ vsaki. učitel.iski kniižnici in še dolgi rpi-0 vi bodo Lz nlega črpali moč in silo z borbo uresničenia in izpplnitve Nerato^1 idealov. p