206
Naši dopisi.
Dobrava dne 23. junija. (Različno). Narava je tukaj letos kaj bujna. Ravno je preteklo deset tednov kar je spomlad zbudila naravo iz zimskega spanja; in kolika prememba v tem kratkem času! Velikonočni ponedeljek opazili smo na par bukovih drevesih prvo zelenje v hribu nad Kancem. In sedaj ? Vse na polji obeta najboljše pridelke, ozimna žita ocvetela so ob jako ugodnem vremenu, rži dobro polnijo klasje in so pričele barvo (zoritve) vidno spreminjati. Dne 21- t. m. videl sem tukaj prvi požeti ječmen v kozolcu naložen. Ob zadnjih dnevih pred binKoštimi poKOsila in pospravila se je prva detelja v kozolce; teden potem bil je košnji po travnikih in mlakah jako ugoden; kosci in grabljevke si pač boljšega vremena za svoja dela želeti mogli nisuy do polovice vse kosme spravilo se je srečno ob tem tednu pod streho. Dežja bilo je tudi, osobito fižolu in zeljnatim sadikam uže precej zelo treba; dobili smo ga a za košnjo še preveč; skoz celi pretočeni teden je slednji dan pri senu več ali manj ponagajal.
V petek, dne 21. t. m. popoludne pričeli so se hudourni oblaki od sevrno-izhodnje strani le-sem proti Dobrovi bližati; gromelo in treskalo je tako, kot bil bi sv. Elija   vso   svojo   vojsko   skupaj   sklical;   nastala  je
207
huda ploha, a brez ledenega zrnja za ta pot, hvala Bogu. Ta dan pa vendar ni za našo faro bil brez vse nesreče. Ravno okolu 2. ure popoludne treskalo je najhuje. Na Utiku pri Francetu Kozameroiku, po domače Tinčku h. št. 19., bila je gospodinja se svojimi in par sosednjimi otroci sama doma; mož njeni, stari oče in drugo dela   sposobno   osobje   bilo  je   na rmorostu" pri
mrvi.                                                                  (Dalje nasled.)
Iz Ljubljane — Vodnik. Prhodnjo nedeljo razkrije se v Ljubljani Vodnikov spominek, kakor se smemo nadejal, z veliko slovesnostjo. Prvi javni spominek, kate" rega dobi bela Ljubljana katerega dobe sploh Slovenci v čast prvemu slovenskemu pesniku. Nadejamo se, da se slav-nosti vdeleže zastopniki iz vseh narodnih pokrajin. Vsaj moramo Slovenci ravno zato ker nas je malo, delovati tesuo oklenjeri v bratovski slogi ne le v ta namen, da rešimo svoj obstanek, temveč za to, da napredujemo častno.
Vodnik in spominek njegov bodi nam opominj k slogi iD bratovski ljubezni v blagor  in   čast   Slovencev.
— Deželno-zborske volitve. Včeraj sošel se je centralni volilni odbor v mestni dvorani ljubljanski. Razun bivših poslancev vabljenih je bilo še do 40 zaupnih mož duhovnikov in posvetnih veljakov iz cele dežele. Nad 20 vabljenih naznanilo je deloma pismeno svoje nazore, osebna udeležitev pa je bila vendar tudi izdatna in kar s posebnim zadostenjem pozdravljamo, sklepalo se je glede kandidatur po vsem soglasno.
V obče smemo zadovoljni biti s soglasjem in politično zrelostjo, katero kaže naš narod pri volilnem gi-bauji. Preobilnost kandidatov pokazala se je v okolici Ljubljanski in pa v selškem Ribniško-Velikolaškem-Ko-čevskim volilnem okraju in to je bil azrok, da je centralni volilni odbor za ljubljansko okolico mogel priporočiti sedaj saino dr. vit. Bleiweisa, za Ribrišh* okraj pa samo Pakiža, na druzega kandidata inorali se bodo volilci zedinti še le v zadnjem treuotku pred vol;tvijo.
Tudi za kočevsko-ribniško mestno skupino za Ljubljano in trgovinsko zbornico se ni postavilo kandidatov. Postavljeni so pa biU za diuge mestne skupine sledeči kandidatje: za Dolenjska mesta: Fr. Šuklje, za Vrhpiko-Postojno-Lož: veletržec Jos. Gorup, za Idrijo: F. Stegnar, za Kraoj-Loka: dr. Tavčar, za Kamnik-Tržič-Radolico: J. Murnik.
Nova kandidata bila sta sprejeta za Trebanski selški okraj Ig. Žitnik, za Metliško-črnomaljski okraj pa dekan Aleš v Semiču. Tudi o volitvah za veliko posestvo bil je razgovor.
Žalostne in ostudne reči pa so se pokazale v Tr-žiško-Kranjsko-Škofjeloškem selškem okraju. Tam je najpred nastala živa borba zoper kandidaturo O. Detele. Ko je bilo to k sreči poravnano nastal, pa je toliko hujši upor zoper kandidaturo kanonika Klun-a in to od strani, kateri ima v to najmanj povoda. Trosile so se zoper kanonika tako debele in grde laži, kakor je pričalo neko zasebno pismo, da si jih satanska hudobnost ne more zmisliti hujših. Moža, ki je bil dolgo vrsto let glavni steber lista »Slovenec", moža,  ki je v finančnem
odseku deželnega zbora z čudovito marljivostjo izdelal poročila o najpomenljivejših ustanovah in enako v verskih, kakor političnih in gospodarskih vprašanjih z redko gibčnostjo in bistroumnostjo segal v razpravo, moža, ki je še pred par meseci v budgetni razpravi naučnega ministerstva med živahno pohvalo vse državno-zborske desnice v ponos in slavo slovenske delegacije sijano branil v prav zgodovinskih govorih pravice Koroških Slovencev in skoraj nepripravljen sijajno branil versko šolo zoper dva med najboljše govornike spadajoča nasprotnika, namreč: dvornega svetovalca dr. Beer-a in dr. Gregrja, tega moža čast spodkopava se seda) z lažmi, da se ne briga za verska vprašanja, da zatajava narodnost svojo, da seje neslogo med slov. državnimi poslanci, da nasprotuje svojemu najboljšemu prijatelju dekanu Ribniškemu itd. Kdor količkaj čita in kedor se le nekoliko pobriga za naše politične dogodbe z obema rokama pi5rne take laži.
— Valentin VodMk pivi slovenski pesnik. Slovenski mladini spisal Peter Bohinjec, kapelan. Izdala in založba družba sv. Cirila" in Metoda, III. zv. Tisk Blasnikovih nasled. 1889. Cena 15 novčičev.
S tem naslovom je šla zopet krasna brošurica te naše tako priljubljene šolske družbe med svet. In če kedaj ktero o pravem č?su, dobili smo to knjižico uprav te dni o pravem času. Pred nami se namreč že dviga v beU Ljubljar; ob naši gimnaziji za sedaj še zagrnena Vodnikova soha. Ta knjižica pa nam prva kaže sliko tega Vodnikovega k;pa v lepem odtisku, in ob enim odgrinja ta knjižica Vodnikovo žitje !o bitje pred našimi očmi le nekaj dni poprej, preden bo brezdvombeno najpopularnejši mož našega naroda v svoji ljubi osebnost za vselej stal pred bivalci bele Ljubljane v srcu Slovenstva. V tej knjižici boš v prav vzvišeni besedi bral o Vodniku dijaku, kapelanu, učitelju, mrliču, pesniku, pisatelju, slovničarju, zgodovinarju, starinarju ter nabiralcu narodnega blaga, človeku in značaju in koncem o Vodniku slavljencu svojega ljudstva. Veliko novega ti bo povedala knjižica za šolo, če si učenec, neznano Vodnikovo živenje pa ti bo razsrila, če ti ni biia sreča v šolah se poučevati o našem ljubljencu. Vzemi jo koj koj, še pred slavnostjo v roko. ter tako ustrezi tudi družbi sv. Cirila in Metoda, ki si z izdavanjem svoje »knjižice" dela velikih, a pač opravičenih troškov. Koncema bi pripomnili ob tem novim družbinem zvezku radi le še tega dobrega znamenja za trudoljubivost našega mladega svečenistva, da je pisatelj te knjižice, kapelan Peter Bohinjec, ne še pred enim letom zapu-sHvši ljubljansko semenišče — vendar mogel že letos podati nam plod svojega hvalevrednega truda, pričujoči lepi životopis.              _________