Stran 26__________ANGELCEK                  Leto 30
I f Papež Benedikt XV. I
Ni šc tako dolgo, ko je naša mlada Jugoslavi.a izgubila prvega očeta združene države SHS, kralja Petra. Dne 22. jan. t. 1. so pa zvonovi vsega katoli-škega sveta naznanjali, da ;e vsemodri Bog poklical k sebi najvišjega poglavarja Kristusovega kraljestva na  zemlji:  papeža Benedikta XV.
Pokojni sv. oče je zasede] prestol svelega Petra ter obenem dosegel prvo čast in dostojanstvo na zemlji uprav v usodnih*dneh, ko sc je razpalil ogenj svetovne vope. Zalostni, obupni in prefres/,ivi so bili tisti časi: od 'eseni 1. 1914. naprej. Kdo je bolj želel in kdo si je bolj prizadeval, da bi se čimprej polcgcl svetovni vihar morilne vojne (^ot uprav svcti oče Benedikt XV., namestnik božjega Kncza miru! Cetudi je imel kot vladar svetc Cerkve polno dela m težkih bremon, je bila vendarle prva njegova skrb, da je poslal toplo pisano okrožnico poglavarjem vsefa v vojni zapictenih držav ter jih je rotil, naj skoraj sklenejo mir in prenehajo s prelivanjem krvi. Koliko gorja bi bilo prihranjenega svetu, zlasti pa nesrečni Evropi, čc bi bili odgovorni voditeiji poslu- ¦ šaii proseči glas cerkvcne^a poglavarja!
Skoraj   zatnan   so   bili   vsi   ponovni   opomini   in dobropremišljeni nasveti. Ker to prizadevanje ni veliko izdalo, je lajšal sveti oče bedo voinim uj^elnikom ter jih podpiral z obleko in darovi; poleg tega je pa — J rekel bi — vsa žrtvoval za vojne sirole. Potrkaval  I jc zanje  na dobra srca vsega  katoliškega sveta in   1 spravil skupaj  do  14 milijonov  Hr.  Od te  vsote  je došlo pol miliiona lir tudi sirotam v Jugoslaviji.
Kat zvesti in vdani otroci svete katoliške Cerkve smo spoštovali in ljubili v pokojnem papežu tudi mi ne le svojega vrhovnega duhovnega očeta in namestnika Kristusovega, marveč tudi izredno mo-drega in preudarnega na'\-išjega ccrkvenega kneza, ki je imel gorko srce za vsc, zlasti za trpeče, betež-
Leto 3»                  ANGELCEK_________Štran 27
nike, siromake, vojne ujctnike in s i r o t e. Z iskre-nim sočutjem se je spomnil cclo gladujočih otrok v Rusiji, četudi so povečini pravoslavne vere; poskrbel je, da so prejeli nedavno 50 vagonov riža.
Ni čuda, če so f papeža Benedikta XV. čislali radi te vseobsežne očeto"vske ljubezni in dobrotvor-nosti tudi drugoverci in celo mohaniedanci, Tako so n. pr. prebivalci Carigrada postavili Benediktu krasen spomenik, ki je bil odkrit dne 11. decembra min, leta.
Nara otrokom katoliške Cerkvc je nen poglavar v prvi vrsti vidni namcstnik Kristusov in zastopnik božje postave; nam je papež najvišji duhovnik, ki mu je izročena skrb za naše duše in ki s školi in mašniki nadaljuje delo odrešenja Kristusovcga. V papežu, pa tudi v vsakem duhovniku vidimo Kristusovega na-mestnlka, zato pravi sv, Janez ICrizoslom: »Kdor časti mašnika, časti Kristusa.« — Ljubezen in vda-nost do svcte Ccrkve, pa hvaležnosl za dar prave vcre terja °<1 nas, da se v molitvah združujemo za večni mij- in pokoi papeža, in da hkrati priporočamo dobrcmu Bogu Iad o svetcga Petra, to je svcto Cerkev, da bo lažje zmagovala številne viharje.
Poikojni svcli oče je golovo že prejel plačilo pri Bogu za svo-je neutrudno deio in za svojo obsežno dobrodelnost, saj je božji Učenik sam zaklical: <Blagor usmiljeiiiin, ker bodo usmiljenjc dosegli«; foda molilev mladlh src za papeža in za sveto kato-liško Cerkev [e Bogu posebno ciraga m dopadljiva.
Ob nagli smrti papeža Benedikta pa si pokličimo tudi v spomin ono s\"arilo: >'Smrt pobtra, ne izbira«. Naj do^eže kdo tudi najvišjo slavo, ki jc možna oa zetnlji, smrt mu ne prizanese. Ob kronaniu papeže-vem zažgo tri kosmiče prediva, zraven pa zak]ičej&: »Sveti očc, lako mine svetna slava!« Ta obrcd je pomenljiv za papeža, opozarja pa tudi nas, da na zemlji ne najdemo slalne sreče. »Nimamo tu stal-nega mesta, temveč iščemo prihodnjega«, k.er se bo vera spremenila v blaieno gledanje.
A. Čadež