Katollčk cerkven list.
Danica iahaja vsak pet*k nn celi poli, in velj& po poŠti z» celo leto 4 gld. 60 kr., ta pol leta 2 gld. 40kr., za četert let* 1 gld. 30 kr V tiskarnici sprejemnnM ua loto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold ; ako zadene na ta dan praznik , izide Danica
dan poprei.___
Tečaj XXVI.	V Ljubljani 2. vel. travna 1873.	iA*t IS«
Darček nebeški Cvetlici.
Na vertecu po trati Cvetličic bom nabral, In Tebi, sladka Mati Marija, darček dal.
Sej tičic milo petje, Narava me budi, Naj lepih čednost cvetje Mi serce Ti dari.
Al vertcc moj je vbožen, Marija! dobro vem; Dopasti Ti nezmožen, Al ga dariti smem?
Pokvaril cvetje milo Mi svetni je vihar, Le malo ohranilo Za tvoj se ga je dar.
Oj žalost me obhaja, Kje rožic bom dobil Za darček, Cvetka maja! Da Tebi vleč bi bil?
Devica rajsko mila, Ti vsega cvetja cvet, Za dar mi podelila Boš lepih rožic spet.
Bres Tebe, o Marija! Brez Tvoje pomoči Vsa cvetna lepotija Je temni mrak noči.
Zato zaupno bližam Se k Tebi, vsmiljena, Proseče se ponižam, Cvetlica miljena!
Ne zverzi rožic malih, Ne tugc bledih lic; — Podeli svojih zalih Za darček mi cvetlic.
Potem bo darček cvetni Veljavo le dobil, Tud' Jezuščku prijetni — Ko Ti ga bom daril.
Z milobo svojo rosi Cvetličice vsikdar, Te serce — vertec — prosi, Ne daj ga svetu v kvar!
Da scveta Tebi v slavo Se v^čno darček moj, Prijetno naj vonjavo Razširja pred Teboj. —
Ko zima razgernila Bo vertec v černi pert, — Pres&di, Cvetka mila! Cvetlice v Božji vert.
Radoslav.
Pravita življenja
za vse dni mesca majnik a.
(Po spisih sv. Frančiška Salezijana.)
1.	dan. Eno samo dobro opravljeno Obhajilo je zmožno nas svete in popolnoma storiti.
2.	dan. Ako bi spazil v sebi tudi le nar tanjši nit navezanosti, ktera bi ne bila iz Boga in za Boga, precej bi jo iztergal.
3.	dan. Zapeljevanje samega sebe je, smert mu-čenstva si želeti in zraven zanemarjati življenje po pravilih svojega stanu in poklica.
4.	dan. Tako radi se navezujemo na svojo lastno misel in na svojo sodbo in to dvoje veliko cenimo; in
glej, to je vzrok, zakaj jih tako malo do popolnamosti pride-
o. dan. Tista duša je priprosta kakor golob, ktera zato, da Bogu služi, se tistih pomočkov poprijema, kteri se ji predpisujejo, ne da bi aruzih iskala.
6.	dan. Boji duhA so polni truda, to je res; ali kako prijetno in častitljivo je, zmagovito iz njih priti.
7.	dan. Iz vaakterih žaljenj, ki se bližnjemu godijo z besedo, je zaničevanje nar hujše.
8.	Ogibajmo se po zmožnosti navezovanja na nekoristne in odvečne razveseljevanja, Če tudi so dopu-šene, da bomo tako toliko ložej ubežali pred nedopu-šenimi in grešnimi vedrili.
9.	dan. O kolika zmota je, čednost za strašno, pot k nebesom pa za nepristopno ceniti! Nič ni prijetnisega in slajšega, kakor postava Gospodova.
10.	dan. Po duhu živeti se pravi: misel, besčd in djanj ne vravnavati po poželenji mes£, ampak po resnici keršanskega duha.
11.	dan. V pogovoru od Boga bi včasi radi veljali za učene, in pasemo všečnost nad svojimi lepimi mislimi; toda, ne da bi prišli k spoznanju resnice, se tako le z nečimernostjo napolnujemo.
12.	dan. Vsak mali pogrešek, premišljeno storjen, več škoduje naši popolnosti, kakor sto druzih, v ktere smo padli neprevidoma.
13.	dan. Vsak trenutek bodimo pripravljeni, kakor da bi nam v taistem bilo pričujoče življenje zapustiti.
14.	dan. Iz vsih moči si prizadevaj zato, da si v vsih primčrljejih sedanjega življenja enakomeren pokoj ohraniš, in dobro ti bode pri tem.
15.	dan. Kupčevanje bi bilo pritežno in nekoristno, ako bi se moral vsak denarec vagati, ravno tako je v duhovnem življenji: ne tehtaj maloscrčno vrednosti neznatnih djanj,' temuč delaj s prostostjo in velikoserč-nostjo.
16.	dan. Priprostc, ponižne in dobrovoljne serca so Bogu pred vsimi všeč.
17.	dan. Le eno samo pravilo je brez izjeme: „Nič
zoper Boga".
18.	dan. Suhota duhd več sadu obrodi tako, ako
ne želimo se je znebiti.
19.	dan. Ostani terdno pri tem pravilu: Bodi ponižen sin svete Cerkve in papeža; bodi ponižen podložnik in služabnik svojega vladarja: moli za oba in terdno verovaj, da s takim djanjem si boš imel Boga Očeta in Kralja.
20.	dan. Ako ljubezen zahteva, ni le dobro bližnjemu povedati, kar je potrebno k njegovemu podu-čenju, ampak tudi kar je k njegovi tolažbi koristno.
21.	dan. Bodimo si svesti*), ako se nam tudi vse drugo pogreša, se nam veuder ne pogreša Bog, ki nam je vse in mora biti 'se.
22.	Ženske so vredne, da se peči za njih duhovni nanrčdek, ker se ložej dajo voditi k pobožnosti kot moški; ker le ti navadno veliko deržč do sebe in menijo, da veliko ved6 ter druzih ne potrebujejo.
23.	Velikoserčna duša si prizadeva le za večnost; in ker je sama večoa, vse nevredno ceni memo samo sebe, kar ni večno, in za preneznatno, kar ni brezkončno.
24.	dan. S poterpljenjem terpimo, ako se čutimo še deleč od prave čednosti in popolnosti; toda ob enem se serčno in goreče za to prizadevajmo.
25.	dan. Tvoje prizadevanje naj se obrača na to, da premaguješ male skušnjave jeze, nezaupljivost, gorečevanje z drugimi, nevošljivost. navezovanja, za-vidnosti, nečimernosti, presilovan ja in hudobnih misel; ker s tim boš dosegel veliko moč za premagovanje velikih skušnjav.
26.	dan. Čednosti, kte-e zrastejo v blagostanji (sreči), so veči drl šibke in medle; ti-te, ki zrastejo med terpljenjero, so vselej močne in sterpne.
27.	dan. Zakaj se tako pehaš? Obravnavaj zlagoma, mirno, eno za drugim, tako bodeš delal prav velike napredke.
28.	dan. Ako te svet ne ceni, veseli se, da je saj v tem resn co spoznal in ne laže.
29.	dan. Kolikor koli naj tudi kdo ima, vender nima dosti, ako mu zadostilno ne zadostuje.
30.	dan. 1'ridruži se k mislim in menitvam sebi enac.h, in kar je moč se ogibaj vsacega krega ia prepira.
31.	Vsak trenutek, kterega v molitvi slabo in lčno obernemo, je Bogu ukraden.
ts pn*tirsli<'ya Usta
Linskega škofa.*) (Dalje.)
Drugo poglavje ima napis: ,,Od vednega obstoja pervaštva sv. Petra v rimskih papežih". V tem poglavji se uči, da pervaštvo sv. Petra v Cerkvi m« ra vedno ostati, ker je postavljeno v blagor Cerkvi in kakor njena podlaga; iu pa >ia pervaštvo po Kristusovi naredbi vedno biva v rimskem papežu, ker ta je naslednik Petrov. Sej sv. Peter, kakor vemo, je umeri kakor škof v Rimu.
Poglavje se glasi:
„Kar pa je 1'oglavar pastirjev in veliki Pastir svojih ovc Gospod J«-zus Kristus vravnal v osebi sv. Petra v vedno zveličevanje in stanovitni blagor v Cerkvi, to neogibljifo mora brez pretergaija os a'i enako po njegovi naredbi v Cerkvi, ktera je na skali vstanov-ljena in bo terdno obstala do konca časov. V resnici — nikomur ni dvomljivo, velikoveč je vsim st letjem znano, da sveti in preblaženi Peter, pervak in glava aposteljnov, steber vere in temelj katoliške Cerkve, je ključe nebeškega kraljestva prejel od našega Gospoda, Zveličarj* in Odrešenika človeškega rodu, in da taisti vse do tega časa in zmiraj živi, in predstvuje in sodi
*) Naj o tej priliki opomnimo pomote, ki jo mnogi del*jo ▼ govorjeuji in pisanji, ker zamenjavajo in mešajo .,zvest'*, getreu, in „»vf»t si4' b-ti, einer Saclie sichcr, sich bewu88t seiu. Vsakdanji ljudje to natanko ločijo.
*) Gl. št. 14. Silo teh tne tvariue iz vesoljnrga cerkvencga »bora Vatikanskega se bodo zdaj nadaljevale.
v svojih naslednikih, Škofih od njega vstanovljenega in. z njegovo kervjo posvečenega rimskega Stola. (Cf. Ephes. Cone. Act. III.) Kdor tedaj na tem Stolu Fetra nasle-duje, on vsled Kristusove lastne naredbe ima v posestvu pervaštvo Petrovo čez vesoljno Cerkev. Za vselej tedaj ostane, kar je Resnica odločila, in sv. Peter stalno bivajoč v prejeti skalnati moči enkrat prijetega Cerkvi-nega kermila ni zapustil". (S. Leo. M. Serm. III. (al. II.) cap. 3.).
„Iz tega vzroka je bilo vselej potrebno, da z rimsko Cerkvijo zavolj njenega mog- čnišega predstva bodi vsa Cerkev v edinosti, to je, verniki od vsih krajev, da v tistem Sedežu, od kterega pravice častitljivega občestva v vse tečejo, kakor v glavi zedinieni udje, ▼ Enem lepo vbranem telesu skupaj rastejo". (S. Iren. adv. haer. L. 3. c. 3. et Cone. Aquilej. a. 381. inter epp. S. Ambr. ep. XI.)
„Kdor tora| pravi: to ni zastavljeno na zapoved Kristusa Gospoda samega ali ne na božjo pravico, da s v. Peter v pervaštvu čez vso Cerkev vse čase naslednike ima, ali (pa pr.vi) da rimski papež ni naslednik sv. Petra v ravno taistem pervaštvu: bodi izobčen".
Tretje poglavje ima napis: „Od pomena in lastnije pervaštva rimskega papeža". Uči se v njem, da papež ima polno oblast čez Cerkev : polno oblast učenja, in polno oblast voditi vesoljno Cerkev; oblast, ki je škofovska — sej papež je škof škofov; oblast, ktera pa ni nezdružljiva z oblastjo tudi od Kristusa postavljeno škofov, temveč njih podpora; oblast, ktera je redna, ne samo prepušena (delegirana); oblast, ki je neposrednja, se toraj tudi zlasti brez posredovanja škofov zam »re skazovati do vernikov; oblast, ki je naj viši, toraj od nj^ ni nobenega sklicovanja do kacega cerkvenega zOora; oblast, kt ima v sebi pravico, da za-more prosto z vso Cerkvijo občevati, ker je z vsimi temi lastnostmi obdarovana.
Poglavje se glasi:
„Opirajoči se tedaj na očitne spričevanja svetega pisma in terdo deržeči se razločnih in jasnih določil tako naših prednikov rimskih papežev, kakor vesoljnih zborov, obnovimo izrek vesoljnega zbora Florenškega, vsled kterega je vsim vernim kristjanom verovati, da sveti apostol ski St 1 in rimski papež ima pervaštvo Čez vesoljno zemljo, in da ravno ta rimski papež jo naslednik apostoljskega poglavarja Petra in pravi namestnik Kristusov, glava vse Cerkve in vsih kristjanov oče in učenik; in je njemu v svetem Petru od našega Gospoda Jezusa Kri tuša izročena polna oblast celo Cerkev pasti, voditi in vladati; kakor je to zapovedano tudi v obravnavah vesoljnih zborov in v svetih vstano-vilih" (kauoriih).
„Vs!ed tega učimo in naznanjamo, da po naredbi Gospodovi rimska cerkev čez vse dru^e ima predstvo red e službi ne oblasti, in da ta, v resnici škofovska pravniška oblast rimskega papeža je neposrednja, do kteie pastirji in verniki vsakterega obreda in časti, tako vsak posamezni, kakor vsi skupaj, imajo dolžnost cerkvenovladne pod »erženosti in prave pokoraine, ne samo v rečeh vere in življenja (nravnosti), ampak tudi v rečeh rednosti (discipline) in vladanja po vsem svetu razširjene Cerkve; tako da Cerkev Kristusova je Ena čeda pod Enim pastirjem, ker edinost tako občestva kakor ravno tistega verospoznavanja z rimskim papežem ohranjena ostane. To je nauk katoliške resnice, od kterega brez pogubnosti vere in zveličanja nihče odstopiti ne more".
Nikakor pa ta papeževa oblast ne prikrajsuje tiste redne in neposrednje škofovske pravnosodnje oblasti, po kteri škofje, od sv. Duha postavljeni ko nasledniki na meato aposteljnov, kakor pravi pastirji sebi izročeno
čede, vsaki svojo, pasejo in vladajo; temuč ravno ta oblast se od naj višega in vesoljnega pastirja v veljavo spravlja, vterjuje in brani, kakor sv. Gregorij Veliki pravi: „ „Moja čast je čast vesoljne Cerkve. Moja čast je mojih bratov zavarovana moč. Potem sem v resnici češen, kadar se nobenemu izmed njih spodobna čast ne odrekuje" ". (Ep. ad Eulog. Alex. L. VIII. ep. XXX.)
Iz une naj visi oblasti rimskega papeža, vladati Tesoljno Cerkev, nasleduje dalje, da mu gre tudi pravica v spolnovanji svoje službe prosto občevati s pastirji in čedami vse Cerkve, da jih more na poti zve-ličanja učiti in voditi. Zatoraj obsodimo in zaveržemo terditve tistih, kteri pravijo, da to občenje naj višega poglavarja s pastirji in čedami se smč svi-bodno ubraniti, ali pa kteri taisto zastavljajo na voljo posvetne oblasti, tako da terdijo, da to, kar se od apostoljskega Stola ali njegovega pooblastenja o vladi Cerkve ukazuje, nima nobene moči in veljave, ako z odobrenjem posvetne oblasti ni poterjeno".
„In ker je rimski papež vsled božje pravice apostoljskega pervaštva načelnik vesoljne Cerkve, toraj mi učimo tudi in naznanjamo, da je on naj viii sodnik vernikov (Pii PP. VI. Br.: Super Solid. d. 28. Nov. 1786.), in da v vsih reččh, ki so podveržene cerkvenemu razločilu, se zamore v njegovo razsodbo klicati (Cone. oecum. Lugd. 11.); da pa nasproti razsodbe apostoljskega Stola, nad kterim nobene viši oblasti ni, nobeden ne smč novi sodbi podvreči, kakor nihče pravice nima, njegove razsodbe soditi. (Ep. Nicol. I. ad Mich. Imperat.) Zato zaidejo oni od poti resnice, kteri terdijo, da je pripušeno, od razsodb rimskih papežev sklicevanje vlagati do vesoljnega zbora, kakor • blasti, stoječe nad rimskim papežem".
„Kdor tedaj pravi, rimski papež ima zgolj službo nadzorstva ali vodstva, ne pa polne in naj viši pravno-sodnje oblasti čez vesoljno Cerkev, ne le v reččh vere in nrave, ampak tudi v rečeh, ktere zadevajo rednost (disciplino) in vlado po vsem svetu razširjene Cerkve; ali pa, da taisti ima v posestvu le znatniši delei, ne pa cele polnosti tč naj viši oblasti; ali pa, da ta njegova oblast ni redna in neposrednja nad vse in vsaktere cerkve, ali nad vse in vsaktere pastirje in vernike: ta naj je v izobčenji".	(Dalje nasl.)
Hudečkarmki miiiaima.
Na Spanjskem zmiraj huje gospoduje rudečkar-stvo in razglaša svoje programe in svoj „sillabus". V »varjenje pred laži-liberalnimi načeli in nauki naj nekoliko povemo, kakošni so nasledki liberalizma in kam mora ravnosledno pripeljati. Priččl je izbajati socijalistiški časnik „Los Descamisados", in ta je povedal odkrito, kaj ti ljudje hočejo, za čim rovarstvo teti. In kar hočejo na Spanjskem, to hočejo tndi na Laškem in dru god, pravi „Unitk".
Po kratkem vvodu kriči časnik v imenu svojih tovaršev: „Vojska bogatim! Vojska mogočnim! Vojska družbinstvu! Rečeno. Sedaj veste". Liberalizem je kričal in še kriči zoper Cerkev, papeža, jezuite, katoliško duhovstvo sploh, zoper katoliške redove, kričal je in kriči zoper Jezusa Kristusa. Rudečkarstvo pa kriči in napoveduje: „Zoper vas mahamo, ali se imenujete pi.pež ali cesar, knez ali patricijar, duhoven ali svetni, kapitalist ali posestnik!" — Katoliški časniki so vedno svarili in pravili, kaj zgodovina priča, kam da ravnosledno in vselej pelje rogovilstvo zoper Cerkev, — pa zastonj; zdaj se je na Spanjskem že očitno prikazal demčn, ki ne dela razločka, ampak vsim napoveduje
vojsko na smert; drugod pa tudi že dosti očitno kale svoje parklje in rogč. — „Descamisados" nadaljevajo: „Naš oglas napoveduje vojsko brez pomirjenja, smertno vojsko vam, neumni trinogi, nezmožni meščani in izdajavci, zanikerni in prevzetni tolovaji, preokušenci sreče, zaničljivi tatovi ljudskega potili!"
Preostudoe so nadaljne bahaške ustenja in čenče širokoustnih rudečkarjev, podobne vojsknim napovedovanjem nekdanjih turških cesarjev, in ce spodobi se jih tukaj ponavljati — Tudi ne mislimo, da bi bili zmožni svoje človekodirske namene obširno izpeljati; lahko pa se zgodi, da tu ali tam ponovč pariške strahote in da Bog dopusti nektere šibe zoper liberalne bogatine, ki so zapustili Cerkev in papeža in pristopili k njunim sovražnikom. Sploh rada tepe naroae in njih velikaše in bogatine tista šiba, ktero si sami spletajo.
Spo mina vredne so besede, kakoršne liberalni posestniki in bogatini morajo sedaj slišati iz ust komunistov. Ravno tisti razlogi, ki so vrisali za narodnost, edinost, svobodo in samostojnost, germe sedaj od „Bres-srajčarjev" (Descamisados) sa to, da bi se polastili denar« in iroetka bogatinov in posestnikov. Spomina vredno ie todi to le: Kakor tagblattarji in liberaluhi opravičujejo in lepšajo cerkveni rop nad Rimom in preganjanj« katoliške Cerkve, tako „ Descamisados" kažejo • ponos-nostjo na „še kadeče se razdjanje v Parizu", pa da je „vse navdušeno, kadar se vojskuje ljudstvo za take svete in postavne reči, in se bori v imenu človeške vrednosti (!) . .
Da do čistega izbruhajo svoje namene, so razkli-cali tudi to, da vlade vse niso nič vredne, toraj hočejo „brezvladje (anarhijo), in poslednjič vojsko napovead samemu „Bogii", „veri" in „deržavi", t. j. zakonski zvezi. — K takim načelom pelje novi liberalizem, kar so katoličani že davno pojasnovali. Zato „Unitk" daje pomislik, da je čas oči odpreti, s čim je potegniti: „s sillabom Pija IX, ali s sillabom 7 zsrajčarjev." Ali vojsko liberalizmu, vojsko tatiustvu brez izjeme, vojsko peklu; ali pa vojsko zoper Boga, zoper lastino in der-žino."
Farizejski liberalizem, ki je tudi s tim menil Cerkvi škodovati, da jo je nesramno pital s „černo inter-nacijonalovidi tudi iz brezsrajčarskega sillaba, kako je samega sebe klestil po svojih drakonskih zobeh.
Iz tega menda dosti jasno vidijo zaničevavci in preganjavci sv. Cerkve, da brez Boga in vere jim tudi na tem svetu raste ternje in bodičevje, in le maio rožic, če se tudi nesrečnega terpljenja re bojč, ktero jim pa tako res ne odide, kakor res je Bog Sin govoril: „Ibunt in ignem aeternum".
Is Švler.
(Dalje.)
Take so bile tedaj katoliške (t, občine. Misijonarji so imeli rovati neizmerno veliko ljulik«*.
O. Fidel iz Šigraarirgen a in njegovi nemški to-varši so prišli v neko dolino v Pretigavako, ktera se jo bila malo poDred spuntala zoper postavnega Gospodarja, nadvojvoda Leopolda, našuntana od lažn,ivih pridigarjev ; ki jo je pa zopet z orožjem k pokoršini prisilil. — Nadvojvoda je vse krivoverske pridigarje iztrebil iz doline. — O. Fidel in njegovi pomočniki se niso bali no truda, ne težav. Povsod so zopet stavili razderte altaije, cerkvene oblačila in sv. posude so mogli od začetka seboj nositi, da so zamogli obhajati sv. daritev: zakaj razdražena množica je razgrajala prav po divjaško in vse podirala. Akoravno je bil zimski čas za misijonarje prav nevgoden, so vendar serčno poterpeli in lunalo
dosegli obilno sadu. Goreči o. Fidel je po celi dan učil ljudstvo, po noči se je pa pogovarjal z veljaki izmed ljudstva; več izmed njih jih je spreobernil. in ljudstvo jih je prav pridno posnemalo. Letopis imenuje rodovine Planta, Salisa, Gegelberga, in druge. Ravno konec pro-senca sem imel priložnost govoriti z žensko, ki je tudi iz ene tih rodovin, in mi je rekla: O, ko bi ne bil sv. Fidel prišel k naši družini, bi biii mi gotovo z drugima dvema družinama naše stare plemenite rodovine za vselej nesrečni i. t. d.
Velika noč 1. 1622 se je bližala. O. Fidel je bil šel med tem nekaj dni v samostan Feldkirb obiskat svojo rodovino, — bil je namreč tamošnji gvardijan. Verni vsi se je bil se bolj goreč, sad njeg-.vega truda se je vedno narašal, in bližala se je 4. nedelja po veliki noči. Lep napredek keršanstva je razkačil terdoser-čno in potuhnjeno stranko. Hntla se je sploh maševati, posebno pa nad o. F»delom. Ker vendar za to ni bilo upanja, dokler je bilo Pretigavsko pod avstrijansko vlado, so sklenili napraviti nov upor. — Neki sanjarsk pridigar Enderli, kakor ga letopis imenuje, je zbiral na skrivnem najprederznejše puntarje. Ti so se oborožili po noči 23. apr. od sabote do nedelje — z vt»akoverst-nim orožjem, kolmi itd. za one, ki ravno niso mogli dobiti nikakoršnega bojnega orožja. Prejšni dan so bili povabili o. Fidela v Seeves, in so hlinili pnboljsanje. V Griešu je še maseval in pridigoval, in potem se je precej tje podal. Ko je prišel na prižnico, je zagledal na robu zapisane besede: „Danes zadnji krat pridigaš!" — Kakor bi ne bil kar nič zapazil, je vendar povedal rek: „En Gospod, ena vera, en kerst", in je začel govor s temelitimi dokazi. Toda v sredi govora so ga ustavili, streljali na-nj, in ker je nezadet zavoljo vriša, ki je nastal po cerkvi, zapustil lečo in cerkev, so ga pred cerkvijo ubili z meči in kolmi. Da bi olepšali svoje hudodelstvo, so dali merliču orožje v roke, kakor da bi bil padel v boju z njimi. — Veliko prič je dokazalo, da so bili sv. mučeniku še le po amerti dali orožje v roke. S tem umorom je bil ves Pretigavski upor v zvezi. Kmalo so se vzdignile tudi druge doline, in veliko kervi je bilo prelite, preden je bil zopet mir.
(Dalje nasl.)
Ogle rt po Slorenshem in tlopisi.
Iz Ljubljane. Cerkveno. »Jezu« Kristus devicam, svojim nevestam, na serce govori, ali 31 naj teht-niših resnic v premišljevanje zlasti v postu, o Smarni-cah. pri duhovnih vajah in misijonih, z mašnimi in dru-zimi molitvami". Spisal A. Lesar. Z dovoljenjem preč. ljubljanskega in keršk. škofijstva. — Dosti je v priporočilo teh premišljevanj (ki jih je bilo v pervo Mohorjevo društvo na svitlo dalo), ako opomnimo, da jih je izvirno spisal sloveči jezuit o. Stoger. Devicam, za ktere so posebej pisane, so kakor nalaš za šmarnice pripravne, pa tudi sploh z nekoliko premembo besed. Tvarine premišljevanja so: Namen človekov, smertni greh, smert, sodba, pekel, pokora, 2 pota, ljubezen do Boga, presv. Rešnje Telo, ponižnost, Marijino češčenje, čistost itd. itd. Obravnave so razumljive, z zgledi pojasnjene in kratke, ter ima ob koncu vsako premišljevanje za vajo še „pomislike" in „zdihljeje". Čedno delce (v založbi in prodaji gg. M. Gerberja) obsega v mali osmerki 18 pol na 286 straneh.
— Gospodam, kteri v študiranji in branji cerkvenih reči nekoliko globokeje segajo (kar je dandanašnji zmi-raj bolj potrebno), naj bode priporočeno naslednje iz-verstno bogoslovno delo: }yDe rationibus festorum Sa-cratissimi Lord is Jesu et Purissimi Cordis Mariae e fonti-
busjuris canonici erutis. Libri IV. Auctore Nicol. Nilles, S. J. Ss. Theol. doct . . . Regente convictus Theologo-rum ad S. Nicolai 0«niponte (Wagner). Editio tertia 1S73. — Naša rojaka čč. oo. Saj o vi c in Verhovec v Insbruku sta gosp. pisavca opomnila, da „Zgd. Danica" v Ljubljani bi utegnila kaj pripomoči k pospeševanju in razširjanju pobožnosti Jezusovega presv. Serca po Slovenskem in nam je toraj željo razodel, naj bi se omenjeno delo v našem listu naznanilo, kar bodi s temi versticami radostno spolnjeno. Duhovni, kteri si žele te bukve napraviti „erga persolutionem intentionum Mijsarum", naj to naznanijo gosp. špiri-tualu H e i d r i h u ali pa vredništvu Zg. Dan. Za oprav-Henje 5 intencij se pervi zvezek pošlje „gratis" do Ljubljane, ako se gospodov več oglasi. V bukvarstvu stane pervi zvezek (vel. osm. 472 strani) 3 gl. Drugi zvezek pride na svitlo proti Binkoštim. Tedaj: v slavo Jezusovega in Marij nega Serca naj bo učeno delo serčno priporočeno.
—	KriŽeV pot za podružnico bi nekdo rad kupil, ki bi veljal 50— 60 gl. Dosti je, če je le 24 palcev visok. Dobi se večkrat pri kaki cerkvi stari, kadar na-pravljajo nove križe ve pota. Preč. gosp. Jak. Ras • potnik-u, fajm. v Višnji gori, naj naznani, kdor želi taki križev pot oddati. To je ob enem nauk, da naj se stare cerkvene reči ne zaveržejo, ker večkrat drugej utegne še dobro služiti, kar se v enem kraju več dobro ne pod£.
— Cerkev sv. Petra v Ljubljani je dobila iz Tersta spominek, ki je znameniten na več strani. To darilo je 7 čevljev široka in 4 čevlje visoka podoba: V grob pokladanje Kristusa — po Ticijanu, naj sloveč-nišem slikarji beneške šole (ki je umeri za kugo 1.1576 v 99. letu svojega življenja). To sliko v zlatem okviru, je št.-peterski cerkvi podaril vis. blagorodni gosp. Jožef Dolničar, doktor zdravnistva, vitez zlat. križa za zasluge avstr. Franc-Jožefovega reda, mestni fizik v Terstu, predsednik deželn. zdravn. sveta za Primorje, c. k. medic, svetovavec, člen več učenih društev itd.
—	Podaril je preblagi gospod Cerkvi ta spomin, ker
—	bivši 1. sveč. 1801 rojen v vasi Šmartnu pri Savi
—	je bil v tej cerkvi keršen. Ljubezen do lastne matere fare razodeva blago serce in je vse hvale vredna.
—	Kalvarija in cerkev sv. Jožefa. V tej reči se ie 29. aprila storil precejšen korak dalje. Število 20—30 mož se je o tem posvetovalo in izvolil se je odbor sedmerih udov, kteri imajo to reč dalje gnati, zbirke sprejemali, prej ko je moč potrebno zemljiše pridobiti id. V odboru so gg.: Mestni fajmošter Kostel, ar. Kosta, učitelj M. Močnik, posestniki Pirnat, Regali in Susteršič; vrednik Jeran. Ker se je gosp. fajmošter Kostel predsestva ubranil, ga je sprejel dr. Kosta,
—	gosp. fajmošter podpredsestvo in sprejemanje denara in sploh darov za ta namen. Posvet ta je bil le v naglici storjen, ves pogovor le kakor majhna predpriprava; odbor ima toraj nalogo po potrebi s pripravnimi možmi se pomnožiti, o svojih časih v večem številu meščanov se posvetovati in vse storiti, kar bi pospeševalo to početje. — Kaže se sploh veliko navdušenje za to imenitno reč in smč se upati, da po gorečnosti mestnih in zunanjih prebivalcev dobi mesto dve naj lepših naprav v veliko duhovno in časno korist. Dobrotniki toraj, ki imajo dobro voljo kaj storiti za napravo in zidanje Kalvarije in cerkve s v. Jožefa, naj bi darove oddajali šent jakopskemu gosp. fajmoštru, ali drugemn imenovanih odbornikov, ali tudi drugim gg. fajmoštrom in duhovnom Ljublj., kteri so prošeni jih potem oddajati gosp. fajmoštru Kostelnu. Od mnozih strani se je že slišalo, kako z veseljem bode ta uni — nekteri z večimi darovi — pripomogel, ako se to delo prične j
toraj zdaj na noge! Na darovavcih je ležeče, da se hitro kaj zgodi, in da marsikteri, ki pravi: „jest ne bom doživel", bo se sam stacijone in cerkev sv. Jožefa z veseljem obiskoval. Pri delu bojo mnogi reveži zamogli kaj zaslužiti, toraj bode to početje tudi reynim pomagalo.
Opomniti moramo še zastran darov tudi to, da naj darovavci pristavijo, kam naj bi se denar obernil, ali komu nazaj poslal, ako bi se po kakem naključju (kar bode Bog obvaroval) vender namerilo, da bi se delo ne pričelo.
Iz Loke in Železnikov smo v ponedeljek dobili pre-žalostno novico, da od ponedeljeka do torka po noči (28. aprila ob 11) je umeri č. g. Jožef Boncelj, Soriški fajmošter, za mertudom. V četertek je imel biti pokop. Bodi vsim prijatlom in znancem v molitev priporočen.
Y Gorici, kakor verli „Glas" naznanuje, se vsta-navlja narodno katoliško društvo „Gorica". Pristopilo je že do 200 družnikov in v kratkem bode sklican občni zbor. — Kako potrebne so katoliško-politiške društva, priča posebno tudi to, da se jih li ber a luh i vsih kopit bolj boje kakor „zelčnec" križa.
Pri volitvah v srenjski odbor je v vsih razredih popolnoma zmagala konservativna stran. Stranki laško -liberalna in nemško liberalna ste tedaj p?j zasluženji padli, in tako se bode tudi drugod zaupljivo godilo, kadar se ljudstva do čistega prepričajo, iz kakošne je moke „sinjor Liberalizem".
Šmarnice bojo v stolni cerkvi z vsakdanjimi govori. —
Iz fflaribora, 29. apr. — Milo3tljivi gospod knezo-štof Lavantinski bodo meseca junija t. 1. zakrament sv. birme v Ptujski dekani delili in sicer : 14. junija pri ev. Mariji v Vurbergi; 15. pri sv. Urbanu; 16. pri sv. Andrašu; 17. pri. sv. Lorencu; 18. pri sv. Marjeti; 19. pri sv. Marku; 20. v Hajdinu; 21. v slovenski fari v Ptuju, in 22. v mestni fari v Ptuju.
Iz Gradca, 21. apr. (Podpirglna zaloga za slovenske dijake Graških visokih šol*). Cesti to vredništvo ,,Danice", menimo, ne bode imelo ničesa proti temu, ako mu dojde dopis iz čisto nenadjanih krogov, iz kroga visokošolcev Graških, da bi se priobčil v listu, ki se mora imenovati xnr	dukovniški. Stvar, ktero dopis-
razpravlja, ni nova, ampak uže stara blizo celega leta. Mislimo namreč ,,slovansko podpiralno zalogo graških vseučiliščnikov". Pred velikonočnimi šolskimi prazniki je odbor omenjenega zavoda iskreno razpravljal, kako bi se doneski temu zavodu pomnožili, posebno med kranjskimi Slovenci, sploh pa med slovenskim duhov-ništvom, od koder se dozdaj pač narmanja vdeležba ni kazala. Ni mu druzega ostalo, nego dijake v pozivu podvizati, naj bi na počitnicah za to napravo delali, kar je moč. Nam ni znano, so li to delali, kolikor jim je bila prilika, ali ne; pač pa smo mi z dopisom v „Slov. Nar.", namenjenim posebno kranjski svetovni intelligenciji, spolnili svojo dolžnost, pojasnovaje stvar od njene žalostne strani. —
Nekaj let budi se neka pogubna nezaupnost med svetnim in duhovniškim elementom, da si brez vse potrebe. Ta nezaupnost kaže se, kar vem iz lastnega posku-senja, tudi v tem, da slov. duhovništvo popušča one slovenske liste, ki imado kot svoje geslo narodnost, ter tako mnozega ne bero, kar se godi na slovenskih tleh, a nima nikake verske barve. Tako se je znabiti godilo tudi z omenjenim podpornim društvom, da se
*) Po večem posnet izvirni dopis.
Vr.
mnogo č. duhovščine za-nj ne ve, če bi bilo tudi voljno, ga izdatno podpirati*). Radi tega pisali smo le-tč ver-stice tudi za slov. duhov, inteligenco, ter si potem ne bo-demo mogli očitati, da ne bi bili vsega storili, kar bi bilo le količkaj zamoglo podporno društvo proglasiti. Bil je do lanskega leta na tukajšnjem vseučilišču „Uni-versitat- Studenten-Unterstiitzungs-Verein" bres vsacega narodnega značaja, v kterega odbor so volili dijaki izmed sebe, pa jednega profesorja kot predsednika. To društvo ie z denarom, ki mu je dohajal kot milodar alt pa kot dohodki kacega koncerta, ubogim dijakom kupovalo obleko, plačevalo za-nje stanovanje, ali pa po posebnih kartah-nakaznicah preskerbljevalo jim vsaj za nekaj časa potrebne hrane po gostilnicah. Poslednja leta, ko se je začel slovanski dijaški element točno kazati, bile so dotične volitve navadno jako viharne, mi kot Slovani v manjščini, in javile so se dostikrat pritožbe, da se doneski dele pristransko. Obe stranki želeli ste biti samostojni, kar se je tudi lansko leto po-
ftolnoma izveršilo, ločila se slovanska od nemške z ma-im kapitalom razdeljenim po številu strank, — kacimi petimi stotinami, vstanovivši si potem vlastno društvo, nadjaje se, da bodo tako slovanskega občinstva doneski se izdatno pomnožili, ker bi tekli iz domačih rok v domače. A varali smo se precej. Stirski, Goriški, tudi Koroški rodoljubi storili so precej svojo dolžnost, tudi Ser-bija in Dalmacija ni čisto zastala, a Kranjska in Her-vaška dozdaj niste nam prav nič prišle v pomoč.
Sedanji odbor slovan. podporne zaloge šteje med samimi poštenimi mladenči tudi dva profesorja odličnega poštenja, ktera imata kot kasir in predsednik zanesljivo kontrolo nad doneski, ki se quitirajo javno v „Slov. N." Toraj se nikomur ni bati, da bi se z denarom lahkomiseljno gospodarilo, ker gotovega denara dijaki ne dobivajo navadno v roke, temveč pomaga se jim, kakor smo povedali. Kdor spoznava, da slov. narod ne bode dospel do samostalnosti, dokler ne bode imel svojih vsestranskih, tudi svetnih moči; kdor zn£, kako je večini slovenskih višešolcev bila „sreče dar klofuta", da brez povoljnega oskerbljenja telesnega tudi strada duh, ter s časom vse tužno pogine; kdor končeno vč, kako se v sedanjih časih v ve-licih mestih zamore živeti: ne bode našel nikakega vzroka, da bi se mogel protiviti dobrodelnim napravam tolike važnosti, kakor je ta podporna zaloga, naj si je njegov poklic sveten ali duhovnišk**).
Iz Švice. Naj povzamem nektere dogodbe, ki se skup deržč, da se ložej vsa reč razume. — Zvezni sv&t
i*e 27. sušca poterdil s 162 glasovi zoper 15 počenjanje »ernske kantonske vlade zoper mil. gosp. Lachat-a in 97 jurajskih duhovnih pastirjev. 13 se jih je glasovanja zderžalo. Kaj dobro je za kat reč govoril protestant Moschard iz Monastira. Pojasnoval je, da svetna vlada
*) „Danica" je pred nekterimi mesci prinesla priporočilo tudi za to napravo, česar se gotovo spominjajo, kteri Danico berejo. Kolikor nam je sicer znano, se slovenski gg. duhovni ogibajo le tistih listov, ki so izpustili ,,vero" iz svojega gesla in se poganjajo samo za golo „narodDOst"; v zadevi „vere našega naroda" pa se dostikrat nagibajo bolj na „verfassungs-treuersko", kakor pa na narodno stran.	Vr.
**) Mladenčem, kteri tudi na tujem ostanejo svojem« Bogu in svoji domovini nepremakljivo zvesti sinovi, vsak pošten rojak želi tudi ▼ telesnem oziru vsestransko izdatno podporo. Upajmo, da se jih tudi v Gradcu dosti obnaša tako častno, kakor se sliši o njih verstnikih celo iz Turčije in Amerik«. — Kdor bi mogel kaj storiti v namen, ki je v dopisu pojasnjen, bi po naši niisli storil naj bolje, ako podporo poilj« do g. dr. in profesorja Kreka v nemški Gradec. Pomnite rojakov.	Vr.
Škofa ne more odstaviti, ker on ni posveten deržavni sloiabnik, in ako bi tudi taki bil, bi mogel poprej biti aojen in obsojen, kar se ni zgodilo. (Nekdanji preganjalci so veči del kristjane sodili, sedanji „omikanci" in „aufklararji" so toliko bolj trinoški, da kar brez sodbe mečejo katoličane iz njih dežele in iz njih lastine!) Se vč, da zagovarjanje ni pomagalo nič. Rekel je, kako dobro vč, da njegov prealog ne bo obveljal, govori pa, da svet zvč in zgodovina ohrani, kako se je v svobodni Švici s svobodo delalo ....
V	97 duhovnijah so tedaj „svoboduhi" katoličanom službo Božjo zaterli, in dobri verniki morajo hoditi v druge kantone in na Francosko velikonočno spoved in Obhajilo opravljat. (Tagblatt, na delo! Opravičuj, gladi, lepšaj trinoštvo svojih predrazih!)
V	Starrkirch-u je „svoboduharska" vlada globila uboge vernike za denar — posamezne do 80 frankov, ker niso hotli otrčk dajati k odpadniku Gschwind u ▼ verski uk. Iznašli so pa verniki prav dober pomoček. Vse za poduk v keršanskem nauku zavezane otroke dajejo k znancem in sorodnikom v sosednje duhovniie. Tako se ognejo vsemu trenju in vintanju in judež Gschwind ne more nič okužiti. Kakšen je ta človek, se čedalje bolj razodeva. Zvedilo se je letos, da lansko leto je za dispenzo pri nekem ženitovanji si dal plačati takso 11 frankov in 75 centimov, ki so pa ostali v njegovem žepu, ker ne v Soloturnu pri škofu in ne v Lucernu pri papeževem poslancu ni prosil za dis-penzo; tedaj je bil zakon neveljavno sklenjen, Oschwind pa je razodet za brezvestnega goljufa in segavca v škofovsko oblast. —
Veliki ponedeljek je bil pri koncu obrok, da bi mogel škof zapustiti škofovsko poslopje. (Gl. v „Razgledu.") — V Kuru se štuli kacih 30 altkatolikov, ki razširjajo svoje pravila, in zanikarneži bi radi katol. Cerkev popravljali. (Naj bi pač raji sami sebe,)
Ker so rovarji katoličanom cerkve zapirali, so morali pravi duhovni pastirji odstopati. V Olten u n. pr. je 4. aprila fajmošter Biasi poslednikrat maševal in po maši večno luč ugasnil. Kaj čejo dobri farmani potem početi ? Tako se godi, če rogovilski predniki postanejo gospodarji soseskini. —
Tolažljivo je pa, kar naznanuje „Gazetta de Lau-sanne: V dan tako imenovanega velikega glasovanja sta se podala dva poslanca iz okraja Jura, gg. Konser in Klaye, k Bernski vladi in sta ondi pojasnila, da so predeleč segli in poslednjič prišli do l|udstva, kjer so se zavedili, da se je treba ustaviti. Vlada je spoznala, da je predeleč segla in je preklicala določbo, s ktero se
C* i bilo prepovedalo opravljati božjo službo. Tako du-ovni v Juri nadaljujejo svoje opravila. Ce ti ljudje le enkrat svitlo spregledajo, da so se opekli, se zmešnjave zopet vravnavajo. Kakor so dozdaj naprej de~li, bilo bi treba katoličanom zopet bežati s svojo Božjo službo v podzemeljske jame in v gojzde, kakor v pervih stoletjih. — Pozneje sera zvedil, kako je bilo Bernski vladi z njenim drakonskim dekretom spodletelo. Vsih 97 srenj si je svoje fajraoštre izvolilo za svoje srenjčane, in tako jih vlada ni mogla pregnati. Ako bi jim tudi očitno Božjo službo prepovodala, bili bi jo mogli obhajati na-tihoma, osebno. Vlada je vidila, da je prehitena in da bi saj nekaj otela, se je vedla „velikoserčno". — Poštenje določnim in serčnim katoličanom!
Sedaj rovarji vse žile napenjajo, da bi za veliki shod v majniku dobili liberalno veČino, in bi zvezno vsUvvo v svojo korist prenaredili. Vidili so, da hujskanje v Soloturnu in Genevi ne gre dalje, zato so stepli skup neki „liberalen Volksverein" v našem kantonu. Njegove so vse hujskanja v verski zadevi, kakor pri vas delajo liberalci in brezverci. Dali so razglas, v kterem
obžalujejo (katoličanom vgodno) glasovanje lanskega leta io ljud-tvo strašijo, da bode gotovo vojska, — še verska vojska, ako se ne dajo „centralizirati". To je tako, da posamezni kantoni zgubč svoje pravice in bi gospodovali čez vse in po svoje le frajmavrarski gospodje kakor središnja vlada. Kako bi potlej delali s katol. Cerkvijo, to kažejo že zdaj. Toraj Bog nas vari centralizma! Bil bi grob švicarske svobode. —
V	časniku „Echo" piše neki protesfant, da glavni početnik vsih bernskih homatij v Juri je „natonalrath" Badenheimer, sin nekega .,novošegnega juda" (brez-včrskega Žida), ki je iz Elzasa prišel v pokoj k svojemu sinu, in mu ni dosti, da ga je zanikamo zredil, temuč ga še zmiraj šunta zoper kristjane.
V	Trimbaeh-u kakor v Olten u so prekucuhi katoliškega župnika odpravili in odpadnika poklicali.
Iz Bukarešta — Kar nisem „Danici" pisal, dogodila se je marsiktera vesela novost pri nas. Med drugimi povernili so se prevzvišeni in ljubljeni naš škof Ignacij Pavli 1*. p. m. po dolgi nepričujočnosti iz Avstrije in Nemčije na svoje prestolje v Bukareštu. Spri-jeli smo jih s'ovesno, kolikor je v tukajšuih okoliščinah mogoče. — Pri njihovem dohodu oglasili so se zvonovi katoliške farne cerkve, in pri lepo ozališanih vratih njihovega poslopja sprejeli so jih pasijonisti, mašniki, novici, bratje in seminaristi. Pripeljavši se višji dušni pastir, dad6 nam tvoj blngo-lov, in gredo naravnost v svojo kapelo počastit Vsegam^gočnega v presvetem Rešnjem Telesu, ter zahvalit se mu za srečni dohod. Potem spre-mivši jih v njihovo stanovanje, pozdravili smo jih s primernim nagovorom, na kar so prav prijazno odgovorili najpervo v obče, in pri poljubu perstana pak položili so vsakemu nekoliko spodbudljivih besed na serce. —
V	zaupanju na Boga so prečastiti naš višji dušni pastir vsi serčni in polni apostoljskega duha. Bog jih pa tudi cčitno podpira, kajti semenišče, ktero so t& vstanovili, ni kaj malega, in zdaj že pričenja se z zidanjem nove katedrale ali stolne cerkve v Bukareštu. —
Tudi ne smem pozabiti omeniti lepe svečanosti, ktero smo 30. in 31. marca in 1. aprila tu obhajali. — Ta čas namreč častili smo našega Odrešenika v presv. Rešnjem Telesu s štirdeseturno molitviio Škofijska kapela bila je v ta namen kaj lepa in ozališana. — Stene so bile z rudečenmo preprežene, na kteri so se lesketale pozlačene lepotičja ; tla z mnogobarvanimi tkaninami pre-gernjene, in na^ oltarju in krog oltarja gorelo je nešte-vilno luč. — Čudno krasoto razgrinjale so umetne in naravne ocvetličenja, ki so ob enem z mirisnimi vjnja-vami napolnjavale zrak. — Vse povzdigovalo je verne serca na višave, ter so na krilatih perutih duše kipele vroče molitve proti nebesom. —
O poli šestih zjutraj izpostavilo se je presv. Reš-nje Telo, in od zdaj do poldne so se brale sv. maše vsako uro, ob desetih pak je bila skoz te dni slovesna služba B<>žja.
Prelepo to svečanost vpeljali so tudi še le ta škof v Bukareštu, kajti letos imeli smo jo še le v tretjič. — Verno ljudstvo je vrelo od vsih strani častit in molit Zveličarja; kapela bila je zmerom tako polna, da je prostora zmanjkovalo; in ob pol osmih zvečer pri slovesnem blagoslovu je bila cerkvica vselej tako nagnje-čena, da so prevzvišeni škof komaj k oltarju priti mogli. — Pri tej priložnosti pokazali so tukajšni katoličani, da jim še živi versko čustvo v persih, in da vest ni jim še oglušila. —
Tudi veliki teden bilo je po cerkvah pri nas kaj ginljivo; tudi ta čas obiskovalo je verno ljudstvo skerb-no tukajšne Božje grobe; in na veliko saboto obhajali smo prav krasno in svečavno vstajenje. — Procesija je bila velika, po razprostranib mestnih ulicah razlegalo
se je mično petje, in navada, ktera se mi je posebno priljubila, je ta, da ljudstva je deržalo pri procesiji goreče sveče v rokah. — Tudi konzuli katoliških ver so bili nazoči pri tej svečanosti. Vstajenje versilo se je ie precej proti večeru, in tako je bil pogled osobito na morje luč kaj veličasten. —	Albert.
Iz Amerike. Pri sv. Jožefu, 10. sveč. 1873. — Iz pisma našega rojaka preč. o. Bernarda L o č n i k a r j a, čegar lepe pisma Danica večkrat prinaša, smo posneli nektere verstice, ki kažejo kako verli naši gospodje misijonarji skerbč tudi v Ameriki za svoje rojake in ond-jtne naselce. Piše med drugim:
Že davno sem želel, da bi tukajšni Kranjci kaj slovenskega brali; sicer se bojo v kratkem čisto potuj-čili, ker večidel vsi ne gledajo toliko na svojo narodov-nost, kolikor na to, da bi si življenje zboljšali, ki v začetku tukaj res kratko in malo ni prijetno. Z materino besedo bi pa. kar je še naj huje, zgubili — če ne sv. vere popolnoma, pa saj gorečnost in dandanašnji tako potrebno živo versko zavednost in ncoinahljivo prepričanje. Tukajšni okraj (Stearns Co.) je sicer po večini katolišk, a k*-r tujih jezikov . . . popolnoma ne umevajo, skor ni mogoče, da bi saj otroci ne odrastli v polni nevednosti. Sicer se naši oo. misijonarji silo trudijo, posebno g. Buh, da tudi Kranjce obiskujejo in podučujejo, kolikor je mogoče; ali pri tolikih misijo-nih jim je komaj enkrat na d a meseca mogoče za par dni obiskati Kranjce, ki so zraven tega še večkrat raztreseni. Zato je bila vedno moja želja, da bi posebno ,,Danico", cerkveni list, pridno si naročevali, da bi jim budila in dramila versko zavest, naj dražji, neprece-njeni, nebeški zaklad. Posebno tukaj v Ameriki človek na svojih samotnih naselbab še zlasii potrebuje notranjega tolažila. Pretečeni teden me je Mat. Simončič, ki ima v Kichmondu veliko štacuno, naprosil, naj mu naročim „Zgod. Danico" in dvoje slovenskih bukev. Prav veseli me, da se je pervi oglasil in prav serčno želim, da bi ne ostal sam (V druge kraje zahaja prccej naših listov. Vr.); zato Vam hitim to naznanit in prosim,
S rej ko moč, to poslati na napis, ki ga Vara naznanim, faznanite mi ceno in kako bi se denar mogel naj ložej poslati . . •*)
Razfjieii po svetu*
Laško. Iz mesta Vas to je ondotni sloveči zdravnik Alfonz Travaglini pisal v ,,Unita cattolica" pismo, ktero pripoveduje favno tako prečudno kakor neutaj-ljivo dogodbo, ker je priča vos narod, in si »veči zdravnik sam že več časa še posebej zvest opazovalec
V ondotni ce-kvi Marije Device je shranjen eden ternjev iz Kristusove krone, ki je okropljen s kervjč Bog& Sina. Gosp. Travaglini pripoveduje najprej zgodovino, kako je ta svetinja temu mestu došla, in potem kaj se zdaj z njo godi.
Kakor čudež s kervj6 sv. Januarja v Neapclnu ima svoje nasprotnike, ki psujejo, česar tajiti ne morejo, tako tukaj nihče tajiti ne more djanja, ki je naslednje :
Veliki petek, med tretjo in deveto uro ta čudežni tem kaže vsako leto nekako cvetičje na tisti odčes-nini, kjer je tem od krone odtergan. L. 1871 je bil cvet posebno očiten, viden in razločiven tudi bolj od deleč. To leto je bil cvet manj razvit, pa veliko bolj
*) Pred nekterimi dnevi je Danica poslana od 1. pros. in ho • dila bode zredoma; bukve z drugo priliko; denar se naj pripravniši pošlje po menjici (VVechuel), kakor drugi gospodje v Ameriki.	Vr.
očitne so bile kervave proge, ki so jih s zdravnikov opazovali z naj večim češenjem številni verniki vsak-tere verste. Ob šestih je tern imel svojo navadno pe-pelnato barvo, in na odčesnjenem mestu ni bilo nič vi-diti. Spodnji del ima podobo treh malih brazdic, nad kterimi so tri občutne zvišave. čel malo minut se it po dnu troj nate brazdice prikazala majhna bela včlnic^ Po navadnih molitvah so svetinjo zopet pridno preiskovali vsi pričujoči, in cvetje je bilo bolj razvito. Okoli osme ure je bilo cvetje prav čisto belo in prav prav razločno. Ob enem je postala ternova ostrina nekoliko zelenkasta in ob njem po dolgem so se prikazale tri rudečkaste proge. Naj veči, v velikosti lečnatega zeraa, je bila popolnoma vidna bolj od deleč; drugi dve bolj majhni. Proti deveti uri je bilo cvetičje le še po treh brazdicah, proge na pol manjši; ob deveti uri pa je bilo vse zginilo, in ves tern je dobil svoj poprejšnji pogled.
Po tem, se ve, bolj obširnem popisu je pristavil dr. Travaglini nad drugim to-le: „Upam, presvitli gospod, da bodete blagovolili v svoj neprestraseni časnik sprejeti to moje pismo kakor protest zoper bogoskrun-stva, ktere ministerstvo pokriva s krilom svojega plajša v glavnem inestu katoliškega sveta, Rad bi se nadjal, da ta legalni plajš, kteri bi nas moral braniti, nima volje biti kos tistega skerlatina, ki je v zasramovanje pokrival Zveličarjeve rame v sodnji hiši. — In kako bi bilo to mogoče? Korifeji (štempiharji) francoskega punta so razklicali, daje neogi olj ivo potrebno bitje Božje; Rous-seau, občudovaje Kristusovo sraert, je spoznal, da je on Bog; in nekaj malo bedakov, kterih prevzetnost a s cen d i t semper(je vedno prederzniši), meni staviti podlago narodnosti na tajenje Jezusa Kristusa?!... Toda, predno smo bili Italijani, bili smo in vselej bo-demo katoliški apostoljski Rimljani" ...
— Novolaška zver ni nikoli plena sita. Une dni je Sella naložil rimski Propagandi davek trideset odstotkov na prihodke te naprave. Zoper gerdobno samo-silstvo kliče Prapagandin zbor diplomacijo na posredovanje. Diplomacija... je že dostikrat pokazala, koliko je Cerkvi od nje pričakovati. Propaganda je pa brem vsacega ugovora naj perva naprava na zemlji za oli-kovanje in kultiviranje divjih narodov, in liberalizem, ko Propagando zatira, nar bolj očitno razodeva, da vse njegovo kričanje po omiki in kulturini nič druzega razun farizejstvo in širokoustno sleparstvo, ki iše ker-šanstvo zatreti in na njegovo mesto novo poganstvo «a-trositi. —	.
Švicarsko. Naznanili smo že, kako so švicarski vradniki lomastili v stanovanji bazelskega škofa; naj povemo še konec tega trinoštva. 10. apr. so zopet vladni poslanci pribobneli v škofovo stanovanje, kakor da bi bila njih lastna hiša, če ne še gerje. Bil je zopet gosp. Henči, pa Atniet. Oba — „omikana" gospoda nove čre — sta pokrita ostala. Beriča — reveža, ki je bil pervi-krat z njima, in je bil ves v zadregi in žalosti, ni bilo več ta pot. Bilje namesto njega drugi, po imenu Zuber, kteri se je pa pri gerdobni prederznosti vradnikov ta-losti in ginjenja ves tresel. (Obdivjana „inteligencijawt kakor je znano iz pervih časov preganjanja, ima volčje zobč in risje serce). Milostni škof sam je osupnil pri pogledu tega tako pobitega ubozega beriča.
Odposlani so šli v pervo k sobani, kjer so bili osem dni poprej zapečatili svete posode, škofovo po-hišje in obleko, so pečat razdjali, nekoliko stikali po sobani, so zopet zapečatili in prišli v dvorano, kjer je bil škof s svojimi kanoniki. _
Deržavni opravnik opomni škofa, da na ta dan mu je vUda napovedala, da mora iti iz škofije; „vidira pa, da preselovanje se še pričelo ni", je pristavil; „vla-dino povelje se mora spolniti, jest sem prišel, da osker-
bim spolnjenje". Ali je tedaj Skof pripravljen iti dobro-▼oljno in prosto? V tem primerijeju bojo poslanci precej odstopili . . . ." Škof mu odgovori, ker je izgovoril besedo — pustiti mu prostost, je naj ložji reč, naj besedo zedini z djanjem, in naj ga ne nadleguje v njegovem škofovskem stanovanji. „Ako me pa hočete iz-poditi", pristavi Škof, veste, da „v Vas ne morem priznati pravice k temu, in ne grem ven razun le s silo, in s pristopom policije".
Nato Henči, opustivši prcjšne medenosladke besede, napove škofu, da je on v imenu vlade poslan prišel izpodit ga iz škofije. Njih milost mu prijazno opomni, da on je deržavni svčtnik in finančni vodja, in ne gre, da bi si nakladal odiozno poslanstvo, kakor-šno pristuje le kakemu policijskemu opravniku.
Osupnjen s to opombo odide in se podd v mestni svet pogovorit se, kaj je storiti pri škofovi stanovitnosti. Čez malo trenutkov se zopet v škofijo verne — ves razdražen in napove škofu, da naj zapusti škofijo, če ne bo vbogal, se bodo poprijeli ostrih pomočkov. Rekši, odide z Amiet-om in beričem.
Ne ve se, kaj se je godilo v vladinem svetu. To pa je^znano, da niti škofu storjenega obroka niso čakali. Skof ni imel še časa otešati se in ravno je ukazal mu zajotrek pripraviti, kar pride policijski direktor dr. Ackermann. Pred škofa pridši, mu arogantno in srovo naznani, da ima povelje s silo izgnati ga iz škofije.
Škof, obdan od užaljenih kanonikov, z malo besedami omeni dolge verste krivic in nasilstev, ki so se mu godile že veliko let od švicarskih vladnih vradnij. Sedaj odjenja sili, priderži si pa svoje pravice kakor bazelski škof.
Komaj je sklenil škof Lacbat svoj protest, ga ne-stcrpljivi Ackermann primora iziti, in še časa mu ne pusti, da bi vzel klobuk, po kterega je moral iti neki služabnik. Gredč mem svoje domače kapele, se je iz-jokal in prosil direktorja za privoljenje, da se poslovi s to drago kapelo.
Kanoniki so spremili škofa k gospodu pl. Hal-lerju*), kamor se je podal preganjani viši pastir. Ackermann ga je nekaj časa sprevajal, potem pa jo je z na-glostjo proč vlil. Drugi dan se je škof podal iz Solo-turna v Altishofen v kanton Lucern.
Spanjsko. Na nesrečnem Spanjskem je do tega prišlo, da že s „kemuno" žugajo , to je , b strahovito morijo in požigan jem, kakor je bilo v Parizu. Vlade, ktere se izgnjezdijo iz punta, so same punt in padajo s puntom. Amadej , ki ga ni nihče klical, je bil prišel po puntu, in puntarsko vrenje ga je izgnalo, ker mu ni dfelo k pokoju priti. Po Amadejevem odhodu so veli-kaši in veljaki, kortezi, razklicali republiko in postavili vlado. Ti kortezi sami niso bili republikani, pod Zo-rillovem ministerstvcm pa so bili dobili republikansko večino. Pričeli so se na to zopet razpori med republikansko vlado in med kortezi, kteri poslednji so bili prisiljeni seje skleniti in stalni odbor (permanentno komisijo) izvoliti. Ta stalni odbor je imel nad vlado čuti in z njo vred memogrede do prihodnjega velikega shoda vladati. Odbor je vidil pred seboj razdjanje finančno in ves strašno revni stan kratke republikanske vlade, se je hotel ustaviti vladajočim repub.ikaneem, in svetoval je sklic niirodnega shoda zoper derhali, ki so
*) Močno me je razveselilo, (la verli ino/., ki ga osebno poznam, je pregnanemu tkofu dal pervo pribežaliŠe. Bila sva namreč 1. lbt.ij popotna tovarna v Jeruzalem. Dra^utin pl. llallrr je posestnik in mestni vradnik v Soloturnu, epreober-njenec iz protestan.-tva (če ne kalvinstva i, iu sin po vsem svetu znanega učenjaka Karola Ludovika llallerja, ki je tudi bil prestopil v kat. Cerkev 1. IHl'0, umeri 18."»4. Več gl. „I'o|»otvanje v sv. Deželo" str. 21.
vedno huje žugale. Republikanci niso tega hotli, sperli ste se popolnoma obč stranki med seboj in skoraj bi se bili udarili. Republikanci pa so bili urneji, so branivce permanentnega odbora razorožili, stalni zbor razgnali in tako napravili deržavno ukano, „staatstreich". To se je godilo od 23. do 24. aprila. Vidi se, pravi „Unitk", da derhalniki naprej koračijo in ne pretresajo odveč pra-šanj postavnosti. Liberalci so jih lepo podpirali, da se je republika razklicala; berž ko jih ljuaolovci niso več
Sotrobovali, so jih zapodili. Njim je vse na tem ležeče, a imajo oblast v rokah, med tem ko se pripravlja na volitve. Konservativci se ne morejo z derhalniki pretepati, ne bodo si upali k volitvam, ali pa bojo prisiljeni dajati glasove republikancem zoper svoje prepričanje, kakor se godi, kjer se bahajo, da ljudsko glasovanje ima odločiti, odločijo pa le rogovileži. V Madridu je razdjano poprejšnje mestno gospostvo in nameščeno je z gospostvom, ki bode zedinialo s svojim vpravnim o-pravilstvom vse politiške moči. Po Madridu se bode ravnala druga Španija. Vladni možje se niso sicer se odpovedali, vender imajo komaj še kaj veljave; stopili so v versto nasprotovalcev (reaktionarjev). Pervega rožnika ima biti narodni shod. Vanj pridejo vsaktere-ga imena stanke, bolj ali manj „rudeče", ki bi vse rade vladale, kakor: republikanci, federalisti, unitariji, socija-listi, komunisti. Naj huji derhalska lista „E1 Petroleo" in „Los Decamisados" nekako obetata komuno. — Drugi ovračajo te hude naznanila. — Poskušali so neki tudi „alfonsovski upor," kterega glava Serrano pa je bil prisiljen bežati in je sedaj najberže na Portugalskem. — Srenjska zveza (Ajuntamiento), v novo postavljena, hoče nadzorovati, voditi in gospodovati politiško oblast itd. „Unita" meni, da to so začetki za „komuno." Bog se usmili uboge Španije.
Mtuhorske spremembe.
„ Y ljubljanski Škofiji. C. g. Pogačnik Jan., kapi. v Čatežu, je prestavljen k sv. Križu p. T.; g. Fr. Z b a fini k gre v Čatež. Č. g. Jož. Jerič, fajm. na Do-brovcu, gre v pokoj in fara je razpisana 29. aprila. Umeri je v naglici G. Jož. Boncelj, fajm. v Sorici, 18. aprila ; fara razpis. 1. maj.
Y Lavantinski škofiji. Č. g. Ant. Vrečko je imenovan za opata in mestnega župnika v Cel j i, in č. g. Jož. Simonič, za dekana pri sv. Jurju na Šavnici.— Župniki so postali čč. gg.: Jož. Vei bnjak v Središču; Bened. Juri na Poličanah, in Jan. Zor k o v Skomar-jih. — Za provizorja sta postavjena čč. gg. Juri Ur-bas v Spodnji št. Jungerti in J. N. Kunej na Ljubnem. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jak. Kočevar za I. v št.-Juri pod Rifnikom; Jože Horvat za I. v Žetale; Jan. Krainberger k sv. Antonu v Slov. goricah; Fr. P-irkovič na Doberno; Jan. Vraz zali. k sv. Križu poleg Slatine; Fl. Vi z o vi še k v Griže; Jože Ro stoli er vHajdin; Fr. Jan v Kostrivnico; Drg.Witmajer v Negovo ; Jož. So vič všt.-Peter na Medved, selu; Fr. Polak k sv. Marjeti pri Ptuju; Jan. Ramor v Tinje; Avg. Kukovič v Kozje; Tom. Sivec na Bizelsko; Jak. Pečnik na Dol; Ant. Gorečan v Slivnico pri Cel ji; Ant. Ost rožnik^ za II. v Reichenberg, in Ant. Pajmon v Zibiko. — Čč. gg. Ant. Klemenčič, Fr. Žajdela in Fr. Jančar grejo v pokoj. — Župnija Spodnje št.-Jungerti je do 6. junija t. 1. razpisana. — Umrli so čč. gg.: Ljud. Peč ko v Ptuju; Janez Ko-širvVeržeju in Ant. Kruleč v Koatrivnici. R. J. P.
li Ljubljane. (Poslano.) V Mihelačevištacuni v slonovih ulicah bode v torek, 6. maja, dražba za mnogotere cerkvene knjige, umetne in lične pariške in druge podobe svetnikov po nizki ceni, s čiinur utegne gg. duhovnom vstreženo biti.
Opomba: Po neprevid. zadregi vsi darovi prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Luka Jerail. — Tiskarji in založniki: Jožef Hlazilikovi dediči v Ljubljani.