147. številka. Ljubljana, v soboto 28. junija. XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan »večer, izimši nedelje iti praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuua se ca 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto....... . 13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec...... . I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ n četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ TJpravndstvo „Slov. Naroda«. A LJubljani 28. junija. Nedavno, ko smo pisali o bolgarsko-srbskem razporu, omenili smo, kako navdušeno in demonstrativno je bil pozdravljen bivši Belgradski metropolit Mihajlo, ko se je preselil iz Ruščuka v Solijo, kako je vse prebivalstvo tekmovalo v sijajnih in srčnih ovacijah, katerih ost je bila obrnena proti Srbiji, oziroma kralju Milanu. Malo dnij pozneje pa je druga važna vest vzbudila pozornost političnih krogov. Črnogorski knez Nikiu« poklical je namreč metropolita Mihajla na Cetinje in imenoval ga metropolitom črnogorskim. S tem dejanjem postavil se je knez Nikit« javno in izrecno na stran Bolgarske, ravno tako odločno pa izrekel svojo sodbo o kralja Milana postopanji in njega despotizmu. Izmej raznih glasov omenimo v tej zadevi samo „Varšavskega Dnevnika", ki piše: „Pred nekoliko dnevi se je velečastiti Mihajlo, ki se je odstranil od vodstva srbskega metropolstva, imenoval metropolitom črnogorskim. Misel, tako protizakonito po vladi kralja Milana odstranjenega nad- škofa poklicati v Črnogoro, prišla je knezu Nikiti takoj po smrti Cetinjskega metropolita Visarijona. A Častivredni Mihajlo branil se je te ponudbe. Htel je poprej znati, kako bi Rusija smatrala to imenovanje. Od strani Rusije ni bilo, kakor pričakovati, nobenega ugovora. S to zadevo bilo je v zvezi potovanje ruskega konzula na Dunaji, g. Gubastova, v Sofijo, kjer je zdaj Mihajlo. To imenovanje nam je jako simpatično. Častivredni Mihajlo, gojenec Kijevske duhovenske akademije, je prijatelj Rusiji in baš zaradi te lastnosti odstranila ga je vlada srbska, da bi zadovoljila Avstrije uplivu. Častivredni Mihajlo zasluži naše popolno spoštovanje in simpatije kot zanesljiv steber pravoslavne vere na balkanskem polutoku, kot svečenik, ki ima mej balkanskimi Slovani neizmeren upliv in je torej poklican, da bode vezal in združeval vse te Slovane." To imenovanje bode neprijetno dirnulo kralja Milana in z nemirom v srci bode gledal na Cetinje, kjer biva od nekdaj že njegov tekmec, „prvi Srb", viteški Nikita, njegov zet in srbski pretendent Kara-djordjevič, odslej pa še nezakonito odstavljeni in pri narodu toli priljubljeni metropolit Mihajlo. Oblaki, ki se zbirajo okolu še ne utrjenega prPBtola Milanovega, so se za jednega pomnožili. Sodba slepega o bojah. (Iz učiteljskih krogov.) „Vseh narodnih pravic še nimamo, a pridobili smo si ljudske šole, — in to, rojaki, je mnogo!" J o s. Stritar. Tukaj na deželi, kjer nemarno kavarn in tudi ne povsod čitalnic, si pomagamo učitelji tako, da je jeden sosed naročen na ta, drugi na oni list, katera si potem zamenjujeva, kajti ravno zdaj „treba čuti oba zvona, da se resnica prav spozna". Tako dobivam tudi jaz od svojega bližnjega tovariša v zameno za „Slov. Narod" najnovejši naš dnevnik. V njem čitam „pod lipo domačo" prav pazljivo „Dunajska pisma". Priznati mi je takoj, da zadremati se pri njih ne da, ker vsak, kdor pozna dobro naše razmere, mora nehote z glavo zmajevati, čudeč se smelosti, s katero se zmota prodaja za resnico. Prav sveta jeza pa me je obšla, prečitavši zgoraj nave- deno trditev o našem ljudskem Šolstvu, ter nehote so se mi izvile iz kipečih persij besede: Če le kedaj, tak je to sodba slepega o bojah! Neki notranji glas pa mi je velel: Tone, primi za pero, kajti tu se govori neresnično o reči, za kojo ti ves goriš! In ubogal sem ta glas, to tem rajše, ker g. profesor pravi: „Kako hvaležen bode tistemu, kdor mu dokaže, da se o čem moti". Morda si zaslužim ravno jaz to zahvalo, če se mi posreči dokazati, da se mu vidijo razmere našega ljudskega šolstva iz daljave vse prosvitle. Ker pa g. profesor ponovljaje zatrjuje, da je imel v mislih samo kranjske zadeve, mu moram izrecno povedati, da bodem tudi jaz v teh vrsticah govoril samo o kranjskem ljudskem šolstvu. Ker sem se pa sam izdal, da sem naročen na „Slov. Narod", me bode sigurno g. profesor h mat M za hudega radikalca, ki vsako reč pretirava, zaradi tega se drznem mu to-le svetovati: Blagovolite si poslati po svojem tovarišu, sedečem v kranjskem deželnem šolskem svetu „Lehrgang 1'iir den Uuter-richt an den Volksscbulen in Krain vom 19. Marz 1879". Proučite ta nbrevirw kranjskih učiteljev, po kojem se je vestno vsem ravnati, ker ima do te ure zakonito veljavo, če tudi imamo „moža rojaka, ki je sedaj na Čelu kranjske deželne vlade", in kljubu temu, da smo že pet let preživeli „pod vrhovno vlado, ki je vender Slovanom prijazna, kakor nobena do sedaj", — in prepričan sem, da Vam bode „vzkipelo srce, ker imate srce", osobito ako Vam povem, da se morajo po tem učnem načrtu začeti učiti nemščine šestletni dečki in deklice že v drugem semestru I. razreda na čveterorazrednici v Št. Vidu pri Zatičini, koji kraj Vam je gotovo dobro poznat, dasiravno ne živi ondu niti jeden Nemec! In glejte! tak „humbug" se s slovensko deco uganja še po 20 čvetero-, 17 tri- in večinoma po G2 dvo-razrednicah. Vse te šole se tedaj ne morejo „naša pridobitev" imenovati, ker je v njih nemščina tista točka, okolu katere se vse drugo suče, sicer ni šola v očeh večine nadzornikov nič vredna. Nadalje ima Kranjska še 167 jednorazrednic. Za Auerspergovega ministerstva in VVidmanovc deželne vlade so bile vsaj te čisto slovenske, a odkar je začel narodni deželni zbor tekmovati s „Schulvereinom", kateremu LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Posebno prikupili se mi neste, ko ste mi „mej vrstami" dali razumeti, da je bil moj zadnji listek prekratek. „Mej vrsticami" čitati jo sedaj v Slovencih, posebno pa v „Slovenci" fako v modi in ko bi tega „sporta" ne bilo, bi znani članek „Čemu domači prepir?" ne bil zagledal belega dne, oziroma katoliške tiskarne črne tiskarske črnine. VeB članek bil je naslonjen skoro samo na to, kar je njega pisatelj čital „mej vrsticami" in da sem jaz jednako domišljiv, spisal bi članek ter dokazal, da je „izmej vrstic" posneti Članek plod blagega Brca, deloma pa tudi nepotrebnega, ker prisiljenega bizantinizma, kar se v vrsticah samih bere. Toda molčimo o tem, neplodna bila bi in jalova vsa polemika, kakor je neumestno Vaše sicer „sub rosa" izrečeno očitanje. Tudi kratkost je relativna in če naš Preširen pravi: „Do Ig os t življenja našega je kratka", smel bi reči tudi jaz: „Dolgost podlistka mojega je kratka" in na svojej strani imel bi klasično pričo, kajti Preširna vsaj smemo prištevati klasikom slovenskim. Da se pa v prihodnje izognem Vašemu očitanju, plunil sem si danes v roke. „Fi done!", porečete, „kako nezarobljeno!" Ali prosim Vas, ako kolovodja in kralj naših listkarjev vsaki trenutek nastavi rovnico, da bi si na čelu puščal, zakaj bi ga jaz ne posnemal." Rovnica je teško orodje in kdor jej hoče biti kos, ne škoduje mu, ako si malo dlan oslini. Sicer pa izpovem, da si jaz v roke plutu.m samo takrat, kadar se spravim na kak listek, to pa tudi le zaradi omenjene rovnice. Rekli boste morebiti, da to vbo preveč po pripro-Btem kmetu diši. Imate sicer pravo, a resnično, resnično Vam povem, da mi je vse, kar prihaja in vzraste iz kmeta od nekdaj že posebno na srce pri-rastlo. Naš temelj je kmet. Izmej naše inteligence so — exceptis excipiendis — oni najodličneji in najzanesljivejši, katerim je zibelka tekla v kmetskej hiši in dokler bode naše razumništvo Bvoje vrste pomuoževalo in dopolnjevalo izmej oratarjev slovenskih, se nam ni bati niti za sedanjost, niti za bodočnost. „Rovnica" in „uš" si nesta posebno v rodu, a ker sem o prvi že govoril, tudi o drugej molčati ne morem, to pa zaradi tega ne, ker ta ušiva figura ni nova mej nami. Že 1848. 1. pisal je pokojni Jurij Jenko: „Laibach ist eine L . . . am Kopfe Sloveniens." Pokojni Jurij Jenko — čujem namreč in zagotovlja se mi, da se je preselil na boljši svet, o čemer pa nemam nobene gotovosti, kar bi mu pa prav iz srca privoščil — dasi je bil brezoziren, si vender ni upal napisati vseh črk, še le v današnjej dobi porodil se je tolik pogum, da se kaj tacega javno pove, in to kljubu činjenici, da je mej tem izšel „Olikani Slovenec". Ker mi je Že ravno pokojni Jurij Jenko pod palec prišel, naj priobčim o njem še par podrobnosti], zlasti ker se čudim in ne razumem, da noben slovensk list o njem ni priobčil niti najmanjše črkice. Jurij Jenko porodil se je v ŠkofjeloJkem okraji, od koder imamo naše inteligence najštevilneji nabor. O njegovem šolanji, uradovanji itd. ne bodem govoril, ker prav nič ne vem. A to pa moram zabeležiti, da je 1848. I. z znano deputacijo prišel z Dunaja v Ljubljano in pri tej priliki pade mi na um naslednji dogodek: Vest, da so prišli imenitni gospodje z Dunaja, razširila se je bliskoma po deželi. Prišla je, se ve da mnogo olepšana in pomnožena, tudi do Jenkove matere, ki je imela že mnogo križev na hrbtu — in starej, do brej mamici ni dala miru, rada bi bila videla »vojega Jurčeka, ki je postal imeniten gospod, in o katerem se je pripovedovalo, da je denarja kur živ. bi se posrečilo ravno v jednorazrednice utihotapiti več nemščine, — zdaj tlači že itak slabi napredek teh šol nemška mora s „plačano roko". Ker bivate na Dunaji, si lahko priskrbite učni načrt za ondotne ljudske šole, in če ga primerjate s kranjskim, bodete našli „unicum", da se pri nas zahteva v obeh jezikih učni smoter, kakor pri vas samo v jednem! Ako bodete blagovolili primerjati ta dva učna načrta, se Vas zna lotiti želja, pogledati v učne načrte, ki so za ljudske šole veljavni v Čehih, Poljakih, naših Italijanih, v Magjarih in Hrvatih. Iz njih se bodete uverili, da so vsi tu nabrojeni narodi tako srečni, da smejo vsaj ljudsko šolo „svojo pridobitev" imenovati, kar je res „mnogo". Primerjajte te načrte z našim, se bodete pa tudi na svoje oči prepričali, da smo v Avstriji jedino Slovenci tisti ubogi narod, ki še iz svojega žepa vzdržavanega ljudskega šolstva ne more „svojo pridobtev" zvati, tudi ue na Kranjskem, kar je pa sramotno „mulu"! Da me ne postavite na laž, moram vse povedati. Res, tudi na Kranjskem sme nekdo šolstvo „svojo pridobitev" imenovati — in to so Kočevarji! Ker ta „Muster-Lehrgangtt (?) kolo kranjskega ljudskega šolstva že pet let nepotrebno zavira, smo se rodoljubi mej kranjskim učiteljstvom jako veselili, da num bode še letos prilika daua v deželni učiteljski konferenci to „cokljou o lstraniti. Kar je te dni počil glas, da letos konference ne bode! Gospod profesor! ali uganete, zakaj je ne bode? Jedrno zavoljo tega ne, ker je nemščina tudi pod „uain tolikanj prijazno vlado" — uoli me tangere! — katerej na ljubo se brezvestno žrtvuje naravno osnovano ljudsko šolstvo. Ker pa šolska novela z 2. maja 1883 določuje glede konferenc, da se bodo v prihodnje iste sklicavule še le vsako šesto leto, zato se je bati, da nam bodo se dolgih ti let nadzorniki nastavljali na prsi do vrha z nemščino nabasani „revolver", rekse dosedanji učni načrt! Naj Vam povem še sledeče: Lanske velike počitnice sem porabil v to, ker sera bil vojaških vaj zarod boleh-nosti oproščen, da sem jo krenil na Hrvatsko. Tu so me hrvatski učitelji natančuo seznanili z njihovim ljudskim Šolstvom« Oh, koliku radikal Da ne bodem predolgo govoril, rečem samo še to-le: Vi gosp. profesor, t"te postali jako uplivua oseba, teče Vam spretno pero, zato Vas prosimo, ker nam gre tudi samo za stvar, dajte nam v najuovejšem dnevniku priboriti od Dunajske vlade tako ljudsko šolstvo, katero vender s svojimi žulji vzdržujemo, ka-keršno dovoljuje Hrvatom Budapeštauska vlada vzdr-žavati tud; na hrvatske stroške. In če se Vam to doseči posreči, potem vas bodemo naprosili, da uain zložite U!i vlado zahvalno himno, u»\š tovariš g. Faj-gelj jo bode uglasbil, učitelji pevci se je bodemo naučili, 1Q /a kakih velikih počitnic priredimo v Ljubljani koncert, Vas bodemo naprosili za pevovodjo, in zaprli so bodemo tako navdušeno, da se bode kar redutu treslo, a letos smo za petje take himne pre-hripuvi. Kje tči tej hripavost uzrok, o tem se lahko sami poučite, ako ravuate po mojem svetu. Trgovska in obrtna zbornica. I Dalje.) XI. Iz poročila o poslovanji se objavijo naslednje važnejše reč.: 1. Ukazi c. kr. trgovskega ministerstva, in sicer: a) poročilo, da se bode do jeseni 1884 1., kakor kaže, Budimpešta zvezala z železuico z Belgra-dom in Nisem; in v poročilu tem se opozarja zbornica na velik pomen in važnost te zveze srbskih železnic z avstrijsko-ogerskimi za naš promet s Srbijo in mejnimi Balkanskimi deželami, in na približanje poljedelskih krajev, kateri so za naš izvoz in našo trgovino velike važnosti; b) naroČilo, naj se predložijo sestavljeni, dne 31. decembra 1883 obstoječi industrijalni in trgovski obrti, in sicer v ta namen, da se more občasno konstatovuti, kako je zakon o premeni in dopolnitvi obrtnega reda z dne 15. marca 1883 uplival tudi na število nekaterih obrtov; C. vabilo, naj bi se trgovci in obrtovalci v zborničnem okraji opozorili, da je primerno in v njih lastno basen, da vse c. in kr. avstrijsko-ogerskemu konzulatu namenjene dopise poslovne vsebine adresujejo na dotični urad, ne pa na osebo dotičnega uradnega predstojnika. Primerilo se je namreč že, da so bila vprašanja, katera so avstrijsko-ogerski obrtniki in trgovci stavili c. in kr. avstrijsko-ogerskemu konzularnemu uradu, adresirana na konzulovo osebo, ta pisanja pa so zaradi službenega potovanja, dopusta ali zaradi premeščenja dotičnega oprav lutka ali k|e obležala ali se mu doposlala, ter so mogla še le čez nekaj časa h konzulatu se vrniti; tako se brez krivde konzulatove mogel dati odgovor na vprašanje večkrat prepozno. 2. Na opetovane zbornične prošnje do c. kr. ministerstva zaradi upeljave puškarije v Kropi in Kumnigoriei je B ukazom c. kr. miuisterstva za uk bogočastje z dne 31. marca 1884, št. 4591 došla naslednja rešitev : „Oziraje se na vlogo z dne 8. marca 1884, št. 452 se naznanja slavni trgovski ia obrtni zbornici, da je naučno miuisterstvo na zadevo o upeljavi puškarije potoui obrtnega pouka neprestano obračalo svojo pozornost ter že naročilo nadzorniku obrtnih učilišč mehanično tehnične meri, c. kr. pravemu javnemu profesorju Leopoldu vitezu IlaurTeju, da uu mestu samem izvede strokovne poizvedbe. Temu naročilu uameravul je profesor vitez Ilauffe v teku meseca marca 1884 ugoditi, a nastopivše slabosti so ovirale njega odpotovauje, zaradi tega se je za kratek čas odložiti moralo." 3. Dopisi c. kr. dež. vlade, iu sicer: a) poročilo, da je Nj. eksceleuea gospod trgovski minister zopettio izvolitev gosp. Josipa Kušarja predsednikom :n g. Jana Nep. Horaka podpredsednikom te zbornice za 1884. I. potrdil; b) izročilo potrjenega zborničnega proračuna 1884. leta; c) ukaz, da se takozvani raandoletarji in kaudi-tarji prištevajo slaščičarjem iu kolačnikom, kateri so v minister m., ni ukazu z dne 28. septembra 1883, drž. z*k. št. 148, zadevajočem ozna-menilo rokodelskih obrtov pod točko 35 navedeni ; Ko je nekega jutra po v veselej družbi prebi tej noči Jurij Jeuko še spal v mehkej postelji v Mokarjevej gostilni, potrka nekdo rahlo na duri in na Jenkov oblastui paoteru potisne se skoro plašno skozi duri njegova priletna mat: v starodavnej jopici in s firnažasto „omrelo" pod pazduho. Približa se svojemu siuu, ogleduje ga pazuo, naposled pa vpraša s pristnim Škofjeloškim naglasom: „Ljubi Jurček, povej mi vender, ali si ti res antekrist?1* Vsako drugo domnevanje bilo bi bolj opravičeno. A autekrist bi Jurij Jenko nikoli ne mogel biti. O antekristu se namreč pravi, da bo deuar sejal. A Jurij Jeuko, kako bi on bil autekrist, ker je neprestano obiloval na prevelikem pomanjkanji denarja? Zbog tega se je tudi lastni materi smijal. Njegova najsijajneja doba bila je brez dvojbe 1848. leto, o katerem je zual veliko iu jako živo pripovedovati. Žal, da ni napisal svojih „ineuioire" ! Mnogim Slovencem pa bode še znan z leta 18G0. iu pozuejih. Takrat bil je J. Jenko sodelavec pri — če se ne motim — najstaršem Dunajskem listu nWanderer*. Takrat se je seznanil z mladimi Bolgari — vseučiliščuiki, ki so se šolali na Dunaji in po njih narekovanji pisal je rt dno listke o bolgarskih raz- merah v „Wandeter". Mož uživel se je vsled tega tako v Bolgare iu Bolgarsko, da je pri vsakej priliki napeljal govor na Bolgare, na Staro planino, Kasanlik itd., tako, da so slovenski dijaki zagledavši J. Jenka, večkrat rekli: „Bcžimo, Jurij Jeuko pride s svojimi Bolgari !J Od takrat postali 30 bolgarski vseučiliščuiki narodni vodje in uplivni možje — trojica storila je na Balkanu za domovino junaško smrt, — iz robskih Bolgarov navstal je zaveden, krepek narod, ki ima pred soboj sjajno bodočnost. Jenko, ki je Bolgare upeljal v Dunajsko Časnikarstvo, umrl je pozabljen in v vsej svojej socijalnej bedi in neznatnosti, mi Slovenci pa. ki smo preziraje gledali na stremljenja bolj tihih, zmernih, a vztrajnih in žilavih Bolgarov, smo še vedno na istem mestu kakor leta 1860. Nehotema spominum se krasnih Gundulićevih stihov: „Kolo srečo n okoli Varteči se nepristaje što bi gori, eto je do1; A đto doli, gori ustaje." Da bi se puč to „kolo sreče" privrtelo jeduo-krut tudi pred naša vrata, kukor se je v od nas nekdaj pretiranih Bolgarih! Alfa. d) poro'ilo, da se je mestni občini Krško dalo dovoljenje za preložitev živinskega letnega sejma s Pustnega torka na soboto pred Angelj-sko nedeljo. (Konec prih.) Politični razgled. \on\itnj«* dežele. V Ljubljani 28. junija. Češki listi se vedno bavijo z volitvami za moravski deželni zbor. Kakor „Narodui Listv" računajo, upajo Čehi zmagati v 25 volilnih kmetskih okrajih v 11 mestih, in v fidejkomisnem velepose-stvu, ter dobili bi vsega vkupe z virilnim glasom Brnskega škofa 42 glasov. Nemška liberalna stranka bi pa dobila 17 poslancev iz veleposestva, 19 iz mest in trgov. 6 zastopnikov trgovskih zbornic in 6 zastopnikov iz kmetskih občin, tedaj vkupe 48 glasov. Srednja stranka bi pa dobila, ako se prišteje virilni glas kardinala knezonadškofa Olomuškega, 10 glasov in bi tedaj odločevala v deželnem zboru. Iz te sestave je razvidno, da v jedru naroda, v kmetskih občinah Nemci nemajo dosti zaupanja, njih opora so pred vsem fi lejkomtsno veleposestvo, kjer irarjo nekaj malega več glasov, kakor Čehi in tako odločijo za premeroma veliko poslancev v ueželnem zboru, ponemčeaa in od Židov prenapolnena mesta in trgovske zbornice, katerim se je menda bilo nekdaj zato priznalo volilno pravo, da bi Nemci kedaj kje ue bili potisneni v manjšino. Državni zakonik je priobčil statut za organizacijo dr/.M nlli železnic. Vsa uprava teh železnic bode podredjena generalnemu ravnateljstva državnih železnic na Dunaji, Poleg tega se bodo pa ustanovila v raznih krouovinph železniška ravnateljstva s precej obširnim delokrogom. Službeni jezik državnih železnic bode nemški, vendar bodo železnjfil i uradi pri občevanji z avtomnimi oblastmi in prebivalstvom morali posluževati se deželnih jezikov. Nemce to jako bode v oči, ker bode sedaj pri državnih železnicah kaj težko dobiti kfko službeno mesto brez znanja kakega slovanskega jezika, sosebno, ako se bode na to določbo strogo pazilo. Nemci se ne-čejo nikjer učiti slovauščiue, naposled bodo pa le sami zaradi te trdovratnosti škodo trpeli. Čehov pa nova organizac'ja tudi ni zadovoljila „Politik" pravi, da ta nasprotuje članu 19. osn. drž zakonov, da bi bil notranji službeni jezik pri državnih železnicah nemški, in se je sploh premalo oziralo na iuduvidu-valiteto in potrebe posamičnih dežel. Kuez Sapieha obrnil 86 je na gališkega deželnega maršala dr. Zyblikiewieza z nujno prošnjo, da naj sili, da se glede na situvacijo, ki je navstala vsled povodnji, sklice deželni zbor. Od diugih stranij se poroča, da se deželni zbor suide sred* julija, da bo ukrenil, kar je potrebno za podporo po povodnji poškodovanih. Vlada misli neki dovoliti poškodovanim ueobrestna posojila, ki se bodo vračale v več letnih obrokih, jamčiti za vrnitev posojil bode pa moralo deželno zastopstvo. V.iauj«' države. „PoI. Corr.'1 objavila je dve noti, ki se tičeti srbsko-bolgarskcga spora, kateri je poslal bolgarski minister vnanjih del na srbskega agenta Simića. V prvej izjavlja Balabanov, da bolgarska vlada nikdar ni imela nič opraviti s kako srbsko stražo onostran meje; Vidiuske oblasti so le zavrnile nekatere srbske oborožene osobe, ki so se potikale po bolgarski zemlji. V drugej noti pa Balabanov poudai ,a, da se je bolgarska vlada, kar se tiče srbskih emigrantov vedno držala uujlojulneje in naj-pravilneje. Bolgarija že po mejnarodnem pravu ni mogla odreči begunom pribežališča. Ravno tako ne more ustreči zahtevi srbske vlade, da bi pregnala izseljence iz Sofije in Vidina. Bolgarija pa ni ničesar storila, proti mejnarodnemu pravu, tedaj jo tudi ne zadene nikuka odgovornost. Srbska skupščina je jednoglasno dovolila, da se gradi železnici Kvagujevac-Lavovo in Sme* derevo-Velika-Plana. Bolgarskl knez Aleksander podal se je včeraj v Varno. Ministra Cankov in Saratov odpotovala sta v Trnovo, kjer se skliče narodno sobranje. Italljanskej zbornici predložil je niini-sterski predsednik Depretis načrt zakoua o stroških mejnarodnega zdravstvenega kongresa, ki se v oktobru snide v Rimu. Poslednji dogodki v Tonkingu so jako vznemirili francosko prebivalstvo. Pokazalo se je, da francoska oblast še tam ni tako utrjena, kakor se je mislilo. Kitajska vlada pa neki ni nič kriva poslednjih dogodkov v Lan-Souu, vsaj tako je za-gotovljal kitajski poslanik pri francoskej vladi. Napadalci neso bili kitajski redni vojaki, ampak vojaški beguni, ki se ne upajo vrniti domov, in se hočejo vzdržati v teh krajih. V torek so bile na Danskem volitve v narodno zastopstvo, Folkething imenovano. Izvoljenih je 82 levičarjev in 19 desničarjev. Kodauj volil je socijalističuo. Ali se bode sedanje konservativno mi« nisterstvo Estropovo sedaj umaknilo? Verojetno ni, kajti ministerski listi že prete, da bode vladala vlada sedaj brez parlamenta. Pod takimi odnošaji je vprašanje, zakaj so bile sploh volitve. To miuisterstvo že vlada 9 let, in že neštevilnokrat dobilo je nezaupnico v parlamentu in propalo pri volitvah, vender se kralj ne more odloČiti, da bi je odpustil. „Daily. News" menijo, ko bi angleik« zgornja zbornica zavrgla volilno reformo, sklicala se bode jeseni k novemu zasedanju. Ko bi potem jo zopet zavrgla, razpustil se bodo parlament in razpisale nove volitve. — Došlo je oficijalno potrdilo, da je pal Berber in skoraj vsi rnoSki bili pobiti. Ženskam in otrokom se je prizanašalo. Dopisi. Z Dunaja 27. junija. [lav. dop.] Ko se je za Nižje-Avstrijsko odredilo izimno stanje, se je to marsikomu pretirano in nepotrebno zdelo. A v teku (asa uvidelo se je, da je bilo izimno stanje potrebno, in da je grof Taaffe bil jako dobro poučen, ko je v zbornici izjavil, da je položaj jako ozbiljen. Tukajšnji časniki baš zaradi izimnega stanja ne smejo vsega povedati, zatorej bode čitateljem ugajalo, ako sporočim naslednje istinite podrobnuBti: Naše redarstvo dobilo je pred par dnevi iz Švice zaupno poročilo, da sta dva pristaša anarhistov mej potom na Dunaj z namenom, da se povodom Stell-macherja zvrši velika demonstracija. Ker dan danes kaj tacega brez dinamita možno ni, imata seboj dokaj te tvsrine, vrhu tega male bombe in oborožena sta oba. Redarstvo storilo je vse mogoče ukrepe, da bi se ta namen preprečil. Jeden od naznanjene dvojice je baje že blizu Dunaja, kje je drugi, se ne ve. Znamenito je, da so zadnje dni na Dunajskih ulicah, kakor tudi v stanovanjih posamičnih delavcev dobili več diuamitnih bomb, katere so poslali arsenal, kjer imajo ž« celo zbirko tacih predmetov. Veščaki so se izrekli, da je dinamit amerikanskega izvora. Povodom potovanja cesarja in cesarjeviča k vajam vvjnega brodovja v Pulj, bode se z vso pre vidnostjo za varnost skrbelo, ker je zlasti zadnja kradnja dinamita iz forta Valmaggiore napravila ve lik utis. ■ z Gradca 26. junija. [Izv. dop.] (Konec pravde proti anarhistom.) Po trinajst dnij dolgi obravnavi je sinoč porotno sodišče izreklo svojo sodbo o krivdi tri in dvajsetero zatožencev na katere je svet pazljivo gledal, ker nosijo na sebi pečat mejnurodnih uevarnežev, anarhistov. Štiri ure so potrebovali porotniki, preduo jim je bilo mogoče oddati glasove o vsakem posamičnem zatoženci in za vsako njemu zapisano kažnjivo dejanje. Konec pa je bil ta-le: , Hudodelstva veleizdaje, silovite izpremene vladavine, bili so vsi zatoženci oproščeni. Tu je šla posamičuim jako trda; le pet j h je bilo oproščenih soglasno, šesterim pa je manjkal do krivde le jeden sam glas. Vprašanje gleile moteža javnega miru je bilo potrjeno pri Kappaufu (11 glasov), Krainerji (11), R. Hartlu (8), Schranku (10), Sleiku (10), Schueiderji (11), Ledineggu (8), Roggenbauerju (8), Huberji (11), Lindnerji (12). Teh deset je torej spoznanih za krive. Vprašanje glede poskušanega atentata na našega cesarja za nje«a bivanja v Gradci lani bo porotniki zanikali pri vseh zatožencih. Razdajauje tiskovine „Delavcem Avstrijskim" bo je potrdilo pii zatoženci Schranku, a vzelo se je, da je bil popolnem vinski. Razdajauje časopisa „Freiheit" je večina od zatoženca Huberja odvrnila, tako tudi od zato-ženca Karla Hubmajerja, Ljubljančana in brata bosenskemu Hubmajerju. Vprašanje glede skrivnega podpiranja ubežnikov po Kleinerji se je s 6 glasovi zanikalo, soglasno pa se je potrdilo vprašanje glede nakupa sumnega usnija pri zatoženci Streitu. Državni pravdnik je predlagal kazni, izrekel, da ničevnosti ne bode prijavil, ter predlagal, naj se takoj izpusti na dan nekrivimi spoznane zatožence. Tako je torej završena hrupna pravda. V primeri s pripravami, z dolgimi in mučnimi obravnavami, v primeri s težkimi sumi in obtožbami je tak konec jako pohleveu, in to protivje opazujočega napoti k sklepu, da je ali ua jedni strani bilo preveč naglosti, ali pa na drugi strani preveč milosti iu optimizma. Tak izid državi ne more biti posebno po volji. Državnemu pravdniku se ni posrečilo, porotnikom dopovedati, da so ti zatoženci vredni strogega pripora in nadzora, češ, da so državi in družbi Človeški nevarni, da so anarhisti, ker delajo za radikalno preustrojenje družbenega reda. Marsikoga, čitajočega poročila o obravnavi tej, je nemilo zganilo, da razbrzdani čini radikalne delavske stranke neso mogli porotnikov dovesti do hujše sodbe. Ali baš tu se kaže javna vest, javni duh, ki ga porot- niki zastopajo v lice sodnikom, stoječim na jeklenem stalu napremične postave. Javno mnenje se upira proti obsodbi dejanj, ki jih morebiti dobro zagovarja duh časa, teženje za potrebnimi reformami. Čudovito jednakomerno glasovanje pri tej priliki kaže, da se stvar, delavski preporod namreč, odobruje in v nujno rešitev priporoča, a da se oblika, katera se mu po anarhistovski meri urezati hoče, obsojuje in kaznuje. Želeti bi bilo, ila bi se ta nauk izpred porotnega tega sodišča razširil in v ozir jemal od vseh strank. Domače stvari. — (Novi kuponi.) Ker so pri delnicah „Narodne Tiskarne" kuponi že pošli, pričelo se bo s 1. julijem t. 1. z izdavanjem novih kuponov in sicer proti oddaji starih talonov v „Narodni Tiskarni". — (Requiem za cesarja Ferdinanda) služil je danes zjutraj ob 10. uri g. stolni prost Zupan. Navzočni so bili: deželni predsednik baron W in kler z mnogimi uradniki deželne vlade, finauce in pošte, FML. baron Reinlauder z mnogimi c. kr. Častniki, deželne sodnije predsednik g. Kapretz, deželni odbornik, cesarski svetnik g. M urnik, kup-čijske zbornice predsednik g. Kušar, podžupan g. Vaso Petričič z mnogimi mestnimi odborniki, magistratni svetnik g. Perona, c. kr. profesorji in učitelji in mnogo pobožnega občinstva. — (Vender jeden korak!) Včerajšnja „"VViener Zeitung" objavila je novo organizacijo državne železnične uprave. Po §. 7. novega Btatuta morajo se vse k prometnemu ravnateljstvu dohajajoče uloge in dopisi strank, avtonomnih oblastev in organov reševati v istem v deželi navadnem jeziku, v katerem so pisane. — Vsa občinstvu namenjena naznanila, razglasi, napisi in okrožnice morajo se poleg nemškega izdavati tudi v do-tičnem v deželi navadnem jeziku. — To je vsekako korak k jednakopravno-ti, katerega se nam je veseliti Slovenskemu občinstvu pa polagamo na sice, da se izključno poslužuje teh novih pravic. — (Pa zopetl) Če je res, kar se govori in piše v Dunajske časopise, to nemško ženstvo v Ljubljani snuje „Sebulvereiuuu podružnico, v kateri bode zastopati sam krasni in nežni spol. Trdi se celo, da je „Schulvereiuov** general en cbef dr. Weitlof te dni v Ljubljani tudi v tej zadevi uekoiiko okolo sebe stikal. Kakor je videti, nemškega Gradca moda politična prodira, kakor vsf »K,^ ulice *St. O, priporoča svojo bogato zalogo (178—15) za gospode, dame in otroke, : dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. ■ i i ^ stavbeni in pohištveni barvar. ^ slikanih napisov. Lakirnik. ^ Lustnu fabrlkaelja < oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► OLF EBERL, > Izdelovalec k Takoj deluj ode. Uspeh zajamčen. Prodaja na debelo in drobno. Ljiiblje.ua, (301-9) 4 Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ► ^Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^ RAZGLAS hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske. Zaradi sklepanja računov za prvo polovico 1884. leta bo hranilnica in zastavljavnica od I. do 15. julija t. I. za občinstvo zaprta. Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice, v Ljubljani, dne" 16. junija 1884. (399—3) JVei&oggiMjivo S Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah, lzpallh in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem u trenj i zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. f>0 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J- C^roliol* v IJnin. ■' *i/wfe! j:i n i. Mnogostranskim željam ustrezaje, uvela se bode tudi za d.a,m.e vsak teden dva cl-rai raba in Bicer v torek od 8. do 11. ure dopoludne in v petek od 12. ure opoludne do 3. uro popoludne; za gr©s]pod.e pa vsak član. od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne, samo v torek od 11. ure do 3. ure popoludne. Za banjsko, šotno, železno, žvepleno, llallainsl e solne in kopelj iz smrekovih igel je vsak dan od 6. ure zjutraj do 8. uro zvečer za gospode in gospe, kakor tudi za vbo ugodnosti preskrbljeno. (405—2) HENRIK LANZ na DUNAJI III., Hintere Zollamtsstrasse 13 a priporoča svoje odlikovane, neprescgljlve: mlatil niče, ki se gonijo z rokami, z živino in z vodo; • rezalnice za krme in repo, žramlje (domače mline), tri-jere in stroje za čiščenje itd. Najnovejše konstrukcije, najboljše sisteme, jamstvo, nizke cene. Dozdaj se je razprodalo nad 100.000 strojev. — Ilustrovani katalogi gratis in franko. Zvedeni agenti in preknpei se iftceio. (416—1) tQ033000C30000000QCXX)00000: Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic: Adelnidin studenec, Bilinska kisla vođa, Ciirinthiu-studeiiee, Einski Viktoria-siudenec, Emski hrenčeki, Franc Josipov grenki vir, Friedrichs-ballna grenka voda, (Jleichenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, Emin vir, Klnusenski jekleni vir, Giesshiihlerska kisla vodu, Ilallska jodna vodu, Huiiyadi-jeva grenka voda, Karlshadska mlinšica, (jrndska voda in vrelec, Marienhadska križna voda, Prehlavska kisla voda, Kron-dortskii kisla voda, Bilnaska in Saidsehiidska grenka voda, Rodaiuska kisla voda, Rakoezy grenka voda, Rogatska kisla vodo, Rimski studenec, Ofenski Viktoiia-studenee, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislina, Karlsbadska vrelska sol, Marienhadska in Hallska jodna sol, Krnske pastile, Biliuske pustile itd. Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice napolnene s pravimi friš-niuii imenovanimi vodami. S spoštovanjem Peter Lassnik v L (317—8) (Popise o vodsub- in "brošure zastonj.) oooooooooccooooocosoocoj izdate!i iu odgovora! urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".