Št, 14i.
V Ljubljani, torek dne 2, julija 1918.
Leto II.
NAPREJ
: U iiiOJlflfiste lili SmIiIm IliSi :
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska nlica štev. 6,, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za po! leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—.
inserati: Enostopna potit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Številka 'S4 vinarjev.
Socialna demokracija in mir.
Strankino predsedstvo nemške socialne demokracije v Avstriji je poslalo poslanca Ellenbogna in Seitza na Holandsko v Haag, da se porazgovorita s Troeltsro, predsednikom internacionalnega socialističnega komiteja, o mirovnem vprašanju. Odposlanca sta povedala izjavo, ki se ie izročila Troelstri in da jo bo oddal socialističnim strankam entcntnih držav. Slove približno takole:
Mir, ki naj bi odgovarjal temeljnim točkam internacionalne socialne demokracije, bi moral uresničiti ta-le temeljna določila:
1. Združitev vseli narodov v ligo narodov, ki izvede internacionalno razoroženje, vsa nasprotstva med državami uravnavajo obligatorična razsodišča in proti vsaki državi, ki sc pregreši proti narodnemu pravu, nastopi s skupno močjo cela zveza narodov.
2. Nobenih aneksij, rešitev .vseh teritorialnih spornih vprašanj na podlagi samoodločbe narodov.
3. Nobenih kontribucij, enaka svoboda gospodarskega razvoja za vse narode, preprečenje vsake gospodarske vojne.
Le tak mir bi mogli označevali 1:ot pravi demokratični mir, le tak more utemeljiti pravi demokratični red na svetu.
Tak demokratičen mir se ne bode dosegel z zmago ene ali druge od obeh imperialističnih državnih skupin. Zmaga tega ali onega imperializma bi ne uresničila sa-moodločevalne pravice narodov, temveč jo zatrla. Zmaga imperializma te ali one skupine držav ne more nikakor utemeljiti demokratičnega reda.
1 oda tudi takozvani sporazumni mir, sklenjen s kapitalističnega vidika, ne bo mogel temeljne določbe internacionalne socialne demokracije popolnoma uresničiti, kajti lak sporazumen mir bi ne bil nič drugega kakor ■kompromis med imperializmom osrednjih držav in onim on ten te. Njegova vsebini ne bi bila določena po temeljnih točkah demokracije, temveč po razmerah moči med kapitalističnimi vladami. Ustvarjal no bi nobene nove krivice. pač pa bi puščal obstojati staro krivico.
Vojna forej sploh ni nobeno sredstvo, po katerem se ustvari demokratični red v državi. V nobenem slučaju ne more uresničiti idealov internacionalne socialne demokracije. Proletarci vseh narodov imajo dolžnost, delovati na to, da se prava demokratska nova preureditev sveta ne more uresničiti ne le kot uspeh vojne z mirovnim sklopom kapjjalističnih vlad, temveč bo uspeh razred-“Ttega boja in socialne revolucije.
, Narodi potrebujejo skorajšeti mir. Dokler si proletariat v posameznih deželah ni priboril politične moči, se more vojna končati ali z zmagovalnim mirom, katerega narekuje zmagujoča stranka podleglim, ali s sporazumnim mirom, ki tvori kompromis med zahtevami obeh strank. Po našem mnenju mora internacionalna socialna demokracija delovati z vso silo za mir kompromisa ,za sporazumi mir, akoravno tudi ta sporazumni mir ne bo mogel zadostovati demokratičnim idealom. Iz naslednjih vzrokov moramo dati prednost .hitremu sporazumnemu miru ob nadaljevanju vojne:
1. Že danes je mogoč sporazumen mir. Ako pa se bo dosegel mir šele po zmagi ene izmed obeli vojnih strank, tedaj bi se morala vojna nadaljevati še leta in leta ter sti-išne žrtve, katere bi moral prenašati proletariat vseh dežel, bi se neznansko povečale
2. Zmagovalni mir bi zapusti! željo,po osveti pri premagani stranki in bi s tem postal vzrok novih vojen. Sporazumen mir bi olajšal zbližanje narodov in zato prc-vz-l jamstvo trajnosti.
3. Zmagovalni mir bi okrepil avtoriteto militarizma in imperializma v zmagujoči skupini dežel in s tem otež-kočil demokracijo teh držav. Sporazumni mir nasprotno, ki bi ne prinesel nobeni obeh strank bistvenega prirast-1 a moči, bi prepričal vse narode, da je vojna, katero so kapitalistične, vlade provzročilc. prinesla narodom le
aezmejne žrtve, toda nobenega dobička. Silno bi tedaj utrdila demokratično, parifistično in socialistično tenden-\ en v vseh deželah, la učinek bo posebno tedaj uspešen, ako bi sc vlade morale odločiti pod pritiskom internacionalne socialne demokracije za sporazumen mir. Ako se Posreči socialni demokraciji, da spravi svojo akcijo pri vladah na zborovalno mizo, tedaj se bo pokazala narodom kot pririesitcljica miru, kot osvoboditeljica vojnega
pomanjkanja in vojnih žrtev. Milijoni bi se s tem pridobili za socializem. Sporazumni mir, sklenjen vslcd pritiska internacionalne socialne demokracije, bi tedaj zbližal v vseh deželah zmago proletariata nad buržoazijo, socializma nad kapitalizmom.
Najvažnejša naloga internacionalne socialne demokracije je, da se vlade prisilijo z vso silo k skorajšnjemu sklepu miru, ki pa more biti ob sedanjih namerah velesil le sporazumen mir.
Naše stališče k raznim, v internacionali izraženim zahtevam, omenjamo kratko tole:
Zahtevamo ligo narodov, gospodarske odnoshje med narodi in soclalno-politične zahteve v mirovni pogodbi.
Zahtevamo preureditev Avstro-Ogrske v federacijo avtonomnih narodov kakor tudi ustanovitev zveze prostih balkanskih narodov. Odklanjamo vsako aneksijo | Rusiji odtrganih obrobnih narodov po osrednjih državah.
Zahtevamo slejkoprej zopetno upostavitev in od-i škodnino za Belgijo.
Kar se tiče vprašanja Alzacije in Lorene, Italije,
! Poljske, Turčije in tropičnih kolonij, smo mnenja, naj bi | se ta vprašanja odločila v duhu samoodločevalne pravi-| ce narodov.
Internacionalna socialna demokracija bi morala stre-j miti po sporazumnem miru tudi tedaj, in ga sprejeti tudi i' tedaj, ako se ta zahteva popolnoma ne uresniči. Interna-| cionalna socialna demokracija naj zastavi ves svoj vpliv ! za to, da se v mirovni pogodbi poudarja v teh nacional-I n ih vprašanjih samoodločevalna pravica narodov koli-
i kor mogoče, in sicer v toliko, v kolikor se da doseči
!
i brez podaljšanja vojen.
(Bela lisa!!)
Želimo kar najhitreje sklicanje internacionalne soci-j ..listične konference v kaki nevtralni deželi. *
Nemška meščanska nacionaloa politika.
Ob priliki velikega dunajskega krušnega gibanja je imelo tudi .delavstvo v Gradcu shode. Na shodu dne 23. junija jc govoril na takem shodu državni poslanec sodr. Resel, ki jasno obsoja politiko nemške buržvazije. Govor je poučen, ker ie buržoazija povsod enaka, izvajal je:
Mnogi gotovo niso prezrli, da je po govoru grofa , Czernina, pred njegovim odhodom, nemško nacionalistično meščanstvo pričelo z narodnim gibanjem, ki je nevarno za ljudstvo in še bo postalo nevarno tudi za državno skupnost in nevarno tudi za mir.
Nesrečni Czernin.
Naši meščanski nacionalisti so se po govoru grofa Czernina, V katerem je tako divje udaril po slovanskih »veleizdajalcih«, »preorientirali«. Brej so že postali nekoliko bolj skromni (Klici: Bodo morali postati kmalu še bolj skromni!), po Czerninovem govoru pa menijo, da plavajo zopet nad vodo. Ne vemo, kako je ta njihva vera opravičena, ker ne poznamo zakulisnih dogodkov. Avstrija je namreč država, v kateri nikdar ne vemo, v katerih krogih se igrajo ravno prve gosli in kdo jih igra in po katerih sekiricah. Ministrski predsednik Seidler n1 bil tisti, ki narekuje politiko Avstrije. Že od Stiirgkhovc dobe sem vemo, da je ministrski predsednik bolj izvršujoč organ drugih, in gospod pl. Seidler celo ni človek, ki bi delal kako nasilno politiko. Njegova politika se da * zbrati v besedah:. »San ma guat mitanand!« (Bodimo sl dobri med seboj!) Kako je kljub temu naenkrat prišlo do tega, da ie grof Czernin imel pod SeRIlerjern tak usode-polni govor, to še ni popolnoma razjasnjeno, mogoče bo to v poznejši dobi prišlo na dan. A naši meščanski nacionalisti so s tem mislili, zdaj jc prišel njih čas, zdaj' bodo v stanu to izvršiti, kar hočejo napraviti iz Avstrije. Seveda ne na demokratičnem, t9p'cč na potu absolutizma. (Burni medklici).
Nemški uacionalci in država.
Njih politika'je zgrajena na stališču, da stojijo nad vsemi drugimi, njih temeljno načelo je:	»Mi ostanemo
gospodje!« Seveda ne vzamemo mi nacionalistične politike preveč tragično, posebno če se pojavi tako, kot zadnjo dni. Gospodje so namreč zadnji čas uganjali politiko
in jo skušali med ljudstvom razširiti, katera se je gibala med vsenemštvom in nudoavstrijstvom,
izjavili so, da ce se v državi, ne zgodi) kar oni hočejo, nimajo nobenega interesa na in v državi. Mi vemo, kaj to pomeni v njih smislu:	Ce se ne zgodi vse tako,
kakor si predstavljajo v svojih otročjih glavah, tedaj pa gredo k svojemu velikemu bratu. V nasprotju s tem bi bili zopet zadovoljni s celo malo avstrijsko orientacijo. Naj bi se vsaj na videz nekaj zgodilo, da bi se dozdevalo, kakor da bi vlada ugodila njih željam. Ker pa izpolnitev njih čudnih želja ustavnim potom, t. j. potom parlamenta ne bi bila mogoča, zato hočejo, da bi se njih »belangi« izvedli z naredbami ali potom S 14.	(Viharni
fej-klici). O Seidlerjev vladi smo bili v celi Avstriji na iasnem, da ona uc bo rešiteljica, a nacionalni Nemci so raztrobili Seidlerja kot svoje posestno stanje, ker jim je on obljub’! uresničenje nekaterih nacionalnih »belangov«, kateri se ne dajo definirati.
Temne sile.
Preko nemskonacionalne politike in njene srdite oblike, v kateri sc je sedaj pojavila, bi se ložje prišlo, če bi ne bilo tieba domnevati, da so mogočne temne sile naše nacionaliste pripravile do tega, da so začeli s to ravnotako smešno, kakor tudi nevarno politiko. (Živahno pritrjevanje).
Odločno se moramo obrniti proti temu, da se zopet hočejo pojaviti sile, katerih cilji so isti, kateri bi nam prinesli- Stiirgkhovo dobo (Viharni medklici), ki je privedla do popolnega poloma! (Ponovni klici). Obrniti se moramo proti temu, da gotovi krogi poizkušajo, izvesti svoje ■ mnenje, da sc more Avstrija v, sedan.it strašni dobi vladati tudi biez parlamenta. (Viharni klici). Proti temu se bomo borili z vso odločnostjo. (Veliko pritrjevanje). Ši-noke ljudske mase so morale med vojno več prestati, kot so bile pravzaprav v stanu.
Pred etjim letom smo upali, da smo blizu miru, in v jeseni bo leto' dni, ko se je smelo upati, da bo mogoč mir na podlagi sporazumljenja. Pa kako bridko smo se motili v tem svojem upanju! (Pritrjevanje). Vriskali smo, ko je ruski proletarijat uapravil revolucijo in se je tako izločila vojskujoča država iz vrst naših sovražnikov ter je prišla vlada, ki je pošteno hotela mir. A kako ie bilo potem? Revolucija v Rusiji ni rodila — za kar se imamu, zahvaliti imperijalistom v osrednjih državah —- uspeha za mir, temveč jc prinesla uspeh imperialistom, kateri imajo zapisano na svojih zastavah
vojska do zmage!
Dočim je bila do izstopa Rusije-v osrednjih državah res pripravljenost za mir — v Avstriji naravnost klasično —, so prišli po revoluciji v Rusiji nemški »s^gfried-ierji« šele prav na višek. Pri nas to ni šlo tako lahko, moralo se nas jc omamiti, da se mora mir z Rusijo tako skleniti, ker rabimo krušni mir. Uspeh pa je bil, da sedaj nimamo
ne kruha in ne miru.
(Živahno pritrjevanje). S tem mirovnim sklepom so dobili »Siegfriedierji« zopet nekoliko sape.
iti če hočejo naš nacionalni to politiko opsovati kot tako, ki je v interesu ljudstva in tozadevne sklepe in objave sleparsko razkazovati kot razglase nemškega ljudstva, se moramo odločno zavarovati proti takemu mnenju. (Živahno pritrjevanje).
Nemško delavstvo, ki šteje sto in stotisoče, nima s takimi prireditvami niti najmanj skupnega (živahno pritrjevanje). Delavstvo jih odločno odklanja! (Ponovno živahno pritrjevanje). Delavstvo — in mi govorimo v imenu nemškega delavstva — hoče slej kakor poprej mir na podlagi sporazumljenja. (Živahno, dolgotrajajoče pritrjevanje).
Samoodločba narodov.
Mi hočemo, da narodi sami odločujejo o svoji usodi. (Pritrjevanje). Pomisliti moramo, da so narodi v Avstriji primorani skupno živeti in biti med seboj v gospodarski zvezi. (Pritrjevanje). Mi ne smemo pozabiti, kako daleč smo radi narodnih prepirov v Avstriji za drugimi državami v gospodarskem in kulturnem oziru, ker se jc v vsako vprašanje zaneslo narodno vprašanje. (Pritrjevanje). S tem se je zavrl vsak razvoj.
Stran 2.____________________________
Mi kot demokrati ne moremo stati ua stališču, da se naj drugi narodi zatirajo. (Pritrjevanje.) Mi ne moremo biti taku nedosledni, kakor naši nacionalci, kateri so na Češkem za delitev po narodnostih, a na Štajerskem pa ,romajo k cesarju in prosjačijo, naj se to, kar so za Češko izprosili z velikim zaželjenjem, ne izvedo za Štajersko. (Velika radost.) Kar je Nemcem na Češkem prav, to bi moralo biti prav tudi Nemcem na Štajerskem. (Klici: Prav res!) Naši nemški nacionalci pa hočejo tam, kjer so v manjšini, samostojnost, tam, kje>-so v večini, pa hočejo neomejeno oblast, da zatirajo druge. (Klici: Tako je!) S temi mi ne moremo imeti prav nič skupnega. (Živahno pritrjevanje.)
Mi pa tudi ne vemo, da ti nacionalisti ue samo za druge narodnosti, temveč tudi svojim lastnim rojakom ne marajo dovoliti enake pravice. Kljub vsej hvali, » katero so obkladali med vojno tudi delavstvo, nismo še nikjer slišali, da bi bili v svojih zastopih uvedli enako volilno pravico. (Klici: Prav res!) V štajerskem deželnem zbor« ‘n v graškem občinskem svetu sc ne zavzemajo za enakopravnost vseh svojih rojakov.
Neinškonacionalna politika v luči številk.
Ce si ogledamo zahteve nemških nacionalistov, in s tem primerjamo razmerje številk, pridemo do čudnega zaključka, da imajo namero, naj malti manjšina vlada nad veliko večino. Od 28. milijonov prebivalcev je samo 10 milijonov Nemcev in 17 milijonov Slovanov. Da se 17 milijonov ne bo dalo vladati od 10 milijonov, je pač umevno samoposebi. V državni zbornici imajo nacionalci od 516 mandatov samo 185 mandatov, od katerih pa jih še pripade 73 krščanskim socialcetn, katen ne gredo vedno skozi drn in strn za nacionalci. Tako ostane nemškim nacionalcem satno 110 mandatov. V ljudskem zastopstvu, ki ima 516 mandatov, 110 zastopnikov ne more vladati. (Klici: Samoobsebi razumljivo!)
A tudi druge številke dokazujejo to. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so dobili nemški nacionalci samo 384.000 glasov, dočim so dobili krščanski socialci 587.000 in socialni demokratje 542.000 glasov. Ali imajo tedaj nemški nacionalci pravico govoriti v imenu ljudstva? (Klici: Res je!) Pa ravno radi tega, ker niso večina, in ker svojih zmedenih želj nikdar ne morejo uresničiti demokratičnim potom, špekulirajo na absolutizem. Nemški nacionalci, ki upajo, da bo kričanje vse izdalo, so bili dosedaj vedno pripravljeni, biti biriči absolutizma. Prej se je po vsej pravici reklo, Cehi so policaji vlade. A to se je izpreobrnilo. Že dvoje desetletji so nemški nacionalci vedno iznova pripravljeni, da so absolutizmu za biriče ter ga vedno iznova zahtevajo. (Živahni fej-klici.)
Gospoda Ornig in Schmiderer.
V občini sta še vladarja vsled sramotne volilne pravice, ki izključuje nemške delavce. Gospodov Orniga in Schmidererja ne more odstaviti ljudska masa, ker masa nemškega ljudstva v občini nima ničesar govoriti. Tako je tem gospodom mogoče, se pokazati pred cesarjem in izjaviti, da nimajo nobenega zaupanja do parlamenta. (Klici: Drzna domišljavost!) Oni hočejo, da bi cesar brez parlamenta to napravil, kar smatrajo, da je v interesu nemškega ljudstva, katerega niti ne zastopajo, katero po večini od njih niti nič noče slišati. In taki ljudje kot Ornig in dr. Schimderer, katere bi ljudstvo, če bi v občini imelo kaj govoriti, s sramoto nagnalo, taki ljudje govoričijo, da nimajo zaupanja do parlamenta, temveč samo do absolutizma. (Živahni medklici.) Povedati moramo, da se nemško ljudstvo na štajerskem ne da zastopati od Orniga ali Schmidererja.
Vojna in njena strašne posledice.
Če bi meščanski nacionalisti, ki so že v parlamentu in tisti, ki še hočejo priti tje, prisluškovali pri prebivalstvu in vojakih, ki pridejo s fronte, kako se misli o nacionalističnem meščanstvu, katero v vsem tem težkem času ni pokazalo niti najmanjšega socialnega duha, potem bi pač slišali svojo obsodbo. Njih namen je bil samo: napraviti »kšefte« in skupaj nagrabiti, kar se nagrabiti da. Ti ljudje (nemški nacionalci) so tudi tisti, ki so hoteli vojsko, ki so vojsko komaj dočakali in so vriskali veseja, ko je izbruhnila, oni so tudi tisti, ki hočejo vojsko nadaljevati do »zmagovitega konca«. (Viharni klici.)
Po vojski bon:o imeli en milijon pohabljencev in če* 100 milijard državnih dolgov. (Medklici.) Pohabljenci bodo morali biti oskrbljeni, dolgovi pa bodo morali bit! poplačani. Če se mi ne morfemo gospodarsko razviti, tedaj bomo prišli iz ene vojne bede v drugo, nič manj veliko, stalno bedo. (Pritrjevanje.) Dokler še imamo moči, se bomo branili proti uganjanju politike, ki bo šele po vojski imela za posledico prav veliko bedo in stisko. (Živahno pritrjevanje.) To je velika nevarnost take politike, po kateri sporazumni mir ni več mogoč. (Viharni medklici.) Nasilni mir bi prinesel samo nova neznosna bremena in zahteval žrtve. (Pritrjevanje.) Ml pa hočemo, da je ta vojska zadnja. (Živahno pritrjevanje. Medklici.)
Iz tega vzroka moramo z vso silo protestirati proti tistim ljudem, ki uganjajo politiko, Id z daleka tic vodi do sporazumnega miru. (Burno odobravanje.) Stradati
N A P REJ.___________
in molčati, tega nočemo. (Ponovno odobravanje.) Če sc že ne moremo znebiti gladu, si vsaj drugače moramo varovati naš vpliv, da vrhutega ne bomo še tudi bolj brez pravic. (Odobravanje). To moramo povedati ne samo na zgoraj, ampak tudi nacionalcem, da bi moralo delavstvo, če mislijo tirati to agitacijo še naprej, kakor so delali dosedaj, podati izjavo, da bo uporabilo vsa sredstva, da pride v okorn tej agitaciji in jo ustavi na ta način, da pozove pravo ljudstvo, ki naj pove svoje resnično mnenje. (Veliko odobravanje.)
Politični pregled.
Avstrijski parlament uganka. Cesarsko pismo izreka zaupanje Seidlerju in njegovemu kabinetu ter odreja, da se državni zbor vsekakor skliče na dan 16. julija. Vlada bo zahtevala kratko zborovanje, da spravi pod streho proračun, če bo dobila večino, in potem gre parlament zopet lahko na počitnice. Z začudenjem opazuje državljan nestanovitno kolebajočo politiko Seidlcrjevega kabineta, ki prehaja iz enega ekstrema v drugega. Sedaj je vneta za ustavo, sedaj grozi z absolutizmom, sedaj obljubuje narodne pravice narodom, demokratizacijo uprave, mir brez aneksij in ob sporazumu z narodi, hoče delati s parlamentom, toda le tedaj, če bo parlament razpravljal samo o stvareh, ki so všeč vladi, ki se ne tičejo ne vojne, ne zunanje politike in tudi ne notranjih ustavnih reform. Sila čudno je- tako stališče in nevero-jeto, da se vlada sploh upa državnemu zboru, ki je ustavni zastopnik ljudstva, omejevati delokrog na tako gorostaseu način. Zbornica poslancev bi morala tudi pri nas odločevati o zunanji in notranji politiki, toda ima pa. Kakor nam dokazujejo že štiri leta te črne zgodovine, na dogodke prav tako malo vpliva kakor zadnje nepotrebno orodje v kovačnici vaškega kovača. T e ustavne razmere so silno žalostne. 1 udi pri bodočem zasedanju namerava Seidlerjev kabinet »sklepati« z zasilno večino in bojimo se, da bo to dosegel z obljubami posameznim strankam. Kakor vemo, so povzročili Seidlerje-vo demisijo Poljaki, ker so se odločno uprli Seidlerju zaradi poljskega vprašanja. Zadnje dni pa so sc vršila posvetovanja in minister Silva Tarouca je šel in snubil za Seidlerja, na kar so Poljaki izjavili, da zahtevajo parlament ter da se eventualno hočejo pogajati z vlado glede na glasovanje za proračun. Nemci so zadovoljni z Seidlerjevim kabinetom. Posebno jim je všeč, odkar je zaplul v Czerninove vode, kar pa za zdrav parlamenta- . i rižem v Avstriji prav ničesar ne iamči. Seidler se ni spremenil; kaže prijazneje lice, toda nedvomno bo liotel zabraniti v parlamentu razpravljanje o nujnih stvareh in 1b(*• zahteval samo odobritev proračuna. Zakaj nikakor ne i moremo verovati, da bi bil Seidler imel kdaj resno voljo, da preuredi monarhijo primerno potrebam. Res je, da je parlament važna stvar; toda njega varnost bi bila dejanska šele takrat, če bi tudi deloval, če bi sodeloval, odpravil nezdrave razmere, in ker se to ne zgodi, pač ne vemo, zakaj sploh imamo državni zbor. Za parado? Ce gospodje potrebujejo parado, naj naroče gospodo iz svojih krogov, nikakor pa ne gre, da bi državljani volih svoje zastopnike, ki imajo ustavne pravice, pa jih ne smejo izvrševati. Socialni demokrati se gotovo zavze' mamo z vso silo za ohranitev parlamenta. Uverjeni smo tudi, da če pride Seidler zopet z grožnjo, da bo vladal absolutistično, ni to krivda parlamenta, ampak krivda vlade, ki maši parlamentu usta, ker hoče s tem zatreti javen izraz ljudskih zastopnikov, prihraniti eksekutivno oblast vidnih in nevidnih sil v zunanji in notranji politiki. In če to stvar prav resno premislimo, se nam tisi-Ijuje vprašanje: je-li sploh potrebujemo ta parlament ali ne? To uganko? Kaj nam more koristiti? Kakšen vpliv ima na dogodke? Prav v nobeni smeri ne dobimo po-voljnega odgovora. Absolutizma ne maramo! V Avstriji imamo ustavo, torej ie absolutizem krivica. Razpuste naj državni zbor, razpišejo nove volitve, pa bodo videli, kakšnega mnenja je avstrijsko prebivalstvo v vseh tistib vprašanjih, ki jih vlada danes ue mara. Novi parlament bi pokazal resnejšo voljo. Prišel bi s pozitivnimi pied-iogi, zahteval odpravo neznosnih razmer. Kdaj se avstrijski narodi dvignejo na to stopinjo? Tudi to je aktualno vprašanje. Uganka! Parlamentarci morajo v prvi bodoči seji nastopiti s pozitivnimi predlogi! To je potrebno! In če sedanji parlament ni zmožen, da bi jih rešil, jih bo rešila bližnja bodočnost morda tudi preko glav diplomatov. To naj vedo tisti, ki razvoj ovirajo!
— Zakaj je ostal Seidler? »Arbeiter-Zeitung« obravnava vprašanje: »Zakaj je ostal Seidler?« in piše: Pravijo, da želi dvesto poslancev, naj dr. Seidler ostane. Seveda se inora to dejstvo upoštevati, toda tudi to, a zahteva 316 poslancev, naj Seidler odstopi, kar je tudi dejstvo, ki se ne sme prezirati posebno z ozirom na glasovanje o državnih potrebščinah.
«_ Fries-Skene trgovski minister. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo sedanji cesarski namestnik v Trstu, baron Fries-Skene, imenovan za trgovskega ministra.	_
— Naše izgube v ofenzivi proti Italiji. C. kr. korespondenčni urad razglaša:	Od ogrskega ministrskega predsednika v ogrski zbornici podane izjave o izgubah povodom zadnje ofenzive proti Italiji je treba nekoliko izpopolniti: 1. Število 100.000 temelji na napačni razlagi
Štev. 147.
naglo podanega telefonskega poročila. Armadno poveljstvo jo naznanilo ogrski vladi, da so izgube manjše kakor v 10. ali 11. soški bitki, ki so znašale 80—100.001) mož. 2. S primero 10. iu 11. soško bitko navedeno število izgub se ne nanaša nar fronto ob Piavi in še manic na od ministrskega predsednika navedenih 70 pešpolkov, ampak na vso fronto od Štilfskega sedla do Adrije in obsega dobo od 15. do 20. junija, torej 6 bojnih dni. 3. V številu o skupnih izgubah so všteti vedno tudi bolniki, kar je ministrski iyedsednik tudi naglašal. Število teh znaša po vremenu na jugozapadni fronti dnevno 2000 do 4000 mož. Izgube torej nikakor ne presegajo normalne mere in nudijo javnosti jamstvo, da je bojno vodstvo storilo vse, da omeji število žrtev.
— Podržavljenje južne železnice. Državni železniški svet je v svoji zadnji seji razpravljal o predlogu dunajskega župana dr. Weiskirchnerja glede podržavijenja južne železnice. Generalni ravnatelj Giinther je s posebnim povdarkom zahteval, da se podržavljenje čimprej izvrši, zlasti z ozirom na prometne razmere in z ozirom na okolnost, da zveza z morjem ne sme biti odvisna od pri-vatne železnice. Dr. Lampe se je pridružil zahtevi ravnatelja Giientherja. Poslanec Einspinner je takoj prijavil svoje pomisleke, češ da pridejo za Nemce vpoštev važni narodni momenti, za katere bodo Nemci ob južni železnici že pravočasno poskrbeli. Pri glasovanju je bil Weis-kirchnerjev predlog z večino glasov sprejet.
— Hrvatsko-srbska koalicija razpada. Iz Zagreba sc brzojavno poroča: Poslanca dr. Lorkovič in dr. Surtnin sta priglasila svoj izstop iz saborskega kluba hrvatsko-srbske koalicije ter odložila obenem mandate v raznih saborskih odsekih. Povod izstopu omenjenih poslancev
je madžaronska politika saborske večine. Zatrjuje se,	|
da secesija s tem še ni končana.
— Jugoslovansko vprašanje v iirvatskein saboru. Hrvatskemu saboru je bila v petkovi seji predložena za-	J konska osnova glede podaljšanja zakonodajne dobe sabora. Na seji se je razpravljalo o Paveličevem predlogu
v zadevi jugoslovanskega vprašanja. Predlagatelj di. Pavelič je nastopil za nujnost predloga in govoril nato o posvetovanju hrvatskili politikov v Budimpešti. Ban iVU-halovič je izjavil, da zamore povedati le toliko, da ie čisto samoobsebi umevno, da se v predlogu omenjeno vprašanje ne more rešiti brez vednosti in privoljenja hrvatskega sabora. V ostalem pa uaglaša, da se to vpra-špje nikakor ne nahaja v aktualnem Stadiju rešitve, kakor predpostavlja to predlagatelj. Prosi, naj se izioči predlog odseku. Potem ko je govorilo več govorniko\. je bila nujnost odklonjena z veliko večino. m
— Politična vprašanja v Nemčiji. Pod našlo v oni »Kiihlmann ostane« piše berlinska »Oermania« v uvodnem članku: Sedaj je gotovo, da državni tajnik za vna- ■ uje zadeve ostane na svojem mestu. Državni interes zahteva, da dr. pl. Kiihlmann ostane na svojem službenem mestu. Odstop državnega tajnika bi imel kar uajslab.se posledice; napravil bi vtis, da vlada ne sme imeti lastnega mnenja. — Državni kancler dr. grof Hertling sc ,.e podal v nedeljo v nemški glavni stan, kjer se pričakujejo važni ukrepi.
- Konferenca za poglobitev avstrilsko-nemške zveze. Dne 8. julija se sestane v Solnogradu konferenca, na kateri se bodo pogajanja za poglobitev zveze med Av-stro-Ogrsko in Nemčijo nadaljevala. Glavni ptedmet sol-nograških posvetovanj bo sklepanje o vojaški konvenciji in o raznih skupnih gospodarskih zadevah. Posvetovanj se udeleži okolo šestdeset nemških, avstrijskih in ogrskih državnikov in politikov, med drugimi dr. pl. Kiihlmann, vicekancler Payer, grof Buriau ter trgovska ministra baron Wimmer in Szterenyi.
“ Nemški vpliv v Ameriki gitic. Iz Nevrviorka se poroča, da je tamošnji nekoč uplivni nemški list »Nevv-yorker Staatszeitung« vsled neugodnih finančnih razmer prenehal izhajati. »Staatszeitung« je bila ustanovljena leta 1834. ter si je tekom let bila pridobila velik polit.-čen upliv.
— »Vorwarts« o položaju. O kongresu aueleškh delavskih strank piše berlinski »VorwSrts«: Nemiki socialni demokrati so internacionalni dovolj, da zamorejo pojmiti željo Angležev po zmagi njihove države. A s skrb- i jo se moramo vprašati, kako naj pridemo do konca, če vsaka stranka koncem četrtega vojnega leta^še kliče po popolni lastni zmagi, četudi je po dosedanjih uspehih še tako oddaljena od zmage. Anglija in njeni zavezniki so štiri leta imeli čas zmagovati. Krivica bi bila, če bi svet neuspehe svojih voditeljev moral poplačevati z nadaljnjim brezkončnim prelivanjem krvi. (-e bodo čakali ua oni strani na našo onemoglost, a na tej stiani ua onemoglost drugih, potem utegne trajati vojna se zelo dolsco.
— Amerikanci na italijanski ironti. Reuter poroča: General Pershing odpošlje v svrho moraličnega učinkovanja na Avstro-Ogrsko en polk ameriških čet na italijansko fronto. Vojni minister Baker je izjavil, da se od-poslanje enega polka na italijansko fronto nikakor ne sme razlagati kot merilo veličine ameriške udeležbe na italijanski fronti, kar bo izvedeno pozneje.
— Iz rumunskega parlamenta. V debati o odgovoru na prestolni govor je poslanec Stere izjavil, da krivda za izbruh vojne zadeva vse sloje naroda, da se zamore torej kazensko zasledovati le one, ki so zakrivili kako nepošteno dejanje. Namestnik ministrskega predsednika,
Štev. 147.
Konstantin Arion, je nasproti trditvi -generala Avaresca izjavit, da on ni podpisal morebiti podaljšanje premirja, marveč začasen mir.
Z angleške delavske konference se naknadno še poroča: Na delavski konferenci v Londonu je poslanec Renaudel, zastopnik francoske socialistične večine, podal izjavo, da so francoski delavci trdno sklenili, nadaljevati vojno tako dolgo, dokler ne bo sovražnik pregnan iz 1 rancije in Belgija zopet vrnjena njenemu ljudstvu. Aibert 1 h o mas je izjavil, da priznavajo tudi delavci zveznih narodov, da jih vojaška zmaga ne more zadovoljiti. Plemenitejše mišljenje in upliv delavskega gibanja bi mu morala slediti. Van der Velde je izvajal, da bi se belgijski socialisti v zasedenem ozemlju udeležiti mednarodne socialistične konference, a le pod Pogojem, da oni, ki so izdali načela internacionalizma, na konferenci ne smejo biti zastopani. B r a n t i n g je pripomnil, da je prišel na posvetovanje v prvi vrsti za to, da nasvetuje internacionalno socialistično konferenco! Vedno še upa, da se med socialisti centralnih držav najdejo možje, ki odklanjajo sistem gospostva, za katerega se bori prusizem.
Ameriška doba vojne. Poveljnik ameriških čet na Francoskem je povabil poročevalce nevtralnega časopisja, da se osebno prepričajo o obsežnih vojnih pripravah Arnerikancev na Francoskem. Dopisnik lista »Ni-euvve Rotterdamske Courant« poroča sedaj, da je po vsem, kar je videl, prepričan o tem, da se je sedaj pričela ameriška doba vojne. Francija stoji pod ameriškim uplivom. Zgodilo sc je prvič, da sta Amerika in stara Evropa stopili v tako tesno zvezo. Vse govori za to, da je bolj resnična in iskrena entcnta med Amerikanci in 1 i ancozi, kakor med Angleži in Francozi.
— Japonska odklonila intervencijo v Sibiriji. Reu-leiie\ tirad poioča: V Washingtonu objavljeno neuradno poročilo pravi: Japonska vlada jc sklenila, da odkloni ptosnjo eutentnih držav za intervencijo v Sibiriji. V uradnih krogih in ententnih poslaništvih v Washingtonu sc tu odpoved ne smatra kot opustitev namere cntente ali Združenih držav, tla priskočijo Rusiji pri njeni reha-bditaciji in borbi proti nemškemu vplivu na pomoč.
NAPREJ.
Stran 3.
Dnevne beležke.
- Naročnikom in prijateljem našega lista. Vse cenjene naročnike vljudno vabimo, da čimprej obnove naročnino za »Naprej«. »Naprej« je poljuden dnevnik, ki prinaša vedno jasen pregled o političnih dogodkih in po-'uvih ter izredno mnogo vesti in člankov, ki služijo v azumevanje zamotanih razmer. »Naprej« ne pretirava, mm teč skuša vedno le dokazati svojim čitateljem, kako mi napačni poti so sedanje politične meščanske stranke, Tako silno gorje je nakopala vojna človeštvu in kako nujno potrebno je, da zavladajo drugačneji, boljši nazori v človeški družbi: pravica in popolna enakopravnost. »Naprej« si je pridobil v tej smeri mnogo zaupanja, zato hoče hoditi po tej poti tudi vbodoče še z večjo in jasnejšo preciznostjo. Pri tem poštenem delit nas najbolj podpirajo naši cenjeni naročniki.
Preganjanje slovenskih listov. Poleg drugih preganjati) in oviranj v izvrševanju državljanskih pravic, so pričeli prepovedovati tudi liste. Dannadan nam prihajajo reklamacije, ki dokazujejo, da se neka »višja« sila vtika med nas in naše naročnike, tako da danes lahko trdimo, da je »Naprej«, vkljub svoji resnicoljub-uosti, Vkljub svojemu najpoštenejšemu objektivnemu poročanju prepovedan. Bližamo se diktaturi, zadnji usodni grozovite svetovne vojne. Proti temu sicer ne mo-i cmo napraviti drugega, kakor izprožiti stvar v parlamentu, toda naši prijatelji, naši zaupniki lahko napravijo s tem, da nam pomagajo pridobivati nove naročnike. Sodrugi in sodružice! Vkljub vsemu zatiranju svobodne besede bo končno le zmagala pravična stvar in to bo uajpravičnejša obsodba vseh tistih, ki se boje odkrite besede. Sodrugi, novi naročniki so najboljši odgovor za sedaj!
— Ustanovni zbor Jugoslovanske demokratične
stranke. Dne 29. in 30. junija je zborovala v Ljubljani I!arodno riaPre(^ne ali takozvane liberalne
■	.	re	lstili so naprednjaki svojo stranko v meščansko jugoslovansko <iPm„n	„
. ..	,	t,emokratičtio stranko. Pravijo,
da je bilo na zborovanju j,aci im,	„ . .
, , . ,	1600	zaupnikov. Prvi dan
so tmell se,e odsek,, drugi dan. Pa se je vršilo ustanovno
zborovanje. Shodu je predsedoval ljubljanski župan dr.
, Tavčar. Najprej so izvolili tri odseke: organirarii-Jopoiitičui odsek (predsednik dr K. Triller, poročevalec • Kramer), gospodarski odsek (predsednik Ivan Hribar, poročevalec A. Ribnikar) in prosvetni odsek dr Fr Novak, poročevalec dr. Fr. Ilešič). Izvolili so tudi izvr-sevalni odbor. Za predsednika izvrševalnega odbora je il izvoljen ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, za njegove namestnike pa dr. Vekoslav Kukovec, M. Prose-kar, župan Stepančič in dr. Vlad. Ravnihar. Po zborovanju so imeli prijateljski večer v Unionski dvorani. Pri-'cdba je bila povsem meščanskega značaja ter pomeni ae prekrstitev stranke po imenu, nikakor pa ne po jstvu. To nam potrjujejo referati i„ osebnosti, Id so j »delovale. Kljub temu pa smatramo ta ustanovni zbor važen dogodek v političnem življenju, dasi nam je a’ budi, ki še vedno iščejo tam zaslombo, kjer je ni *
kjer je ne more biti, zakaj meščanska stranka ne more biti nikdar zatočišče slojev, ki morajo jesti grenek kruh teh ali onih delodajalcev,, pa naj so to zasebniki ali pa javne korpoiacije. Vsekakor bomo- imeli priliko, da še izpregpvorimo o nalogah te nove narodnonapfedne stranke.
— Železničarski shod. V soboto, 29. junija, se je vršil v »Mestnem domu« shod južnih železničarjev, na katerem je poročal sodrug Žorga o uspehu deputacije, ki je bila poslana na Dunaj, da intervenira zaradi slabe aprovizaeije. K poročilu sta govorila tudi sodruga Kovine in Brus, na kar je bilo poročilo soglasno sprejeto na znanje. Pri drugi točki se je ponovno izvolil gospodarski odsek železničarske organizacije, ki je pred časom demisioniral. Deputaciji sc je sedaj obljubilo, da se nekatere osebe odstranijo in da bo delavski odbor imel več vpogleda, kakor do sedaj. Izvoljeni so bili skoro vsi stari člani. Na to je predsednik shod zaključil in pozival, da se naj železničarji takih važnih shodov vedno kar naj bolje udeležujejo, da bo imelo naše delo več uspeha.
— V svrho odmere hišne najemnine za leti 1919 in 1920 je podati* do konca avgusta 1918 napovedi o hišni uajemščini vseh hiš v Ljubljani pri c. kr. davčni administraciji na Bregu št. 6. Tiskovine za napo^di in popis hiš, ravno tako za prijavo in odjavo praznih stanovanj se dobivajo v Zadružni tiskarni na Dunajski cesti št. 9.
Z Jesenic. Odbor politične krajevne organizacije Jesenice - Javornik se je v soboto popoldne naslednje konstituiral: predsednik Ambrožič Vinc., namestnik Pintar Jožef, blagajnik Rotar Filip, kovinar, Sava 100, namestnik Oman Ivan, železničar, Jesenice, tajnik Martin Marčič, kovinar, Javornik 100, namestnik Mlakar Josip, žel., Jesenice —• ostali odborniki so: Ravnik Janko, Trohej Franc, Faletič Simon in Ravnik Franc. — Prispevek politične organizacije je 70 vin. za en mesec. Vplačuje pa se prispevke tudi lahko pri zaupnicah-: Antonija Ran-čer, Jesenice, Josipina Trojar, Sava in Ivanka Trobej, Javornik. — Naj ne bo sodruga in sodruginje v občinah Jesenice in Javornik, ki bi ne bil član politične krajevne organizacije.
— Gorica. Pred nekaj dnevi je v Gorici neki železničar državne železnice odpiral ročno granato v svojem stanovanju. Granata je razpočila in ga je namestil ubila in njegovi soprogi je odbila roko. V »Napreju« je bila vest, da so zaplenili imetje Vukiču Leopoldu in Gorku Francu, ki sta baje kmetovalca. Vuk ima ženo in otroke; žena že leto dni ni dobila nobene podpore in je zato brez imetja. Gorkič pa je bil zidar, je samec in nima imetja. K nani je prišlo sedaj mnogo vojakov, ki pobirajo kosti padlih Italijanov. Za tukajšnjo aprovizacijo je to jako neprijetno, ker odkopavajo krompir, ki je šele zarodih ter porabljajo druga živila. Pridelek se bo torej porabil preden bo dozorel, tako da ne bo imel ne krnet ne kdo drugi nikakršnih živil.
Obrtna centrala za obnovitev Goriške s sedežem v Ljubljani je po prizadevanju kranjskih in gori-ških rodoljubov ustanovljena. Svojo nalogo v prid obnovitve Goriške je začela takoj izvrševati. Njen cilj je pred vsem, da združi obrtnike vseh pri obnovitvi v poštev prihajajočih obrtnikov na slovenskem ozemlju, ter da jih podpira vsestransko v strokovnem in trgovskem oziru pri prevzemanju vsakojakih obnovitvenih del pri stavbah in pri notranji opremi. Zadruga prevzema od države, dežele, občin in zasebnih strank naročila in jih potem oddaja svojim članom v izvršitev. Obrtnikom in naročnikom bo pri zadrugi na razpolago za vsa strokovna pojasnila poseben tehnični odsek pod vodstvom stvbenega inženirja. Posamezni mali obrtniki bi pri tolikšnem obsegu obnovitvenih del na Goriškem pri sedanjih gospodarskih razmerah ne mogli prevzemati večjih naročil, dočim jim bo vsled združitve v veliko organizacijo možno to storiti. Organizaciji je zagotovljena izdatna finančna pomoč. K sodelovanju so poklicani vsi^. slovenski obrtniki, predvsem z Goriškega. Da se namer, in pomen obrtne centrale bolj pojasni, osobito med prizadetimi goriškimi krogi, sklicuje zadrugino načelstvo na dan 5. julija t. I. ob 10. uri dopoldne v Gorico v prostorih Goriške zveze (Ulica Teatro, št. 20, L- nadstropje) sestanek, h kateiemu vabi goriške obrtnike vseh strok, predvsem pa opekarnarje, kamenarje in apnarje, pa tudi druge interesente. - Jernej Kopač, načelnik Obrtne centrale za obnovitev Goriške v Ljubljani.
— Razpisana tobakarna. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr, vejaškega fonda za vdove in sirote in društvo za oiroško varstvo ter oskrbo mladine v Ljubljani opozarja, da se oddaja koncesijskim potom izpraznjeno mesto tobakarne v Sv. Luciji, davčni okraj Radovljica, in da imajo pred drugimi prosilci za to toba-lcarno prednost razen invalidov sedanje vojne tudi vdove m siroto po vojakih, ki so padli ali umrli na bojišču. Natančnejše podatke daje le c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani ali finančno kontrolno okrajno vodstvo v Kranju. V posebno vpoštevanja vrednih slučajih je omenjeno deželno društvo pripravljeno, plačati za toba-karno- potrebno kavcijo iz lastnih stroškov. Prošnje za podelitev koncesije je treba vložiti na uradnem formularju najkasneje do 13. julija pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Italijanski letalci nad Celjem. V noči od petka na soboto so priletela nad Celje štiri italijanska letala.
Obrambni topovi so eno letalo sestrelili. En pilot si je pri padcu zlomil obe nogi, eden pa je ostal popolnoma zdrav
— Prešička so ukradli v noči na 20. t. m. iz hleva železničarskemu delavcu Lovrencu Kondi iz Laz. Pre-šič je bil vreden 360 kron.
»Johanca Iz Vodic je bila 27. m. m. v Celju obsojena na dva meseca strogega zapora, ker je hotela tudi v Celju delati »čudeže«..
— Stavka v Možici na Koroškem. Delavcem je.popolnoma zmanjkalo živil in niso mogli več delati. Nenadoma je izbruhnila 26. m. m. stavka. Delavski voditelji so šli k vojaškemu upravitelju ritmojstru J. Popperju, katerega je zastopal narednik Strindorfer. Zahtevali so živeža in boljšo plačo. Strindorfer je takoj brzojavil višjim oblastem. Delegatom so naznanili, da živil ni mogoče dobiti, delavstvo pa gre lahko delat h kmetom, da se preživi v času pomanjkanja. Večina delavstva res dela na kmetih. Dne 30. m. m. je pa poveljstvo delavskega oddelka razglasilo, naj se prične I. t. m. precej z delom, in zagrozilo s strogo kaznijo tistim, ki bi še stavkali.
_ Prevozne kuhinje. Vojna uprava je dala na razpolago mestu Dunaju za ljudsko prehrano prevozne kuhinje, ki jih bodo vozili po dunajskih ulicah in trgovinah ter dajali hrano dnevno za 100.000 oseb.
— Avstrijski »Lloyd« je prodal parnike »Boheniia«, »Silestia« in »China«, ki se nahajajo že od izbruha svetovne vojne dalje v kitajskem pristanišču Šanghaju, nekemu kitajskemu konzorciju za štiri milijone dolarjev.
— Štrajk plinarniških delavcev. V Kristijaniji na Norveškem je pričelo stavkati 400 delavcev mestne plinarne. Zahtevajo šesturni delavnik. Vsled ustavitve dela je mesto brez razsvetljave in 20.000 družili brez kurilnega plina.
Vofna.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, L julija. Uradno se razglaša: Ob Piavi nobenih posebnih dogodkov. Južnovzhodno Asiaga je prišlo vnovič do hudih bojev. Ker bi bili zamogli Col del Rosso in Monte di Val bella držati le z velikimi žrtvami, smo posadko teh točk vzeli nazaj v prejšnje glavne pozicije v gojzdu pri Stenfle. Južno Canove smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke. Naše letalske ilotilje so ob izlivu Piave uspešno bombardirale razne vojaške naprave.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 1. julija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Bojno delovanje je na mnogih mestih fronte proti večeru postalo živahnejše. Poizvedovalno delovanje je trajalo dalje. Angleške delne napade severno Alberta smo glako zavrnili. - • Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Aisno in Marno živahno delovanje sovražnika. Sovražnik je izvršil več izvidnik sunkov. Po močni artiljerijski pripravi so napadli opoldne Francozi južno St. Pierre - Aigle, bili so odbiti. Ravno tako so se izjalovili nočni sovražni sunki.
Berlin. 1. julija. Iz glavnega stana se poroča: Po izvišenem štetju znaša število sovražnih vjetnikov od početka ofenzive — 21. marca 1918 — 191.454, pri čemer pa niso všteti sovražni ranjenci, ki so bili sprejeti v naše bolnice. Med vjetniki je 94.939 Angležev in 89.099 Francozov; ostali so Portugalci, Belgijci in Amerikanci. Doslej smo prevzeli 2476 vplenjenih topov in 15.024 strojnih pušk.
italijansko poročilo.
Dunaj, 1. julija. Italijansko poročilo z dne 30. junija javba: Na visoki planoti asiaški, kjer je junški odpor naših čet dne 15. junija ustavil sovražno premoč, so se razvili včeraj vnovič ljuti boji. Naše čete so napadle Morite di Val bella. Po trdem boju smo osvojili to važno točko: vsi sovražni protinapadi so ostali brezuspešni. Vjeli smo _1 častnikov in 788 mož, ki so pripadali štirim divizijam. Uplenili smo tudi nekoliko topov in možnarjev ter znatno število strojnih pušk. V dolini Lagarina so naši letalski oddelki bombardirali železnške naprave.
Col del Rosso in Monte di Val bella.
Dunaj, 1. julija. Iz vojnopbročevalskega stana se poroča: Od včerajšnjega dneva se v ozemlju Sedmih olv čin nhajamo zopet v črti, kakor je bila pred početkoiv naše ofenzive. Izpraznili smo izpostavljeni višinski točkr Col del Rosso in Monte di Val bella, kateri bi bili mogli trajno držati le potem, če bi bili napredovali tudi južnovzhodno Asiaga in zapadno Valstagna. Imenovani višinski točki sta bili izpostavljeni sovržiiernu ognju z boka in se je to podjetje moralo likvidirati.
Sovražnik nadaljuje svojo protiofenzivo. Ob Piavi Italijani zadnje dni niso ponovili svojih poskusov glede prehoda na levi breg reke. A računati moramo tudi tukaj z nadaljevanjem sovražne akcije.
Za tiskovni sklad so nabrali: sodrugi v Tržiču 11 K 12 vin., sodrugi na Jesenicah na nasvet sodr. Bukovnika skupno 10 K (in sicer: Jurij J. K 2.—, St. D. K L—, Marčič I K, M. Urb. 2 K, Rotar 2 K in Jože Bukovnik 2 K), Žnideršič, Trst, 3 K. — Skupaj 24 K 12 vin. Lepa hvala in obilo posnemalcev.
Stran 4.
NAPREJ.
Zadnje vesti.
Državni zbor.
Dunaj, 1. julija. Danes so se razposlala vabila za prvo sejo poslanske zbornice, ki se vrši dne 16. julija. Na dnevnem redu se nahaja vladna predloga o proračunskem provizoriju, o podaljšanju poslanskih mandatov do .!!. decembra 1919 in nekatere manjše predloge. Značilno jo, da se ni postavila na dnevni red predloga o vojnih kreditih. Tudi gosposka zbornica bo imela 16. julija prvo plenarno sejo. Vitez Seidler nadaljuje pogajanja s strankami.
Epidemična influenca na Dunaju.
Dunaj, 1. julija. Epidemična influenca, ki je nekaj mescccv trajala na Španskem, kjer je obolelo približno 40 odstotkov prebivlstva, se je sedaj pojavila tudi na Dunaju. Nastopila je zlasti v 13. okraju. Bolezen je podob-na epidemiji, ki jc vladala na Španskem. Vendar pa zdravniki niso še z vso sigurnostjo podali prognoze.
Kova akcija za n irovne razgovore.
Berlin, !. julija. »Vossische Zeitung« poroča: Skof dr. Fr akno i (Budimpešta), profesor dr. Lamin a s c h (Solnograd) in profesor O u i d d e (Monakovo) so poslali generalnemu tajništvu »Union Interparlamcn-taire« v Kristijariiji odprto pismo, v katerem prosijo, naj se sproži v parlamentih vojujočih se držav ideja, da izvolijo poslanske zbornice teh držav v tajnem glasovanju po 3 poslance, ki naj jih odpošljejo potem na interparlamen-tarno konferenco, katera bi sc vršila na nevtralnih tleh. Ta konferenca bi razpravljala o načelih mirovnega sklepa.
Pred novo nemško ofenzivo.	I
I
Lugano, L julija. Ententino časopisje je vznemir- : jo:;o vsled vesti, da se nahajamo neposredno pred novo j nemško ofenzivo. Nemško vojno vodstvo se trudi, da ko- I likor mogoče prikrije premikanje in zbiranje čet. Novi ’ udarec se bo omejil ria SfeverOzapadno bojišče, cilj pa mu j bo Amiens vsled svoje velike strategične važnosti.
:
:
Ameriške čete v Italiji.
Amsterdam, 1. julija. Iz Milana javljajo »Ti- | mcs«, da je. dospel v Italijo prvi ameriški kontingent čet. j
i
Mirovna pogodba z Ruivunijc.
B u k a r e š t, 30. junija. Poslanska zbornica. V debati j o mirovni pogodbi je izjavil posl. Trar.ču, da se debate j ne udeleži, da bo pa kljub temu glasoval za sprejetje mi- I rovne pogodbe. Posl. Vagamsescu, Codreams in Cuza so j protestirali proti mirovnim pogojem. General Averescu • je izjavil, da je bil prvi, ki je izrekel na bojšču mirovno j besedo, da pa miru, kakršen je bil sklenjen, ne sprejme. ; Zbornica je sprejela pogodbo.
Lakota v Rusiji.	i
I
Budimpešta, 1. julija. S finske meje javljajo, da : jc na celem Ruskem strašna lakota. Iz Sibirije ne pride niti- zrno žita. Vsak dan zapušča na tisoče ljudi Petro- ’ grad, da uidejo strašni bedi.
Ruska vlada proti češko-siovašktu; četam.
Stockholm, 1. julija. Pogajanja med moskov- i skjn sovjetom in poveljstvom češko-slovaških čet so se j razbila. Sovjet je odredil potrebne korake, da se upor i potlači z vojaško silo.	|
;
Dve petini človeštva proti Nemčiji.
London, L julija. Lord Curzon je govoril v gore- j nji zbornici o vprašanju in načelih zveze narodov ter o ; ustanovitvi sodišča, čigar sodbe bi morale biti obvezne i iti veljave. Zveza »ntileŠko države in zveza 20 do 25 zveznih sil, da zrušilo nemški militarizem še trdno obsfo- ■ ja in tvori okoli dve petini človeštva. Ako bomo imeli ; svetovno razsodišče, je samo ob sebi umevno, da mora obsezati vse države; toda misel, da bi bila sprejeta v to ;;vf;zo Nemčija, je zelo neverjetna. Želim, da zbornica pritrdi najprej načelu, da ir treba nekaj storiti, da se za-branijo vbodoče nove vojne, ali če ie to ntopistično, da sc omeji vsaj število bodočih vojen in se zmanjša njih grozovitost.
Stev. 147.
Anseleško delavstvo.
London, 30. junija. »Times« pravijo v članku o delavski konferenci, da je pacifistična struja kljub živahnemu delovanju v veliki manjšini. Celokupno število neodvisne delavske stranke ne presega 40.000 članov v primeru z 2'/.' milijona članov delavske stranke.
Wilsonov govor.
Rotterdam, 1. julija. »Times« javljajo, da bo imel Wilson 4. julija javen govor, v katerem bo odgovoril na berlinske in dunajske mirovne razgovore. AVilson smatra ie izjave za nesprejemljive.
H. uradniška skupina od pol 4. do pol 5. štev. 1 do 100, od pol 5. do 5. štev. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 kg. Kilogram stane 2 K.
Razno,
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B sprejmejo stranke po znižani ceni v cerkvi sv. Jožefa v sredo, dne 3. t. m. Določen je tale red: dopoldne od 10. do pol 11. štev. 1 do 200, od pol 11. do 11. štev. 201 do 400, od 11. do pol 12. štev. 401 do 600, od pol 12. do 12. štev. 601 do 800, popoldne od pol 2. do 2. štev. 801 do .1000, od 2. do pol
3.	štev. 1001 do 1200, od pol 3. do 3. štev'1201 do 1400, od 3. do pol 4. štev. 1401 do 1600, od pol 4. do 4. 1601 do 1800, od 4. do pol 5. štev. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. štev. 2001 do 2200, od 5. do pol 6. štev. 2201 do konca.
Prodajalci snoke se vabijo, da se zanesljivo zglase v si edo, dne 3. t. m. ob 9. dopoldne v mestni posveto-v alnici radi nakazila blaga, ki se bode oddajalo na izkaznice za moko.
Pšenični zdrob za otroke do tretjega ieta sc bode oddajal v vojni prodajalni, Gosposka utica, po sledečem redu. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: štv. 1 do
300 dne 3. julija, štv. 300 do 600 dne 4. julija, štv. 600 do 900 dne 5. julija, štv. 900 do 1200 dne 6. julija, štv. 1200 do 1500 cine 7. idlija, štv. 1500 do 1800 dne 9. julija, štv. 1800 do konca dne 10. julija. Za vsakega otroka se dobi 1 kilogram pšeničnega zdroba, kilogram stane 1 K.
Marmelada na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo marmelado v sredo, dne t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 120, od pol 3. do pol 4. štev. 121 do 240, od pol 4. do pol 5. štev. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. štev. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg marmelade, ki stane, 2 K.
Marmelada za Vič. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C, prejmejo marmelado v četrtek dne 4. t.	m. pri Miihleisnu na	Dunajski	cesti.	DoloOSn je
tale red:	Rumene izkaznice B	dopoldne	od 8.	do 9. štev.
1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do konca. Rumene izkaznice C od 10. do 11. štev. 1 do 100, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 101 do 200, od pol 3. do pol 4. štev. 201 do 3t)0, od pol 4. do pol 5,- štev. 301 do 400, od pol 5. do pol 6. štev. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po,l kg marmelade, ki stane 2 K.
Marmelada za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C, prejmejo marmelado v četrtek, dne 4. t.	m. pri Miihleisnu na	Dunajski	cesti.	Določen je
tale red:	Rumene izkaznice B	dopoldne	od 8.	do 9. štev.
1 do' 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200, od 10. do 11. štev. 201 do konca. Rumene izkaznice C popoldne od pol do pol 3. štev. 1 do 120, od pol 3. do pol 4. štev. 121 do 240, od pol 4. do pol 5. štev. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. štev. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg marmelade, ki stane 2 K.
Marmelada na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo marmelado v petek, dne 5. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev.. 1 do 100, od 9. do 10 štev. 101 do 200, od 10. do U. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. štev. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5. štev. 501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 kg, ki stane 4 krone.
■Marmelada za I. in H. uradniško skupino. Stranke
I. in II. uradniške skupine prejmejo marmelado v petek, dne 5. t. ni. pri Miihleisnu na Dunajski cesfi. Določen je tale red :1. uradniška skupina dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200, od 10. do
II. štev. 201 do 300, popoldne od pol 2. do pol 3. štev.
301 do 400, od pol 3. do pol 4. štev. 401 do konca.
, L R*Zue ?robno vesti- V Budimpešti tvorijo žulje Prebivalstva. - Usnjarske družbe plačajo za I kg surove goveje kože K 2:72, a čevljar mora plačati veli-kokrat za I kg izdelane kože 80-i00 kron Ali stalie izdelava toliko? Kdo torej zdražuje obutev?! - - Novoior-ške »Times« pišejo, da je 8 prebivalcev novojorškega predmestja Brooklyn, ki sc nočejo imenovati »Kaiser«* prosilo, da se jim to ime izpremeui. Imenovali se bodo Ring, Rindon, Rennet in My!er. Za rektorja na praški akademiji umetnosti je bil izvoljen za učni leti 1918/19 in 1919/20 ponovno prof. Max Švabinsky .— V Slesvv.iku živi vdova po padlem vojaku s 23 otroci v na j veCii bedi. lako svet plačuje! — »D. D.« poroča, da ie zaigrala opei na pevka Selma Kurzova v budimpeštanski kazini pri baccaretu 100.000 kron. Jih je' že imela preveč ter so jo zato težili? — Na posestvu gr. Olam-Gailasa so prodali na dražbi češnjeve sadove za 17.750 kron dasi so bili ti prodani leta 1914. za 2000 kron. To la.hko služi za zrcalo našega gospodarstva.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. -
SfilEIFIl ^zanEs!'iv^e sredstvu proti temii ie
sm' p ar atol
LUO]	Ele maži;, je 'm duha, torej tudi čez dan uporabno.
j|raffn	Velik iončok K 5; roiliiiaslii MM !! 9. PffiTBL-
iliOsild	PRAŠEK varuje nbCuiljvo kožo. Skaflja sfane K 3.
Oboje ss doti proti predplačilu ali povzetju pri Paratoi delavnice lekarnarja ejSiKser,
BUDAPEŠTA VII—II., ROZSA UTCA 2i.
.rsssaB
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj, t. j. 5 kilogr. K 12, 1 za’ oj za 10 kg 23 K. Preprodaj»!ci dob’.- popust pri naročbi ceIeg--> zab»a z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rolt in finejšega perila, i zavdj 32 kosov, K 14. Nadomestek za toaletno uiMo v vaznih barvah, lepo dišeč, -1 zavoj 32 kosov K 18. Roza' barve, i zavoj 24 kosov K 8. Razpošilja po povzetju, l-ri večjem naročilu naj se pošlie polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. — Izvozno podjetje
M.Jfinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/HI, tel. 23-27.
mm
:tari in! št. 28.
S Ulna ulica 2-4
Trgovina in mehanična deiavoica.
m?
_ 9%
■-7'1
Moška in genska
ie s s*aro
OFevsKJažšeTO
Itr*	strniI*
mofonf. eleteSršfe®	&<$&"
m tilke* NafboljSe feMtorg**, m
«i*ka	prejuracliaiB*''*'
mm
— BtalnSSfcsa ©s*;««!«««
H ‘SO,©OO.C®«SU
_	...	a
Sprejema vio^re	na	Uuji-	g
žice it« teiiio«-!	proti	|
ugodnemu obrestovan ju.	|
11 mn i ii i ■iiiiimiiiMi «iiS
81
saM&dhls
fe« &
¥ Liublianl-
Posiovnica c. kr. avstr. ra>* redne loterije.
Fiiiiružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. {. y Ljubljani) in Celju
IIIMIMIIIMH« mag« Kesftpvsf-« * ® n ^ • w'
k afoso.<- :
f; \> )■ H j e rinaneira ii:*vol’uj8
Kupuje in prodr;:; >, vrednostnih papirje ; erarie.iie dobave in
api-oviaacij ske krc*dite.