Št, 14i. V Ljubljani, torek dne 2, julija 1918. Leto II. NAPREJ : U iiiOJlflfiste lili SmIiIm IliSi : Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska nlica štev. 6,, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za po! leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—. inserati: Enostopna potit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Številka 'S4 vinarjev. Socialna demokracija in mir. Strankino predsedstvo nemške socialne demokracije v Avstriji je poslalo poslanca Ellenbogna in Seitza na Holandsko v Haag, da se porazgovorita s Troeltsro, predsednikom internacionalnega socialističnega komiteja, o mirovnem vprašanju. Odposlanca sta povedala izjavo, ki se ie izročila Troelstri in da jo bo oddal socialističnim strankam entcntnih držav. Slove približno takole: Mir, ki naj bi odgovarjal temeljnim točkam internacionalne socialne demokracije, bi moral uresničiti ta-le temeljna določila: 1. Združitev vseli narodov v ligo narodov, ki izvede internacionalno razoroženje, vsa nasprotstva med državami uravnavajo obligatorična razsodišča in proti vsaki državi, ki sc pregreši proti narodnemu pravu, nastopi s skupno močjo cela zveza narodov. 2. Nobenih aneksij, rešitev .vseh teritorialnih spornih vprašanj na podlagi samoodločbe narodov. 3. Nobenih kontribucij, enaka svoboda gospodarskega razvoja za vse narode, preprečenje vsake gospodarske vojne. Le tak mir bi mogli označevali 1:ot pravi demokratični mir, le tak more utemeljiti pravi demokratični red na svetu. Tak demokratičen mir se ne bode dosegel z zmago ene ali druge od obeh imperialističnih državnih skupin. Zmaga tega ali onega imperializma bi ne uresničila sa-moodločevalne pravice narodov, temveč jo zatrla. Zmaga imperializma te ali one skupine držav ne more nikakor utemeljiti demokratičnega reda. 1 oda tudi takozvani sporazumni mir, sklenjen s kapitalističnega vidika, ne bo mogel temeljne določbe internacionalne socialne demokracije popolnoma uresničiti, kajti lak sporazumen mir bi ne bil nič drugega kakor ■kompromis med imperializmom osrednjih držav in onim on ten te. Njegova vsebini ne bi bila določena po temeljnih točkah demokracije, temveč po razmerah moči med kapitalističnimi vladami. Ustvarjal no bi nobene nove krivice. pač pa bi puščal obstojati staro krivico. Vojna forej sploh ni nobeno sredstvo, po katerem se ustvari demokratični red v državi. V nobenem slučaju ne more uresničiti idealov internacionalne socialne demokracije. Proletarci vseh narodov imajo dolžnost, delovati na to, da se prava demokratska nova preureditev sveta ne more uresničiti ne le kot uspeh vojne z mirovnim sklopom kapjjalističnih vlad, temveč bo uspeh razred-“Ttega boja in socialne revolucije. , Narodi potrebujejo skorajšeti mir. Dokler si proletariat v posameznih deželah ni priboril politične moči, se more vojna končati ali z zmagovalnim mirom, katerega narekuje zmagujoča stranka podleglim, ali s sporazumnim mirom, ki tvori kompromis med zahtevami obeh strank. Po našem mnenju mora internacionalna socialna demokracija delovati z vso silo za mir kompromisa ,za sporazumi mir, akoravno tudi ta sporazumni mir ne bo mogel zadostovati demokratičnim idealom. Iz naslednjih vzrokov moramo dati prednost .hitremu sporazumnemu miru ob nadaljevanju vojne: 1. Že danes je mogoč sporazumen mir. Ako pa se bo dosegel mir šele po zmagi ene izmed obeli vojnih strank, tedaj bi se morala vojna nadaljevati še leta in leta ter sti-išne žrtve, katere bi moral prenašati proletariat vseh dežel, bi se neznansko povečale 2. Zmagovalni mir bi zapusti! željo,po osveti pri premagani stranki in bi s tem postal vzrok novih vojen. Sporazumen mir bi olajšal zbližanje narodov in zato prc-vz-l jamstvo trajnosti. 3. Zmagovalni mir bi okrepil avtoriteto militarizma in imperializma v zmagujoči skupini dežel in s tem otež-kočil demokracijo teh držav. Sporazumni mir nasprotno, ki bi ne prinesel nobeni obeh strank bistvenega prirast-1 a moči, bi prepričal vse narode, da je vojna, katero so kapitalistične, vlade provzročilc. prinesla narodom le aezmejne žrtve, toda nobenega dobička. Silno bi tedaj utrdila demokratično, parifistično in socialistično tenden-\ en v vseh deželah, la učinek bo posebno tedaj uspešen, ako bi sc vlade morale odločiti pod pritiskom internacionalne socialne demokracije za sporazumen mir. Ako se Posreči socialni demokraciji, da spravi svojo akcijo pri vladah na zborovalno mizo, tedaj se bo pokazala narodom kot pririesitcljica miru, kot osvoboditeljica vojnega pomanjkanja in vojnih žrtev. Milijoni bi se s tem pridobili za socializem. Sporazumni mir, sklenjen vslcd pritiska internacionalne socialne demokracije, bi tedaj zbližal v vseh deželah zmago proletariata nad buržoazijo, socializma nad kapitalizmom. Najvažnejša naloga internacionalne socialne demokracije je, da se vlade prisilijo z vso silo k skorajšnjemu sklepu miru, ki pa more biti ob sedanjih namerah velesil le sporazumen mir. Naše stališče k raznim, v internacionali izraženim zahtevam, omenjamo kratko tole: Zahtevamo ligo narodov, gospodarske odnoshje med narodi in soclalno-politične zahteve v mirovni pogodbi. Zahtevamo preureditev Avstro-Ogrske v federacijo avtonomnih narodov kakor tudi ustanovitev zveze prostih balkanskih narodov. Odklanjamo vsako aneksijo | Rusiji odtrganih obrobnih narodov po osrednjih državah. Zahtevamo slejkoprej zopetno upostavitev in od-i škodnino za Belgijo. Kar se tiče vprašanja Alzacije in Lorene, Italije, ! Poljske, Turčije in tropičnih kolonij, smo mnenja, naj bi | se ta vprašanja odločila v duhu samoodločevalne pravi-| ce narodov. Internacionalna socialna demokracija bi morala stre-j miti po sporazumnem miru tudi tedaj, in ga sprejeti tudi i' tedaj, ako se ta zahteva popolnoma ne uresniči. Interna-| cionalna socialna demokracija naj zastavi ves svoj vpliv ! za to, da se v mirovni pogodbi poudarja v teh nacional-I n ih vprašanjih samoodločevalna pravica narodov koli- i kor mogoče, in sicer v toliko, v kolikor se da doseči ! i brez podaljšanja vojen. (Bela lisa!!) Želimo kar najhitreje sklicanje internacionalne soci-j ..listične konference v kaki nevtralni deželi. * Nemška meščanska nacionaloa politika. Ob priliki velikega dunajskega krušnega gibanja je imelo tudi .delavstvo v Gradcu shode. Na shodu dne 23. junija jc govoril na takem shodu državni poslanec sodr. Resel, ki jasno obsoja politiko nemške buržvazije. Govor je poučen, ker ie buržoazija povsod enaka, izvajal je: Mnogi gotovo niso prezrli, da je po govoru grofa , Czernina, pred njegovim odhodom, nemško nacionalistično meščanstvo pričelo z narodnim gibanjem, ki je nevarno za ljudstvo in še bo postalo nevarno tudi za državno skupnost in nevarno tudi za mir. Nesrečni Czernin. Naši meščanski nacionalisti so se po govoru grofa Czernina, V katerem je tako divje udaril po slovanskih »veleizdajalcih«, »preorientirali«. Brej so že postali nekoliko bolj skromni (Klici: Bodo morali postati kmalu še bolj skromni!), po Czerninovem govoru pa menijo, da plavajo zopet nad vodo. Ne vemo, kako je ta njihva vera opravičena, ker ne poznamo zakulisnih dogodkov. Avstrija je namreč država, v kateri nikdar ne vemo, v katerih krogih se igrajo ravno prve gosli in kdo jih igra in po katerih sekiricah. Ministrski predsednik Seidler n1 bil tisti, ki narekuje politiko Avstrije. Že od Stiirgkhovc dobe sem vemo, da je ministrski predsednik bolj izvršujoč organ drugih, in gospod pl. Seidler celo ni človek, ki bi delal kako nasilno politiko. Njegova politika se da * zbrati v besedah:. »San ma guat mitanand!« (Bodimo sl dobri med seboj!) Kako je kljub temu naenkrat prišlo do tega, da ie grof Czernin imel pod SeRIlerjern tak usode-polni govor, to še ni popolnoma razjasnjeno, mogoče bo to v poznejši dobi prišlo na dan. A naši meščanski nacionalisti so s tem mislili, zdaj jc prišel njih čas, zdaj' bodo v stanu to izvršiti, kar hočejo napraviti iz Avstrije. Seveda ne na demokratičnem, t9p'cč na potu absolutizma. (Burni medklici). Nemški uacionalci in država. Njih politika'je zgrajena na stališču, da stojijo nad vsemi drugimi, njih temeljno načelo je: »Mi ostanemo gospodje!« Seveda ne vzamemo mi nacionalistične politike preveč tragično, posebno če se pojavi tako, kot zadnjo dni. Gospodje so namreč zadnji čas uganjali politiko in jo skušali med ljudstvom razširiti, katera se je gibala med vsenemštvom in nudoavstrijstvom, izjavili so, da ce se v državi, ne zgodi) kar oni hočejo, nimajo nobenega interesa na in v državi. Mi vemo, kaj to pomeni v njih smislu: Ce se ne zgodi vse tako, kakor si predstavljajo v svojih otročjih glavah, tedaj pa gredo k svojemu velikemu bratu. V nasprotju s tem bi bili zopet zadovoljni s celo malo avstrijsko orientacijo. Naj bi se vsaj na videz nekaj zgodilo, da bi se dozdevalo, kakor da bi vlada ugodila njih željam. Ker pa izpolnitev njih čudnih želja ustavnim potom, t. j. potom parlamenta ne bi bila mogoča, zato hočejo, da bi se njih »belangi« izvedli z naredbami ali potom S 14. (Viharni fej-klici). O Seidlerjev vladi smo bili v celi Avstriji na iasnem, da ona uc bo rešiteljica, a nacionalni Nemci so raztrobili Seidlerja kot svoje posestno stanje, ker jim je on obljub’! uresničenje nekaterih nacionalnih »belangov«, kateri se ne dajo definirati. Temne sile. Preko nemskonacionalne politike in njene srdite oblike, v kateri sc je sedaj pojavila, bi se ložje prišlo, če bi ne bilo tieba domnevati, da so mogočne temne sile naše nacionaliste pripravile do tega, da so začeli s to ravnotako smešno, kakor tudi nevarno politiko. (Živahno pritrjevanje). Odločno se moramo obrniti proti temu, da se zopet hočejo pojaviti sile, katerih cilji so isti, kateri bi nam prinesli- Stiirgkhovo dobo (Viharni medklici), ki je privedla do popolnega poloma! (Ponovni klici). Obrniti se moramo proti temu, da gotovi krogi poizkušajo, izvesti svoje ■ mnenje, da sc more Avstrija v, sedan.it strašni dobi vladati tudi biez parlamenta. (Viharni klici). Proti temu se bomo borili z vso odločnostjo. (Veliko pritrjevanje). Ši-noke ljudske mase so morale med vojno več prestati, kot so bile pravzaprav v stanu. Pred etjim letom smo upali, da smo blizu miru, in v jeseni bo leto' dni, ko se je smelo upati, da bo mogoč mir na podlagi sporazumljenja. Pa kako bridko smo se motili v tem svojem upanju! (Pritrjevanje). Vriskali smo, ko je ruski proletarijat uapravil revolucijo in se je tako izločila vojskujoča država iz vrst naših sovražnikov ter je prišla vlada, ki je pošteno hotela mir. A kako ie bilo potem? Revolucija v Rusiji ni rodila — za kar se imamu, zahvaliti imperijalistom v osrednjih državah —- uspeha za mir, temveč jc prinesla uspeh imperialistom, kateri imajo zapisano na svojih zastavah vojska do zmage! Dočim je bila do izstopa Rusije-v osrednjih državah res pripravljenost za mir — v Avstriji naravnost klasično —, so prišli po revoluciji v Rusiji nemški »s^gfried-ierji« šele prav na višek. Pri nas to ni šlo tako lahko, moralo se nas jc omamiti, da se mora mir z Rusijo tako skleniti, ker rabimo krušni mir. Uspeh pa je bil, da sedaj nimamo ne kruha in ne miru. (Živahno pritrjevanje). S tem mirovnim sklepom so dobili »Siegfriedierji« zopet nekoliko sape. iti če hočejo naš nacionalni to politiko opsovati kot tako, ki je v interesu ljudstva in tozadevne sklepe in objave sleparsko razkazovati kot razglase nemškega ljudstva, se moramo odločno zavarovati proti takemu mnenju. (Živahno pritrjevanje). Nemško delavstvo, ki šteje sto in stotisoče, nima s takimi prireditvami niti najmanj skupnega (živahno pritrjevanje). Delavstvo jih odločno odklanja! (Ponovno živahno pritrjevanje). Delavstvo — in mi govorimo v imenu nemškega delavstva — hoče slej kakor poprej mir na podlagi sporazumljenja. (Živahno, dolgotrajajoče pritrjevanje). Samoodločba narodov. Mi hočemo, da narodi sami odločujejo o svoji usodi. (Pritrjevanje). Pomisliti moramo, da so narodi v Avstriji primorani skupno živeti in biti med seboj v gospodarski zvezi. (Pritrjevanje). Mi ne smemo pozabiti, kako daleč smo radi narodnih prepirov v Avstriji za drugimi državami v gospodarskem in kulturnem oziru, ker se jc v vsako vprašanje zaneslo narodno vprašanje. (Pritrjevanje). S tem se je zavrl vsak razvoj. Stran 2.____________________________ Mi kot demokrati ne moremo stati ua stališču, da se naj drugi narodi zatirajo. (Pritrjevanje.) Mi ne moremo biti taku nedosledni, kakor naši nacionalci, kateri so na Češkem za delitev po narodnostih, a na Štajerskem pa ,romajo k cesarju in prosjačijo, naj se to, kar so za Češko izprosili z velikim zaželjenjem, ne izvedo za Štajersko. (Velika radost.) Kar je Nemcem na Češkem prav, to bi moralo biti prav tudi Nemcem na Štajerskem. (Klici: Prav res!) Naši nemški nacionalci pa hočejo tam, kjer so v manjšini, samostojnost, tam, kje>-so v večini, pa hočejo neomejeno oblast, da zatirajo druge. (Klici: Tako je!) S temi mi ne moremo imeti prav nič skupnega. (Živahno pritrjevanje.) Mi pa tudi ne vemo, da ti nacionalisti ue samo za druge narodnosti, temveč tudi svojim lastnim rojakom ne marajo dovoliti enake pravice. Kljub vsej hvali, » katero so obkladali med vojno tudi delavstvo, nismo še nikjer slišali, da bi bili v svojih zastopih uvedli enako volilno pravico. (Klici: Prav res!) V štajerskem deželnem zbor« ‘n v graškem občinskem svetu sc ne zavzemajo za enakopravnost vseh svojih rojakov. Neinškonacionalna politika v luči številk. Ce si ogledamo zahteve nemških nacionalistov, in s tem primerjamo razmerje številk, pridemo do čudnega zaključka, da imajo namero, naj malti manjšina vlada nad veliko večino. Od 28. milijonov prebivalcev je samo 10 milijonov Nemcev in 17 milijonov Slovanov. Da se 17 milijonov ne bo dalo vladati od 10 milijonov, je pač umevno samoposebi. V državni zbornici imajo nacionalci od 516 mandatov samo 185 mandatov, od katerih pa jih še pripade 73 krščanskim socialcetn, katen ne gredo vedno skozi drn in strn za nacionalci. Tako ostane nemškim nacionalcem satno 110 mandatov. V ljudskem zastopstvu, ki ima 516 mandatov, 110 zastopnikov ne more vladati. (Klici: Samoobsebi razumljivo!) A tudi druge številke dokazujejo to. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so dobili nemški nacionalci samo 384.000 glasov, dočim so dobili krščanski socialci 587.000 in socialni demokratje 542.000 glasov. Ali imajo tedaj nemški nacionalci pravico govoriti v imenu ljudstva? (Klici: Res je!) Pa ravno radi tega, ker niso večina, in ker svojih zmedenih želj nikdar ne morejo uresničiti demokratičnim potom, špekulirajo na absolutizem. Nemški nacionalci, ki upajo, da bo kričanje vse izdalo, so bili dosedaj vedno pripravljeni, biti biriči absolutizma. Prej se je po vsej pravici reklo, Cehi so policaji vlade. A to se je izpreobrnilo. Že dvoje desetletji so nemški nacionalci vedno iznova pripravljeni, da so absolutizmu za biriče ter ga vedno iznova zahtevajo. (Živahni fej-klici.) Gospoda Ornig in Schmiderer. V občini sta še vladarja vsled sramotne volilne pravice, ki izključuje nemške delavce. Gospodov Orniga in Schmidererja ne more odstaviti ljudska masa, ker masa nemškega ljudstva v občini nima ničesar govoriti. Tako je tem gospodom mogoče, se pokazati pred cesarjem in izjaviti, da nimajo nobenega zaupanja do parlamenta. (Klici: Drzna domišljavost!) Oni hočejo, da bi cesar brez parlamenta to napravil, kar smatrajo, da je v interesu nemškega ljudstva, katerega niti ne zastopajo, katero po večini od njih niti nič noče slišati. In taki ljudje kot Ornig in dr. Schimderer, katere bi ljudstvo, če bi v občini imelo kaj govoriti, s sramoto nagnalo, taki ljudje govoričijo, da nimajo zaupanja do parlamenta, temveč samo do absolutizma. (Živahni medklici.) Povedati moramo, da se nemško ljudstvo na štajerskem ne da zastopati od Orniga ali Schmidererja. Vojna in njena strašne posledice. Če bi meščanski nacionalisti, ki so že v parlamentu in tisti, ki še hočejo priti tje, prisluškovali pri prebivalstvu in vojakih, ki pridejo s fronte, kako se misli o nacionalističnem meščanstvu, katero v vsem tem težkem času ni pokazalo niti najmanjšega socialnega duha, potem bi pač slišali svojo obsodbo. Njih namen je bil samo: napraviti »kšefte« in skupaj nagrabiti, kar se nagrabiti da. Ti ljudje (nemški nacionalci) so tudi tisti, ki so hoteli vojsko, ki so vojsko komaj dočakali in so vriskali veseja, ko je izbruhnila, oni so tudi tisti, ki hočejo vojsko nadaljevati do »zmagovitega konca«. (Viharni klici.) Po vojski bon:o imeli en milijon pohabljencev in če* 100 milijard državnih dolgov. (Medklici.) Pohabljenci bodo morali biti oskrbljeni, dolgovi pa bodo morali bit! poplačani. Če se mi ne morfemo gospodarsko razviti, tedaj bomo prišli iz ene vojne bede v drugo, nič manj veliko, stalno bedo. (Pritrjevanje.) Dokler še imamo moči, se bomo branili proti uganjanju politike, ki bo šele po vojski imela za posledico prav veliko bedo in stisko. (Živahno pritrjevanje.) To je velika nevarnost take politike, po kateri sporazumni mir ni več mogoč. (Viharni medklici.) Nasilni mir bi prinesel samo nova neznosna bremena in zahteval žrtve. (Pritrjevanje.) Ml pa hočemo, da je ta vojska zadnja. (Živahno pritrjevanje. Medklici.) Iz tega vzroka moramo z vso silo protestirati proti tistim ljudem, ki uganjajo politiko, Id z daleka tic vodi do sporazumnega miru. (Burno odobravanje.) Stradati N A P REJ.___________ in molčati, tega nočemo. (Ponovno odobravanje.) Če sc že ne moremo znebiti gladu, si vsaj drugače moramo varovati naš vpliv, da vrhutega ne bomo še tudi bolj brez pravic. (Odobravanje). To moramo povedati ne samo na zgoraj, ampak tudi nacionalcem, da bi moralo delavstvo, če mislijo tirati to agitacijo še naprej, kakor so delali dosedaj, podati izjavo, da bo uporabilo vsa sredstva, da pride v okorn tej agitaciji in jo ustavi na ta način, da pozove pravo ljudstvo, ki naj pove svoje resnično mnenje. (Veliko odobravanje.) Politični pregled. Avstrijski parlament uganka. Cesarsko pismo izreka zaupanje Seidlerju in njegovemu kabinetu ter odreja, da se državni zbor vsekakor skliče na dan 16. julija. Vlada bo zahtevala kratko zborovanje, da spravi pod streho proračun, če bo dobila večino, in potem gre parlament zopet lahko na počitnice. Z začudenjem opazuje državljan nestanovitno kolebajočo politiko Seidlcrjevega kabineta, ki prehaja iz enega ekstrema v drugega. Sedaj je vneta za ustavo, sedaj grozi z absolutizmom, sedaj obljubuje narodne pravice narodom, demokratizacijo uprave, mir brez aneksij in ob sporazumu z narodi, hoče delati s parlamentom, toda le tedaj, če bo parlament razpravljal samo o stvareh, ki so všeč vladi, ki se ne tičejo ne vojne, ne zunanje politike in tudi ne notranjih ustavnih reform. Sila čudno je- tako stališče in nevero-jeto, da se vlada sploh upa državnemu zboru, ki je ustavni zastopnik ljudstva, omejevati delokrog na tako gorostaseu način. Zbornica poslancev bi morala tudi pri nas odločevati o zunanji in notranji politiki, toda ima pa. Kakor nam dokazujejo že štiri leta te črne zgodovine, na dogodke prav tako malo vpliva kakor zadnje nepotrebno orodje v kovačnici vaškega kovača. T e ustavne razmere so silno žalostne. 1 udi pri bodočem zasedanju namerava Seidlerjev kabinet »sklepati« z zasilno večino in bojimo se, da bo to dosegel z obljubami posameznim strankam. Kakor vemo, so povzročili Seidlerje-vo demisijo Poljaki, ker so se odločno uprli Seidlerju zaradi poljskega vprašanja. Zadnje dni pa so sc vršila posvetovanja in minister Silva Tarouca je šel in snubil za Seidlerja, na kar so Poljaki izjavili, da zahtevajo parlament ter da se eventualno hočejo pogajati z vlado glede na glasovanje za proračun. Nemci so zadovoljni z Seidlerjevim kabinetom. Posebno jim je všeč, odkar je zaplul v Czerninove vode, kar pa za zdrav parlamenta- . i rižem v Avstriji prav ničesar ne iamči. Seidler se ni spremenil; kaže prijazneje lice, toda nedvomno bo liotel zabraniti v parlamentu razpravljanje o nujnih stvareh in 1b(*• zahteval samo odobritev proračuna. Zakaj nikakor ne i moremo verovati, da bi bil Seidler imel kdaj resno voljo, da preuredi monarhijo primerno potrebam. Res je, da je parlament važna stvar; toda njega varnost bi bila dejanska šele takrat, če bi tudi deloval, če bi sodeloval, odpravil nezdrave razmere, in ker se to ne zgodi, pač ne vemo, zakaj sploh imamo državni zbor. Za parado? Ce gospodje potrebujejo parado, naj naroče gospodo iz svojih krogov, nikakor pa ne gre, da bi državljani volih svoje zastopnike, ki imajo ustavne pravice, pa jih ne smejo izvrševati. Socialni demokrati se gotovo zavze' mamo z vso silo za ohranitev parlamenta. Uverjeni smo tudi, da če pride Seidler zopet z grožnjo, da bo vladal absolutistično, ni to krivda parlamenta, ampak krivda vlade, ki maši parlamentu usta, ker hoče s tem zatreti javen izraz ljudskih zastopnikov, prihraniti eksekutivno oblast vidnih in nevidnih sil v zunanji in notranji politiki. In če to stvar prav resno premislimo, se nam tisi-Ijuje vprašanje: je-li sploh potrebujemo ta parlament ali ne? To uganko? Kaj nam more koristiti? Kakšen vpliv ima na dogodke? Prav v nobeni smeri ne dobimo po-voljnega odgovora. Absolutizma ne maramo! V Avstriji imamo ustavo, torej ie absolutizem krivica. Razpuste naj državni zbor, razpišejo nove volitve, pa bodo videli, kakšnega mnenja je avstrijsko prebivalstvo v vseh tistib vprašanjih, ki jih vlada danes ue mara. Novi parlament bi pokazal resnejšo voljo. Prišel bi s pozitivnimi pied-iogi, zahteval odpravo neznosnih razmer. Kdaj se avstrijski narodi dvignejo na to stopinjo? Tudi to je aktualno vprašanje. Uganka! Parlamentarci morajo v prvi bodoči seji nastopiti s pozitivnimi predlogi! To je potrebno! In če sedanji parlament ni zmožen, da bi jih rešil, jih bo rešila bližnja bodočnost morda tudi preko glav diplomatov. To naj vedo tisti, ki razvoj ovirajo! — Zakaj je ostal Seidler? »Arbeiter-Zeitung« obravnava vprašanje: »Zakaj je ostal Seidler?« in piše: Pravijo, da želi dvesto poslancev, naj dr. Seidler ostane. Seveda se inora to dejstvo upoštevati, toda tudi to, a zahteva 316 poslancev, naj Seidler odstopi, kar je tudi dejstvo, ki se ne sme prezirati posebno z ozirom na glasovanje o državnih potrebščinah. «_ Fries-Skene trgovski minister. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo sedanji cesarski namestnik v Trstu, baron Fries-Skene, imenovan za trgovskega ministra. _ — Naše izgube v ofenzivi proti Italiji. C. kr. korespondenčni urad razglaša: Od ogrskega ministrskega predsednika v ogrski zbornici podane izjave o izgubah povodom zadnje ofenzive proti Italiji je treba nekoliko izpopolniti: 1. Število 100.000 temelji na napačni razlagi Štev. 147. naglo podanega telefonskega poročila. Armadno poveljstvo jo naznanilo ogrski vladi, da so izgube manjše kakor v 10. ali 11. soški bitki, ki so znašale 80—100.001) mož. 2. S primero 10. iu 11. soško bitko navedeno število izgub se ne nanaša nar fronto ob Piavi in še manic na od ministrskega predsednika navedenih 70 pešpolkov, ampak na vso fronto od Štilfskega sedla do Adrije in obsega dobo od 15. do 20. junija, torej 6 bojnih dni. 3. V številu o skupnih izgubah so všteti vedno tudi bolniki, kar je ministrski iyedsednik tudi naglašal. Število teh znaša po vremenu na jugozapadni fronti dnevno 2000 do 4000 mož. Izgube torej nikakor ne presegajo normalne mere in nudijo javnosti jamstvo, da je bojno vodstvo storilo vse, da omeji število žrtev. — Podržavljenje južne železnice. Državni železniški svet je v svoji zadnji seji razpravljal o predlogu dunajskega župana dr. Weiskirchnerja glede podržavijenja južne železnice. Generalni ravnatelj Giinther je s posebnim povdarkom zahteval, da se podržavljenje čimprej izvrši, zlasti z ozirom na prometne razmere in z ozirom na okolnost, da zveza z morjem ne sme biti odvisna od pri-vatne železnice. Dr. Lampe se je pridružil zahtevi ravnatelja Giientherja. Poslanec Einspinner je takoj prijavil svoje pomisleke, češ da pridejo za Nemce vpoštev važni narodni momenti, za katere bodo Nemci ob južni železnici že pravočasno poskrbeli. Pri glasovanju je bil Weis-kirchnerjev predlog z večino glasov sprejet. — Hrvatsko-srbska koalicija razpada. Iz Zagreba sc brzojavno poroča: Poslanca dr. Lorkovič in dr. Surtnin sta priglasila svoj izstop iz saborskega kluba hrvatsko-srbske koalicije ter odložila obenem mandate v raznih saborskih odsekih. Povod izstopu omenjenih poslancev je madžaronska politika saborske večine. Zatrjuje se, | da secesija s tem še ni končana. — Jugoslovansko vprašanje v iirvatskein saboru. Hrvatskemu saboru je bila v petkovi seji predložena za- J konska osnova glede podaljšanja zakonodajne dobe sabora. Na seji se je razpravljalo o Paveličevem predlogu v zadevi jugoslovanskega vprašanja. Predlagatelj di. Pavelič je nastopil za nujnost predloga in govoril nato o posvetovanju hrvatskili politikov v Budimpešti. Ban iVU-halovič je izjavil, da zamore povedati le toliko, da ie čisto samoobsebi umevno, da se v predlogu omenjeno vprašanje ne more rešiti brez vednosti in privoljenja hrvatskega sabora. V ostalem pa uaglaša, da se to vpra-špje nikakor ne nahaja v aktualnem Stadiju rešitve, kakor predpostavlja to predlagatelj. Prosi, naj se izioči predlog odseku. Potem ko je govorilo več govorniko\. je bila nujnost odklonjena z veliko večino. m — Politična vprašanja v Nemčiji. Pod našlo v oni »Kiihlmann ostane« piše berlinska »Oermania« v uvodnem članku: Sedaj je gotovo, da državni tajnik za vna- ■ uje zadeve ostane na svojem mestu. Državni interes zahteva, da dr. pl. Kiihlmann ostane na svojem službenem mestu. Odstop državnega tajnika bi imel kar uajslab.se posledice; napravil bi vtis, da vlada ne sme imeti lastnega mnenja. — Državni kancler dr. grof Hertling sc ,.e podal v nedeljo v nemški glavni stan, kjer se pričakujejo važni ukrepi. - Konferenca za poglobitev avstrilsko-nemške zveze. Dne 8. julija se sestane v Solnogradu konferenca, na kateri se bodo pogajanja za poglobitev zveze med Av-stro-Ogrsko in Nemčijo nadaljevala. Glavni ptedmet sol-nograških posvetovanj bo sklepanje o vojaški konvenciji in o raznih skupnih gospodarskih zadevah. Posvetovanj se udeleži okolo šestdeset nemških, avstrijskih in ogrskih državnikov in politikov, med drugimi dr. pl. Kiihlmann, vicekancler Payer, grof Buriau ter trgovska ministra baron Wimmer in Szterenyi. “ Nemški vpliv v Ameriki gitic. Iz Nevrviorka se poroča, da je tamošnji nekoč uplivni nemški list »Nevv-yorker Staatszeitung« vsled neugodnih finančnih razmer prenehal izhajati. »Staatszeitung« je bila ustanovljena leta 1834. ter si je tekom let bila pridobila velik polit.-čen upliv. — »Vorwarts« o položaju. O kongresu aueleškh delavskih strank piše berlinski »VorwSrts«: Nemiki socialni demokrati so internacionalni dovolj, da zamorejo pojmiti željo Angležev po zmagi njihove države. A s skrb- i jo se moramo vprašati, kako naj pridemo do konca, če vsaka stranka koncem četrtega vojnega leta^še kliče po popolni lastni zmagi, četudi je po dosedanjih uspehih še tako oddaljena od zmage. Anglija in njeni zavezniki so štiri leta imeli čas zmagovati. Krivica bi bila, če bi svet neuspehe svojih voditeljev moral poplačevati z nadaljnjim brezkončnim prelivanjem krvi. (-e bodo čakali ua oni strani na našo onemoglost, a na tej stiani ua onemoglost drugih, potem utegne trajati vojna se zelo dolsco. — Amerikanci na italijanski ironti. Reuter poroča: General Pershing odpošlje v svrho moraličnega učinkovanja na Avstro-Ogrsko en polk ameriških čet na italijansko fronto. Vojni minister Baker je izjavil, da se od-poslanje enega polka na italijansko fronto nikakor ne sme razlagati kot merilo veličine ameriške udeležbe na italijanski fronti, kar bo izvedeno pozneje. — Iz rumunskega parlamenta. V debati o odgovoru na prestolni govor je poslanec Stere izjavil, da krivda za izbruh vojne zadeva vse sloje naroda, da se zamore torej kazensko zasledovati le one, ki so zakrivili kako nepošteno dejanje. Namestnik ministrskega predsednika, Štev. 147. Konstantin Arion, je nasproti trditvi -generala Avaresca izjavit, da on ni podpisal morebiti podaljšanje premirja, marveč začasen mir. Z angleške delavske konference se naknadno še poroča: Na delavski konferenci v Londonu je poslanec Renaudel, zastopnik francoske socialistične večine, podal izjavo, da so francoski delavci trdno sklenili, nadaljevati vojno tako dolgo, dokler ne bo sovražnik pregnan iz 1 rancije in Belgija zopet vrnjena njenemu ljudstvu. Aibert 1 h o mas je izjavil, da priznavajo tudi delavci zveznih narodov, da jih vojaška zmaga ne more zadovoljiti. Plemenitejše mišljenje in upliv delavskega gibanja bi mu morala slediti. Van der Velde je izvajal, da bi se belgijski socialisti v zasedenem ozemlju udeležiti mednarodne socialistične konference, a le pod Pogojem, da oni, ki so izdali načela internacionalizma, na konferenci ne smejo biti zastopani. B r a n t i n g je pripomnil, da je prišel na posvetovanje v prvi vrsti za to, da nasvetuje internacionalno socialistično konferenco! Vedno še upa, da se med socialisti centralnih držav najdejo možje, ki odklanjajo sistem gospostva, za katerega se bori prusizem. Ameriška doba vojne. Poveljnik ameriških čet na Francoskem je povabil poročevalce nevtralnega časopisja, da se osebno prepričajo o obsežnih vojnih pripravah Arnerikancev na Francoskem. Dopisnik lista »Ni-euvve Rotterdamske Courant« poroča sedaj, da je po vsem, kar je videl, prepričan o tem, da se je sedaj pričela ameriška doba vojne. Francija stoji pod ameriškim uplivom. Zgodilo sc je prvič, da sta Amerika in stara Evropa stopili v tako tesno zvezo. Vse govori za to, da je bolj resnična in iskrena entcnta med Amerikanci in 1 i ancozi, kakor med Angleži in Francozi. — Japonska odklonila intervencijo v Sibiriji. Reu-leiie\ tirad poioča: V Washingtonu objavljeno neuradno poročilo pravi: Japonska vlada jc sklenila, da odkloni ptosnjo eutentnih držav za intervencijo v Sibiriji. V uradnih krogih in ententnih poslaništvih v Washingtonu sc tu odpoved ne smatra kot opustitev namere cntente ali Združenih držav, tla priskočijo Rusiji pri njeni reha-bditaciji in borbi proti nemškemu vplivu na pomoč. NAPREJ. Stran 3. Dnevne beležke. - Naročnikom in prijateljem našega lista. Vse cenjene naročnike vljudno vabimo, da čimprej obnove naročnino za »Naprej«. »Naprej« je poljuden dnevnik, ki prinaša vedno jasen pregled o političnih dogodkih in po-'uvih ter izredno mnogo vesti in člankov, ki služijo v azumevanje zamotanih razmer. »Naprej« ne pretirava, mm teč skuša vedno le dokazati svojim čitateljem, kako mi napačni poti so sedanje politične meščanske stranke, Tako silno gorje je nakopala vojna človeštvu in kako nujno potrebno je, da zavladajo drugačneji, boljši nazori v človeški družbi: pravica in popolna enakopravnost. »Naprej« si je pridobil v tej smeri mnogo zaupanja, zato hoče hoditi po tej poti tudi vbodoče še z večjo in jasnejšo preciznostjo. Pri tem poštenem delit nas najbolj podpirajo naši cenjeni naročniki. Preganjanje slovenskih listov. Poleg drugih preganjati) in oviranj v izvrševanju državljanskih pravic, so pričeli prepovedovati tudi liste. Dannadan nam prihajajo reklamacije, ki dokazujejo, da se neka »višja« sila vtika med nas in naše naročnike, tako da danes lahko trdimo, da je »Naprej«, vkljub svoji resnicoljub-uosti, Vkljub svojemu najpoštenejšemu objektivnemu poročanju prepovedan. Bližamo se diktaturi, zadnji usodni grozovite svetovne vojne. Proti temu sicer ne mo-i cmo napraviti drugega, kakor izprožiti stvar v parlamentu, toda naši prijatelji, naši zaupniki lahko napravijo s tem, da nam pomagajo pridobivati nove naročnike. Sodrugi in sodružice! Vkljub vsemu zatiranju svobodne besede bo končno le zmagala pravična stvar in to bo uajpravičnejša obsodba vseh tistih, ki se boje odkrite besede. Sodrugi, novi naročniki so najboljši odgovor za sedaj! — Ustanovni zbor Jugoslovanske demokratične stranke. Dne 29. in 30. junija je zborovala v Ljubljani I!arodno riaPre(^ne ali takozvane liberalne ■ . re lstili so naprednjaki svojo stranko v meščansko jugoslovansko zab»a z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rolt in finejšega perila, i zavdj 32 kosov, K 14. Nadomestek za toaletno uiMo v vaznih barvah, lepo dišeč, -1 zavoj 32 kosov K 18. Roza' barve, i zavoj 24 kosov K 8. Razpošilja po povzetju, l-ri večjem naročilu naj se pošlie polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. — Izvozno podjetje M.Jfinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/HI, tel. 23-27. mm :tari in! št. 28. S Ulna ulica 2-4 Trgovina in mehanična deiavoica. m? _ 9% ■-7'1 Moška in genska ie s s*aro OFevsKJažšeTO Itr* strniI* mofonf. eleteSršfe® &<$&" m tilke* NafboljSe feMtorg**, m «i*ka prejuracliaiB*''*' mm — BtalnSSfcsa ©s*;««!««« H ‘SO,©OO.C®«SU _ ... a Sprejema vio^re na Uuji- g žice it« teiiio«-! proti | ugodnemu obrestovan ju. | 11 mn i ii i ■iiiiimiiiMi «iiS 81 saM&dhls fe« & ¥ Liublianl- Posiovnica c. kr. avstr. ra>* redne loterije. Fiiiiružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. {. y Ljubljani) in Celju IIIMIMIIIMH« mag« Kesftpvsf-« * ® n ^ • w' k afoso.<- : f; \> )■ H j e rinaneira ii:*vol’uj8 Kupuje in prodr;:; >, vrednostnih papirje ; erarie.iie dobave in api-oviaacij ske krc*dite.