#  % 7 &    *  Izhodišèe tega prispevka je misel, ki jo je izrazil Justin Stanovnik v lanski poletni šte- vilki Tretjega dne1 in se glasi takole: “Naša stvar je slovenska katoliška identi- teta. Na kar smo spomnili v uvodu — da ni do- volj, èe ¡slovenska katoliška identiteta, op. I .K.¿ obstaja kot nekaj, kar zgolj je -, bi radi sedaj ponovili: to ni dovolj nikoli, zlasti pa ne v èasu, ki mu ne moremo odmisliti kriznosti. (...) Zdi se zato, da èas, ki ga `ivimo, malo- katero stvar bolj priporoèa kot velikopotezno raziskavo slovenske katoliške identitete ali iden- titete slovenskih katolièanov. Po naši misli bi takšno veliko podjetje moglo izpeljati samo gi- banje, ki bi imelo to ambicijo, da bi se izte- klo v slovenski katoliški shod. Rekli smo gibanje, ker mislimo, da bi priprave na to dejanje mo- rale biti dolg proces, v katerem bi bilo zajeto vse: od utemeljevanja njegove priporoèljivosti in nujnosti, do registriranja dejstev naše pre- teklosti in sedanjosti, do prièakovanj, ki jih ima- mo do prihodnosti.”2 Potrebe po slovenskem katoliškem shodu (SKS), ki jo izra`a ta odlomek, tu ne bom po- sebej utemeljeval, ker se mi zdi tako samora- zvidna, da zahteva po njenem obse`nejšem do- datnem utemeljevanju lahko ka`e le na bolest- no skepso. Za utemeljitev te potrebe veè kot zadostuje celoten Stanovnikov prispevek, iz katerega smo citirali navedeni odlomek. K Stanovnikovi utemeljitvi naj le doda- mo, da Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem nikakor ni zadostil potrebi po SKS v zgoraj nakazanem smislu, saj ni opravil izèrpne ref- leksije zgodovinskega dogajanja vsaj od zad- njih velikih slovenskih katoliških shodov do danes, èeprav jo je v širokih obrisih zahte- val in deloma tudi nakazal.3 Ravno ta teme- ljita skupna refleksija zgodovinske vloge slo- venskih katolièanov v 20. stoletju, iz kate- re naj izvira skupni naèrt za našo vlogo v 21. stoletju, pa je bistven element Stanovniko- ve zamisli SKS. Zdi se, da bo brez take refleksije sleher- ni naèrt za prihodnost v temelju nezgodo- vinski in bo zato tudi ostal zgodovinsko neu- èinkovit: v tem je morda mo`no razbrati ne- kaj usode Sklepnega dokumenta plenarnega zbora (SDPZ). Èe ne bomo razumeli pravil- nih in napaènih potez, ki smo jih potegni- li v bli`nji in bolj oddaljeni preteklosti, se iz te preteklosti ne bomo nauèili, kako vle- èi pravilne poteze v sedanjosti in prihodnosti. Historia je paè edina mo`na magistra vitae. Iz prihodnosti se ne moremo uèiti, ker je še ni, iz sedanjosti pa tudi ne, saj komaj nanjo pogledamo, je `e preteklost. Kdor misli, da bo lahko v sedanjosti in prihodnosti uspe- šen, èe bo odmislil preteklost in gledal le na prihodnost (kar je razširjena trditev, zlasti pri naših politikih), je podoben dandanes zelo razširjenemu tipu lenobnega uèenca, ki noèe poslušati uèitelja ali odpreti knjige z izgovo- rom, da mu je `e vse jasno. V resnici mu ni jasno èisto niè. Na tem mestu bi ̀ eleli torej nadaljevati Sta- novnikov razmislek, ali bolje: predlagati glavne vsebine, s katerimi naj bi se SKS sooèil. Glavne smernice takega zgodovinsko-na- èrtovalnega vpraševanja nam naka`e ̀ e SDPZ: “Zelo pomembno je, da na ravni celotne dr`avne 5 ). $         %  7 # # skupnosti pride do objektivne zgodovinske sodbe o preteklosti in njene moralne ocene. Brez raz- èišèene preteklosti in objektivnega priznanja od- govornosti za storjene zloèine in napake spra- ve na narodni in dru`beni ravni ne bomo do- segli”.4 Takšna zgodovinsko-politièna in moralna ocena preteklosti se zdi tudi tu, kakor v Sta- novnikovem besedilu, predpogoj naèrtovanja zdrave narodove prihodnosti. Tudi tu, kot v Stanovnikovem besedilu, so postavljeni v os- predje zlasti dogodki, ki onemogoèajo narod- no spravo. To pa so zlasti dogodki vezani na èas tik pred, med in po drugi svetovni vojni, vse do osamosvojitve. Najodloèilnejši znotraj tega pa je prav gotovo èas med samo drugo svetovno vojno in tik po njej, saj se je tu na- rodni razkol ravno razprl v skrajni obliki, kot je na delu še sedaj. Ta èas smemo imenova- ti z nazivom slovenska dr`avljanska vojna. Rav- no ti dogodki in zlasti vloga slovenskih kato- lièanov (dokonèno mobiliziranih v obliki MVAC, JVvD in nato zlasti Slovenskega do- mobranstva) ter njihovih antagonistov (OF kot dolge roke KPS) v njih, bi morali biti torej tudi po mnenju SDPZ dele`ni temeljite po- litiène in moralne ocene. )        !  Prva tema, ki bi jo zato moral SKS obrav- navati, je vprašanje moralnega zmagovalca slo- venske dr`avljanske vojne. Na osnovi novejših raziskav5 se zdi, da je njen moralni zmago- valec Slovensko domobranstvo in ne KPS/ OF. Okrog te teze bi si morali slovenski ka- tolièani oblikovati enotno in enoznaèno mne- nje. Saj èe je temu tako, bi morali katolièani zahtevati takšno vrednotenje domobranstva tudi na dr`avni ravni, kar pomeni ustrezno odstranitev vsega pozitivnega moralnega vrednotenja KPS/OF iz uèbenikov, spome- nikov, pokojninske zakonodaje itd., ki bi ga moralo zamenjati moralno negativno vred- notenje, saj bi pozitivno vrednotenje pripadlo domobranski strani. Na osnovi te negativ- ne moralne ocene KPS/OF bi morali sloven- ski katolièani enoznaèno zahtevati tukaj in zdaj sodni epilog za vse (zlasti še `iveèe) vršilce komunistiène oblasti med vojno in po njej. Zaèetek odloènejšega stališèa pri opredelje- vanju sodobnih katolièanov za moralno zma- govitost slovenskega domobranstva bi lah- ko videli v zborniku Slovenska duhovna in po- litièna drama 20. stoletja,6 ki bi lahko pred- stavljal `e nekakšen zaèetek zgodovinske ref- leksije SKS. 8 +-        !  Druga toèka, katere se moramo katolièani zavedati, je, da smo slovenski katolièani, or- ganizirani v Slovenskem domobranstvu, zgo- dovinsko-politièni pora`enec dr`avljanske voj- ne, KPS/OF pa na tej ravni zmagovalka. Ta zavest je `e dovolj prisotna in menim, da je ni potrebno posebej gojiti. SKS bi si glede tega moral predvsem zadati obse`no in ve- èinoma še ne opravljeno nalogo prouèitve vzrokov tega vojaško-politiènega poraza. Kako je mo`no, da smo kljub temeljni mo- ralni neomade`evanosti slovenskega domo- branstva in katoliškega tabora, ki je stal za njim, na ravni zgodovinske uspešnosti do- `iveli tak polom? Kako je mogoèe, da smo kljub vsej katoliškosti slovenskega naroda pred vojno, katolièani kapitulirali pred KPS, ki je bila pred vojno absolutno minoren po- jav? Ta vprašanja bi si moral SKS odloèno zadati, saj se pravzaprav ravno iz njih lahko še najveè nauèimo za prihodnost. Iz njih na- mreè lahko uvidimo, do kolike mere še vedno poèenjamo iste usodne napake, kot smo jih tedaj, in se ob tej zavesti od njih lahko konè- no odvrnemo. Ker je to vprašanje glede same metode zgodovinskega ravnanja katolièanov odloèil- nejše od prvega, mu bom v tem sestavku pos- vetil veè prostora.  % 7 &    *     # 61   Zdi se, da je najoèitnejši vzrok zgodovin- skega propada katoliškega tabora v sloven- ski dr`avljanski vojni predvsem njegova nee- notnost in da je vzrok uspeha nasprotnega ta- bora ravno v disciplinski monolitnosti KPS. O tem govori cela vrsta študij tedanjega po- lo`aja. Z dramatièno zgovornostjo prièuje o tej razcepljenosti zapis, ki je nastal v sloven- skih èetniških krogih leta 1943, takoj po po- razu protikomunistiènih enot v Grèaricah in na Turjaku. To besedilo z naslovom Zakaj in kako je prišlo do poraza protikomunistiè- ne fronte po 8. septembru 1943 povzema Bo- ris Mlakar v svoji monografiji Slovensko do- mobranstvo (1943–1945), kjer ga oznaèi kot “trezno in realno analizo”7 situacije nastale v Sloveniji po kapitulaciji Italije. Mlakarjev povzetek tega zapisa pravi takole: “V pogledu idejne zavezanosti naj bi bila protikomunistiè- na fronta povezana po narodni ideji (to je slo- venstva, jugoslovanstva ter dinastije) ter boju proti OF oziroma KPS. Pri tem se narodna ide- ja pri protirevolucionarnem taboru ni pojmo- vala enotno, predvsem pa je imela peèat kon- servativnosti in je bila tako obèutljiva na kritiko slabosti jugoslovanske dr`ave, kar je KPS siste- matièno izkorišèala. Tudi protikomunistièna ideja ni bila v vseh skupinah tega tabora enako zakoreninjena in je bila bolj nejasna. Posamez- ne skupine niso imele naèelno jasnega stališèa do OF in niso bile enako globoko preprièane, da je OF le narodna krinka za KPS in torej nesreèa za slovenski narod, zato se te skupine tudi niso mogle na podlagi protikomunistiène ideje v notranje naèelno udarno enoto.”8 Za- pis dalje primerja to idejno in posledièno or- ganizacijsko neenotnost protikomunistiènega tabora s povsem drugaènim polo`ajem v OF, “kjer je KPS povezovala celoto v udarno idejno enoto” in kjer “je KPS vlila organizaciji izredno iniciativnost, enotnost in udarnost. Stranka z `elezno kruto disciplino brezobzirnih in bre- zvestnih mladih aktivistov, navajenih ilegal- nega boja, ki se ni ozirala na `rtve (‘`rtve so potrebne!’) je to znala in prepredla Slovenijo z gosto mre`o zaupnikov in podrejenih orga- nizacij ter obvešèevalno slu`bo, z rafinirano propagando”.9 V sklepu zapisa neznani avtor zakljuèuje glede padca Grèaric, Turjaka in drugih protikomunistiènih postojank takole: “Ker smo gledali zgolj v Nemcih svojega nas- protnika, pozabili pa trenutno, da je komu- nistièna OF še bolj nevarna slovenskemu na- rodu kot Nemci, je bil `e v naprej vsak notranji in zunanji odpor proti partizanom oslabljen, iz tega razloga so vaške stra`e zapustile svoje utrjene postojanke in se na ta naèin umaknile — ne Nemcem, ampak partizanom, ki so z lah- koto zasedli in ‘osvobodili’ slovensko zemljo”.10 Zanimivo je, da na izredno podoben na- èin opozarja na neenotnost kot glavni prob- lem protikomunistiènega tabora `e precej èa- sa pred kapitulacijo Italije dolgoletni orga- nizator slovenske Katoliške akcije Ernest To- mec. V njegovem `e kar preroškem zapisu, ki je nastal v prvih letih okupacije, vendar zagotovo pred 26. aprilom 1942 (gre za da- tum Tomèeve smrti), pravi sledeèe: “Komu- nisti so kljub svoji maloštevilnosti sijajno or- ganizirani. Svojo organizacijo imajo razpre- deno po celi de`eli, morda le po nekaj ljudi povsod, a ti pod enotnim vodstvom. (...) Ko bi mi isto razumeli, bi naenkrat postali dru- gaèe udarni. Enotno vodstvo in razpredenost po de`ele sta omogoèili, da je tako funkcio- nirala peta kolona. (...) Svoje staro razdiralno delo med nami še vedno vrši kot `e dvajset let po svetovni vojni. Neprestano nete prepire med našimi strujami, svoje niti imajo speljane do škofa — via Kocbek, Grafenauer. Vsakega vo- ditelja našega oblatijo — magari z malenkost- nimi oèitki, a pogostimi in naši ljudje nasedajo tembolj, èim bolj manjka pri nas enotnega vods- tva in edinosti.”11 Dalje Tomec s presenetljivo jasnovidnost- jo poudarja, da: “Študij taktike komunizma je za današnjo politiko `ivljenjsko vprašanje.  % 7 &    * ## # Stranka, katere voditelji te taktike ne poznajo, je neizogibno obsojena na smrt, kakor hitro raz- mere toliko dozore, da komunizem lahko preide v t.zv. revolucionarno fazo svojega delovanje. Naši politiki `al te taktike niso resno študirali in èe so kaj o tem èitali, so stvar lahkomišljelno vzeli, kot bi nikdar ne smeli, èe jim je res nad vse ‘bonum commune civitatis’ in zlasti ‘Ecc- lesiae’, ki jih je dovolj pogosto opozarjala na veliko nevarnost. Ti pa so se raje dali informi- rati komunistom in pa tistim katolièanom in duhovnikom, ki so od komunizma toliko oku- `eni, da so se dali komunistom zapeljati celo do sovraštva naèelnih katolièanov in do tiste slepe lahkovernosti, podobno kot v èasu Noe- ta, ko so ljudje vselej raje verjeli neresnim op-  % 7 &    * Sveta dru`ina (izrez), 2007. Vitraj, poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla, 176 x 56 x 1,5 cm. Kapela Bo`je ljubezni, Dom dr. Janka Benedika, Radovljica.     #$ timistom kot Noetu. Lahkomišljena nevednost naših politiènih, naèelno zelo slabo šolanih vo- diteljev, se nam bo še dolgo mašèevala”.12 Svoja razmišljanja strne v ugotovitev: “Po- lo`aj je danes tako nevaren, da naravnost krièi po strnjeni narodni skupnosti. Komuniste je tre- ba iz te skupnosti izkljuèiti, kot se morajo po- vsod iz skupnosti izloèiti izdajalci. Vse drugo pa se mora tesno med seboj skleniti”.13 6 1  " *0 Tomca ni oèitno tedaj nihèe poslušal. Niti pred vojno, ko je o vsem tem `e jasno govoril, niti med njo. Ban Natlaèen je npr. od naèel- nika ljubljanske policije Lovra Hacina ob ita- lijanski okupaciji zahteval, naj unièi doku- mente o komunistih, da jih ne bi Italijani za- èeli preganjati.14 Hacin je Natlaènovi zahtevi konèno ugodil, èeprav se je izhodišèno moè- no upiral, saj je bil tako kot Tomec v skla- du s cerkvenimi dokumenti “preprièan, da so komunisti sovra`niki vsake èloveške dru`- be”,15 kot je pogumno in pravilno dejal na montiranem re`imskem procesu leta 1946, kjer je bil nato obsojen na smrt. Škof Ro`man in domobranski kurat Peter Kri`aj sta moèno kritizirala Hacina, ko je le- ta po letu 1943 kot naèelnik Policijskega var- nostnega zbora pri preganjanju KPS dopušèal tudi uporabo skrajnih policijskih metod (me- stoma celo muèenja zapornikov).16 Zgleda, da je celo tako odloèen antikomunist, kot je to bil general Leon Rupnik, nasprotoval upo- rabi takih sredstev.17 Je pa po drugi strani ja- sno, da v boju zoper tako brezobzirnega nas- protnika, kot je bila KP, ni bilo mogoèe iz- birati metod, kakor jih ni mogoèe izbirati da- nes v boju zoper mednarodni terorizem. Taj- ne slu`be (kakršnim je naèeloval Hacin) prav- zaprav morajo do neke mere vedno uporab- ljati take specialne metode, èe `elijo obva- rovati demokratièno dru`bo pred organizi- ranim nasiljem. Vendar zgleda, da protiko- munistièni tabor ni v zadostni meri videl, ko- likšno nevarnost je predstavljal komunizem, zato pa tudi takih metod ni in ni hotel upo- rabljati v zadostnem obsegu; zlasti ne na za- èetku vojne ali celo pred njo ne, ko je bilo komunistov še malo in ko bi bilo mo`no z nekaj odloènimi in niti ne tako skrajnimi po- segi (npr. konfinacijo) povsem odpraviti ko- munistièno nevarnost. S tem bi se odpravila potreba po taktièni kolaboraciji z okupator- jem in bi bilo mo`no jasno in enoznaèno vo- diti osvobodilni boj v skladu z navodili be- gunske vlade v Londonu. Protikomunistièni tabor bi v Sloveniji zmagal.18 Zdi se torej, da je neenotnost protikomu- nistiènega tabora in katoliškega še prav po- sebej, temeljila ravno v neodloènosti njego- vega antikomunizma. Nihèe v Sloveniji ni poslušal papeških okro`nic Quadragesimo anno (1931) in Divini Redemptoris (1937), ki sta jasno nagovarjali k takemu ostremu an- tikomunizmu. Nihèe ni poslušal Tomca, Ehrlicha, Hacina, Rupnika, ki so ta spozna- nja poskušali dosledno izvajati. , Je danes kaj drugaèe? Dovolj je, èe pogledamo, kako sama ka- toliška stran obravnava omenjeno èetverico. Pravzaprav je sploh ne obravnava: sramuje se je. Zoper njo skuša povzdigniti like, kot sta ban Natlaèen in škof Ro`man, ki ju je tre- ba vsekakor obravnavati kot lika velike èlo- veške širine, vendar obenem, kot smo videli, tudi kot lika velike èloveške naivnosti. Skuša se zato ti dve osebnosti sicer povsem upra- vièeno rehabilitirati, vendar tako, da se ka`e na njuno distanco od odloènega antikomu- nizma Rupnika in Hacina, ki bi edini tedaj lahko rešil slovenski narod pred komunistiè- no morijo in strahovlado. S tem pa se nepo- sredno priznava, da sta bila Rupnik in Ha- cin nekakšna zloèinca (govori se o t. i. “po- gojni kolaboraciji”), z njima vred pa tudi ce-  % 7 &    * $ #  % 7 &    * lotno domobranstvo.19 S tem se obenem pri- staja na tezo, da naèin bojevanja zoper KPS, ki bi edini lahko prinesel efektivno zmago, ni bil legitimen. Pristaja se torej na tezo, da se ni bilo prav boriti proti OF/KPS. Pristaja se skratka na tezo, ki je lastna sami KPS. Zato pa tako stališèe (hote ali nehote, vede ali ne- vede) kolaborira s KPS. Èe povzamem: nalogo SKS vidim pred- vsem v jasnem distanciranju od medlega an- tikomunistièenga stališèa, ki nam je ̀ e med voj- no in po njej tako škodovalo na zgodovinsko- politièni ravni (na kar sem skušal opozoriti pod toèko 2), kar je tesno povezano z moralno oceno medvojnega dogajanja in njenimi sodnimi, spomeniškimi itd. epilogi (kar je bilo omenjeno pod toèko 1). SKS bi se pa moral temeljito za- misliti tudi (in to bi bilo zelo pomembno ra- ziskovalno poslanstvo SKS) v globlje duhovnoz- godovinske vzroke te antikomunistiène medlosti na katoliški strani20 in jih odpraviti. Pri tem bi se moralo postaviti v bran èasti takih mo`, kot so bili Ernest Tomec, Lambert Ehrlich, Lo- vro Hacin in Leon Rupnik. Šele tak premik zgodovinske zavesti v slo- venski katoliški skupnosti bi omogoèil ure- snièenje resnièno katoliškega stališèa v le-tej in bi ji dalo zadostni zagon za bodoèe bolj enotno in bolj `ivo dru`beno-politièno de- lovanje. To delovanje je namreè oèitno za- stalo, zlasti èe pogledamo sedanjo katoliško strankarsko politiko, ki zaradi svojega med- lega antikomunizma ne uspe izkoristiti sebi v prid niti zdaj `e vsem oèitnega samosesu- vanja slovenskega komunistiènega tabora in evropske levice nasploh.21 Dokler se bomo raje postavljali na stališèe ljudi, kot so bili Gregorij Ro`man, Marko Natlaèen in Peter Kri`aj (ali celo huje: na sta- lišèe kakšnega Kocbeka), bomo paè še naprej izgubljali, kot smo v preteklosti izgubljali in izgubili slovensko dr`avljansko vojno. 1. Justin Stanovnik, Slovenska katoliška identiteta, v: Tretji dan, 5/6 (2006), 68–75. 2. Prav tam. 3. SDPZ, §§ 20–27, §§ 80–81. 4. SDPZ, § 80. 5. Tu mislim zlasti na raziskave B. Mlakarja in T. Griesser-Peèar. 6. Okoliš, S. (ur.), Slovenska duhovna in politièna drama 20. stoletja, Ljubljana, 2007. 7. B. Mlakar, Slovensko domobrantsvo (1941–1945), Ljubljana, 2003, 76–78. 8. Prav tam, 76–77. 9. Prav tam, 77. 10. Prav tam, 78. 11. VV. AA., Profesor Ernest Tomec. Zbornik èlankov in prièevanj ob 50-letnici njegove smrti, Buenos Aires, 1991, 177. 12. Prav tam, 178. 13. Prav tam, 179. 14. Prim. T. Griesser-Peèar, Razdvojeni narod, Ljubljana, 2004, 280. 15. Prav tam, 281. 16. Prim. prav tam, 285–286. 17. Prav tam. 18. Prim. obse`neje o tej temi tudi mojo recenzijo Mlakarjeve monografije v: Tretji dan, 5/6 (2004), 104–108. 19. Prim. prav tam, 260–261. 20. Prim. o teh vzrokih analizo, ki sem jo podal v doktorski disertaciji: I. Ker`e, Vprašanje prehoda slovenske misli iz sholastiènega v novoveški miselni zasnutek, Ljubljana, 2007, 246–247. Tu izpostavljam zlasti esencialistièno (platonsko naravnano) naravo našega neotomizma (zlasti Mahnièevega in Ušeniènikovega), ki se ni znal dovolj odpreti eksistencialni, zgodovinski, aristotelski razse`nosti Toma`eve misli in posledièno ljudi ni navajal na konkretno zgodovinsko delovanje, paè pa se je raje izèrpaval v prepirih o naèelih, zgodovinski teren pa je prepušèal najprej liberalizmu, potem pa marksizmu. Do te mere je imel Kocbek prav, ko je slovenski predvojni katoliški kulturi oèital univerzalizem, srh pred konkretnim. Nikakor pa to ne pomeni, da je v imenu tega, po svojem bistvu aristotelskega, tomistiènega spoznanja, bilo dopustno stopiti na marksistiène, materialistiène pozicije. Prim. deloma na to temo tudi S. Granda, Politièno `ivljenje v Stari Jugoslaviji s posebnim ozirom na liberalce in kršèanske socialiste, v: Okoliš, S. (ur.), Slovenska duhovna in politièna drama 20. stoletja, Ljubljana, 2007, 19–21. 21. Prim. o tem I. Ker`e, Velika prilo`nost, v: Tretji dan, 5/6 (2007), 1–4.