LETO VI / ŠTEVILKA 21 KRANJ DNE 23. MAJA 1053 ENJSKE ureja uredniški odbor / odgovorni urednik slavko beznik / uredništvo in uprava: kranj, savski breg 2; telefon 475; tekoči račun pri nb kranj-okolica st. 624-»t«-127 ' izhaja vsako soboto / letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 35 din t posamezna številka stane 3 dinarjev Kakš%2^;Žfori ŠE DOLGO NAM ŽIVI TITO DRAGI CovenjsHo prebivali Ivo česiiia Predsedniku republike k rojstnemu dnevu V kranjskem okraju so se že začele priprave na volitve vaških in občinskih odborov Socialistične zveze. Večer za večerom se sestaneta zdaj ta zadaj oni občinski odbor, ki povabi tudi vaške odbornike. To naj bi bil kratek dogovor, ka-Tco naj se lotimo dela, kakšen naj bo duh priprav in podobno. Ne bomo se zamujali z razčlenjevanjem nove vloge Socialistične zveze, saj je bilo o tem že dosti povedanega. Menimo pa, da ne bo odveč, če spregovorimo o nekaterih vprašanjih, ki so že ob prvih razpravah povzročila različna na-ziranja. Tukaj v prvi vrsti mislimo na sestav novih odborov. Neštete izkušnje, zlasti pa domače (iz kranjskega okraja), nas prepričujejo, da smo dfbslej delaJi načelno napako. Več ali manj vsi naši odbori so bili doslej sestavljeni po tako imenovanem teritorialnem -načelu, se pravi vsaka vas, sleherni kraj naj ima v odboru svojega zastopnika. Ta želja, včasih tudi zahteva prizadetih, ni še sama po sebi napačna. Težili smo za tem, da v odboru najdejo svojega glasni, ka člani sleherne osnovne organizacije, odnosno vasi. Toda, žal, ta težnja ni ostala brez nezaželjenih posledic. Taki odbori so običajno le životarili, ker se odborniki niuslo mog'i nikoli zbrati, bolj točno povedano, nihče se ni pomujai, da. jih zbere, ker bi -m moral iskati po različnih vaueh. In ne samo to! Teritorialni princip je bilo težko, dostikrat pa tudi nemogoče, vsik! vliti s principom: najboljši naj bodo v vodstvu. Kajti kje je' rečeno, da ima vsaka vas tudi vsaj enega od najboljšin v obC'ini. čeprav je bolj malo verje'no, toda možno je tudi, da so vsi najboljši slučajno le \ eni ali dveh vaseh. Podobno velja, le v manjši meri, za vaAl'.o odbore. Po treznem prcrnisle\,.i bo moral vsakdo priznati, da s teritorialnim načelom ne moremo biti zadovoljni, .'ie (iObV no danes, ko SZDL posta i i otrovna in odločilna poli1: 'na Pila, ki bo nosila levji del bremena izg'-adnje socialisti !ao družic, življim j o in delo zahtevala izkušene, predane in ugledu?1 Ijr-di v novih odborih, ki bodo imeli vpliv na članstvo in hkrati njegovo zaupanje. Težavnost dela novih odborov se še /stopnjuje spričo vse večje samostojnosti, ki so jo dobile osnovne organizacije in s tem vaški odbori. Res najboljši ljudje bodo morali biti v odborih in kar največ iznajdljivosti in marljivosti bodo morali pokazati, če naj svojo osnovno orgamizaci-;jo spremenijo v msnični vse-ljudski parlament, ki bo, da se tako i /.razini o, gospodaril ln Vladal na svojem področju. Skratka, ne potrebujemo več odborov zastopnikov različnih vasl (še manj pa zastopnikov različnih organizacij), temveč resnično odbrance med najboljšimi. Potrebni so nam politični .štabi! Hkrati s tem pa moramo c meniti še eno napako, ki smo jo zelo pogosto storili. Mnogi •0 bili mnenja, da frontni od-oor ne bo popoln, če v njem no 1h> zastopnikov oblasti. sI>ričo vloge, ki jo Ima SZDL, Pa je to povsem zmotno. (Odbori Socialistične zveze, kot Vsaka organizacija, morajo po-nuigati organom oblasti, obe-JjTOl pa jih (kar je dostikrat še °°Ij potrebno!) nadzirati. Nad. ?"'raU jih morajo, kako spoštujejo voljo ljudstva, zakone, demokratična (nalfleila, ipoma,->li naj SZDL ali njen odbor nadzira, če bodo v njenem vod- stvu ali v njegovi sredi zastop- * ponedeljek, 25 maja, bo lokalnih štafetnih palic z vse silce palic in jim naročalo, naj jem te štafete na Jesenicah, niki oblasti. V takem odboru preteklo 61. let, odkar se je Gorenjske je na poti v Beo- pozdravijo maršala. pri Radovljici, v Kranju, Medse bo nujno vgnezdila farni- v majhni vasici Kumrovcu, grad. Po vaseh in mestih, kjer V torek, 19. maja, se je spu- vodah (kjer so prevzeli štafet-liarnostt ali pa bodo z delom blizu Zagreba, rodil Josip Broz. so potekale štafetne proge, je stila z vrha Triglava, sloven- ne P3-1*06 nosilci iz ljubljanske, ljudskega odbora vsaj soglaša- že v mladih letih je kot dela- ljudstvo toplo pozdravljalo no- ska republiška štafeta. Spre- ga »ko^kega okraja), do Ljubljane, se je povsod spre- li. Ta odbor SZDL bo zgrešil svoj namen, ker bo prišel pod vpliv organa oblasti in izgufbil samostojnost. Nasprotno, pa naj ob tej pruožnosti poudarimo, da morajo komunisti z veseljem prijeti za delo v odborih, če jim bo izkazano zaupanje. Nič več izmikanja delu v SZDL, kot je to prej veljajo za delo v Fronti. Komunisti naj si v njej poiščejo torišče političnega udejstvovanja ■— je sklep VI.- kongresa ZKJ. Novi statut SZDL predvideva nadzorne odbore tudi pri vaških ačflajt^JL Mnogim ne gre v glavo, lto-enja so, da zadostuje nadzorni odbor pri občini in da naj le-ta nadzira tudi delo vaških odborov. To je povsem nasprotno duhu novega statuta, ki daje osnovnim organizacijam popolno samostojnost. Kaj bi ostalo od te samostojnosti vaških odborov, če bi v njih delo posegel občinski nadzorni odbor ki ima po statutu precejšnja pooblastila. Mnogi namreč menijo, da nadzorni odbor nadzira le blagajno, odtod tudi stališče, ki smo ga zgoraj omenil;. V nadzornih odborih morajo biti najboljši in najzi elejši ljudje, ker je njih naloga kontrolirati vse delo odbora! Zaradi vsega tega je treba dobro razmisliti o ljudeh, ki naj bi bili izvoljeni. To razmišljanje pa naj se ne izrodi v pripravljanje kandidatne liste za zaprtimi vrati, ki bi jo potem nekdo predlagal na sestanku SZDL in silil v ljudi, da jo izglasujejo. Treba se je pogovoriti kdo nai bi kandidi- vec »topil v borbo za dobrobit ral, toda pogovoriti se je tre- vsega delovnega ljudstva. Od ba z ljudmi, s člani Sociali- takrat *> ttanes Je vse nJe«°" stične zveze. Če vaški ali ob- vo življenje ena sama velika činski odbor predvidi kaindida- in »sirena revolucionarna bit-te je to prav saj izbira res ni ka za sre*° svojega naroda za brezpomembna. Toda vprašati visoko idejo socializma, je treba tudi žiršle članstvo, V njegovi osebi so se združi-kaj misli o teh kandidatih. 1« vrlino velikega revolucionar. Vsak predlog je treba uteme- ja, državnika in vojskovodje. V ljiti in ljudi prepričati, da je najtežjih dneh je po vedel jngo. izbira pravilna. Prepričati pa slovanske narode v veliko bitko jih bo mogoče, če bodo zaslu- m izvojeval še večjo zmago, ge in sposobnosti kandidata na 1>rav zato je njegova zgodovini višini kot njegov ugled, na, zgodovina vseh ljudi naše Skozi javno agitacijo pred vo- domovine. Zato je njegov oseb-litvami se je treba boriti za "i praznik, praznik vseh nas. karudidate; ustvariti je treba menil v mogočno manifestacijo ljubezni do Tita. Množica Jeseničanov, predvsem mladine, je sprejela štafeto 19. maja malo pred pol-dnevom. V Kranj je republiška štafeta (skupno z lokalnimi) prispela ob 14.35. Pred Sindikalnim domom so jo sprejeli predstavniki Okrajnega Ijud. skega odbora, Ljudskega odbora mestne občine Kranj, »Partizana«, gasilcev in JLA. Ob tej priliki so govorili: predsednik LOMO tov. Vinko Hafner, predsednik okrajnega odbora »Partizana« tov. Ogorelec, podpolkovnik tov. Glumpak, Edvard Resman v imenu kranj-rjfkih delavcev in (tov. Viktor Bizjak v imenu Okrajne gasilske zveze. Na meji med kranjskim in ljubljanskim okoliškim okrajem v Medvodah, so sprejeli štafeto predstavniki Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica s tov. predsednikom Volčem na čelu, predstavniki »Partizana«, zastopniki Okrajnega ljudskega odbora Kranj, predstavniki Ljudskega odbora občine Medvode, zastopniki množičnih organizacij in društev, šolska mladina in veliko okoliškega prebivalstva. Iz vseh krajev Jugoslavije, iz Djevdjilije, Subotice, z našega Jadrana, od vsepovsod hi. te k tov. Titu štafetne palice z najlepšimi in najiskrennejši-mi čestitkami vsega jugoslovanskega ljudstva. Ljudska skupščina je sprejela nov agrarni zakon PROTI IZKORIŠČANJU NA VASI V radovljiškem in kranjskem okraju je »kupno 126 kmečkih gospodarstev s nad 10 ha obdelovalne memlfe — V splošno ljudsko premoženje ho prišlo na osnori »akona priblisro 272 ha vemife Zakon o zemljiškem maksi- Mnogi si nov zakon napačno Na ta način dobljena zem- mumu pomeni nedvomno mo- tolmačijo, so pa tudi taki, ki lja bo postala splošno ljudsko čam prispevek k utrditvi socia- zlonamerno širijo neresnične premoženje, ki ga bodo uprav- lističnih odnosov na naši vasi. vesti, med drugim, da bo od- ljali Okrajni ljudski odbori, u- Zcmljo tistemu, ki jo obdeluje, vzeta večjim kmetom tudi ne- porabljale pa različne kmetij- hkrati pa preprečiti vsakršno obdelovalna zemlja, da je od- ske organizacije, bodisi delov- izkoriščanje revnejših kmetov vzem obdelovalne zemlje nad ne zadruge, kmetijska podje- s strani bogatih, sta dva bi- 10 ha samo prvi korak k po- tja, posamezni kmetje, v goto- tudi bivši Od bivših tiskih delovnih zadrug — ob popolnoma izmišljeno, saj bi lastnikov se odkupljena zem- kateri so mnogi zlonamerneži bilo v nasprotju z osnovnimi, lja lahko prenese na katero- in kratkovidneži govorili, da zgoraj opisanimi, cilji, ki jih koli kmetijsko organizacijo zakonom nameravamo (Nadaljevanje na 3. strani) n^i^n-fp^* J? • * N«>steto brzojavk, imzdrav-iuli ^ cilj ^ stopm razlastitvi vse zemlje vih primerih pa t t^Tn ?1i J R!atVna5iie pa* 1>IS('in in naJleP*,h žclja vsesa Bteduto. Po reorganizaciji kmie. itd. Seveda je to govoričenje lastniki te zemlje. ( trtina, da smo se lahko tudi zm0- gorenjskega ljudstva, je napo- t1.-.„k1h d«lovnih zadme- — ob popolnoma izmišljeno saj bi lastnikov se odkuplj tlll v izbiri. tenih te dni k Titu. Nad 25 0 zavarovanju naročnikov pomeni polom v socialistični s tem preobrazbi naše vasi — se je doseči. namreč 'pojavil precej velik Po zakonu bodo odkupljene I* pisem in osebnega pov- poravnana osebno v upravi ča- problem, kaj bo s siromašnim od pteamezoiih kmečkih go-praševauja na uredništvu vi- »opisa, oz. datum poštnega ži- kmečkim prebivalstvom, ki mu spodarstev samo tiste površine đimo, da nekaterim našim ga, če je bila iK>slana po polož- te »il0 v kmetijskih delovnih obdelovalne zemlje nad 10 ha Kongres na Bledu bralcem še> ni popolnoma jasen nlcl nami kolektivnega zavarovanja,. Zato objavljamo osnovna načela, na katerih tako nezgodno zavarovanje temelji. Vsi naročniki na/šega Usta, ki redno plačujejo naročnino, s<» nezgodno zavarovani od 1. maja letos dalje. Torej, če se jo nesreča (ali smrt) zgodila pred 1. majem (pa čeprav ponesrečenec trpi posledico ne-zgode tudi v maju in pozne jo), zavarovanje oz. izplačilo premije še ne pride v poštev. Kot reden plačnik se štej" naročnik, ki do vsakega 15. v mesecu pOVavna naročnino za te zadrugah zajamčeno dostojno Za posamezno kmečko gospo-življenje, ki pa ga je po raz- darstvo pa se smatra zemlja naročnik.časopisa pUstu zadrug začel izkoriščati vseh članov skupnega gospo-vaiški bogataš. dinjstva. Za obdelovalno povr- Na Gorenjskem ta problem šino veljajo njive, vrtovi, sa- tov in gostov, sicer ni talko pereč kot po ne- oovnjaki, vinogradi in travni- Kongres je začel predsednik je pravna oseba (podjetje, ustanova ipd.), velja jamstvo le tedaj, če tak naročnik predhodno siM>roči upravi časopisa Pretekli teden je zasedal na Bledu III. kongres aftalmolo-gov-zdravnikov za očesne bole. zni Jugoslavije, kateremu je prisostvovalo okoli 70 delega- katerih drugih okrajih v Slo- ki. ne P^teJo Pa v poštev ko- zveznega odbora oftalmologov une priimek, poklic in bivali- (ptujfi(kif mari,borski so. šmine (enkratna sečnja in pa- dr. Leopold Ješe. Ko so dele- see tiste osem, za Katero naj bo?M^ oz y nekaterih drugih ša^> Pašniki in gozdovi. Odkup- gati z enominutnim molkom zavarovanje velja. Oe jv prav- pokirajmaih v Jugoslaviji (Vol- na cena za ha aernJjiSča se bo počastili spomin pokojnega Bo. na osiba naročena na več izvo- 'V(),lma) v,.ndar sr t-ndi po gibala (zavisi od klasifikacije risa Kidriča, so pozdravili kon- gasne, brž ko je zavarovanec dopolnil 70. leto. Zavarovanje velja za vse ne šibkejših. č?e bi take poizkuse tolerirali potem bi nujno pri- d'a "° izplačana najkasneje v Novak, v imenu GO Zveze sle. šlo do ' obubožanjia manjših 20 Mih- Pih drr- Novakovičeva, predsed- kmetov, ki bi bilo toliko huje Republiški Izvršni svet bo nik mestne občine Bled tov. koči niesee. Oo se mereča zgo- zgo«l<% ki hI se naročniku pri- posebno zato, ker naša indu- dobil pooblastilo, da v posa- Kapus in drugi, di prod 15. v inoseeu in za tisti i>etllo kjerkoli, ^ ne gh^le na strija ne raste tako hitro, da meznih primierih odstopi od Zdravniki so razpravljali o nuiHcc naročnina š«i ni porav- kraj in delo, ki ga opravlja, bi mogla zaposliti vso na ta predvidenega maksimuma mia- vseh pirobliemiih svtojle zidrav-nana, zavarovanje kljub temu -lamstvo ne velja le za nezgo- način dobljeno odvisno delov- vzgor do 15 ha. Predvsem v stvene panoge. Sprejeli so tu-velja, foravna- z zrakoplovi. Popotna pnnnija so razmalmili redki bogatini, da samo tam, kjer so družin- lili nov zvezni odbor oftalmo-niorajo s kritiko, da se na za pretekli mesec. Za da- v primeru nezgode (20.000 di- Socializem pa ne bi bil socia- ske zadruge v navadi in v pri- logov. tuni vplačila naročnine se srna. narjov), so izplača samo v pri- lizem, če ne bi ščitil našega mieru, če bo šilo za zemljo Med kongresom so si dele- tra datum vpW v bki^ajniškl uviru trajne nesposob- delovnega kmeta pred podob- slabšo kvalitete (zaradi hribo- gati ogledali znamenitosti Ble- diieviilk, če je bila naročnina nos 11 zadelo. nimi pojavi. vitosti ipd.). da in okolice. jim 8jriebljo na{*nk, opozarjati na ''■'i'/lir.iH« probleme ki ho jih trebiti prezrli itd. In kako RAZGOVOR Z GORENJSKIMI DUHOVNIKI o osnutku %akona o verskih skupnostih Zadnje dni smo obiskali vrsto gorenjskih duhovnikov, — med njimi tudi gg. Sekovaniča iz Radovljice, Gregorčiča iz Tržiča, Vovka z Jezerskega, Kranjca iz Križev, šavMja iz Gorenje vasi ter Vavpetiča iz Šenčurja. (Nekaterih imen ne objavljamo na njih izrecno prošnjo! ). Povpraševali smo jih po njih mnenju o osnutku novega zakona o verskih skupnostih in kako sodijo o vzrokih preikinitve pogajanj med predstavniki oblasti in katoliško cerkve. Njih sodbe so bile več ah manj enake, tako da ne bomo poročali o vsakem posebej. Zlasti edini so bili v mnenju, da osnutek zakona predstavlja sigurno osnovo za urejevanje odnosov med cerkvijo in oblastjo, da daje zadostne garancije za svobodno izpovedovanje verskih čustev. Morda bo praksa rodila potrebo, da se nehatera njegova določila še precizirajo, vendar to možnost predvideva že sam osnutek ter zato pravi, da lahko izvršni sveti republik izdajajo podrobna navodila za njegovo izvaja-janje. Skratka, vsi so bili mnenja, da je osnutek pomemben korak za ureditev odnosov. Vsi so izjavili, da jih je razočarala vest o prekinitvi po- Samo še zadnje priprave za proslavo obletnice ikokrškega odreda Že smo poročali o sporedu proslave, ki bo 12., 13. in 14. junija v Goricah, ko se bomo spomnili ustanovitve Kokrške-ga odreda, tiste partizanske e-note, ki je ves čas svojega obstoja pomenila eno najmočnejših udarnih pesti v boju proti okupatorju na Gorenjskem. Prvi del svečanosti bo posvečen prekopu padlih partizanov in talcev, ki doslej še ležijo po raztresenih grobovih v goriški občini. Položeni bodo v skupno grobnico. Nad njo bo odkrit spomenik, izdelan iz sivega kraškega marmorja. Osnutek in načrt zanj je napravil arhitekt ing. Edo Ravnikar. Za svoje delo ni zahteval nobenega plačila. Spomenik ima obliko spiralnega stebra in je visok 4 metre in 70 cm. Vsi stroški zanj bodo znašali 700 tisoč dinarjev. Občinski odbor Zveze borcev v Goricah je zbral vsa potrebna denarna sredstva. Občani so se odzvali vabilu in prispevali poklone. Razen osta. lega so darovali 43 kubičnih metrov lesa. Isto sita storila Občinski ljudski oclbor in kme. tijeka zadruga. Potekajo zadnje priprave na te velike svečanosti, kamor se bo zlilo na tisoče bivših borcev in Gorenjcev vobče. V Goricah obstaja občinski pripravljalni štab, ki si je vse delo razdelil po komisijah. 'Poskrbeli so za lepo okrasitev vse občine, zlasti pa še prireditvenega prostora, kulturnega doma, kjer bodo ležali na mrtvaškem odru prekopani zemeljski ostanki padlih borcev in talcev. Prostor okoli spomenika bo ves v zastavah in mlajih. V vsej občini bo postavljenih nad sedemdeset mlajev in slavolokov. Mnoga industrijska podjetja so prispevala po- moč v blagu in denarju, da bi bila okrasitev čimveličastnejša. Inteks, Tisfcanina in Tržiška bombažna predilnica in tkalnica so darovale blago za zastave. Tovarna Triglav in Ljudski odbor mestne občine v Kranju sta obljubila denarno pomoč. Goriška mladina in organizacija AFŽ bosta spletli več kot dva tisoč vencev za okrasitev. V okviru »Maja —■ meseca mladosti« je goriška mladina osredotočila vse svoje delo samo na priprave na veliko obletnico. Razen vsega ostalega je obljubila, da bo na večer pred glavno proslavo kurila kresove na vrhu Storžiča, na Tolstem vrhu, Zaloški gori in diru. gih okoliških vrhovih. Les za tribuno in plesišča je je že pripravljen, Prav tako je že poskrbljeno za razsvetljavo in ozvočenje. Urejena so prenočišča za 2000 gostov. Vsi, ki se bodo udeležili svečanosti, bodo naleteli na dobro organizacijo prehrane. V Goricah je že 30 paviljonov, v katerih se bo razdeljevala hrana in pijače. Vso organizacijo preskrbe in postrežbe je prevzel v svoje vešče roke direktor instituta za TBC na Golniku tov. dr. Pur-lan. Tečejo še zadnje priprave pri organiziranju prevoza. Prostor za parkiranje motonih vozil je že urejen. Vse dni, ko bo trajala proslava, bo v Goricah odprta informacijska pisarna. Tam bo tudi ambulanta, v stalnem stiku z rešilno postajo. Ob 11. obletnici ustanovitve Kokrškega odreda, bodo vsi prisotni borci te enote izpolnili posebne kartotečne liste, ker se niso ohranili vsi seznami njenih pripadnikov. Izdelane bodo tudi posebne spominske značke. gajanj, saj so si globoko želeli in tudi trdno upali, da bo končno prišlo do sožitja, ki je nuj. nto in neizogibno. Čeprav so nekateri dejali, da o vzrokih prekinitve ne morejo soditi, ker so premalo poučeni o pogajanjih, so vendar vsi enotno izjavljali, da se jim zahteve predstavnikov katoliške cerkve nerazumljive, ker ustavna določila o ločitvi cerkve od države v ničemer ne omejujejo svobode vernikov. V tem pogledu je najbolj zanimiva izjava, ki jo je dal g. Savli. Le-ta je dejal: »Lepo bi bilo, če bi predstavniki katoliške cerkve ■ i pogajanjih dali svoje pripombe k osnutku zakona, od katerega je vsa javnost toliko pričakovala, ne pa da so vpletli druga vprašanja, ki ne zadevajo zakona o verskih skupnostih.« Duhovnikom je nerazumljivo, zakaj so škofje zahtevali od države pravic, ki jih katoliška cerkev nima niti v večini zapadnih držav. V kolikor so to storili na zahtevo Vatikana, tedaj, menijo, je treba to pripisati dejstvu, da je Vatikan napačno poučen o jugoslovanskih razmerah po zaslugah emigracije. Vendar, pravijo, niso izgubili upanja, da bodo v bližnji bodočnosti uspeli doseči sporazum, posebno v Sloveniji, ker je to nujnost, ki jo zahteva bodočnost naše domovine. G. šavli je ce'o predlagal, naj bi se duhovniki po sprejetju zakona sestali na okrajnih centrih in se pogovorili o njegovem sprovajanju. Na koncu naj dodamo še o-krajšano izjavo, ki nam jo je dal g. Sekovanič, predsednik Pokrajinskega odbora CMD za Gorenjsko: »Z žalostjo smo vzeli na znanje prekinitev pogajanj. Naše mnenje je, da se Vatikan ne more vživeti v razmere naše mlade države; najbolj pač zaradi napačnega tolmačenja izseljenskih duhovnikov. Novi osnutek zakona je bil popravljen v toliko, da nam sedaj še bolj zagotavlja popolno versko svobodo. Z veseljem smo vsi opazili, da so bile upoštevane vse pripombe, ki jiih je po tehtnih preudarkih predlagalo Cirilmetodijsko društvo. Kljub prekinitvi gleda večina naših duhovnikov' optimistično na možnost nadaljnih pogajanj.« V četrtek je bila v Kranju prijateljska nogometna tekma K0R0TAN : ODRED ki se je končala z rezultatom Zaslužijo ostro kritiko 4:2 Slas nosili brwltw DOVOLJ JE MALOMARNOSTI Tovariš urednik! Nekateri (trdijo, da zbiranje blagajniki, ki si znajo organi- Ni dolgo, kar me je pot za- članarine ni urejeno že v sa- zirati pobiranje članarine, tam nesla na Okrajni odbor- Socia- mih osnovnih organizacijah, pa je dober ves odbor, blagaj- li stične zveze v Radovljici. Po- Zdi se mi, da je res tako. Kaj- nik pa ne. vprašal sem to in ono, nazad- ti navaden nesmisel je trditi, Naj bo že kakorkoli, jasno nje pa je beseda nanesla tudi da ljudje ne bi bili pripravljeni je eno: redno odvajanje člana- na Članarino. Ob tem, kar sem plačevati tisto neznatno me- rine je — sicer ne prva — slišal, menim, da ne bi bilo sečno članarino. To vidimo tu- dolžnost vsega odbora. Ves od- napak tudi nekaj napisati. di iz tega, da so nekateri od- bor se mora zanimati tudi za Odbori osnovnih organizacij bori SZDL v ostalem delu bolj to vprašanje, zlasti sedaj, ko SZDL večinoma pobirajo čla- zaspani, članarino pa odvajajo smo pred volitvami v vodstva narino pri svojih članih, jo pa vestno. Po drugi strani pa ni- SZDL. Predlagam, naj se še sila neredno odvajajo na okraj, kakor ni mogoče dobiti člana- pred volitvami poberejo vse za- Prav tako je tudi s tistimi ob- rine od tistih odborov, pri ka- ostale članarine. Tako bodo tu- činskimi odbori, ki zbirajo čla- terih bi pričakoval, da člana- di mnogo bolje urejeni seznami narino. Še je 20% osnovnih or- rina sploh ni problem. Vse to članstva, kar bo volitve samo ganizacij, ki niti še nimajo ra- nam kaže, da so tu pač boljši olajšalo. R. O. čunskih knjižic. Poglejmo nekaj podatkov: dešnjica v Bohinju že od a-prila lanskega leta ni odvedla niti dinarja članarine na Okraj. O Kinematografskem podje- remo brez ostre kritike. V neosnovne organizacije Doslov- tju Jesenice smo bali vajeni deljo so se obiskovalci zelo za-če « Rreznica (občina Ž irovni- slišati le dobre stvari. Z vso čudili pr2dfilmu, če ga smemo ca), Hraše (Radovljica), Jere- požrtvovalnostjo se je trddilo, tako imenovati, zvarjenemu iz ka (Bohinj), Lancovo (Radov- da je v letih po osvoboditvi ostankov nacističnih tednikov ljica), Laze (Gorje) itd. za la- uetanovilo tri nove kinemiato- in filmov, ki so prikazovali na-ni sploh še niso odvedle nobe- grafe, tako da imajo Jeseni- stopanje nacističnih »kuLturo-nega zneska. Za letos so okra. čani možnost, da se vzgajajo in noscev«, združenih v organiza-ju odvedli nekaj članarine le razvedrijo v treh kino-dVora- ciji »Kraft durch Freude«, ki obč. odbori Mojstrana, Bled, nah in v Letnem kinu Svoboda, je imela na primer na Koro-Bohinjska Bistrica in le še ne- Mnogo sposobnosti in mnogo škem in v času okupacije tudi kaj drugih. Od ostalih še ni truda ie vse to zahtevalo. Vsak pri nas nalogo, da uniči slonic slišati. JessniČan je vesel tega razvo- vensko kulturno življenje in Videti je, kakor da ti odbori ja, za katerega zasluži upra- da uresniči zapoved krvnika mislijo, da gre le za zbiranje va Kinematografskega podjs- Rainerja: »Napravite mi Go-finančnih sredstev in prav nič tja vse priznanje in pohvalo, renjsko nemško!« še bolj pa več. V mojih očeh pa pomeni Tudi v kulturnovzgojnem de. so se obiskovalci začudili, da članarina tudi nekaj več. Pri lu, ki ga s filmi opravlja pod- je to filmsko skrpucalo nasta-zbiranju članarine tudi ocer.jt;- jetje, ni bilo doslej slišati no- io na Jesenicah. O umetniškem jemo disciplino in zaveanosr bene ostrejše kritike. Podjetje čutu »ustvarjalca« in o njego-odbora in končno pri plačeva- se je trudilo tudi v tem in na- vem pojmovanju vloga filma nju tudi vsakega posameznega bavljalo večinoma,^ dobre fil- v družbi pričajo najbolj zgo-člana SZDL. Pa tudi če bi šlo me. Če jih vselej a moglo, ni vorno slike, ki jih je iz prej le za zbiranje denarnih sred- bila njegova krivda, saj je od- navedenih filmov združil v stev, — ali našim organizaci- visno pravtako kot druga ki- »svojo« stvaritev: nastopi sku-jam morda niso potrebna? Ali nematografska podjetja od Raz- pin »Kraft durch Freude«, kani s članarino zagotovljeno ne- filma. V zadnjem času pa je baretski nastopi, med kateri-moteno gmotno poslovanje vseh podjetje ali morda le kak po- mi sta dva popolna pornogra-organizacij SZDL, od najnižjih sameznik v podjetju, napravil fija in priča družbenega raz-do najvišjih ? napako, mimo katere ne mo- vrata v nacistični Nemčiji, prizor s poveličevanjem netmške- •—v i . . i . i . i . i >ga rasizma (ples črncev pred Podcenjevanje ljudi ah kaj tremi Nem«), vse usto, i «- mer so nacisti hoteli odvrniti V soboto, 16. maja smo pri- ne lističe za pregled, se je, se- nemško ljudstvo od revolucio- šli na vrsto za fluorografski veda, ljudi kar trlo in redek je namesti in stvarnosti. In to- pregfled pljlulč tudi prebivalci bil, ki je čakal manj kot uro, skrpucalo smo morali gledati Primskovega. že nekaj dni prej uro in pol. Povprašal sem vod- v nedeljo zvečer v Letnem ki- smo dobila obvestila, da bo sli- jo ekipe, zakaj izdajajo vabila nu na Jesenicah, kanje pljuč v Zadiužncm domu za sedmo uro, če začenjajo s Prepričani smo — če sodimo In da se moramo slikanja ude- pregledi šele ob osmih, pa mi po dosedanjem delu Kinemato- ležiti točno ob uri, naznačeni je odvrnil, da je temu kriv LO grafskega podjetja Jesenice — na vabilu. mestne občine Kranj, ki je bil da se je ta napaka, M jo je s Bil sem med tistimi, ki so zadolžen, da ljudi obvesti o ča- predvajanjem tega »predfilma« bili povabljeni ob 7. uri. Točno sni slikanja. Ko sem mu nato napravilo, zgodila nehote. To- ob sedmih sem bil na mestu, še pojasnil, da to pač ni pra- da zgodila se je in zato za- Do pol osme se nas je nabrala vilen odnos do ljudi in da na služi ostro kritiko, ki naj jo že precejšnja gruča, vendar od ta način človek samo po ne- vzame kinematografsko pod- pregledovalne ekipe' še nd bilo potrebnem zamuja službo, mi jetje na Jesenicah dobronamer- nikogar. šele ob osmih so za- jo odvrnil, naj se nikar ne no. Mislimo, da je bilo vsemu čeli prihajati prvi in nam vlili razburjam, ker imam izosta- svetu nacistične kulture dovolj malo upanja, da vendarle ne nek iz službe tako ali tako in da so jo tudi Jesenice ob- čakamo zaman. plačan. Mislim, da k temu ni čutile v polni meri na svoji Ko so malo čez osmo ven- pcitreben nikakršen komentar, koži. darle pričeli izdajati kontrol- Ks M. K. Franc Štefe - Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA Ujete borce so odpeljali v Begunje. Tam so jih |K) strahovitem mučenju ustrelil i kot talce. Tudi ta zadnji poizkus ni rodil sadov, saj borci niso izdali ničesar. Tako je končalo svoje življenje dvanajst borcev - junakov /iva priča je ostal le Sedemnajstletni Stanko Mlakar, katerega so Nemci prav tako odpeljali v Begunje; potem Jakob Itabič, organizator NOB v gornjesavskl dolini pa čez nekaj dni izpustili, ker so mislili, da i>o poiskal preostale borce KokrSke čete in jih izdal. Toda Gestapo se je pri mladem Stankotu temeljito zmotila. Stanko, ki je izšel iz družine znanega proletarca in revolucionarja, zaposlenega nad 30 let V jeseniški železarni, in ki je že v prvem leta oboroženega boja Izgubil v Poljanski vstaji starejšega brala, odličnega milraljezca in organizatorja SKOJ-a v Šenčurju, je po prihodu i/. Beguni storil to, kar mu jr \i■ |. \ ;il i \ esl in za kar jr bil Sel v borbo le pred skoraj enim letom. r<> prvi poti je poiskal partizane, jim razkril geslapovske načrti«, potom pa vzel mitraljez, sprva lahkega, ko pa mu je uspelo dobiti težkega, tudi tega, Iti Stanko se je skozi vse poletje maščeval za vse, dokler ni v septembru 1M12. leta junaško padel |m> dvodnevni bitki. V nevarnosti, da ga ujamejo, se je sam ustrelil. Ti udarci so četo močno prizadeli. Izgubila je 1C> borcev, ki so vsi junaško žrtvovali SVOJe Življenje V boju proti okupatorju in domačim i/dajalcem. Padli so večinoma najboljši komunisti in SKO.I-evei. Prekaljeni so bili v mnogih horhah in spopadih. Številni so se boriii v prvih vrstah že v stari Jugoslaviji. Ko so se preostati borci Kokrške četa {Kinovno zbrali, to pol nad znano partizansko vasico (lojzd, so četo reorganizirali, Na mesto padlega komandirja Hmvala so soglasno postavili Franca Sisko-Crta, Četa je v leni času štela 30 borcev in še .sprejemala no\e Med iiosimi so takrat prišli V četo tudi nekateri tiviški aktivisti: Srečko Perhavc, sekretar mestnega koinileja Partije v Tržiču. Franc Jagodic - Krstan, Branko I) jord je\ ir, Dušan Vogrič in drugi. Po nekaterih akcijah pod Tržičem se je čela premaknila s področja nad (iojzdoni jiod Storžič. Tu je okrog lQ> maja vzposta-viti prvo zvezo s štabom 1. grupe odndov, ki je med lem časom nastal na desni strani Save. Kurir Karel Kravcar je prinesel ortnega udejstvovanja. Kamnik OMni zbor delavskega kul-turno-proMvetnega društva »So. Udarnost«, ki je bil sklican za to nedeljo dopoldne, se zaradi premajhne udeležbe članov ni mogel začeti. Vsak član je dobil pismeno vabilo osebno v roke. Bo drugič boljše? • »Solidarnost« je to nedeljo gostovala s Kreiftoviml »Celjskimi grofi« v Grosuplju. Zanimanje za to prireditev je bilo tako veliko, da je mnogo ljudi moralo oditi domov, ker niso dobili v dvorani prostora. Amaterski odri vse bolj posegajo po težjih delih. Tako je v letošnji sezoni »Svoboda« v Stražišču uprizorila »Pohujšanje v dolini šentflorijajnski« in »Dundo Maroje«, Gorenja vas je postavila na oder »Inšpektor na obisku«, »Svoboda« Primskovo »Rdeče rože«, prav tako tudi igralska družina v Predosljah, v Šenčurju so pred kratkim zaigrah »Hasanagini-co«, »Svoboda« v Tržiču pa »Krog s kredo« itd. V vrsto teh naprednih igralskih družin spada brez dvoma tudi KUD Dobrava iz Nakla, ki je v tej sezoni naštudiraia igro »Za stanovanje gre« in »Celjske grofe«. Iz vsega tega je videti, da so mnogo manjši kraji že izven okvira lahkouprizorljivih iger z dvomljivo komičnostjo in solzavostjo. O družini iz Nakla moremo reči, da vsa zadnja leta gledališki program sistematično gradi in dviga. »Celjske grofe« je režiral tovariš Jože Kožuh, ki je pripravil za ta oder že vrsto iger. Odlikuje ga predvsem prizadevanje. Realistično je prikazal razvoj dogodkov in razmer, ki jih dramsko delo obravnava. Igra je bila dinamična in je rasla od dejanja do dejanja. Le konec je bil medel. Ta slabost pa izvira tudi iz samega besedila, ker je zadnje dejanje šibko zgrajeno in pride na koncu v simboličen . revolt proti fevdalcem. Tu moti Hermanov kes (Mrtva Veronika mi je odprla oči, mrtvi Pravdač mi je prinesel težko spoznanje. Zastonj sem moril. Vidiš, pater, tako je! Moli za mojo dušo in pozabi, da vidiš ponosnega Hermana tako potrtega ...). Ta slabost se kaj slabo sklada s Herman ovo nasilnostjo značaja. Prav tako ni prepričljiv kmet, ki priteče v zali narodni noši in zakliče: »Vrnite mi nevesto! Prokleti grofje!« Ta simbolični in patetični konec je v popolnem nasprotju s težko dramatično rastjo prvih dejanj. Režiser Kožuh je s pravilno zasedbo vlog ustvaril solidno osnovo za dober potek igre. Četudi je tu in tam stvar spodrsnila v besedi ah igri, jo je vedno rešil temperament in značaj igralcev. Hermana je oblikoval delavec in predsednik občinskega ljudskega odbora Peter Poh-čar. Kljub nekaterim napakam je bila njegova igra prepričljiva, tako da smo slutili pravo podobo mogočnega Hermana. Degeneriranega Celjana Friderika je dobro karakteriziral tov. Andrej Okoren .Vendar v trenutkih, ko je šlo za usodo Veronike, ni izčrpal vseh psiholoških možnosti, ki jih vloga nudi. Razvratno kraljico Barbaro je dobro podala Dana Vi-dičeva. Ulrik Iva Križaja je bil po maski in glasovno nekoliko premlad, sicer je pa za. dovoljjvo zjaigral pokvarjenega miljenčka. Štefka Toniazinova kot Veronika je bila sicer mila, v svojem uporu pa morda malo pregroba, kar je zmanjševalo sočutje z njeno usodo. Jošt je bil dober steber igre, tako v maski kot v igri in besedi. Kreiral ga je Martin Tiringer. Močan lik je bil tudi Piccoler-minl Vinka Vidica. Z govorom in z masko je prikazal tipične, ga lizuna, spletkarja in uglajenega dvorjana, pravo nasprotje primitivne celjske družbe. Vse simpatije pa si je pridobil Pravdač Zdravka Korenča-na. Tudi ostali igralci so se kar se da potrudili. D. B. Prizor iz uprizoritve Petrovičevega »Vozla« v Mestnem gledališču na Jesenicah. Gledališka družina iz Brnet na Koroškem je gostovala na Jesenicah Minulo nedeljo je gostovala na Jesenicah skupina kulturnikov iz zamejstva, gledališka družina iz Brnce nad Beljakom. Naštudiraia je Danila Bučarja spevoigro v treh dejanjih »študentje smo« in jo zaigrala prvič v jeseniškem Mestnem gledališču. Pri opereti sodelujeta orkester jeseniške glasbene šole in baletni zbor jeseniške gimnazije, prav zato je bila premiera na Jesenicah, četudi je bilo izredno lepo vreme, so Jeseničani gleda, liško dvorano napolnili in z zanimanjem sledili Korošcem. I-gralci, sami kmečki fantje in deiklieta iz Brnce, katerih večina je to pot prvič nastopila na odru, so imeli sprva malo treme, v drugem in tretjem dejanju pa so se v vloge vživeli in jih kar dovršeno igrali. Mehko govorjenje in še bolj mehka pesem sta občinstvo kaj kmalu osvojila. Vsi igralci zasluzijo veliko priznanje, saj so studirah slovensko spevoigro v ne ravno rožnatih razmerah. 25 igralcev in igralk je hodilo po več ur daleč k vajam za to igro. Predstavo zamejskih Sloven. cev si je vredno ogledati, saj vsi dobro igrajo in je skoraj teilko ugotoviti, kdo je najboljši. Verjetno vodi profesor, ki se je v vlogo nadvse vživel in kaže, da je že večkrat nastopal na deskah. Vendar drugi ne zaostajajo dosti za njim in gre vsem javno priznanje in čast. Na jeseniškem odru je goste pozdravni tov. Zupan, predsednik Sveta za prosveto in kulturo LOMO Jesenice in jim izročil knjižna darila v skupni vrednosti 10.000 din. Za darila in za pozdravne besede se je zahvalil zastopnik zamejskih Slovencev z zelo lepimi besedami. Dejal je, da so ponosni; ker lahko gostujejo v matični državi s slovensko opereto in da smo lahko prepričani, da nas državne meje ne bodo ločile za vedno, kajti prava meja Slovenije sega do tja, kjer se govori in poje slovenski. Jeseničani so zamejskim Slovencem za gostovanje zelo hvaležni ln si žele, da bl spevoigro pono- vili. Četudi je bila to pot dvorana polna, jih je še mnogo, ki si spevoigre niso mogli o-gledati. čudimo pa se, da prva gledališka družina izza Karavank ni bila lepše sprejeta. Saj gosto vajne Brnčanov s Koroškega ni bil le kulturen, temveč tudi političen dogodek, ki mu žal Jeseničani niso posvetih dovolj pozornosti. Razen skromnega pozdrava s strani predsednika Sveta za prosveto in ktdturo, ni bilo ničesar. Pa še ta pozdrav je bil tako skromen, da so se zamejski Slovenci upravičeno spraševali, če na Jesenicah ni nobenega govornika ... Gledališka družina' iz Brnice nad Beljakom ima predvidena še gostovanja v Celovcu, v Bo. rovi j ah, Veliko vcu in nato v Kopru, Trstu in Mariboru. P.U. se! Turistično društvo Vas poziva Klabundov „Krog s kredo" v Tržiču Tržiška »Svoboda« nas je lična čang Hajtang, .skromna, presenetila z nadvse uspelo nežna in čista, da je osvojila predstavo te čudovite kitajske vsa srca. 2e besedilo samo, pravljice in nam dala z njo polno poezije, je njeno igro svojo najboljšo letošnjo dram- dvigalo nad povprečje. Vlogo sko uprizoritev. Le-ta pomeni je do potankosti skrbno izde- Prizor iz zadnjega dejanja »Kroga s kredo« v Tržiču obenem odločen korak naprej v režiji, igri in inscenaciji, čeprav je tržiška »Svoboda« rev. na, je vendar scenografu Blažu štemu uspelo I skromnimi sredstvi pričarati pred naše oči daljno pravljično deželo. Okraski v obliki stiliziranih zmajev, kitajskih vaz, hišic, ki so se zdele brez teže, dalje dobra razsvetljava — vse to je predstavo odlično podprlo. Režija tov. Karla Smoleta, po navodilih gledališkega igralca tov. Adolfa Anderleta, je bila odlična in nadvse skrbna. Tov. Smole je pogodil pravljično vzdušje in čisto poezijo, prepleteno z globoko filozofijo prastarih kitajskih del. Naši igralci so se dvignili iz realne vsakdanjosti in pred nami zaživeli v neki nadz?mski zane-senosti, v pravljici, kjer vedno zmagata čistost srca ln dobrota. Bertka Fabjanova je bila od- lala; igra ob slovesu z materjo je bila naravnost pretresljiva. Fabjanova je ostala na višini vse do zaključka pravljico. Gospa čang Mare Smoletove je bila res mati, vzvišena v bolesti in odpovedi kako:- tudi v ptii.oru s sinom. — cang IJng je bil odlična kreacija Nandeta Stritiha. Ničvrednež iz prve slike se je po notranjem očiščenju v drugi sliki povzpel v idealen lik minulega revolucionarja. Nikjer ni zapadal v papirnato piednašanje in poznanje in je tudi svoje obtožbe povedal umirjeno, primerno pravljici. Prevelik realizem bi bil splošni ubranosti le v kvar. Zato so se v peti sliki tako lepo ujemale Haitangine tožbe, polne poezije ln njegovo pov-stni realistične politiine obtož. be oblastnikov. — Zvodnik Tong Rudolfa Prešerna je Ml prepošten. Sočutje z nesrečnima ženskama ga je /apo'j do, da je nekoliko pozabil na svoje, le na zaslužek preračunano bitje Fao Slavka Primožiča je bil njegova doslej najboljša kreacija. Dovoljeval mu je ne-koliko patosa, ki mu je bil doslej v realističnih Igrah v kvar. V zadnji sliki pa je bil uek< d-ko preskromen. Ma Ka/i-i Smoleta je bil najodllčncjša kreacija te predstave. S krut ose j o v prvi sliki nas je preplašil, v drugI sliki pa je prepričal o popolni izpremembi značaja, očiščenega po čudežu ljubezni. Smole je znova dokazal, da je odličen igralec in skrben režiser. Yu Pel, Maova prva žena, je bila Helena Legatova. Odlična v mimiki, glasu ln hoji. Je ustvarila lik popolnoma ne- vnega stvora, da so jo na mah vsi gledalci zasovražili in komaj čakali, da prejme zasluženo kazen. Ta mržnja je trajala še po končani predstavi. Naravnost ganljivo je, kako t-'.eprost gledalec reagira na zlobnost in zločin. Legatova pa je bila nekoliko preodkritosrč-na v oblikovanju svojega lika. Manjkal ji je hinavski orientalski nasmeh, za katerim naj bi skrivala zvijačo. Ča« Jožeta Močnika je bil zlasti dober v /,adn jem dejanju, ko krivci obtožujejo drug drugega I>obro je znal hliniti strastnega aa-ljnblj.nea, ki skuša pntl do ugodnejšega življenja. Odličen je bil ru-ču Fdija Končine, ki 'je edem najboljših tržiskih lcev. Sodnik je bil prepričljiv. r< ; poln negativnih la»t-no t;t 1 a/.nji v in podkupljiv. — Tov. Pepca Ježeva je enako dobro podala svojo epizodno vlogo babice. Oba kulija sta bila odliena. eepni.v šele prvič na deskah, ki pomenijo nov svet. Igralska družina se je morala boriti s sikrtmi težavami. Vse vaje so bile zdaj tu zdaj tam, kjer Je edina tržiška dvo-!m na skoraj stahio zasedena h Turistično društvo Kranj, u-stanovljeno lani v januarju, se je pri svojem delu znašlo, ven. dar bi bili rezultati pomembnejši, če bi ne bil krog članstva tako ozek, kakor je. To organizacijsko napako bo poskušalo društvo v drugem letu svojega obstoja popraviti. Kdor pozna naloge turističnega društva, se bo rad včlanil. Mar ne gre vsakemu za estetsko podobo Kranja? V lepem, čistem mestu je vsekakor prijetneje prebivati, kakor v zanemarjenem kraju, kjer se človeku oko ustavi ob kupih smeti, neredu itd. Prav gotovo pa je tudi, da se v urejenih mestih, ki imajo prijetno okolico, bogato prirodnih lepot, kakor na primer Kranj, tudi tujci raje zadržijo. Zaradi tega ima turistično društvo tudi velik gospodarski pomen. Druga važna naloga turističnega društva je skrb za članstvo, ki naj hodi v prostem času na izlete v bližnje ali daljne turistične ali drugače znati nite kraje. članstvo pa naj bi skrbelo predvsem za zgraditev in ureditev turističnih naprav, za razvoj turizma, za urejanje in vzdrževanje parkov, sprehajališč, za varstvo kulturnih in zgodovinskih znam« ni tosti ter sodelovalo pri sestavi urbanističnih in regulacijskih načrtov. Kranj metropola Gorenjske bo za svoje prebivalce in za tujce vabljlvejšl, če bo skrlmo urejen. Zato vas vabi Turistično društvo Kranj, da se včlanita in pomagate s predlogi ln z nasveti pa tudi gmotno, da bo kino prelistavanih Kdina in o-benemi glavna skušnja na odru je bila zvečer pred predstavo, po končani kino predstavi ob 22. in je trajala do pol 2. ure zjutraj. Kostumi so bili tZgO-t.ovljemi pri Ljudski presveti v Ljubljani v rekordnem času, v enem tednu, za kar je dramska sekcija dolžna še posebno zahvalo njenemu vodji tov. Horvatu. Vsa zahvala tudi tovarišu Štoru, ki je tako krasno naslikal posamezne dele kulis in ustvaril vem dostojna prizorišča. J. 2. lvoje naloge čimuspešnejše Izvrševalo. Letna članarina za posameznika je 60 din, članska izkaznica pa stane 20 din. Kolektivnemu članstvu, to je podjetjem, ustanovam, organizacijam in društvom, članarina še ni določena; plačujejo jo letno v višini, ki jo zmore sleherni član. Posamezniki prejemejo ob vstopu v društvo izkaznice, kolektivno članstvo pa na osnovi pristopne izjave potrdilo o članstvu. Člani turističnega društva imajo pri skupinskih prevozih (najmanj 5 oseb) na železnici popust in vse prednosti pri izletih, ki jih prireja društvo p)o Jugoslaviji a|i v inozemstvo. Sleherni Kranjčan, sleherni delovni kolektiv, ki se navdušuje za olepšavo in ureditev Kranja, se bo včlanil v Turistično društvo Kranj. Spori Gregomi presenetil Nedeljska nogometna tekma med domačim »Gregorčičem« in doslej vodečim nog. klubom v Zahodni slovenski ligi »Izolo je jeseniške ljubitelje nogometa navdušila, že v prvem polčasu je jeseniško moštvo na te. remu prevladovalo; gostje sc morajo zahvaliti samo svojemu odličnemu vratarju, da je u-branil dva strela, ki jih jo občinstvo videlo že v mreži. V drugem polčasu so na Igrišču nekaj časa prevladovali gostje; jeseniški vratar Vola-rič, ki je bil med to tekmo v odlični form/i, je rešil več nevarnih situacij. Pohvalo zaslužita tirdi požrtvovalni s p raje in Hafner, ki sta onemogočila marsikateri nasprotnikov prodor. Kmalu pa jo premoč gostov popustila.; borba se je odvijala na igralskem prostoru »Izole«. Mnogi hitri prodori jeseniških igralcev pa so se izjalovili, kljub preciznemu streljanju na nasprotnikova vrata; žoga Jo obtičala v rokah vratarja. Kazalo je, da bo ostal rezultat 0:0, ko so je »Gregorčiču« posrečilo z nenadnim prodorom ln lahnim strelom doseči OKfflačllnd rezultat 1:0, k1 ga gostje niso mogli izenačiti. PO VASEH IN MESTIH 0O.RENJSKE Iz Kamnika Izletniški vlak odhaja zvečer iz Kamnika samo s spodnje postaje. Potniki, ki niso bili o tem poučeni, so v nedeljo vlak zamudili, ker so čakali nanj na gornji postaji. Mar ne bi mogel tudi ta vlak voziti z gornje postaje, kot vsi di.ugi vlaki in kot vsa leta doslej ? Će greš na Stari grad po daljši poti, boš takoj opazil, da ni niti ene klopice več. Zob fesa jim ni prizanesel. Potrebno bi bilo, da se vsaj nad kopališčem postavijo nove klopi. Iz Radovljice Anketo o zdravstvenem stanju mladine pripravlja radovljiško okrajno društvo učiteljev in društvo profesorjev skupno z okrajnim svetom za zdravstvo in socialno politiko, statističnim uradom in drugimi forumi. Namen ankete je, ugotoviti sptošno zdravstveno in socialno stanje predšolske, šolske in po£ol:;ke mladine, da bi na podlagi ugotovitev lahko pcdvzeli ukrepe za zboljšanje zdravstvenega stanja, učnih u-spehov in obče kulturne ravni mladine. Anketa bo pričela šele v prihodnjem šolskem letu, ker je letos že premalo časa za tako obsežno akcijo. Letos pa bodo storjene vse priprave, ki tudi terjajo precej časa in napora. Z Visokega V noči med 16. in 17. aprilom je Franc Gašperlin iz Pre-dosclj ustrelil na Visokem Slavka Stružnika. O tem uboju krožijo med ljudmi najrazličnejše govorice, ki jih je v glavnem rodila fantazija. Resnica pa je takale: Hčerka Franca Gašperlinaje v svojem 19. letu začela voditi ljubezen s Slavkom Stražnikom. Stražnik je dekle resno jemal tudi ves čas, ko je služil vojaški rok in še kasneje. Plod te dolge ljubezni je bil nezakonski otrok, sin Slavko, ki je sedaj že tri leta star. Franca Gašperlina je to, da je hčerka nezakonska mati, vse- skozi zelo bolelo. Na vse krip-Ije si je prizadeval, da bi se Slavko in njegova hči Valentina poročila. Poroka je bila skraja predvidena, zato je Gašperlin svoejmu bodočemu zetu izročil več predmetov manj. še vrednosti, pripravljen pa je bil po* poroku odstopiti mlademu paru vse premoženje. Ko pa je postala Valentina mati, se je začel Stražnik izogibati Ga-fperlinovi hiši in puščati dekleta vnemar. Valentino in nje. nega očeta je to bolelo, ker sta sprevidela, da s poroko ne bo nič. Dve do tri leta sta poskušala Slavka pregovoriti, da bi se poročil, vendar brez uspeha. Končno se je Gašperlin v aprilu 1953 odločil, da bo s Stražnikom obračunal, na kar je pristala tudi njegova hči. V noči med 16. in 17. aprilom sta se oba odpeljala s 'kolesi proti Stružnikovemu domu. Gašperlin je nosil s seboj vojaško pištolo. Kolesi sta pustila pri Straižnikovi žagi in si nato o-gledala, če je v mlinu pri Struž-niku luč. Ugotovila sta, da je Stražnik doma in da v mlinu še delajo. Nekaj časa sta ostala pri žagi, nato pa se je oče približal mlinu, medtem ko je hčerka čakala pri prvih zapornicah. Dvorišče pred mlinom je razsvetlila električna luč. Iz mlina je prišel Slavko in začel na dvorišču nekaj mešati v posodi. Tedaj se je Gašperlin previdno približal, pomeril samokres in trikrat ustrelil ... Slavko Stražnik se je takoj zgrudil, Gašperlin pa s svojo hčerko odhitel proti domu. Za uboj Slavka Stražinka se bosta Franc Gašperlin in njegova hčerka Vaelntina zagovarjala pred sodiščem, ki jima bo vsekakor odmerilo pravično kazen. G. mku samo en odbor SZDL, ki bo štel 13 članov. Razen o voh. tvah novega odbora, delegatov za občinsko in okrajno konferenco, so člani razpravljali o dosedanjem delu svoje organizacije, ki je bila ena najbolj- Z Jesenic Pretekli petek je bil na Ja-vorniku prvi občni zbor osnovne organizacije SZDL na področju LOMO Jesenice. Zbor je bil dobro obiskan in zanimiv. Trajal je polne štiri ure. Ob tej priliki so člani SZDL obeh terenov na Javomiku izrazili željo, da se združijo v eno organizacijo. Tako bo na Javor- OBJAVA Poslovodjo in knjigovodjo sprejme v službo Kmetijska zadruga Koprivnčk.Gorjuše. V poštev pridejo resne, samostojne moči. Koprivnik leži v hribih, nekaj km od železniške postaje in pošte, na kar opozarjamo. Prvi pogoj je torej, da imajo interesenti voljo do dela na vasi in veselje do hribov. Plača po uredbi oz. kolektivni pogodbi. Ponudbe pošljite na Okrajno zadružno zvezo Radovljica. OBJAVE. SPOREDI * OGLASI DEŽURNA SLUŽBA Dežurno zdravniško službo na območju mestne občine Jesenice ima od 22. do 29. maja dr. Bvgen Vavken, Nova bolnica. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 23. maja ob 16. uri: Tennessee VVilliams, Tramvaj »Poželenje«, ob 20. uri: Tennessee VVilhams, Tramvaj »Po. zelenje«. Gostovanje v Celju v okviiru Celjskega festivala ob otvoritvi novega Celjskega gledališča. Nedelja, 23. maja — zaprto. Ponedeljek, 26. maja — zaprto. Torek, 26. maja ob 16. uri: Teainessee VVilliams, Tramvaj »Poželenje«, red C in izven (petič). Sreda, 27. maja ob 20. uri: Miroslav Krleža, »V agoniji«, red D in izven; Gostovanje me SNG iz Ljubljane. četrtek, 28. maja ob 16. uri: Tennessee VVilliams, Tramvaj »Poželenjem, red Inteks. petek, 29. maja ob 20. uri: Miroslav Krleža, *V agoniji«, red B in izven. Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Soboita, 30. maja ob 20. uri: Tennessee VVilliams, Tramvaj »Poželenje«, izven in za podeželje. Opozarjamo cenjene obiskovalce s podeželja, da bodo do nadaljnega predstave zanje ob 6obotah zvečer ln sicer na splošno željo obiskovalcev, ker v pomladanskem času popoldanske predstave niso prikladne. Mmtno gledališče na Jesenicah Sobota, 23. maja ob 20. uri: Petrovič, »Vozel«. Nedelja, 24. maja ob 20. uri: Petrovič, »Vozel«. Gledališki teden v počastitev pred.sediilku republike maršala Tita. Ponedeljek, 25. maja ob 20. uri: Pucova, »Operacija«, otvo. ritev. Torek, 26. maja ob 20. url: o\\viii, »Ana Christie«. Sreda, 27. maja ob 20. uri: Tomažič, »Pohorska bajka«. četrtek, 2,S. maja. ob 20. uri: Behrman, »Zgodba njenega življenja«. ivtek, 29. maja ob 20. uri: Ogri/.ovič, ,Hasa.nagini<:a . Razpisan je gledališki alx>n-ma za vse predstave v Gledališkem tednu. Cene abonmaja: din 100. , .SO. , oo. . V eni je vračunan tudi bogat gledališki Ust. Vstopnice v pnedpn> d&ji vsak dan od 10. do 12. ure. KINO Kino »Storile«, Kranj: od 22. do 21. maja i in ki film ( da.; drugega«. Predstave v nud ijo ob !!>. in 17. uri; predstava ob lil. mri odpade. iMuštvo .<;[,( >. veiitkdi filmskih d« lave«v predvaja v soboto oh 20. mi in nedeljo ob 10. in 21. uri nemški film »Tri žene ob Verdiju«. V nedeljo ob 8.30 franc. flim »Pastoralna simfonija«. Od 25. do 31. maja mehiški film »En dan življenja«. Kino Svoboda, Stražišče: od 22. do 24. maja franc. film »Pastoralna simfonija«. Predstave v petek ob 19. uri, v so-beto ob 17. uri (predstava ob 19. uri odpade), v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. V soboto ob 21.10 uri »Tri žene ob Verdiju«. V nedeljo ob 10. in 21. uri »Glas drugega«. Kino »Partizan«, Kranj: 22. in 23. maja »Glas drugega«, v nedeljo, 24. maja »Tri žene ob Verdiju«. Predstavi ob 20.30 uri. Od 25. do 31. maja mehiški film »En dan življenja«. Mestni kino Kamnik: od 23. do 25. maja jugoslovanski film »Frosina«, od 26. do 31. maja ameriški film »Tarzan med lovei . Kino Domžale: do 24. maja ameriški film »Hiša na 92. cesti«, od 27. do 28. maja italijanski film »Sanjala sem o raju«, 29. maja avstrijski film »Nesmrtni valček«. Kino »Plavž«, Jesenice: od 23. do 25. maja amer. film »človek Divjega zapada«. Predsta. ve 23. in 25. ob 18. in 20. uri, 24. maja ob 16., 18. ln 20. uri. V nedeljo dopoldne ob "'O. uri matineja istega filma (vstopnina 10 din), od 26. do 28. maja ob 18. in 20. uri avstr. film »Prijatelja«, 29. maja ob 18. in 20. uri amer. barvni film »Irena Forsvtei«. Kino Javornik _ Kor. Bela: 22. mlaja ob 20. uri, 23. maja obl8. in 20. uri in v nedeljo, 21. maja. ob 16., 18. in 20. uri franc. film »Ljubimca iz Ve-rone«. 29. maja ob 19. uiri amer. film »Gospa Bovarvje-\ia«. V nedeljo dopoldne matineja istega filma (vstopnina 10 dinarjev). Kino »Radio«, Jesenice: 23. maja ob 18. in 20. uri avstr. film »Imensee«, izven programa, 24. maja ob 16., 18. in 20. url angleški film' »Pekel je razprodan«, od 2f>. do 27. maja isti film ob l.S. in 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma (.»topnima 10 din), 28. in 29. maja ob 18. in 20. url jugosloviuiskl film »Jam gospoda«. Letni kino »Svoboda«, Jesenice: 23. maja angleški film »Dom sovraštva«, 24. maja angl. film »pekel je razprodan«. Predstavi ob 20.30; v slučaju dežja odpadeta. Od 25. do 29. maja predvaja iste filme kot kino »Radio«. MALI OGLASI Takoj oddam v najem parcelo. Ostalo po dogovoru. — Kle-menčič Helena, Kranj, Tavčarjeva 7. Stanovanjsko hišo v okolici Kamnika kupim. Prevzamem tudi preužiitikarja. Frančiška Sodnik, Stolnik 5, Stahovica pri Kamniku. Otroški plašč sem našel na igrišču »Korotana«. Kolar, Gorenja Sava 30. Velik travnik oddam v najem. Naslov v upravi lista. Zobe z zlatima kronama, izgubljene od gostilne Gaštej do kolodvorske restavracije v Kranju, izročiti v upravo lista proti visoki nagradi. šiviljo na dom iščem. Naslov v upravi lista. Ročni voziček prodam. — Kranj, Kopališka 4. Preklicujem žaljivke, izrečene o Pavlini Bregarjevi. Adolf Pelcelj, Britof. Podpisani izjavljam, da ne bom plačeval dolgov svoje žene Pavle Stare, rojene šenk. — Boris Stare, primškovo. OBJAVE Moški pevski zbor I>PI> »Svo. hoda« v Straži šču priredi 23. maja ob 20. uri v domu »Svo- bode« svoj prvi koncert partizanskih narodnih in umetnih pesmi v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Lfudski odbor mestne občine Kranj obvešča vse prebivalstvo na področju mesta in bližnje okolice , da so v teku geodetska dela za postavitev trigonometrične in nivelmanske mreže. Vse prebivalce, podjetja in ustanove prosimo, da geodetskih strokovnjakov pri njihovem delu ne ovirajo. Omenjena dela bodo trajala predvidoma 6 tednov. SZDL — Kranj-center^ sever in jug sklicujeta letno skupščino, ki bo v četrtek, 28. maja ob 19. uri 30 min. v zgornji dvorani Sindikalnega doma. Razpravljali bomo o opravljenem in bodočem delu, odločili o morebitni združitvi obeh te. renov ter izvolili nov odbor. Vabimo vse članstvo. Odbor. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Jožeta Hribljana se iskreno zahvaljujemo vsem članom sindikata LO mestne občine Kranj, Zvezi borcev, godlbi, nadalje vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu spremljali na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo preds. LOMO tov. Vinku Hafnerju za denarno pomoč ter dr. Pancetu za trud in požrtvovalnost med boleznijo. žalujoča žena z otroci ših na področju Jesenic. Govoril je tudi delegat republiškega kongresa tov. Arh. Živahna je bila diskusija o družbenem upravljanju, otroških dodatkih itd. Prisotni so kritizirali tudi poslovanje Mestne mesarije, ki je kar čez noč povišala ceno mesu od 190 na 200 din. Člani SZDL si želijo, da bi bdli podobni sestanki večkrat, ker bi tako lažje zasledovali naš gospodarski razvoj. Iz Sencurla V Šenčurju je mladina 10. V. zelo slovesno proslavila praznik mladosti, čeprav je deževalo, so se že v zgodnjih jutranjih urah zbrali pred okrašeno tribuno mladinci ter pionirji, uniformirani gasilci s svojo godbo ter predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Mladina je zlasti toplo pozdravila ljudskega poslanca tovariša Mlakarja, ki je v svojem govora prikazal borbo napredne mladine v stari Jugoslaviji ter njene zasluge v NOB. V Šenčurju sta n. pr. prva sprožila uporniško puško skojevca Janko Pipan in Belehar. Ob koncu je tovariš Mlakar mladino opozoril, naj bo bolj prizadevna, zakaj marsikje tal marsikdaj je videti, da stoji v borbi za socializacijo bolj ob strani. Po končani slavnosti pred prosvetnim domom je mladina, ki obiskuje osnovne šole v Ol-ševku, Šenčurju in v Voklem, skupno s predstavniki oblasti in družbenih organizacij krenila v povorki z godbo na čelu k spomeniku talcev in na grobove padlih borcev Sledil je telovadni nastop pionirjev. Dež jih ni prav nič oviral, da ne bi lepo izvedli prostih vaj, katerih jih je naučilo učiteljstvo. po nastopni se je zbrala vsa mladina v prosvetnem domu in se veselo zabavala. Okoli 1000 pionirjev in pionirk je bilo, kar se v Šenčurju še nikoli ni zgodilo. S 1. junijem ho začela izhajati „LJUDSKA PRAVICA" spet kot dnevnik, in sicer kot slovenska izdaja „BORBE11 Ta novi dnevnik bo prinašal obilo zanimivih poučnih vesti, tako iz inozemstva, kjer ima ..Borba" številne dopisnike in sodelavce, prinašal pa bo tudi zanimive prispevke iz vseh delov države. S tem, da bo „Ljudska pravica" izhajala dnevno kot sestavni del „BORBE" v slovenskem jeziku, bo objavlajala najvažnejše članke in vesti iz tega našega centralnega glasila, približno polovico prostora pa bo zavzemalo gradivo iz življenja v Sloveniji. Ni nam treba posebej poudarjati, da bo novi dnevnik imel stalne zanimive rubrike, kot so komentarji, dnevna kronika, pisma uredništvu, zanimivosti iz znanosti in tehnike, roman v nadaljevanjih, žensko in mladinsko stran in podobno. Slovenska „BORBR" ho izhajala dnevno v precejšnjem obsegu, in sicer na 8 do 16 straneh. Mesečna, naročnina bo 250 din posamezna številka pa ho veljala 10 din. Prepričani smo, da bo slovenska „Borba" vsakogar zadovoljila, zato se takoj naročile nanjo. Postala vam ho najboljši prijatelj in vam pomenila dragocen stik s svetom ter dajala vedno pravo podobo našega gospo-draskega, političnega in kulturnega življenja. Naročila naslavljajte na upravo „Ljudske pravice" — slovenske izdaje „Borbe", Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, poštni predal 42. GASILSKI KOTIČEK SLUŽBO DOBIJO Več dobrih mizarjev takoj sprejmemo v službo. — Ponudbe sprejema Lesno-imlustrijski obrat v Šk. Loki na Trati. Verzirancga knjigovodjo takoj sprejmemo. - Ponudbe jMislatl I/sncmu industrijskemu podjetju Kranj. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE KRANJ V Naklem pripravljajo veliko prireditev Graditeljem zasebnih hišic i Interesenti za gradnjo Individualnih hišic prihajajo na LOMO Kranj, da bi jim pomagal pri dobavi cementa in opeke. Ker je dobava tega materiala v zadnjem času kritična, obveščamo vse interesente, da javijo svoj« potrebe »KOMUNALI« Kranj zaradi event. skupne nabave. prijav«' bomo sprejemali v času od 22. do 27. maja 1.1, v prostorih tajništva za gospodarstvo ln komunalne zadeve — gradbena inšpekcija — Titov trg 8, pritličje levo, dnevno od 9. do 12. ure. Prostovoljno gasilsko društvo Naklo je bilo ustanovljeno leta 1910. Od tedanjih članov jih devet še vedno redno opravlja društvene dolžnosti. Društvo si je takoj po ustanovitvi nabavilo gasilsko brizgal-no s potrebnim orodjem in delovnimi oblekami. Svoje prvo orodišče pa si je postavilo 1919. lieta. Ker ročna brizgalna ni več ustrezala, si je nabavilo manjšo motorno brizgamo, ki jo je kasneje zamenjalo za močnejšo. Tudi orodišče je postalo pretesno, zato so nak-ljanski gasilci odkupili staro Tišlerjevo bajto z vrtom in si postavili enonadstropni dom, ki je začel 1938. leta služiti svojemu namenu. Društvo ima sedaj 69 članov, 27 članic in 32 pionirjev. Članstvo se uspešno strokovno u-sposablja. Dokaz za to je dejstvo, da je društvo na sektorskem tekmovanju zasedlo prvo mesto. Tudi preventivna služba dobro deluje. Mlajši člani so že opravili gasilske izpite in se kulturno-prosvetno u-dejstvujejo. Letos si je društvo zadalo za glavno nalogo, zgraditi. stolp za sušenje cevi. Delno bo prišlo do denarnih sredstev z veliko gasilsko ^prireditvijo 7. ju. nija. Organizirali bodo trodelni napad, vaje s sekiricami, pevske točke, potem pa bo veselica s srečolovom (dobitki bodo zelo bogati), nagradno strelja- nje in še marsikaj zanimivega. Zato v nedeljo, 7. junija vsi na lep in zabaven izlet v Naklo, kjer vas bodo gasilci dobro postregli. Morda se vrnete domov z lepim dobitkom! Objava 8/53 Vsem prost, gasilskim društvom olkraja Kranj! OddelLek za notranje zadeve pri OLO Kranj nas je obvestil, da vzlic določenemu roku (31. in. 1953) še do danes niso vložila prošnje za registracijo sledeča prostovoljna društva: Gradiš IMM škofja Loka, Hotav-Ije, Olševek, Stara Loka, »Standard«, Suha, Zminec, »Pletenina«. Imenovana prostovoljna gasilska in industrijska društva naj nalogo izvršijo ali naj s po. trdih izkažejo že izvršeno registracijo. Srečke gasilske loterije: V svrho dokončnega obračunan ja srečk z Gasilsko zvezo LRS, naj vsa društva nepreklicno do 26. maja poravnajo v naši pisarni svoje obveznosti glede srečk. Pionirske vaje: Prostovoljna gasilska društva, ki vežbajo pionirska gasilske desetine in nimajo zato potrebnih brentač, jih lahko dvignejo pri nas. V. d. sekretar: Predsednik: Makso Tvrdy Viktor Bizjak Gorenjski pionir Nehaj za naše zene Vloga družine v predšolski vzgoji V družini, prvem kolektivu, v katerega je otrok vključen, doba. novo bitje prvi kontakt z ljudmi. Tu se bude prva čustva, prve želje, se postavljajo prve zahteve in se začne razvijati duševno življenje. že v rani mladosti moramo otroku omogočiti, da si osvoji elementarne predstave o pred-metihrpojavih, kar dosežemo najlaže, če ga napotimo k opazovanju predmietov in sprememb na njih in okoli njih. Tako bomo otroku polagoma razvijali sposobnost razumevanja, opazovanja in mišljenja. Starši morajo skrbeti za razvoj otrokovega govora, zato naj učijo deco pravilne izgo-varjave glasov in besed. Kasneje naj jih postopoma naučijo sestavljati krajše stavke in jim pomagajo bogatiti besedni zaklad. Maličenje besed, kar prenetkateri starši morda celo iz ljubezni delajo, samo zadržuje razvoj normalnega govora. V družinskem kolektivu se ZANIMIVOSTI Najmanj nepismenih ima po publikaciji UNESCO Finska — od vsega prebivalstva samo l/o. Kozmična ura, ki jo je konstruiral Danec Jens 01-sen skoraj vse svoje življenje, bo začela v najkrajšem času v Kopenhagenu služiti svojemu namenu. Ura bo kazala istočasno dan, mesec in leto, srednjeevropski čas, zvezdni čas, točen sončni čas, čas sončnega vzhoda in zahoda, lokalni čas v različnih krajih zemeljske krogle, gibanje planeta okoli sonca, „vzhajanje in zahajanje" zvezd in gibanje nebesnega tečaja. Na glavnem koledarju kozmične ure bo mogoče spremljati tudi vse mesečeve mene. Od mnogoštevilnih zobatih koles, ki jih ima ta čudna ura, se najpočasneje giblje kolo, ki kaže premikanje nebesnega tečaja. V 27 tisoč letih se bo kolo samo enkrat zasukalo. Predračuni Jcansa Olsena so neverjetno točni. Razlika med točnim zvezdnim časom in časom, ki ga kaže kozmična ura, bo znašala po 3(X) letih komaj 1/4 desetinke sekunde. Antropologi so prišli do zanimivih ugotovitev glede konstitucije ženskega organizma. Po njihovih |x>datkih je 880/0 žensk nosilo leta 1900 čevlje do štev. 36, medtem ko je sedaj največje povpraševanj e po številkah 38 in 39. Leta 1900 so bile ženske povprečno 152 cm visoke, sedaj pa je povprečna višina 168 cm. Znastveniki so mnenja, da se bo višina in velikost ženskega telesa v bodoče še povečala, tako da bodo leta 2000 ženske povprečno 175 do 195 cm visoke, številka čevljev pa — 42. Prototip atomskega motorja za podmornice je že golov, javlja francoski list „Combat". Komisija za alom-sko energijo ga je že preizkusila in ugotovila, da popolnoma ustreza svojemu namenu. Slovar psovk je menda najoriginalncjši slovar ne le v Chicagu, kjer so ga izdali, ampak na vsem svetu, vsebuje vse vrste psovk in žaljivk, ki so v rabi v deželah angleškega jezika, s komentarjem o kazni, ki te čaka, če praktično Uporabiš to ali ono psovko oziro-roma žaljivko. Slovar je izšel v več desettisočih izvodili, kljub visoki nakladi pa je bil že po nekaj dneh razprodan. Pripravljajo drugo izdajo. Slamnata krila je zadnje čase opazili na londonskih ženah. Slama je ztio fino tkana, za volek ji služi til v kar se da živih barvah. Ta svojevrstna tkanina je precej draga: samo za krilo izdajo Londončankc 70 funtov šterlingov. Neuničljive knjige je žarelo izdajali neko založniško podjetje na Dunaju. Knjige so iz plastične mase in so namenjene mladini, ki z neprevidnim ravnanjem raztrga največ knjig. začne tudi razvoj otrokovih rnoralnih kvalitet. Nujno je torej, da je družinska atmosfera zdrava, polna radosti, odnos do troka pa nežen in pameten. Takšna sredina je porok za srečno detinstvo, hkrati pa daje prav taka sredina možnost za razvijanje ljubezenskih in prijateljskih čustev, za raz-razvoj spoštovanja do starejših in za radovoljno vživljanje v kolektivno življenje. Ze v tej dobi, kakor v vsem vzgojnem delu, zgled staršev najbolj in najneposrednejše vpliva na o-troka. Nujno potrebno je, da že majhno dete vpeljujemo v vsakanje domače delo in da mu damo določen posel, za katerega mora čutiti odgovornost. Tako bomo otroka navajali k vztrajnosti pri delu, mu budili občutek odgovornosti za delo in za deiiovni disciplino ter ljubezen do dela. Estetski okus se začne razvijati že v najnežnejših letih, torez v predšolski dobi. Lepota barv, gibov in melodije nedvomno zelo pripomore k estet. skeemu doživljanju in razvijanju estetskega čuta. Lepo urejen otroški kotiček z zbranimi igračkami, slikami, ter cvetjem bo mnogo doprinesel ne samo razvoju čustev, temveč tudi vzgoji v celoti. Starši naj si prizadevajo, da bodo do svojih otrok nežni in polni topline, vendar ne sme manjkati razumne strogosti! Od svojih ljubljencev naj zahtevajo, da dane naloge, ki so scvega njihovi fizični in dušev. ni razvitosti primerne, tudi opravijo. Tako bodo ustvarili zdrav odnos med starši in otro. ki in potrebno disciplino, na kateri sloni vse družbeno življenje. Pri otrocih, ki jih nenehno obdaja ljubezen staršev, njihova pozornost in skrbnost, se bo kaj kmalu razvilo čustvo globoke ljubezni in zaupanja do staršev ter velika iskrenost do njih. Vlaganje jajc v garantol Najbolje in najdlje se ohranijo jajca, če jih vložimo v ga. tol. Najprej prekuhajmo vodo in, ko je ohlajena, vsujmo v 1 liter 10 gramov garantola. ino, da bo segala tekočina približno 8 cm nad jajoa. Kozarec ali lončeno posodo zavežemo z nieprepustlijivim papirjem. V garantolu vložena jajca bodo sveža in okusna tudi čez eno leto. Dragi Kosobrinček! NAGRADNA KRIŽANKA Dragi Kosobrin! Pri nas je zelo lepo. Vsa pobočja in travniki zelenijo in ptički pojo. Jaz sem imela sama lepega kanarčka. Tam okoli Novega le|ta se je znašel pred hišo. Mama ga je ujela vsega pre-mraženega in lačnega. Prinesla ga je v hišo, kupila zanj tičnioo, mu dala jesti in piti. Nisem še slišala tako prepevati ptička, kakor je znal naš lepi rumeni kanarček. Marija Kralj iz Tržiča Dragi pionirji! Dragi pionirji! Prepričan sem, da se prav vsi skrbno pripravljate na dostojno proslavitev rojstnega dneva maršala Tita. Saj je mar. šal Tito ljubljenec in oče naš vseh, mladina pa mu je še posebno pri srcu. Zelo me mika, da bi sedel na konja in vas vse po vrsti obiskal, prav ko bi se pripravljali na proslavo. Pa kaj, star sem in onemogel in razen tega tudi konja nimam, tako da se mi želja res ne bo uresničila. Zelo pa bom vesel, če mi boste o proslavi kaj pisali! Pionirji iz Krope in Žirovnice so se mi že pohvalili, pionirski odred Rudija Baloha iz Žirovnice in Breznice bo na čast maršalovemu rojstnemu dnevu razvil v nedeljo ob 15. uri popoldne odredno zastavo in spre. jel nove pionirje. To bo veselje, kaj ne? potem bo iz mladih grl zadonela pesem, kasneje pa zaigrala godba žirovni-ške » Svobode«. Celo gostijo jim bodo pripravili odrasli. Mene pa so naprosili, če že ne pridem, naj vsaj vam sporo, čim, da jih tedaj obiščete. Za tiste, ki do Žirovnice nimajo daleč, vsekakor to ne bo težko. V Kropi pa bo poskrbelo za svečanost telovadno društvo »•Partizan«. 24. maja ob 1A. uri se bodo zbrali vsi pionirji iz Krope, Kamne gorice, Srednje Dobrave, iz Podblice in od drugod in s trga sredi Krope odkorakali h kioipai'Jislcu, kjer bodo razvili pionirski prapor. Pišejo mi, da bo potem telovadni nastop in pester kulturni spored, za zaključek pa prosta zabava. Prepričani so, da bodo na prireditvi vsi prijatelji mladine. Nekoliko jih skrbi »april, sko« vreme, vendar so sklenii, prestaviti prireditev na prihodnjo nedeljo, če bo tedaj deževalo. Kar sem zvedel o praznovanju rojstnega dne maršala Titu, som vam povedal. Zdaj pa še vi kaj povejte! Vaš Kosobrin 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Vodoravno: 1. muslimansko sveto pismo; 6. začimba; 11. vrsta juhe; 12. priloge glavnih jedi; 13. znani jugoslovanski šahovski mojster; 14. vprašal-nioa; 15. dokaz nedolžnosti; 16. tujka za stopnjo; 17. vodna rastlina; 18. trpni deležnik glagola risati. Navpično: 1. rastlini podobna morska žival, mrtva služi za okras, 2. obkroža morje (sklon); 3. uporabljati (brez zadnje črke); 4. vrsta jedi (obratno); 5. sestavni ded risbe; 6. posebna igra; 7. vrsta embalaže; 8. znaini hotel ob severnem Jadranu; 9. skupina ljudi; 10. teniški lopar. Za pravilno rešitev razpisuje uredništvo 5 knjižnih nagrad. Rešitve poslati do 1. junija. Nisem smel na izlet Komaj sem čakal dneva, ko nam je učiteljica rekla: »Jutri gremo na izlet.« Vesel sem pritekel domov. Mamici sem takoj povedal. Odgovorila mi je: »Prav, da greste. Samo ti ne boš nikamor šel.« Debelo sem jo pogledal in vprašal: »Zakaj pa ne?« Mamica mi je odgovorila: »če ti ne veš, zakaj, bom pa povedala.« Težko mi je to napisati, če pa hočem biti odkritosrčen, moram. Nekoliko dni prej je tovari-ca učiteljica govorila z mamico. Pritožila se ji je, da sem se v šoli zelo poslabšal. Mamica je bila zelo huda name. Mislil sem, da bom tepen, pa nisem bil. Takrat sem se začudil, zakaj me mamica ni natepla. prišla je nedelja. Popoldne sta odšli mamica in sestrica na sprehod, jaz pa nisem smel z njima. Mamica je rekla: »Ti ostaneš d^ma in da se mi učiš!« Ni mi bilo posebno hudo. Rad (sem ostal dioma, fin se učil. Ko bi moral na izlet, mi je mamica povedala, da sem kaznovan. Dejala je, da ne bom Sel toliko časa, doktor se v šoli ne poboljšam, ne na spre. hode, ne na izlete. Tudi če bo medtem otroška predstava v kinu, ne bom smel tja. Spoznal sem, da sem dobil hudo ka-7,.ri. Raje bi videl, da bi bil trikrat tepen, pa bi bilo sedaj že vse dobro. Tako pa še kmalu ne bo. Tudi mamica ni z mano več taka., kot je bila poprej. Bilo mi je zrlo težko. Rad bi jo prosil, pa si j« nisem upal. Vse do zadnje ure sem mislil, da mi bo le rekla: >Obleci se in pojdi!« Mamica je ostala trdna. Ko je prišla osma ura zjutraj, sem bil še v postelji. Takrat sem na tihsm Zajokali.. Ko sem vstal, sem šel po mleko. Potem sem mamici pomagal nositi vodo, ker je ravno prala. Kar mi je ostalo prostega časa, sem porabil za učenje. Tako je mdnil moj težki in žalostni dan. Upam, da se bom v šoli kmalu poboljšal Vili Grebene, učenec 3. r. osn. šoli v Tržiču Najdaljša izvirna slovenska beseda Na poziv našim bralcem, naj nam pošljejo najdaljšo izvirno slovensko besedo, ki je bil objavljen v prvomajski številki našega lista, smo dobili 54 odgovorov z nad 100 besedami. Beseda prestolonaslednik (in Izpeljanke) se je ponovila 58 krat. Najdaljšo l>esedo »starooer-kvenoslovanski« nam je poslal tovariš česen iz škofje Loke« Je morda v slovenščini še kaka daljša beseda? Zelo duhovito sta nam odgovorila pionirja Franci in Mar-jetka Tišler iz Loma nad Tr-žičem. Trdita namreč, da jo najdaljša beseda guma, ker se lahko raztegne. Uredništvo je za najdaljšo besedo nagradilo tovariša č"s-na s 1500 dinarji, za najluho-vitejši odgovor pa pionirja iz Loma s 500 dinarji. I. NADALJEVANJE Tako so se pričeli listi strašni umori, še strašnejši od običajnih, ker so bili vsi brez povoda. Vsakokrat je bila žrtev na samotni ulici, nikoli ni bilo prič. Vsi so bili zadavljeni, o zločincu pa ni bilo sledu. Prvo novico o umoru delavca Anlhonvja in njegove /ene je javil policijski narednik, ki je nadziral tisli okoliš. Prikorakal je ]K) Caspar Streetu in opazil, da so bila vrata hiše štev. 98 odprla. Vstopil je in pri brleči luči plinske svetilke opazil na tleh miivo-ca, v kuhinji pa umorjeno ženo. Na tljegOV žvižg so pritekli policaji iz vseh strani, preiskali vso hišo in sosednje ulice, povpraševali pri vseh sosedih. Ničesar niso mogli dognali, kar hi le malce lahko osvetlilo zločin. Nihče ni ničesar videl, niti slišal. Da, nekdo je slišal Anlhonvjevo odklepanje vral. To se ie ponavljalo vsak večer Ob pol sedmih, lako ločno, da hi po njem lahko naravnali uro. Toda potem ni slišal ničesar več, dokler ga ni preplašil žvižg [>olicijske piščalke. Nobenega tujca niso videli vstopiti. \a Anthonvjevem vratu ni bilo nobenih prstnih odtisov. Poklicali so njegovega nečaka, da hi ugotovil, ali kaj manjka v Umor-jenčeveni stanovanju. Izjavil je, da slric ni imel nobenih dragocenosti, ki hi jih bilo vredno ukrasti in da ni ničesar izginilo. Pičlega denarja se morilec ni dotaknil, prav tako ni bilo sledu o kaki borbi. Pmorje-neo in njegova Žena sta bila mirna človeka, nista Imela sovražnikov. Policija je bila v kočljivem položaju, ker ni našla nikakega povoda za umor. Novica je mesto vznemirila. Prebivalce vse četrti je stisnil za srce mrzel strah, saj je bil morilec na svobodi. Ni zapustil sledov in ni bilo prič. Preiskali so vsa prenočišča, nočna zabavišča in bare. Razpisana je bila visoka nagrada. Vendar agenti niso ničesar odkrili, kar bi zadevo razjasnilo. .Morilec očitno ni imel prijateljev in ni zahajal V družbo. Vsi, ki jih je imela policija pod kontrolo, so z lahkoto dokazali svoj alibi, Ker so se prebivalci vznemirjali in govorili o nesposobnosti policije, so bili njeni predstojniki vsak dan bolj nervozni in razburjeni. Peli dan po dogodku je napelost dosegla vrhunec. Vsako leto so V leni mesecu prirejali čajanke za šolsko mladino. Nekega večera je bila tako gosta megla, da so se zdeli pešci na ulicah kot prikazni. Takrat je odšla od doma neka mlada učenka, lepo limita in počesana, v najlepši oblekd in novih čeveljčkih. Sla je na čajanko, kamor nikoli ni prišla. Oh pol sedmih je živa in zdrava zapustila domačo hišico. Nekdo jo je videl, ko je stopila na ulico. Skozi meglo so segle debele bele roke in jo pograbile. Ob pol sedmih je pretrgal tišino oster Žvižg. Spet Se je zgodilo nekaj strašnega. Truplo male Daisv .lohnson so našli ob sialih nekega skladišča v prečni ulici, nedaleč od njenega doma. Narednik je bil med prvimi, ki je pritekel na mesto Ka/ |>oslal je svoje može na vse strani. Komaj je krotil razburjenost. Nahrulil je policaja, ki je bil tam v službi: Videl sem vas na koncu ulice, P.ar san. Kaj sle tam počeli? Celih deset minut vas ni bilo nazaj. Barson se Je opravičeval. Gledal je za človekom, ki da se mu je zdel sumljiv. Toda narednik je zavpit ves besen — K vragu s sumljivimi tipi! Ni vaša dolžnost, da slikate za sumljivimi tipi. Iščite morilca! In vidite, morilec je prišel ravno tja, kjer bi bili morali hiti vi, če bi svojo dolžnost v redu vršili. Kakšne bodo posledice? Novica se je razširila z bliskovito hitrostjo. V kratkem se je ob trupelcu zbrala množica nemih, bledih ljudi. Kmalu je bilo slišali krike groze in sovraštva. Poleni je prispel ambulančni voz. Množica se je začela razhajati in narednik je lahko večkral slišal opazko: »Prav pred nosom policije!' Preiskava je ugotovila, da so šle nekaj sekund pred umorom mimo skladišča Štiri OSebe, toda nihče ni ničesar videl niti slišal, niti ni Srečal deklice. Spel je bila policija v zagati. Ni našla sledov, 1 vit i ni mogla ugotovili vzroka Tedaj sla se ljudi polastila groza in preplah. Nikjer niso govorili o drugem kol o tem strašnem umoru, Brž ko se je zmračilo, so zapirali Okna in skrbno zaklepali vrata Otroci so morali osla jati doma. žaaie so v strahu čakale povratke svojih mož. Ves način življenja se je izpreinenil. Ljudje so spoznali, da so vse postave le prazne besede na koščku papirja, da je policija močna le, dokler se je boje. Toda tu je en sam človek zgolj s svojimi rokami razdrl vse postave -in izpostavil zasniehu in obsodbi vso policijo. In medtem, ko se ljudje še niso znašli pO prvih dveh Udarcih, je že sledil tretji. Morilec, omamljen od učinka svojih strašnih rok, ie tretjič udaril. Užival je nad svojim uspehom, kakor se opaja igralec na odru, ko z.ailoni i/, dvorane največji aplavz. V sredo zjutraj, dva dni po umoru male deklice, so jutranji listi presenetili 7. novo, še si rasnejšo vestjo. V lonk zvečer ob 9.32 jc bil policaj Gregorv v službi v ulici Beverling. Prav takral jc srečal svojega službenega tovariša Petersena in se z. njim nekaj trenutkov po govarjal na vogalu ulice Trodding dale \e kaj časa je gledal za njim. Lahko bi prisegel, da je na ulici videl le šepavega či-Stllca čevljev, ki ga |« dobro poznal Čistilec je vstopil v svoj (ioni prav na nasprotni sirani ulice, v kaleio je odšel Pclersen. IV-tersen je imel navado kakor vsi policaji tedaj), da se je pogosto o/iial in skrbno pazil na vse strani, ulica je bila prazna. Oh 9,33, ko je korakal spel nazaj po svoji ulici, je srečal narednika. Pozdravil ga je in mu javil, da ni nič, novega, ter odšel dalje K''1" je bila ulica kratka, se je ob 9.111 spel Vračal, Ko je prispel na VOgal ulice Trodding (iale, je zaslišal hripav krik svojega narednika. Gregorv, sle lam' Hitro, hitrol Tu spet nekdo le/i. Moj bog, saj lo je Pclersciil Zadavljeni Hitro, zapiskajtel To jc bil že tretji podvi", strašnega 1110-rilca. Sledil mu je še č.elrli in peti. I" vsi so osiali nerazjašnjeni, v popolni temi, k*- kor prvi dan. Kdo je morilec, sla vedela samo