NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 63 IZVLEČEK Alpe so drugo največje turistično območje v Evropi, zato jih vsako leto obiščejo množice obiskovalcev, ki se v te kraje večinoma odpravijo z avtom in tako marsikje zmanjšujejo doživljajsko vrednost prostora, ob tem pa tudi obremenjujejo okolje. Prav zato so kot dodano vrednost marsikje v turistično ponudbo začeli uvajati koncept trajnostne mobilnosti, drugi motiv pa je ustvariti primerjalno prednost med turističnimi območji. Med prvimi je trajnostno mobilnost kot tržno nišo prepoznalo omrežje Alpski biseri. V njem turizem pojmujejo kot kombinacijo mehkih turističnih dejavnosti in okolju prijazne mobilnosti. Ključne besede: trajnostna mobilnost, Alpe, Werfenweng, Bohinj, Alpski biseri. ABSTRACT Sustainable mobility in the Alps The Alps are the second most popular tourism area in Europe, and in many Alpine areas each year millions of visits by tourists travelling by car exceed the carrying capacity of these areas, which in turn decreases the quality of the visitor experience. This was one of the reasons for introducing innovative approaches for sustainable mobility. The second reason was to improve the development of sustainable tourism and achieve a competitive advantage on the tourism market. The Alpine Pearls tourism network is the largest Alpine network developing sustainable mobility as part of the tourist package, in which members offer sustainable mobility as an important element of the activities offered to tourists. Key words: sustainable mobility, the Alps, Werfenweng, Bohinj, Alpine Pearls. Trajnostna mobilnost v Alpah 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAHTRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH Avtorji besedila: MATEJ OGRIN, dr. geografskih znanosti, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: matej.ogrin@ff.uni-lj.si TANJA VOZELJ, študentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana e-pošta: vozelj.tanja@gmail.com KATARINA ŽEMLJA, študentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: katarina.zemlja@gmail.com COBISS 1.03 kratki znanstveni prispevek V zadnjem stoletju so tudi Alpe doživele velike spremembe. Od perifer-ne regije z redkimi središči so se preobrazile v drugo največje turistično območje v Evropi, kamor se vsako leto tako pozimi kot poleti na krajše ali daljše počitnice odpravi na milijone turistov z vsega sveta. To je nekaterim alpskim gorskim regijam omogočilo na eni strani nesluten razvoj, dvig življenj- ske ravni in blaginjo, na drugi pa je povečan obisk povzročil dodatne okoljske pritiske na že tako ranljivo gorsko pokrajino. Poleg turističnega območja so Alpe tudi prostor pridobivanja energije, prostor kakovostnih vodnih virov tako za tehnološko in kmetijsko vodo kot tudi oskrbo s pitno vodo, obširni gorski goz- dovi pa imajo poleg varovalne in ekosistemske vloge tudi gospodarski in ener- getski pomen. Zato so vse glasnejša opozorila, da je Alpe treba razvijati trajnostno. Zlasti pro- met je postal ena od bolj problematičnih dejavnosti v Alpah, saj zavzema veliko prostora, povzroča hrup, onesnažuje zrak in ima ob tem pomemben delež pri izpustih toplogrednih plinov. Marsikje povzroča zelo velike pritiske na pros- tor ne le v obliki prometne infrastrukture, ampak tudi v obliki mirujočega prometa. Promet, ki ga povzroča turizem kot osrednja gospodarska dejavnost v Alpah, marsikje postaja neznosen in moteč, ponekod celo do te mere, da zmanjšuje doživljajsko vrednost prostora in kakovost turistične ponudbe. Zato so si marsikje v Alpah začeli prizadevati za zmanjšanje prometnih obremenitev na turističnih območjih. Pojavili so se koncepti umirjanja prometa, začasnih ali stalnih prometnih zapor, v prostorsko načrtovanje pa so začeli vnašati kon- cepte trajnostnega prometnega načrtovanja. Prispevek govori o dobrih praksah omrežja Alpski biseri, ki si prizadeva izvajati trajnostno mobilnost kot dodatno ponudbo doživljanja prostega časa v alpskih turističnih krajih. Pomen mobilnosti v gorskih območjih Mobilnost v gorskih predelih ima večplastno vlogo. V Sloveniji so mnogi tak- šni predeli območja razmeroma dobro ohranjene kulturne pokrajine z visoko doživljajsko pestrostjo, kar je zelo pomembno za razvoj turizma; mnogi imajo tudi simbolen pomen. Tekom leta se število prebivalcev na turističnih gorskih območjih lahko močno poveča, kar še posebej velja za viške turistične sezone ter večje kulturne ali športne prireditve. Takrat narastejo tudi pritiski zaradi mobil- nosti, prometni tokovi se močno povečajo in zgostijo, pogosto do te mere, da se zmanjša kakovost turističnega doživetja, seveda pa se stopnjujejo tudi okoljski pritiski na prostor in pokrajinske sestavine. Tako kot za zavarovana območja je tudi za gorska značilno, da glede na izvor in funkcijo poznamo več vrst mobil- nosti (Ogrin 2011): mobilnost lokalnega prebivalstva, mobilnost obiskovalcev, mobilnost upravljavcev in mobilnost, povezano z oskrbo. Na gorskih turističnih območjih so največja kolebanja mobilnosti povezana z mobilnostjo obiskovalcev, zato je največ prizadevanj za njeno upravljanje na- menjeno prav njej. Pri sprejemanju tovrstnih ukrepov je pomembno, da lahko GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 65 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH okolju prijazne mobilnosti. To vklju- čuje dva vidika. Prvi je potovanje do kraja samega, najbolje z avtobusom ali vlakom, s čimer se izognejo nepotreb- nim prevoženim kilometrom z avtom ali letalom. Drugi vidik se tiče mo- bilnosti na sami lokaciji. Goste želijo odvrniti od uporabe avtomobila na dopustu in jih pripraviti do uporabe drugih prometnih sredstev: avtobu- sov, kombijev, kočij, koles … Zdru- ženje prvenstveno promovira trajno- stno mobilnost, vendar so poudarjeni tudi drugi vidiki trajnostnega razvoja. Njegove članice menijo, da goste pri- vablja celoten paket ponudbe oziroma široka paleta storitev, ki jih ponujajo, ne le trajnostna mobilnost. Bolj kot na zimsko sezono se osredotočajo na poletno, saj morajo pozimi na mno- gih smučiščih izdelovati umetni sneg, za kar potrebujejo velike količine vode in energije, zato je v zimskem turizmu težje ravnati trajnostno. Alpski biseri sami po sebi ne oglašujejo alpskega ka na področju oglaševanja in promo- cijske dejavnosti (Project … 2013). V združenju Alpski biseri trajnostni turizem pojmujejo kot kombinacijo »mehkih« turističnih dejavnosti in njihovo korist občutijo tudi domačini in da se z njimi bistveno ne prizadene kakovost njihovega bivanja. Pri izva- janju trajnostne mobilnosti so pone- kod v Alpah v zadnjih dveh desetletjih naredili velik korak naprej, pri čemer so se enako misleči kraji združili v prizadevanjih za njeno uresničevanje, prepoznavnost in trženje. Omrežja trajnostne mobilnosti v Alpah Na področju trajnostne mobilnosti v Alpah je treba omeniti omrežje Skup- nost švicarskih turističnih krajev brez avtomobila (GaST) in omrežje Alpski biseri (Alpine Pearls). Prvo, manjše in starejše, deluje le v Švici in je pionir med turističnimi združenji, ki zago- varjajo trajnostno počitniško filozofijo s ciljem gostu ponuditi višjo doživljaj- sko vrednost brez motornega prometa (GaST 2016). Drugo, ki je nastalo po- zneje ter se nato hitreje krepilo in ši- rilo, v nadaljevanju podrobneje pred- stavljamo. Gre za omrežje, ki združuje turistične kraje v Alpah, ki so svojo tu- ristično ponudbo povezali s trajnostno mobilnostjo kot dodano vrednostjo. Pobudnik ustanovitve je bilo avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami. Omrežje Alpski biseri se od leta 2006 financira s prispevki občin, njegovih članic. Vsaka članica prispeva letno članarino 12.000 evrov. Denar se steka v skupni proračun, s katerim potem financirajo promocijo Alpskih biserov, medijske dogodke in druge dejavnosti. Partnerji, s katerimi že tradicionalno sodelujejo, so na primer Nemške in Avstrijske železnice (DBB in ÖBB). Sodelovanje večinoma pote- Slika 1: Javni prevoz ima lahko tudi vlogo promotorja varstva narave, kar s pridom izkoriščajo v Triglavskem narodnem parku (vir: Turizem Bohinj). Slika 2: V Werfenwengu je zaščitni znak mehke mobilnosti pisan metulj (foto: Matej Ogrin). 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAHTRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH Koncept trajnostne mobilnosti v Wer- fenwengu in Bohinju Werfenweng je avstrijska občina in naselje na nadmorski višini 900 m, z okrog 980 prebivalci. Je približno 5 km oddaljeno od Turske avtoceste. Leži 45 km južno od Salzburga, ob vznožju gorovja Tennengebirge, ki spada v Severne apneniške Alpe. V občini se kar približno 100 podjetij ukvarja s turizmom, v njej je 2000 turističnih postelj, 60.000 gostov pa letno ustvari 260.000 nočitev (pre- glednica 2), pri čemer je razporeditev med letno in zimsko sezono približno enakomerna (Brandauer 2016). na področju trajnostne mobilnosti in zaščite podnebja, leto pozneje pa nagrado Avstrijskega Prometnega Kluba (VCÖ) zaradi spodbude okolj- sko trajnostne, socialno ustrezne in gospodarsko učinkovite mobilnosti (Alps mobility II 2009). Leta 2011 so Alpski biseri dobili nagrado Tourism for Tomorrow združenja World Travel & Tourism Council, ki si prizadeva za potovanja kot pravico in svoboščino vsakega posameznika, gospodarsko rast na račun turizma z ustvarjanjem novih delovnih mest v lokalnih sku- pnostih ter trajnostno rast in razvoj (WTTC 2014). smučanja, pač pa druge zimske aktiv- nosti, denimo krpljanje, tek na smu- čeh, vožnjo s pasjo vprego, drsanje … Od leta 2006 je združenje razvilo zelo močno blagovno znamko, pod katero se tržijo vse članice. Prav tako pomaga pri promociji trajnostne mobilnosti med lokalnim prebivalstvom. Zaradi inovativnega pristopa izvaja- nja trajnostnega turizma in skupnih prizadevanj za zmanjševanje vplivov na okolje, naravo in podnebne spre- membe je omrežje prejelo več medna- rodnih nagrad. Leta 2007 je prejelo nagrado Climate Star, ki se podeljuje Preglednica 1: Članice in kriteriji za sodelovanje v združenjih trajnostne mobilnosti v turizmu (GaST 2016; Brandauer 2016). članice (leto 2017) kriteriji za članstvo v združenju leto ustanovitve GaST Braunwald, Bettmeralp, Mürren, Riederalp, Rigi, Saas-Fee, Stoos, Wengen in Zermatt (vsi v Švici) Dobra povezanost s sredstvi javnega potniškega prometa, svojim gostom za dostop priporočajo uporabo javnega prometa. Zaveza k zmanjšanju prometa na cestah, zato gostje uživajo boljšo kakovost zraka in svobodo premikanja. Aktivna prizadevanja za prijetno turistično vzdušje in značaj krajev brez prometnega stresa. Prizadevanja za omejevanje avtomobilske mobilnosti v samem naselju. Promocija svobode premikanja v naravnih okoljih. Tako območja in naselja brez avtomobila postanejo zanimivi prostori rekreacije in doživljanja prostega časa, kjer si gostje lahko odpočijejo. 1988 Alpski biseri Švica: Arosa, Disentis/Mustér Interlaken, Les Diablerets; Nemčija: Bad Reichenhall, Berchtesgaden; Slovenija: Bled, Bohinj; Italija: Ceresole Reale, Chamois - La Magdeleine, Cogne, Forni di Sopra, Funes/ Villnöß, Limone Piemonte, Malles Venosta/ Mals im Vinschgau, Moena, Moso in Passiria/Moos im Pareier, Racines/Ratchhings, Tires/Tiers, Valdidentro; Avstrija: Belo jezero, Hinterstoder, Mallnitz, Neukirchen am Großvenediger, Werfenweng. Francija: Val Cenis Termignon Okolju prijazno počitnikovanje; dostopnost z javnim potniškim prometom oziroma na okolju prijazen način; v ponudbi dopust s prijazno in mehko mobilnostjo; dostopnost izletniških točk na območju kraja brez avtomobila; uporaba alternativnih virov energije; trajnostna mobilnost ni le oblika mobilnosti, pač pa del turistične ponudbe (zabave); popoln servis mobilnosti v smislu informacijske dostopnosti o voznih redih prometnih sredstev v kraju in regiji; svobodno gibanje peščev; ponudba posebnih počitniških paketov v okviru omrežja Alpskih biserov. 2006 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 67 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH Začetki prvih ukrepov mehke mobil- nosti v kraju segajo v leto 1995, leta 2000 pa so v turistično ponudbo vpe- ljali kartico SAMO Card, kar pomeni kartica mehke mobilnosti (SAMO je skrajšano za Sanfte Mobilität v po- menu 'mehka mobilnost'). Prejme jo vsak gost, ki Werfenweng obišče ma INTERREG III so začeli s pro- jektom Alps Mobility II – Alpine Pe- arls, katerega bistvo je bilo ustanoviti omrežje alpskih turističnih krajev, kjer bo trajnostna mobilnost prepoznana kot turizmu dodana vrednost. V ta namen so združevali manjša in dotlej neuveljavljena turistična središča. Leta 1994 se je Werfenweng znašel na razpotju, saj s svojim smučiščem in obstoječo ponudbo ni zmogel kon- kurirati okoliškim turističnim krajem. Na občini so organizirali delavnico, kjer so se soočili z izzivi vizije za pri- hodnost. Udeležencem je bilo zgled švicarsko mesto Zermatt, kot območ- je brez avtomobila. Vendar so ugoto- vili, da primer Zermatta pri njih ne bi uspel, zato so bili primorani razviti lasten koncept urejanja mobilnosti. Leta 1995 so se kot pilotno območje turizma brez avtomobila prijavili na državni projekt. Ideja se je razvijala počasi, izvajalci projekta so vseskozi tesno sodelovali z lokalnim prebi- valstvom in turističnimi ponudniki v kraju. Potrebno je treba, da so bili lokalni prebivalci sprva izjemno skep- tični do ideje o turizmu brez avtomo- bila, saj so njihovi turisti večinoma prihajali iz Nemčije, kjer je prebival- stvo močno navezano na avtomobile (Brandauer 2014). V okviru progra- Slika 3: Članice Alpskih biserov (vir: Brandauer 2016). Slika 4: »E-lois« oziroma taksi na električni pogon (vir: Brandauer 2016). 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAHTRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH Brezplačno ponudbo v okviru kon- cepta mehke mobilnosti financirajo ponudniki storitev, ki v ta namen pri- spevajo 1,4 evra na nočitev. V paket mehke mobilnosti v Werfenwengu je vključenih kar 45 hotelov. Največji med njimi, zgrajen leta 2012 ter s 400 ležišči in 80 zaposlenimi, ki je nosi- lec ponudbe mehke mobilnosti, je v nemški lasti, ostali lokalni ponud niki prenočišč pa so večinoma družinska podjetja (Brandauer 2014). je sprva tržil kot smučarski turistični kraj, zdaj pa ponujajo široko paleto zimskih in poletnih dejavnosti, tako da ga obiskujejo raznovrstni gostje, ne le smučarji. Poletna sezona veči- noma temelji na pohodništvu in iz- letih v bližnji Salzburg (Brandauer 2014). Seveda se pri predstavitvi koncepta mehke mobilnosti zastavlja vprašanje finančne vzdržnosti take ponudbe. z javnim potniškim prometom. Pri- pada tudi gostom, ki v kraj prispejo z avtomobilom in se odločijo, da na recepciji simbolično pustijo ključe svojega vozila. S kartico obiskovalcu nudijo številne brezplačne storitve s področja mobilnosti (preglednica 3), s ciljem, da gostom ponudijo primer- ljivo stopnjo mobilnosti ne le na traj- nosten, pač pa tudi zabaven način, saj je mobilnost pomemben del doživetja Werfenwenga. Zaradi tega ima Wer- fenweng odlične železniške in avto- busne povezave. Je tudi zadnje naselje v dolini, saj stoji v zatrepu doline in skozenj ni tranzitnega prometa, ves ostali promet pa zlahka nadzirajo in usmerjajo (Brandauer 2014). Danes je prebivalstvo občine Wer- fenweng narašča, saj mladi ostajajo v domačem naselju. Vsak novi pri- seljenec dobi tudi tako imenovani »paket dobrodošlice«, to je mož- nost uporabe mehke mobilnosti, s čimer se kaže usmeritev občine, da dobrobiti mehke mobilnosti niso namenjene le gostom, pač pa tudi domačinom. Leta 2014 je bilo kar 280 gospodinjstev vključenih v po- nudbo SAMO za domačine. S tem občinska oblast domačine spodbuja, naj otroke v šolo in vrtec pospremijo peš in ne odpeljejo z avtomobilom, ali uporabljajo javni promet, saj prav vsak avto manj na ulicah naselja utr- juje podobo Werfenwenga navzven. V zameno prejmejo ugodnosti pri vozovnicah v javnem prometu, po- puste pri uporabi tako imenovane »Fun mobility«, v okviru skupnosti pa lahko prebivalci podajo mnenja in predloge za nadaljnje izboljšave (Brandauer 2014). Werfenweng se Slika 5: Shema vizije Werfenwenga leta 2000, kot je bila oblikovana na lokalni delavnici o prihodnosti kraja leta 1994 (Vir: Brandauer 2016). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 69 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH pridelkov in izdelkov ter njihova pro- daja gostom v lokalni trgovini. Moč- no sta se okrepili lokalna identiteta in samopodoba, k čemur je pripomoglo več kot 15 domačih in mednarodnih nagrad, ki jih je v zadnjih 20-ih letih prejel koncept mehke mobilnosti Wer- fenwenga. Kraj je postal tudi modelno območje za ekoturizem v Avstriji, kar se odraža tudi v več kot 30-ih strokov- nih vodenjih po njem s predstavitvijo temeljnega koncepta. S spremembo načina prihodov in mobilnosti gostov v času bivanja koncept mehke mobil- nosti omogoča prihranek 400 ton iz- pustov ogljikovega dioksida letno, že vsak četrti gost pa v Werfenweng pride z vlakom (Brandauer 2016). sti, lokalno gospodarstvo in lokalno prebivalstvo kot tudi okolje in narava Werfenwenga. Leta 2000, ob uvedbi koncepta mehke mobilnosti, so zabe- ležili okrog 170.000 nočitev, leta 2002 je število skorajda doseglo 212.000, leta 2010, v času gospodarske krize, je nazadovalo na dobrih 194.000, nato pa je z zgraditvijo novega hotela leta 2013 naraslo na dobrih 262.000. V kraj prihajajo vedno novi gosti, pove- čala se je dodana vrednost turistične storitve, ob tem pa zmanjšala sezon- skost turistične ponudbe. Število delovnih mest v kraju je narasl o, kar mnogim omogoča delo v lokal- nem okolju. Sem spada tudi pridelava 15 let od uvedbe koncepta mehke mobilnosti je očitno, da je spremem- ba turistične ponudbe ter celotne filo- zofije turistične in gospodarske dejav- nosti prinesla napredek in pozitivne spremembe. Pridobili so vsi, tako go- Preglednica 2: Število nočitev v Werfenwengu od leta 2000 dalje (Brandauer 2014). leto število nočitev 2000 (uvedba kartice SAMO) 170.069 2002 211.703 2005 207.691 2010 194.303 2013 262.045 Slika 6: V Bohinju k celostni podobi trajnostnega razvoja prispeva pestra paleta ukrepov in prireditev. Mednarodni festival planinskega cvetja in kolesarjenje imata stičišče v spoštovanju narave in globljem doživljanju gorske pokrajine (foto: Turizem Bohinj 2016). 70 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAHTRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH znem območju. Za prvo območje, ki zavzema območje Triglavskega narod- nega parka (TNP), je značilno, da je zelo občutljivo, da ne prenaša obre- menitev masovnega turizma in je zato nujno treba zmanjšati njegove prome- tne obremenitve. Problem je toliko večji, ker je prav to območje v visoki sezoni (julij in avgust) najbolj izpo- stavljeno turističnim pritiskom. Dru- go območje je zunaj območja TNP, zanj je značilna razpršena poselitev, izgradnji 12 km dolge kolesarske steze na relaciji Bohinjska Bistrica–Srednja vas. Leta 2009 so občine Kranjska Gora, Bohinj in Bovec pristopile k projektu umirjanja in urejanja pro- meta v Julijskih Alpah. Z njim so se dolgoročno zavezale, da bodo težile k uveljavljanju trajnostne mobilnosti. V Bohinju so oblikovali tri območja prometnih režimov, ki jih bodo dol- goročno skušali uveljaviti na posame- V prihodnosti pred naseljem načrtu- jejo veliko parkirišče, ki bo prestreglo večino vozil, namenjenih v naselje, tako da bo to v največji možni meri razbremenjeno osebnih avtomobilov. Od tam bo v naselje vodila spreha- jalna pot. Razmišljajo tudi o uvedbi SAMO kartice za dnevne obiskoval- ce, a so predvsem gostinci glede tega skeptični, saj jim ni povsem jasno, kako naj bi svoje stranke prepričali, da se poslužujejo mehke mobilnosti (Brandauer 2014). Ukrepi za uvajanje trajnostne mobil- nosti v Bohinju Tudi Bohinj oziroma njegovi Zgor- nja in Spodnja Bohinjska dolina se v poletnih in zimskih viških turistične sezone srečujeta z velikimi prometni- mi obremenitvami, ki že povzročajo slabšo kakovost turističnega doživet- ja območja, hkrati pa to povzroča obilo slabe volje ter konflikte med domačini, upravljavci in obiskovalci. Zato so si že pred leti začeli prizade- vati za umiritev ter ureditev prometa in zdaj občina Bohinj v slovenskem merilu brez dvoma sodi v sam vrh glede uvajanja trajnostne mobilnosti kot podpore turizmu. V zadnjih le- tih so s programskim delom in jasno zastavljenimi izhodišči vzpostavili sistem ukrepov s področja trajnostne mobilnosti, ki poskušajo omiliti pro- metno obremenjenost ter izboljšati kakovost turistične ponudbe. Že leta 2006 so pripravili Program razvoja turizma v Bohinju za obdo- bje 2006–2013. V njem so predvideli konkretne ukrepe za izvajanje traj- nostne mobilnosti v turizmu. Verjetno najpomembnejša je bila odločitev o Slika 7: Bohinjske ceste na različnih območjih prometnih režimov (vir: CIPRA Slovenija; Mlekuž Consulting 2009). Slika 8: Kartica gost Bohinja sledi uspešnim zgledom iz Avstrije. (Vir: Turizem Bohinj). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 71 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH tev v občinski prostorski načrt, ki je bil sprejet leta 2016. Zaveze k trajnostni mobilnosti so vključene tako med in- frastrukturnimi prioritetami (člen 14) kot tudi v zasnovi prostorskega razvoja občine (člen 15) in v konceptu razvoja Bohinjske Bistrice (člen 39) (Odlok o Občinskem … 2016). Obenem z načrti prometne uredi- tve so pristopili tudi h konkretnim ukrepom umirjanja in urejanja pro- meta. Podobno kot na številnih dru- gih turis tičnih območjih so tudi v Bohin ju že leta 1998 za svoje goste uvedli posebno kartico ugodnosti zmanjšanja in organizacije prometa v TNP, ki je med drugim predstavila načrt zmanjševanja prometnih obre- menitev v TNP do leta 2030. Čeprav območje TNP presega območje Bohi- nja, ima Bohinj, kot največje vstopno območje vanj, nanj velik vpliv, velja pa tudi obratno. Na osrednjem območju TNP naj bi se v obdobju 2010–2030 število parkirnih mest s 1460 zmanj- šalo na 590, na robnem območju s 359 na 215, medtem ko naj bi se zu- naj TNP število parkirnih mest z 851 povečalo na kar 2371 (Guzelj in Za- gonec 2010). Zavezanost k trajnostni mobilnosti pa kaže tudi njena vključi- in, čeprav je pomembno za turizem, v njem potekajo tudi vsakodnevne dejavnosti tamkaj živečega prebival- stva. Na njem je v visoki sezoni treba omejevati prometne obremenitve, saj promet pomembno zmanjšuje kako- vost turističnega doživetja, povzroča pa tudi konflikte med obiskovalci in domačini. Zlasti je pereč mirujoči promet, ki je povezan s parkiranjem. Tretje območje je območje urbaniza- cije in na njem se ne načrtuje nobe- nih ukrepov zmanjševanja prometnih obremenitev. Tej študiji je sledila študija možnosti Preglednica 3: Primerjava kartic ugodnosti v Werfenwengu in Bohinju (Brandauer 2014; Kartica gost Bohinja 2014). Werfenweng – SAMO Card Bohinj – Gost Bohinja* Uporaba »Werfenweng shuttla«, ki vsaki dve uri vozi s postaje Bischofshofen do Werfenwenga in nazaj. V ponudbo javnega prometa spadajo tudi prevozi z lokalnim taksijem E-lois, ki vozi tudi ponoči; najem vozila na biogorivo; najem električnega vozila za štiri osebe; Najem zanimivih dvo- ali večkolesnikov kot del ponudbe FUN MOBILITY; najem gorskih koles; enodnevni izleti do skakalnice v Bischofshofnu, Velikih ledenih jam, Salzburga in trdnjave Hohenwerfen; plavanje v jezeru, ki je urejeno v kopališče; vodeni pohodi po okoliških tematskih poteh; uporaba zimskega Ski Busa in kabinske žičnice; najem tekaške in smučarske opreme, drsalk in brezplačne vstopnine; vožnja s kočijo na saneh, pohod z lamami. Brezplačna vožnja z ladjama Bohinj in Zlatorog; brezplačni najem električnih koles; brezplačni prevozi z avtobusi Alpetour po Bohinju; brezplačni poletni avtobus na Pokljuko; 50 % popust na avtobusno vozovnico Potovalne agencije Alpetour iz občine Bohinj do vseh postajališč na relaciji do Ljubljane in v obratni smeri. 50 % popust na ceno vozovnice za vlak na relaciji Ljubljana–Jesenice–Bohinjska Bistrica– Most na Soči–Nova Gorica, in obratno. 20 % popust na povratno vožnjo z nihalko na Vogel za individualne goste; 20 % popust na razne aktivnosti v Bohinju (rafting, soteskanje, bowling, otroške delavnice, kolesarski izleti, lokostrelstvo, izposoja koles, izposoja kanujev in kajakov). 10 % popust na ceno izleta z Muzejskim vlakom po Bohinjski progi; 5 % popust na ceno vozovnice za avtovlak na relaciji Bohinjska Bistrica–Most na Soči–Nova Gorica, in obratno. 50 % popust pri nakupu kartice za lastnike električnih avtomobilov. * Ponudba se iz sezone v sezono spreminja. 72 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAHTRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH nanašajo tudi na daljše povezave in se- gajo vse do Ljubljane, vključen je tudi železniški promet. Za Bohinj smo pridobili podatke o številu prodanih kartic mobilnosti (slika 9). Ti nam razkrivajo, da se je število prodanih kartic v obdobju 2011–2016 skoraj podvojilo, leta 2017 (na razpolago so le podatki od januarja do septembra) pa je prišlo do opaznega nazadovanja. Čeprav za leto 2017 podatki niso popolni, se obi- čajno oktobra proda zelo malo kartic (leta 2015 20, leto pozneje pa 112), nakar do konca leta kartica ne velja več. Podatek o prodanih karticah je še zgovornejši ob upoštevanju, kolikšen delež gostov je vključenih v program ugodnosti. Na razpolago so le podatki od leta 2015 dalje, ki pokažejo, da je bilo leta 2015 vanj vključenih 1,97 % gostov, leta 2016 3,46 %, leta 2017 pa 2,48 %. Vidimo, da je delež gostov, ki se poslužuje ugodnosti trajnostne mobilnosti v Bohinju še vedno precej majhen, kar kaže, da si Bohinj med gosti, ki cenijo in iščejo tovrstno po- nudbo, še vedno ni ustvaril želenega slovesa. Območji Werfenwenga in Bohinja sta neposredno sicer težko primerljivi, saj Bohinj niti ni naselje. Je precej pro- strano območje, ki združuje več naselij in tudi večje neposeljeno ozemlje, pri čemer je v primerjavo vključen le nje- gov poseljen del, torej vasi Spodnje in Zgornje Bohinjske doline. To območje je v primerjavi z Werfenwengom precej večje in precej bolj razpršeno poselje- no, zato so tudi njegove mobilnostne potrebe drugačne. Zaradi tega je kon- cept, kot ga ima Werfenweng, kjer so di zgledu iz Werfenwenga, saj lokalni ponudniki ne odvajajo določenega deleža prihodkov od nočitev, kar je v primerjavi z Werfenwengom precej- šnja pomanjkljivost. Poleg ugodnosti v okviru kartice Gost Bohinja so v Bohinju sprejeli nabor ukrepov urejanja in umirjanja pro- meta, ki se ne navezujejo le na goste oziroma imetnike kartice ugodnosti. Ukrepi se nanašajo na javni promet ter promocijske aktivnosti in so nave- deni v preglednici 4. Preglednica 3 nam razkriva, da je število ugodnosti v Werfenwengu in Bohinju enako (11). Vseeno opazimo razliko, saj se ugodnosti v Bohinju Gost Bohinja, seveda takrat s še precej skromnejšim in drugačnim naborom ugodnosti. Kartica, ki se je pozneje preimenovala v kartico mobilnosti, omogoča obiskovalcem Bohinja, ki tam ostanejo vsaj dve noči, številne ugodnosti pri preživljanju prostega časa, čeprav je primarno namenjena spodbujanju mehke mobilnosti. Velja za obdobje od 1. aprila do 31. oktob- ra. Kartica je plačljiva, od leta 2009 je na razpolago tudi cenejša kartica za tiste goste, ki pridejo brez svojega avtomobila, na voljo pa je tudi dru- žinska kartica. Vsebina ugodnosti se z leti spreminja, seznam ugodnosti iz leta 2014 je naveden v preglednici 3. Financiranje celotnega koncepta traj- nostne mobilnosti v Bohinju še ne sle- Preglednica 4: Nabor drugih ukrepov/aktivnosti za izvajanje trajnostne mobilnosti v Bohinju po področjih (Bohinj za … 2016; Leban 2010; Vozni redi v Julijskih Alpah 2010; Zeleni vikend v Bohinju … 2015). področje ukrep/aktivnost javni potniški promet povezava s Pokljuko; povezava do slapu Savica; povezava smučanja in javnega prometa (BohinjSki vlak, Ski bus); prenova gondolske žičnice; vlak Julijske Alpe: posebna povezava Nove Gorice z Jesenicami in Ljubljano z namenom povečati obisk regije z vlakom; vozni redi v Alpah: sodelovanje in podpora pri pripravi voznih redov za gorska turistična središča; Pogodba med Turizmom Bohinj in Slovenskimi železnicami o sodelovanju pri podpori trajnostne mobilnosti. promocijske aktivnosti Zeleni vikend v Bohinju: Akcija je izvorno namenjena čiščenju okolice, k njej pa so povabljeni vsi. Gosti, ki se v ta namen pripeljejo v Bohinj z vlakom in se udeležijo vsaj enega od organiziranih dogodkov, namenjenih čiščenju okolice, dobijo v zameno brezplačno ali pol cenejšo nastanitev za ves vikend. Slogan trajnostne mobilnosti: S sloganom Bodi kul, bodi mobilen, v Bohinju uporabljaj javni prevoz promovirajo uporabo javnih prevoznih sredstev. Na ta način obiskovalcu sporočajo usmerjenost turističnih prizadevanj in naravnanost v trajnostno mobilnost. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 73 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH niti ne potrebuje, niti ne prepozna kot pomembne. Marsikomu se najbrž zdi- jo celo odveč. Za uspeh koncepta in dvig prepo- znavnosti na področju uvajanja traj- nostne mobilnosti je zelo pomembna tudi zavezanost turističnih ponudni- kov. V Werfenwengu je vključenost turističnih ponudnikov v koncept SAMO visoka in dosega več kot 50 % gostov, medtem ko so v Bohinju gle- de tega še skoraj na začetku, saj kot smo videli, vpetost gostov doseže le okrog 3 %. O številu ponudnikov, ki so vključeni v promocijo, pa nima- mo podatkov. V Bohinju je za uspeš- no uveljavitev koncepta trajnostne mobilnosti v ponudbo nujno treba vključiti turistične operaterje in zlasti lokalne ponudnike, kar ni niti lahko, niti kratkotrajno delo. A tako kot vsa ostala območja, mora tudi Bohinj po- iskati lastno pot izvajanja in uveljav- ljanja turistične trajnostne mobilno- sti. Znano je reklo »bolje kapirati, kot kopirati«. Posnemanje vzorcev brez v naselju ne bo avtomobilov oziroma si želijo, da se avtomobile odstrani iz naselja. Lahko celo rečemo, da gostje narekujejo usmeritev. Gre za nišo, ki jo je Werfenwengu uspelo uveljaviti na trgu turističnih storitev v 15-ih le- tih. Za Bohinj tega seveda ne moremo reči, saj marsikateri gost v Bohinju ne le, da ne pozna vseh prizadevanj v smeri turistične mobilnosti, pač pa jih vse aktivnosti osredinjene na eno samo naselje, v Bohinju neizvedljiv. Obstaja pa še ena bistvena razlika med Bohin- jem in Werfenwengom. Werfenweng je na turističnem zemljevidu že dobro uveljavljeno ime trajnostne turistične mobilnosti, zato ima temu primerno strukturo gostov, ki iščejo ponudbo, ki jo ponuja prav njihov koncept. Tam je vse več tudi gostov, ki pričakujejo, da LETO ŠT EV IL O K AR TI C 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017* 3833 4921 2472 30252868 25482511 Slika 9: Število prodanih kartic mobilnosti v Bohinju (Vir podatkov: Turizem Bohinj). * Podatki so na voljo le do septembra 2017 Slika 10: Avtobus pod tržno oznako Hop-on Hop-off, povezuje Bohinj s Pokljuko. (Vir: Turizem Bohinj), 74 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ALPAH leta 2006. Od takrat dalje namreč občinski razvojni dokumenti formal- no tlakujejo prehod na trajnostno mobilnost, nato pa jo s konkretni- mi ukrepi podpore javnemu prevo- zu, kolesarjenju, intermodalnosti in ustrezne promocije tudi udejanjajo. Ta pot seveda ni lahka in pogosto se zdi, da traja predolgo in da ne prinaša pravih rezultatov, saj je delež gostov, vključenih v ponudbo trajnostne mobilnosti še vedno zelo majhen. A poletna sezona 2017 je pokazala, kakšen prometni kaos lahko v bli- žnji prihodnosti doživijo turistična središča, ki ne bodo urejala ter umir- jala prometa svojih obiskovalcev, kar vendarle pritrjuje tamkajšnji podpori trajnostni mobilnosti in zahteva nje- no čim hitrejše udejanjanje. celotnem alpskem prostoru. Občina Werfenweng je gonilo Alpskih biserov in si je tako v alpskem kot svetovnem merilu ustvarila prepoznavnost, hkrati pa je s konceptom mehke mobilnosti od leta 2000 preobrnila gospodarske kazalce. V praksi namreč dokazuje, da z inovativnimi pristopi podprto izvajanje trajnostnega razvoja ni sprto z gospodarskim razvojem. V Sloveniji se je v med Alpske bisere prva vklju- čila občina Bled, ki pa svoje podobe in turistične prepoznavnosti ne gradi na trajnostni mobilnosti. Precej več izkušenj z izvajanjem ukrepov trajno- stne mobilnosti tako za potrebe turiz- ma kot tudi sicer ima občina Bohinj, ki je članica Alpskih biserov od leta 2016. V Bohinju pa so se za prehod na trajnostno mobilnost odločili že upoštevanja geografsko-zgodovin- sko-socialnih značilnosti določenega območja pogosto ne prinese zadovo- ljivih rezultatov. A dogodki, povezani s turistično preobremenjenostjo Bo- hinja v poletni sezoni 2017 kažejo, da je bilo razmišljanje o umirjanju prometa pred več kot 10 leti vizionar- sko in za kakovostno ter v trajnostni razvoj usmerjeno turistično ponudbo nujno, zato ga je treba udejanjiti in ob tem nenehno nadgrajevati. Sklep V Alpah poznamo dve združenji, ki združujeta turistične kraje, kjer goji- jo trajnostno mobilnost kot del turi- stične ponudbe. Združenje švicarskih turističnih krajev brez avtomobila deluje le v Švici, Alpski biseri pa v Viri in literatura 1. Alpski biseri. 2014. Medmrežje: https://www.alpine-pearls.com/sl/ (2. 10. 2017). 2. Alps Mobility II - Alpine Pearls, Results of a transnational pilot project for sustainable mobility in alpine tourism. Interreg III B Alpine space programme. 2009. Medmrežje: http://www.alpine-space.org/uploads/media/AMII_Final_Brochure.pdf (26. 4. 2014). 3. Bohinj za trajnostni turizem/promet. Turizem Bohinj. Medmrežje: http://www.tnp.si/images/uploads/Turizem_Bohinj_trajnostni_promet.pdf (23. 5. 2016). 4. Brandauer, P. 2014: Trajnostna mobilnost v Werfenwengu. Osebni vir (9. 5. 2014). Werfenweng.) 5. Brandauer, P. 2016: Werfenweng Soft Mobility. PowerPoint predstavitev. Osebni vir (15. 11. 2016). 6. GaST. 2016: Medmrežje: http://www.auto-frei.ch/index.php/de/gastortschaften (4. 10. 2016). 7. CIPRA Slovenija 2009: Umirjanje prometa v Julijskih Alpah. Mlekuž Consulting. Ljubljana. 8. Guzelj, T., Zgonec, K. 2010: Študija možnosti zapor v Triglavskem narodnem parku. PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. Ljubljana. 9. Kartica gost Bohinja. 2014. Medmrežje: http://www.bohinj.si/design/uploads/kartica_gost_bohinja.pdf (22. 4. 2014). 10. Leban, C. 2010: Z vlakom Julijske Alpe v zeleno prihodnost. Gore-ljudje. Medmrežje: http://www.gore-ljudje.net/informacije/57605/ (23. 5. 2016). 11. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Bohinj, 2016. Uradni vestnik občine Bohinj. Medmrežje: http://obcina.bohinj.si/fileadmin/user_upload/Javne_razgrnitve/OPN_Bohinj/Odlok_o_Obcinskem_prostorskem_nacrtu_ obcine_Bohinj.pdf (10. 10. 2017) 12. Ogrin, M. 2011: Je trajnosten razvoj zavarovanih območij mogoč brez trajnostne mobilnosti? Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji. Založba ZRC. Ljubljana, 127–137. 13. Project management for European sustainable development. 2013. Medmrežje: http://pm4esd.eu/marketing-is-crucial-for-sustainability/ (25. 4. 2014). 14. Turizem Bohinj 2016:- Arhiv fotografij. 15. Vozni redi v Julijskih Alpah. CIPRA Slovenija. 2010. Medmrežje: http://www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-slovenija/novice/z-javnim-prevozov-v-julijske-alpe/vozni-red-v-alpah.pdf (23. 5. 2016). 16. WTCC. 2014. Medmrežje: http://www.wttc.org/tourismfortomorrow/winners-finalists/2011-winners-finalists/alpine-pearls/ (24. 4. 2014). 17. Zeleni vikend v Bohinju. Bohinj Slovenija. 2015. Medmrežje: http://www.bohinj.si/si/dozivetja/zeleni_vikend (23. 5. 2016).