Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. —*-*-»— Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta Založila I. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tiskal R. Milic v Ljubljani. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. • ---------------- Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1894/95. Založila I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani. Tlsek R. Miličeve tiskarne. Andrej Praprotnik. Životopisne črtice. Šolski mladini spisal E. G n n g 1. Učitelj bil sem v šoli mladi, Učil mladino prav skrbno, In ona vdana poslušala Nauke moje je zvesto. I. Andrej Praprotnik. ^oEsakemu človeku je koristno, da natančneje spoznava življenje slavnih mož. Iz tega spoznavanja se lahko navzame onih lepih lastnostij, W katere so krasile njih življenje. Naš slovenski narod ima v svoji zgodovini zapisana taka častita imena, in Bogu bodi hvala, da jih je precejšnje število! V onih temnih, davnih časih, ko smo bili še slaboten na-rodič, prikazovali so se 'že možje, ki so si s svojim poštenim, požrtvovalnim in neumornim delovanjem ter s svojim globokim umom pridobili častno ime in pomagali svojemu narodu do razvitka in napredka. Mi pravimo, da so taki možje zvezde na temnem nebu. In res! Kakor se razveseli vsako oko, kadar zagleda v temni noči med sivimi oblaki jasno blestečo zvezdo, tako prevzame sleharnega veselje, kadar čuje zvati ime onega moža, kateri se je s svojimi blagimi, in koristnimi deli odlikoval. Na take može je narod ponosen, in po njih sodi zunanji svet narodovo zmožnost in moč. Od prvega početka smo se morali boriti proti nebrojnim sovražnikom. Imenujmo samo žalostne čase turških vojska. Leto za letom so morali skrbeti naši pradedje, da so hranili v svojih hišah nabrušene kose in sekire, okovane palice in kije. Vsak hip so zagoreli po naših gorah kresovi, ki so bliskoma naznanili žalostno vest, da je prestopil meje naše domovine krvoločni Turek, da požiga in mori, kar mu pride pod ostri meč, da se je treba postaviti v boj, uničiti in odgnati sovražnika, ki hoče v sužnost ukleniti naš rod in vzeti lepo našo domovino. Resnično: to so bili žalostni časi! Konjsko kopito je teptalo naša polja, in vroča kri je omakala naš svet. Umevno je, da je v takih resnih dobah spala splošna omika in učenost. Le v tihih samostanskih celicah so gojili pobožni, božji volji udani menihi znanosti in umetnosti. (Jasi so se izpreminjali. Doba tlačanstva, ki je zatirala našega kmeta in množila bogastvo brezčutnim graščakom, prestala je, ko je blaga cesarica Marija Terezija in za njo nje sin, cesar Jože! II., odpravila tlako in desetino ter dala vsem državljanom jednake pravice. l* Vender je ostal kmet — ubožec! V potu svojega obraza se je trudil, da je mogel preživiti sebe in svoje in gosposki odpraviti to, kar je od njega zahtevala. A v bornih kmetskih kočah so se porodile bistre glavice, čvrsti sinovi, kateri so z lastnim trudom in z lastno močjo stopali vedno višje in višje, učili se, delali na vse strani, da je postal iz kmeta gospod, na katerega je bila ponosna domača vas, in katerega slavno ime je zaslovelo daleč preko naših meja. Slavnim Slovencem je tekla zibelka pod slamnato streho. Jasno je torej, da so ti najbolj poznali potrebe in nadloge svojih rojakov. Zato so lahko delovali takd, da se je blaginja našemu ljudstvu toliko zboljšala, da nismo več dandanes zadnji na svetu. Kako bi ne bili torej ponosni na take ljudi? Zlasti tebi, mladina, bodi slavno življenje slavnih mož v spodbudo do dela in do učenja. V mladih tvojih prsih bije mehko srce, katero se lahko navzame lepih naukov in vzgledov, katere si tudi trajno, neizbrisno vtisne v svoje globočine. Naj se zgodi' v poznejšem življenji karkoli, Kar blagega mladostna duša hrani, To jo v življenji zmot in greha brani! II. Toliko se nam je zdelo vredno omeniti, predno preidemo do tega, kar je glavni namen tem vrsticam. Izpregovoriti hočemo namreč nekoliko besedij o moži, kateri je — rojen v kmetski hiši — z lastno močjo in neumorno pridnostjo dosegel odlično mesto med našim narodom. Ta mož je Andrej Praprotnik. Dne 25. junija 1895. 1. je zatisnil po dolgotrajni mučni bolezni trudne svoje oči v smrtno spanje. Bil je narodni učitelj, pesnik in pisatelj slovenski, zlata duša, blago, plemenito srce. Drugače ne moremo, nego da površno opišemo z oskromno svojo besedo dolgo döbo delavnega njegovega življenja tudi na tem mestu, saj je pokojni Praprotnik dolgo let služboval na tej šoli, da tako kolikor mööi dostojno počastimo slavno njegovo ime in v srcili naše šolske mladine vzbudimo spoštovanje in ljubezen do njegovega spomina! Andrej Praprotnik je bil porojen dn6 9. novembra 1827. 1. v Pod-brezji na Gorenjskem. Poslušajmo, kakö sam o sebi pripoveduje: „Bilo nas je sedmero otrok skrbnega očeta in pobožne matere. Jaz kot naj-stareji sem bil po sklepu gospoda duhovnega očeta še deček pri sedmih letih za učiteljski stan odbran. Ravno ta duhovni oče so me prve črke naučili in mi prečudno iskro do šole vcepili. Nikoli ne bom pozabil, kako sem se v glavni šoli v Kranji z nemščino trpinčil, in kako so mi jo po vsi sili v glavo in srce zabijali.“ Prve nauke je torej Praprotnik prejemal doma, in tisti duhovni oče, kateri mu je bil učitelj, je slavni Frančišek Pirc, ki je bil pozneje misijonar v Ameriki. Iz Podbrezja se je preselil mladi Andrej k stricu Jakobu v Šent Jurij poleg Kranja, kjer je obiskoval šolo do 1838. 1. Potlej se je šolal v Kranji, od 1841. do 1845. 1. pa v Ljubljani. Svoje učiteljsko delovanje je začel v domači fari, kjer je služboval dve leti. L. 1848. je napravil učiteljsko skušnjo in se preselil v Kamno Gorico. Štiri leta pozneje je šel v Škofjo Loko, od tod 1. 1853. na Dobrovo poleg Ljubljane in naposled 1. 1858. na prvo mestno deško ljudsko šolo v Ljubljano, kateri je bil 1. 1870. imenovan voditeljem in katero je z jekleno svojo roko vodil do 31. decembra 1890. L, ko je bil na lastno prošnjo umirovljen. Na tej šoli je bil torej Praprotnik učitelj celih 32 let! Ob svojem umirovljenji je dobil Praprotnik najvišje priznanje, naslov šolskega ravnatelja in pohvalno pismo mestnega načelništva. A on ni opravljal samo učiteljske službe. Oblastva in društva, ki so spoznala njegovo delavnost in zmožnost, podelila so mu razne častne službe, s katerimi je bilo združeno zelo težavno delo. Tako je bil Praprotnik 25 let ud c. kr. deželnega šolskega sveta, ud c. kr. izpraševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole, dolgoletni predsednik „Slovenskega učiteljskega društva“, odbornik „Društvu v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam“ in „Narodni šoli“, od 1. 1862. do 1866. tajnik ljubljanski „Čitalnici“, od 1. 1865. do svoje smrti odbornik „Matici Slovenski“, kateri je bil 5 let tajnik, od 1881. 1. naprej pa ključar. Rekli smo že, da je bil Praprotnik tudi pesnik in pisatelj. Vsakdo je že v tej ali oni šolski knjigi bral kako Praprotnikovo pesem ali povest — še več — saj imamo celo po naših šolah knjige, katere je Praprotnik od kraja do konca sam spisal. Zanimalo pa bode gotovo vsakega, ako kaj več povemo o njegovem pisateljevanji. Ko je 1. 1848. ustanovil pisatelj in jezikoslovec Ivan Navratil list za mladino „Vedež“, bil mu je prvi dopisovatelj Praprotnik, kateri je vedno vanj pošiljal kratke povesti, basni in prilike ter koristne „izglede pisem mladim šolarjem v vajo“. Pisal je tudi v druge liste, tak<5 v „Slovenijo“ in v „Drobtinice“. L. 1850., ko je bil učitelj v Kamni Gorici, izdal je celo za ondotno šolo „Prve slovenske perjohe“ (prvo slovensko letno poročilo). Iskreni slovenski rodoljub Andrej Einšpieler je začel izdajati 1. 1852. v Celovci „Šolskega Prijatla“. S kakim veseljem je Praprotnik pozdravil ta šolski list! To svoje veselje je dokazal s tem, da je listu neumorno dopisoval. V njem je priobčeval pesmi mladim in starim, poganjal se za napredek ljudske šole, tožil o pomanjkanji šolskih knjig — kratko: v „Šolskem Prijatlu“ beremo neverjetno mnogo sestavkov v vezani in nevezani besedi iz Praprotnikovega peresa. A bil mu je tu prostor še pretesen. Nikdar ni mogel zadosti storiti Zatorej se je pridružil še slovečemu pisatelju A. Janežiču, pisal je v „Slovensko Bčelo“ in v „Glasnik slovenskega slovstva“. V tej dobi navdušenega svojega delovanja je zapel Praprotnik ono lepo, vročo pesem, katero malone vsak pozna: Beseda sladka, domovina, Ne prideš več mi iz spomina — Kot iskra živa v srci tliš, Ljubezen k sebi mi budiš! Znamenita je tudi knjiga, katero je Praprotnik izdal 1. 1852.: „Spisje za slovensko mladino“. Ta knjiga se je tako pridno brala in kupovala, da je bila I. 1887. že petič natisnjena. — Praprotnik je bil pobožen mož. Zlagal je torej tudi pesmi nabožne vsebine. Te je pošiljal „Zgodnji Danici“. Slovenski skladatelji so tem pesmim zložili napeve, in dandanes se po vsem slovenskem svetu ob različnih cerkvenih slavnostih prepevajo. Take pesmi so na pr.: „Zapoj veselo, o kristjan!“ — „Ti, o Jezus srčnomili!“ — „Ko v jasnem pasu primiglja.“ — »Tebe, Marija, želim poslaviti.“ — „O Devica pomočnica.“ Oče slovenskega naroda dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški je izdajal časopis „Novice“. V tem listu je 1. 1849. izprožil Praprotnik misel o ustanovitvi učiteljskega lista. In zakaj? Zato, kakor pravi sam: „Da bi se učeniki in vsi šolski prijatelji v lastnem časopisu bratovsko in prijazno pomenili: kaj in kako bi za našo slovensko mladino bolje bilo.“ — Ti, mladina, bila si pokojnemu Praprotniku tako pri srci! „Novicam“ je ostal do konca zvest sotrudnik. Poleg mnogih različnih pesmij je pisal tudi druge spise. Med vsemi je posebne pozornosti vreden spis „Ljudsko šolstvo na Kranjskem“. Tu se v začetku veseli, kako lepo napreduje ljudska šola, dalje govori o šolskih knjigah, zahvaljuje one, kateri pomagajo šoli k napredku in končno pravi, da razvijajoče se šolstvo obeta domovini „boljše čase, kakoršnih si vsak domorodec le želeti more“. Kar si je Praprotnik toliko želel, to se mu je naposled uresničilo: začel je izdajati svoj lastni list, zagledal je beli dan 1. januvarja 1861. 1. „Učiteljski Tovariš“. Največ je za svoj list pisal sam — koliko in kaj vse, tega ni mogoče tukaj našteti. Prvih 12 let mu je bil sam urednik in poleg truda, ki ga je imel pri listovem urejevanji in spisovanji, moral se je boriti proti mnogim in premnogim sovražnikom, ki so mu delali zapreke in so skušali njegov list zatreti. Ali Praprotnik se ni dal ukloniti. Vsekdar se je odločno potegoval za svojo in svojega lista čast. Pogumno je odgovarjal raznim tujim časopisom, ki so ga nesramno napadali. V tisti döbi se je naše šolstvo popolnoma izpremenilo. Državni zakoni so ljudsko šolo spravili na drugačen pot. Bilo je treba vsestranskega dela, da ni napredek zastal. Praprotnik je klical v „Tovariši“ svoje prijatelje k zložnemu delovanju po geslu, ki si ga je postavil: Vse za vero, dom, cesarja! Kakor se dostikrat zgodi, zapustili so tudi njega nekateri, delovali proti njemu, ustanovili svoje društvo in svoj list. Take neprijazne razmere, skrb za šolo in dom so prisilile Praprotnika, da je izročil „Tovariševo“ uredništvo vrlemu učitelju Mateju Močniku, kateri je ta posel opravljal do 1882. 1., potem pa ga zopet Praprotniku izročil. Tudi sedaj, ko ni bil več urednik, ni počival. Poleg drugih manjših spisov je sestavljal za „Matico Slovensko“ poročila o njenem delovanji, spisal knjigi „dr. Lovro Toman“ in „Slovenski spisovnik“, katerega je izdala družba sv. Mohorja. Za svojega poznejšega urejevanja „Učiteljskega Tovariša“ se je moral boriti proti starim sovražnikom, a krepko se je držal do svojega umirovljenja, ko je vodstvo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in uredništvo „Tovariševo“ izročil g. Andreju Žumru. Da bodemo natančneje vedeli, koliko je še poleg vsega tega, kar smo že našteli, Praprotnik spisal, naj imenujemo še nekatere njegovih spisov, zlasti šolske knjige. Tedanji šolski nadzornik dr. Frančišek Močnik je bil še ndademu Praprotniku zelo prijazen, ker je vedel, da je izvrsten in marljiv učitelj. Po njegovem navodilu je Praprotnik 1 1856. spisal „Slovenski abecednik“, „Slovensko-nemški abecednik“ in leto pozneje „Prvo in drugo Berilo za slovenske šole“. L. 1858. je izdal „Koledar Slovenski“, 1. 1861. do 1864. „Darek slovenski mladosti“ (3 zvezki), 1. 1886. „Palček“ (koledar), 1. 1869. „Slovensko slovnico za prvence“, 1. 1871. „Učiteljski koledar“, 1. 1888. je pomagal A. Žumru in A. Razingerju sestavljati „Prvo nemško slovnico, in prvo nemško berilo za slovenske ljudske šole“, itd., itd. To nam naj zadostuje, da lahko rečemo z mirno vestjo in s popolnim prepričanjem, da je Praprotnik živel in deloval za povzdigo in napredek ljudske šole, za boljše čase ljubljene mladine in za blaginjo svoje domovine. To njegovo neumorno, vzgled no in požrtvovalno delavnost je odlikoval presvetli cesar sam, ko mu je leta 1888. podelil zlati križec s krono za zasluge. Ce kdo, gotovo je Praprotnik zaslužil to najvišje odlikovanje. III. Praprotnikovo življenje delimo lahko na tri dele: v dobo učenja, v dobo delovanja in v dobo počitka. Ko bi Praprotnik ne preživel prve döbe, ali recimo, ko bi se ne učil, zaman bi iskali njegovo ime med slavnimi imeni. Ne smemo pa misliti, da se je bilo pred pol stoletjem v šolah tako lahko izobraževati, kakor dandanes. Takrat je manjkalo učiteljev, šol in knjig. Kako se naj potlej človek uči? Tu in tam je na tihem delovala kakšna šolica, ki je pa bila večkrat prazna kot polna. Kmetski otroci so se raje preganjali na paši in stikali po gozdu, kakor pa da bi sedeli v šolskih klopehv Take glavice so ostale prazne, kot žitni klas, če ga vrabec oskubi. Še sedaj je mnogo Ijudij, kateri ne znajo m brati m pisati. Nekateri seveda niso sami krivi, saj bi se morda radi naučili, a niso imeli prilike. Drugi pa se mnogokrat udarijo ob čelo in poreko: „Kako sem bil takrat nespameten!“ In če daš takemu človeku knjigo v roke, obrnil jo bo takd, da bodo vse črke narobe stale. — Kdor se je torej hotel takrat kaj naučiti, moral je imeti resnično in trdno voljo, da hoče vse težave premagati in si pridobiti vsaj najpotrebnejše znanje, katero se v življenji neobhodno potrebuje. In tak je bil Praprotnik — vzgled pridnega šolarja! Kako se je trudil in učil! Vedel je predobro, da vse, kar se človek nauči, to mu koristi, in da tisti, kdor nič ne zna, ne more pošteno živeti. In kdaj se naj uči? Mlada glava — ta je prava, stara glava — trda glava. Znal je pa tudi, da se svojim dobrotnikom, ki so mu dali priliko do učenja, ne more drugače hvaležnejšega izkazati, kakor tako, da ni zapravljal zlatega časa svoje mladosti. Ljubil je svoje stariše, ljubil svoje učitelje, nikdar ni nobenega razžalil. V poznejšem svojem življenji se jih je s hvaležnostjo spominal. Zlagal jim je pesmi na čast in delal je takd, kakor so oni delali: pomagal je vsakemu, komur je mogel in kjer je mogel. Mladina, bodi taka, kakoršen je bil pokojni Praprotnik v tvojih letih, in dobro ti bode vi poznejših časih! Ob vrhu tega sestavka smo zapisali Praprotnikove besede: „Učitelj bil sem v šoli mladi“. S pričetkom njegovega učiteljevanja se je začela druga doba njegovemu življenju. In kako misel je imel on o svojem stanu? Mladino učiti Je delo lepö, Plačilo oditi Ne more za to. Z navdušenjem je sadil v mlada srca zlate nauke. Ljubil je vse svoje učence takd, kakor bi bili lastni njegovi otroci. In kje je učitelju plačilo za trud? Pridnost, marljivost, ubogljivost, ponižnost — te lepe čednosti naj kaže učenec svojemu učitelju, in on bode bogato poplačan. Koliko imenitnih, visokih gospodov je že danes, katerim je bil Praprotnik učitelj! Ti so se držali njegovih naukov, sedaj služijo pošteno svoj kruh, hvaležni so blagemu učitelju, a on je bil nanje ponosen, saj je videl, da pri dobri mladini dobri nauki dober sad obrodč. — Vsak učitelj svari' mladino pred slabo družbo in popačenim svetom. Ako se mlado srce pokvari, kakö težko se spravi zopet na pravi pot! Pri takem otroku so opomini in nauki zaman, ker se ga primejo tako, kakor bob stene, če ga ob njo vržeš. In kako boli' učitelja, kadar vidi, da je bil ves napor, da je bilo vse poučevanje brez koristi. Tudi pri Praprotniku je bilo tako. Dostikrat je moral čuti, kak6 nespodobno se vedejo nekateri učenci, kako prezirajo dragocene šolske nauke. Cujmo, kako je tožil! Pa svet hudobni je popačil Nedolžna srca, ličica — Po vodi šli so nauki moji — In to me peče v dno srci! Hvala Bogu, da ni bilo mnogo otrok, katerim so veljale te besede. Njegova očetovska ljubezen je vzbujala v otroških srcih zopet ljubezen do šole in učenja. Učitelj Praprotnik je res učil, vzgajal, opominjal, svaril. Storil je, kolikor je največ mogel, da so zapuščali učenci z dobrimi nauki in nepopačenim srcem ljudsko šolo. Kako resnične so njegove besede: Oj, kmalu odide pomlad in polet, Osuje se hitro mladosti tud’ cvet, Skrbite vi mladi za cvetje lepö, Da sadja obilo kdaj dalo vam bo. Mladina, zapomni si te besede! Zapisal jih je mož, ki ti je želel srečno življenje, ki te je od srca ljubil. Tretja in zadnja döba je bila Praprotniku döba miru in pokoja. V krogu ljubljenih svojih otrok, katere je spravil do poštenega kruha, preživel je zadnje svoje dni. Žal samo, da je začel takoj po svojem umi-rovljenji bolehati. Vkljub temu pa je vedno ohranil svojo navdušenost do učiteljskega stanu, vedro srce in bistro glavo. Živel je do zadnjega udan Bogu, domovini in cesarju. To trojno svojo ljubezen je vsekdar očitno kazal v svojih pesmih, povestih in drugih spisih ter s svojim delovanjem v šoli in zunaj šole. Dasi je bil telesno bolan, duh mu je ostal zdrav. Praprotnik je bil mož, kakoršen skušaj postati vsak. Delal je — in res: storil je dovolj, v časih in razmerah, v katerih je on živel, ne bi mogel nihče več storiti! In kaj naj rečemo h koncu ? Ob grobu tvojem smo. V njem ti počiva Utrujeno telö, mož plemeniti, Okö predragim solza tod zaliva, Ki ni v bolesti m6či je prikriti. Tvoj duh razpel je krila in uživa V višavah jasnih radost v večnem sviti. O, naj ti pökoj bo, naj te ljubeče Ogreva žar brezkončne, božje sreče! — Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. 1. Šolski voditelj: Andrej Žumer, stalni nadučitelj in voditelj (I. učno mesto), c. kr. okrajni šolski nadzornik in zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu; oskrbnik šolskega vrta; razrednik III. h razreda, poučeval je vse predmete v tem razredu in petje v II. b razredu, 24 tedenskih ur. Od dne 30. rožnika 1895 kot c. kr. okrajni šolski nadzornik na dopustu. 2. Katehet: Mavrilij Šarabon, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, poučeval je v vseh razredih verouk, 15 tedenskih ur. Razven tega je služil šolsko mašo in šolsko mladino pripravljal za sprejem sv. zakramentov. Razredni učitelji: Valentin Kummer, stalni učitelj (II. učno mesto), razrednik IV. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven risanja, 22 tedenskih ur. Jožef Maier, stalni učitelj (III. učno mesto), od dne 30. rožnika 1895 začasni voditelj šole, voditelj cerkvenega petja pri šolski maši, razrednik III. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven telovadbe in petje v V. razredu, 22 tedenskih ur. Ivan Beh>, stalni učitelj (IV. učno mesto), razrednik II. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete, 19 tedenskih ur. Jožef Travnar, stalni učitelj (V učno mesto), razrednik II. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja, 18 tedenskih ur. Jakob Furlan, stalni učitelj (VI. učno mesto), varuh zbirki učil in zalogi ubožnih knjig, razrednik I. razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete in risanje v IV. a razredu, 20 tedenskih ur. Maks Josin, stalni učitelj (VII učno mesto), knjižničar, razrednik V. razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja in telovadbo v III. a razredu, 26 tedenskih ur. Jurij Režek, stalni učitelj (VIII. učno mesto), razrednik IV. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. Engelbert Gangl, namestni učitelj, razrednik IV. c razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. Šolski sluga: Martin Svete. B. Statistični pre- na konci šolskega • Število učencev | 16./IX. 1894. Med letom jih je 1 “s s t a r o s t Vera Po narodnosti je Stanuje jih Razred vstopilo izostalo umrlo 1 cD GO »CJ *“• p . o tr* > ~~r !>• 1 «5 •3-1 T *-> ja> CO 7 13-14 let nad 14 let • S O rU m Ul ,—, ss •E « Slovencev Nemcev Hrvat v Ljubljani zunaj Ljubljane i. 73 3 6 - 70 10 60 — - - 70 70 - — 67 2 11. a 42 1 — — 43 — 43 — — — 43 43 - — 41 2 n. b 43 — 2 i 40 -- 38 i 1 - 40 40 — - 36 4 111. a 63 2 1 - 64 — 50 9 4 1 64 64 — — 55 9 111. b 62 6 2 - 66 — 57 6 2 1 66 66 - — 59 7 IV. a 52 — — - 52 — 38 8 3 3 52 52 — — 48 4 IV. b 46 5 3 — 48 - 21 17 6 4 48 48 — — 36 12 IV. c 48 4 1 — 51 - 18 14 13 6 51 50 — 1 40 11 V. 48 6 - 2 — 52 — 36 11 4 1 52 51 1 — 43 9 Skupaj 477 27 t7 i 486 10 361 66 33 16 486 **3* 00 -*r 1 1 425 61* °/o -- - — - — — - — — 100 9958 0 21 021 87-45 i'2-r.r. V primeri z vlan-skim le- 00 + +2-2 -p23 — 1 +o H" l«© -J -5 tom več (+) manj ( —) *) Černuče 1, Dravlje 1, Fužine 1, Moste 8, Selu 1, Šiška 17, Štepan, vas 7, Tomačevo 3, Šent Vid 1, Vodmat 20, Zaljna 1. gled učencev leta 1894./ 95. Število Za ''.“j1 razre
  • u o P d o ► n K a o o &*■ c p 0 o h -o ^ ed go C c* ^ •o •- rt -° o-c c s2:üS tft -p-» O . C O 05 -UJ GO 'O >o S o sr »to 4®’ g ü 8 o S-m ^•“33 o ^ jj -c' * ..m® ce t. -o fc< c a; a o> s^12 ü ■N > g*gj ^•s e” 4) « C- 1«3 tč S*2S 32 $ eu c c •o ^ J=^C5 O O GO rfjs til .2 e >tn ™ *J85§ J-! J* ss=> ^ c tio ^ • «—< t-H • *p d) O Um ew g" ZG . a § ..'Sfa. c T3 «"O C £ -2,^ o ^ C“ a; 5,^ cs SŽ ° *-«S>2 s ^.s ? . ‘Ü d) D ^ IS-3-“ *8 o-PQ _ 'S-ä'S S > ah « 'S 05 Ž2 ^ c/J >,00 . . rt ,"H *•=6. .. y _o z! ^.^nQ c c •o rt ° 5* c s S2:ü S co rt C fcr rt iß . >rO ^3 rt rt —, 'E? 3 e © os ^ -u oo ?* 'o i.g ■» .■ • c " Ä-*“ C 8 gffl • 2o ^ ,?, -° ^ *o •n| i. w S,c C >cc *5 ^ rt ’w c: ^ -ii e ‘S > P ^ a, •' 2 ® a. S e i c ^ tfi ,j i o'?'*8-* -* -S, u 'to — >,00 £ oj rt a> s G'i c za: Ö .S 00 O D 3r-> > •—> o o ^ rt - = oCQ i g T3 S-‘ Ä N a> • (I. ^53 aiiß oj rt —T *- bo si *i o J a ..-. »to -O ■so^a a2.^ ■J J3 iS -^s «- c a^ ^ -a >Ad rt 2 C •o / ‘O £ e 0 1 č/5 a CÖ r-ü Oh S P a N $ : a *-' -Q rt rt NUJ S ° & •<* . „ tß I -5fs u 8 2® fe-s «2 45 vi ^ >-a 'S' 2 &• I S5 » «ü S< o.i3 Ž‘3 §Sc M .* c ■ • S £ «j j=g .« u .s_d —' ’E >< tL_( 05 c ^ n co ®-oH" S ^ ^ C3 ° -ra ■ n 4) Z fe.1 • ÜßCO ts ° g *> o S ,-co rt -2 « - ^5 » « . OJ ^ Sog s ’Ji. 2 .«■g- rt •N r«N L-' ,J j) s- OGO O CL ^ 00 «o Z-. S°^ u S —*§ 8S->^2S; - 00 • o c iS^ai * ~a o J O- § ši.85 CO OJ S *1 to -S *« J . ti e _2 S fe-älo“ tj II O .' - ?S — s M i rö n3 d ^ ccjj 1) Sß'J~> ^ p -a rt .. ^ 3 ^ ■° -> •g-ss* . •S J ® Jj I "S -9 "m K ^ ?L. O, t- ' J3 6ß 2 >4 ■ ^ m C ^ a N 'O :a,o a a co — d u a o p 'o •m :a* 0X3-2 .•^«cos; p'a Č. Uredba pouka. Ves pouk je urejen v zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 19. velikega srpana 1885. 1. št. 1232. Porazdelitev učencev v posamezne razrede in oddelke, število učnih ur za posamezne predmete, učni smoter in razdelitev učne tvarine določuje „učni načrt za petrazredne ljudske šole, na katerih je drugi deželni jezik obvezen predmet“, kateri načrt se je objavil z razpisom deželnega šolskega sveta Kranjskega z dnč 25. kimovca 1886, št. 24-39 ex 1884. Po tem učnem načrtu je za posamezne predmete določeno nastopno število tedenskih učnih ur in sicer: 1 ” Učni predmet R a z r e d I. II- III. IV. v- Veroznanstvo 1 1 2 2 2 Učni jezik (slovenski) . . 12 10 4 4 3 Drugi deželni jezik (nemški) — — 7 5 5 Računstvo in oblikoslovje . 8/2 4 4 4 4 Prirodoznanstvo .... — — 1 2 3 Zemljepisje in zgodovina — — l 2 4 Pisanje — 2 2 2 1 Risanje — »/. 1 2 2 Petje 2/» */. */« 2 / -/2 */2 Telovadba •/. 2h- 2 2 2 Skupaj . . . 19 20 25 26 “)7 * D. Knjižnica. Otroška knjižnica za vsakdanje učence je dobila od mestne občine letne dotacije 25 gld., knjižnica za rokodelske učence in učiteljska knjižnica nimata stalnih dohodkov. Otroška knjižnica šteje koncem leta 1214 zvezkov (lani 1108); pomnožila se je deloma po nakupu, deloma po darovih za 106 zvezkov. Po nakupu so se pridobile: Zaveza slov. uč. društev: Knjižnica za mladino I. zv. (4 izt.), II. zv. (3 izt.), III. zv. (3 izt.), IV. zv. (3 izt.) V. zv. (3 izt.); A. Brezovnik, Zakaj? — Zato! (6 izt.); Hoffmann-Zakrajšek, Ogle-nica (5 izt.); Andr. Jože, Žalost in veselje (2 izt.); M. Wisoman-A. Zupančič, Fabijola (3 izt.); H. Sienkiewicz-P. Miklavec, Za kruhom (3 izt.); Andr. Jože, Amerika (1 izt.). Gosp. vodja A. Žumer je daroval knjige: A. Niedergesäss, Rudolf v. Habsburg, Männer aus dem Volke, Bausteine der Kultur, Aul' deutsch-österr. Boden, Naturkundliche Spaziergänge (po 1 izt.), g. profesor S. Rutar pa spis: Gorica (5 izt.); dalje so darovali knjige učenci Strlekar, Koselj, Lončarič, Šuštar, Piskar, Pibrovec iz III.; Jezeršek, Klopčič, Suwa, Koprivec, Remšigar, Strle iz IV.; in Lončar, Remžgar, Slabina, Babnik, Bonač, Cenčič, Končar, Slapničar, Stele, Jerman, Puhar, Šiška, Šmuc, Novak, Crne iz V. razreda. Izposodilo se je 93 učencem 616 knjig. Knjižnica ra rokodelske učence šteje koncem leta 199, ona za učitelje pa 1043 zvezkov. Knjižničar: Maks Josi». E. Zbirka učil, s katero je združena stalna razstava. Za napravo učil je dobila šola od mestne občine letne dotacije 70 gld., katera se je porabila za nakup novih učil. Zbirki so prirasla sledeča učila in sicer: Verouk: Hemmleb, Izraelci, podoba. — Salomonov tempelj, podoba. — Zlati žrtvenik, podoba. — Sedmoročni svetilnik, podoba. — Papež Leon XIII., podoba. Nazorni nauk: Hektoliter v naravni velikosti (sod) s stojalom. Hektoliter v naravni velikosti za suho robo. Eschner, izdelovanje popirja, podoba. — rudnik za premog, podoba. Računstvo in risanje: 3 metri. E. Bayer, Risarska šola. Urban, Erziehliche Knaben-Handarbeit (dar sl. c. kr. m. šol. sv.). Prirodopis: Škrjanec, podmašen. Močeril, v špiritu. Postolka, podmašena. Modras, v špiritu. Prirodoslovje: 2 ročpa drobnogleda in 24- preparatov. Peščena ura. Čarovni lij. Zemljepis in zgodovina: 6 fotografičnih podob v okvirjih (Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Po-stojina, Savica, Belopeško jezero). Nadvojvoda Albreht, podoba. Vojni maršal Radecky, podoba. Cesarjeva-soha. Rodopisni tableau cesarske rodovine habsburško-lotarinske, 48 portretov v okvirjih. Innsbruck, podoba. Salzburg, podoba. Bled, podoba. Sv. Petra cerkev v Rimu, podoba. Fuchs, Moses, podoba. — Karol Veliki, podoba. — Gutenberg, podoba. — Kolumb, podoba. * — Marija Terezija, podoba. — Napoleon I., podoba. Hemmleb, Egipčani, podoba. — Piramida, podoba. — Babilonci, podoba. — Rimljani, podoba. — Babilonski stolp, podoba. — Grki, podoba. Metzner, Tableau vladarjev. Lavdon, podoba. Princ Evgen, podoba. Andrej Hofer, podoba. Petje: 1 glasne vilice (Diapason normal). Vseh učil je 735. Varuh zbirki učil: Jakob Furlan. F. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnjuje oziroma vzdržuje iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaji, iz podpore knjigotržnice pl. Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani in Fr. Tempskega v Pragi in iz podpore kranjske hranilnice. Na konci tega šolskega leta je stanje te zaloge to-le: Naslovi knjigam Število starih še rabljivih knjig DaFcTkr. šolsko' knjižne zaloge za šolski) leto 1894/5 Dar kujigotiimco pl. •iloiumayr in Bamberg za šolsko leto 1894'5. Dur knjigolržniee Fr. Tempskega za šolsko leto 1894/5 Za šolsko leto 1894/5. ostane torej knjig 3o zOI (iilo ;!S .18 10141185120 6 15 38 48 34 38 Ki 014 35 30 starih novih upni ceni je 246 gld. 23 kr. Skupna vrednost teh knjig po Knjige so se izposodile 344 učencem. Varuh tej zalogi: Jakob Furlan. Gr. Šolski vrt. Za vzdržavanje šolskega vrta daje mestna občina letno dotacijo 60 gld. S to dotacijo so se izvedla na šolskem vrtu nastopna dela: Na vrtu pred šolskim poslopjem, ki je namenjen samo za gozdna drevesa in gozdne grme, namestila so se tista drevesa, ki se preteklo leto niso prijela, z novimi drevesi in nasadila nekatera nova drevesa in sicer: jagnjed, vrba, 2 tisi, šimšur, Gilanthus, dren, brinje, smreka, krhljika, jerebika, trije hrasti, 2 bukvi, 3 lipe, 2 akaciji i. dr., tako, da je sedaj na tem vrtu 140 dreves in grmov. Vrt za šolskim poslopjem se letos ni mogel popolnoma tako urediti, kakor je bilo namenjeno, ker so bili ob času potresa, torej ravno ob času, ki je bil za delo na vrtu najugodnejši, zaradi potresa v Ljubljano poklicani pijonirji v šolskem poslopji nastanjeni in so na vrtu imeli svojo kuhinjo in so sploh prostor tako rabili, da se ni na vrtu moglo nobeno delo izvrševati. Šele po odhodu pijonirjev se je vrt kolikor mogoče še priredil. Srednji del vrta med dvema velikima lehama se je priredil za telovadbo na prostem in za otroške igre in zaradi sence obsadil z lipami. Ob zahodnji vnanji steni telovadnice se je priredila leha za razne vrtne cvetice, živi plot ob železni ograji se je popolnil z novimi gabri i. dr. Za praktični realni pouk se je seveda vrt letos malo rabil, ker je bila šola od 9. mal. travna do 17. rožnika zaprta in so se potem otvorili samo vsi oddelki 4. in 5. razreda, v katerih se je moral pouk tako urediti, da se je zlasti računska in jezikovna tvarina ponavljala in so se učenci pripravljali za vsprejem v srednje šole. Oskrbnik vrta: Andrej Žumer. H. Zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo to leto prav ugodno. Zlasti je bilo po zimi in spomladi šolsko obiskovanje prav dobro, ker ni bilo nobene otroške bolezni, razven nekoliko slučajev vratne bolezni „mumps“. To leto je umrl samo 1 učenec: Frančišek Ilerfort, učenec II. b razreda. Bil je dober in ubogljiv učenec, in poleg roditeljev žaluje za njim tudi šola. Božja previdnost ga je poklicala k sebi še v nedolžni otroški dobi. Pri vpisovanji v šolo se je od otrok zahtevalo, da se izkažejo, ali imajo koze stavljene. Dotični zapisnik ima nastopne podatke. i Spričevalo o stavljenji k6z je imelo K6z ni imelo stavljenih Koze je imelo stavljene V šoli so se kozč stavile in sicer brez uspeha z uspehom pa brez spričevala v prvič v drugič ali tretjič z uspehom brez uspeha 404 učenci 27 učencev 6 49 20 196 190 26 učencev učencev 216 216 učencem učencem Koze je v šoli stavil mestni zdravnik g. dr. IIlner. I. Stalna razstava učil. Kakor se je v zadnjem letnem poročilu naznanilo, spremenila se je razstava učil, ki jo je šola priredila povodom deželne učiteljske kon-ferencije leta 1891., v stalno razstavo. Ta razstava dobiva od mestne občine letne dotacije 50 gld. Popolnoma pa se bode uredila šele, ko se iz poslopja izseli mestna nemška deška ljudska šola, katera sedaj tu vporablja dve šolski sobi in torej ni za razstavo nobene sobe prazne. Razstava je združena z zbirko učil I. mestne deške ljudske šole in so učila deloma raz-obešena po hodnikih, deloma shranjena v sobi za učila in v knjižnični sobi. Letošnji prirastek pa je razviden v oddelku „E. Zbirka učil“. K. Letopis. Šolsko leto 1894./95. sc je pričelo dne 16. in 17. kimovea 1894. 1. z vpisovanjem učencev, dne 18. kimovea s sv. mašo in z rednim poukom dne 19. kimovea 1894. 1. — Od dnč 1. vel. travna dalje se je začenjal popoldanski pouk ob 3. uri. — Šolska naznanila so prejeli učenci dne 30. listo-pada 1894. I., 9. svečana 1895. in na dan sklepa šolskega leta. Ker se je pri vpisovanji učencev pokazalo, da jih je za IV. razred kakor prejšnje leto preveč za dva oddelka, odprl se je tudi letos IV. c razred. Šola je torej v tem letu imela 1 prvi, 2 druga, 2 tretja, 3 četrte in 1 peti, skupaj 9 razredov. Pri učiteljskem osobji so se v tem letu izvršile nastopne premembe: Ker se je osmo učno mesto, katero je bilo doslej le začasno otvorjeno, ustanovilo kot stalno učno mesto, imenoval je visoki c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dnč 12. kimovea 1894. 1. št. 2281 za to mesto stalnim učiteljem Jurija Režeka, stalnega učitelja v Kranji, kateri je službo nastopil z začetkom tega šolskega leta. — Ker se je zaradi rastočega števila učencev tudi za letos pokazala potreba devetega učitelja, ostal je tudi letos na zavodu kot namestni učitelj Engelbert Gangl, kateri je v tem letu prestal preskušnjo učne usposobljenosti. — Z razpisom c. kr. naučnega mi-nisterstva z dne 12. rožnika 1895. 1. št. 12976 je bil nadučitelj in šolski voditelj Andrej Žumer imenovan c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za šolski okraj kranjski in radovljiški. Vsled tega je dobil za dobo nadzor-ništva dopust od dne 30. rožnika 1895. 1. počenši. V dotičnem dekretu izreka mu sl. c. kr. mestni šolski svet za vzgledno vodstvo te ljudske šole ter vspešno delovane kot večletnemu udu c. kr. mestnega šolskega sveta najtoplejšo zahvalo in iskreno priznanje. — Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dnč 28. rožnika 1895. 1. je z dnčm 1. inal. srpana 1895. 1. prevzel opravila šolskega vodstva učitelj gospod Jožef Maier. — Učitelj Jakob Furlan je dobil od c. kr. mestnega šolskega'sveta pohvalni dekret za njegovo poročilo in praktični nastop v telovadbi pri vlanski okrajni učiteljski konferenciji. — V teku tega leta sta umrla dva umirovljena učitelja, ki sta službovala na tem zavodu. Dne 15. mal. travna je po daljši bolezni umrl Matej Močnik. Na tej šoli je služboval kot učitelj od šolskega leta 1864/5. do konci leta 1880/1., katerega leta je stopil v pokoj, torej skupaj 17 let. Bil je jako vesten in delaven učitelj in vzgojitelj. Dn6 25. rožnika pa je po dolgi in mučni bolezni umrl Andrej Praprotnik, umirovljeni ravnatelj tej šoli. Tu je služboval od šolskega leta 1857/8. do 1889/90., skupaj 33 let in sicer 13 let kot učitelj in 20 let kot nadučitelj in voditelj. Njegovo delovanje smo že omenili v letnem poročilu od šolskega leta 1890/1., ko je bil umirovljen. Velikega pogrebnega sprevoda dne 27. rožnika se je udeležila šolska mladina v spremstvu učiteljstva. Bog jima daj večno plačilo za njun trud in njuno delovanje! Šolska mladina je imela nastopne bogoslužne vaje: Dne 4. vinotoka 1894. 1. je šola praznovala god Njega Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I in dne 19. listopada 1894. 1. god Nje Veličanstva presvetle cesarice Elizabete s slovesno sv. mašo v cerkvi presvetega Srca Jezusovega. Dne 19. svečana 1895. 1. se je I. polletje sklenilo s sv. mašo. — Dne 25. svečana 1895. 1. je imela šola sv. mašo za umrlega nadvodvodo Albrehta. Ta dan je bil pouka prost, poučila pa se je šolska mladina o slavnih činih tega vojnega maršala. Njegova slika se je razobesila na pristojnem kraji v šolskem poslopji, ozaljšana z zelenjem in lepimi črnimi dra-perijami, katere je blagovoljno oskrbel g. Frančišek Doberlet. — C. o. o. Lazaristi so za službo Božjo radovoljno šoli prepuščali cerkev in orgije. Pri sv. maši je popevala zborno vsa šolska mladina. Cerkveno petje je vodil in na orgijah spremljal učitelj Jožef Maier, ki je v ta namen večkrat imel skupne pevske vaje s harmonijem v telovadnici. — Zaradi potresa se letos šola ni udeležila obhoda sv. Rešnjega Telesa, kakor je tudi izostala po leti šolska sv. maša. — Praznik sv. Alojzija in ob jednem prvo sv. obhajilo se je obhajalo dne 20. in 21. rožnika. Prvi dan je bila priprava in splošna spoved, na dan sv. Alojzija pa slovesna sv. maša pri sv. Petru, med mašo prvo sv. obhajilo, pred katerim je imel katehet M. Šarabon lep nagovor na obhajance. V prvič je pristopilo k Božji mizi 65 učencev. Po končanem cerkvenem opravilu je g. katehet tem otrokom razdelil spominske podobice in štruce. — V teku leta je šolska mladina trikrat prejela zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Okrajna učiteljska konferencija učiteljstva mestnih slovenskih in ulrakvističnih šol je bila dne 13. malega srpana. Domačih konferencij je imelo učiteljstvo v teku leta 10, pri katerih se je obravnavalo o došlih razpisih in ukazih, o šolskem redu, o podporni zalogi za uboge učence, o oproščenji od ukovine, o nakupu učil, o vedenji učencev, o učnih knjigah, o učnih uspehih in napredku pri pouku in o šolskih stvareh sploh. G. kr. okrajni šolski nadzornik profesor Frančišek Levec je šolo nadzoroval dnč 14. in 15. grudna 1894., pregledal razredne uradne spise in vodstveno poslovanje v voditeljevi pisarnici. Po nadzorovanji je sklical učiteljstvo k posebni konferenciji. Dnč 12. in 14. listopada 1894. 1., 8. svečana in 24. rožnika 1895. 1. je nadzoroval pouk v verstvu nadzornik za verouk č. g. kanonik Andrej Zameji c. Kakor druga leta, imela je šola oziroma šolska mladina tudi v letošnjem šolskem letu mnogo podpornikov in dobrotnikov. V prvi vrsti je imenovati slavno kranjsko hranilnico, ki je velikodušno darovala v podporo ubogim učencem vsakdanje šole 200 gld., rokodelčičem v obrtni pripravljalni šoli pa 50 gld. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci vse leto pisalno in risalno orodje in v začetku leta šolske knjige. — Iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaji je c. kr. mestni šolski svet odmeril tej šoli ubožnih knjig v vrednosti 12 gld. 60 kr. Za oddane kupone iz učnih knjig pl. KI e i n m ay r - Ba m be r go v e zaloge je šola dobila ubožnih knjig v vrednosti 3 gld. 43 kr. in iz F. Tempskega zaloge v Pragi v vrednosti 6 gld. 76 kr. — Odbor narodnih gospa in gospodiči n, kateremu je bil na čelu gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, preskrbel je 25 ubogim učencem te šole zimsko obleko, katera se jim je razdelila kot božično darilo. Razdelitev se je vršila dne 23. grudna 1894. 1. v lepo ozaljšani telovadnici. K tej razdelitvi so prišli tudi dečki in deklice iz drugih ljudskih šol, katerim se je tudi namenila obleka, tako da je bilo nad 120 otrok obdarovanih. Poleg obleke so vsi otroci dobili štruce in štruklje. K razdelitvi so prišli: milostljivi knezoškof d r. J a k o b M i s s i a , cesarski svetnik Ivan Murnik, vladni svetnik Jožef Merk, mestni župan Peter Grasselli, mestni šolski nadzornik Frančišek Levec, več dam, šolnikov in učiteljev. Pred razdelitvijo je nagovoril otroke šolski voditelj A. Žumer, opominjal jih k hvaležnosti do dobrotnikov, spominjal se umrle dobrotnice g. Marije Murnikove, za katero so otroci potem opravili kratko skupno molitev. Po razdelitvi pa so se ena deklica in dva dečka vsem dobrotnikom zahvalili za prejeta darila, deček s 1. mestne šole v vezani besedi: Ubožni smo in kar imamo Predobro čutimo in znamo, Da stariši nam le težkd. Ker sami revni so, dajö. A ljubi Bog na zlatem stoli Sirot ne zapusti nikoli, Saj on je nam ustvaril vas, Ki skrbno delate za nas. Poplačali bi vse vam radi, A še preslabi smo in mladi, Zatö pa bodi vam dovolj, Da bomo se učili bolj, Da hočemo poznejše čase, Ko vsakdo izmed nas dorase, Kakor denašnji dan, takö K Bogu mi klicati srčno: On naj poplača tisočerno Dobroto vašo brezprimerno, Sirotam v srečo podeli Naj mnogo vam veselih dni! Lepa slavnost se je končala z višjepastirskim blagoslovom, katerega je navzočnim blagoizvolil podeliti milostljivi g. knezoškof. — Gospa Ludmila Miličeva je tudi letos o božiči za uboge otroke podarila več zabavnih in poučnih knjig. — Kakor druga leta, dobivali so nekateri ubogi učenci tudi letos prezplačno hrano in sicer: 1. v hiralnici sv. Jožefa .... 4 učenci (s stanovanjem) 2. v knezoškofijski Alojznici ... 1 učenec 3. v zasobnih hišah.........................4 učenci 4. pri č. č. m. m. Uršulinkah . . 6 učencev 5. pri č. č. o. o. Frančiškanih . . 1 učenec 6. v ljudski in dijaški kuhinji . . 7 učencev Skupaj . 23 učencev. Vsem tem milim dobrotnikom in podpirateljem šole in šolske mladine bodi presrčna zahvala: Bog povrni! Bog nam jih ohrani od prvega do zadnjega tudi nadalje še naklonjene šoli in ubogi šolski mladini! Želeč učencem vesele velikonočne praznike smo jih razpustili dne 9. mal. travna 1895. 1. domov z naročilom, da se vsi zopet snidejo dne 17. mal. travna. A niso se zopet sešli, veliki potres v noči od 14. na 15. dan mal. travna zbegal je vse prebivalstvo. Mnogo učencev se je z roditelji izselilo iz mesta, vnanji učenci so morali ostati doma, ker so bila njih stanovanja v Ljubljani razrušena. Šolsko poslopje je bilo sicer po potresu le malo poškodovano, vender so bile nekatere šolske sobe nevarne in ker so se sunki vedno ponavljali, ni se moglo s poukom pričeti. Učencem, ki so dne 17. mal. travna zopet prišli v šolo, naročilo se je torej, naj se oglasijo čez mesec dnij. Pa tudi čez mesec ni bilo mogoče s poukom pričeti, ampak šele dnö 7. rožnika so se otvorili IV. a, IV. b, IV. c in V. razred in ob nedeljah obrtna pripravljalnica. Dn6 10. rožnika po ‘/aO. uri, ko se je komaj pouk pričel, zbegal je močni sunek, kakeršnega ni bilo od Velike noči, učence tako, da se je moralo s poukom zopet prenehati. Da niso bili pri tej zmešnjavi učitelji mirni in da niso učencev v sobah zadržali, pobegnili bi bili po stopnicah in bi se jih pri tem begu gotovo mnogo poškodovalo. Za te razrede se je potem pouk zopet pričel dne 17. rožnika in trajal do sklepa šolskega leta. Umevno je, da so otroci vsled dolgega presledka v poučevanji mnogo pozabili, kar bode zelo uplivalo na učne uspehe v prihodnjem šolskem letu. V tem žalostnem in resnem času pa je vender šolska mladina doživela vesel trenutek Dne 7. vel. travna je namreč obiskal presvetli cesar nesrečno mesto. Kar je bilo takrat učencev v mestu, zbrali so se s svojimi učitelji pred šolo in se postavili na Marije Terezije cesti, da so pozdravili preljubljenega cesarja. — V času, ko je bil ves pouk ustavljen, pa šolsko poslopje ni stalo prazno, ampak ker je bilo v primeri z drugimi poslopji dobro ohranjeno, služilo je v stanovanje takim družinam, katerim so bila stanovanja porušena in za nastanitev pijonirjev, ki so prišli iz Ptuja gradit barake. Prebivalo je torej v poslopji: 192 pijonirjev in 8 častnikov, potem 37 družin s 140 osebami. Da so družine, ki niso mogle drugod kuhati ali hrane dobivati, mogle tudi v šoli kuhati, preskrbela je preblagorodna gospa baronica Hein, soproga gospoda deželnega predsednika, potrebna štedilna ognjišča, ki so se postavila na vrtu za telovadnico. Mnogo teh rodbin, posebno otrök, dobivalo je dalj časa prezplačno hrano na mestih, kjer se je pod vodstvom imenovane gospe baronice delila. Hvaležni otroci so vsled tega ob sklepu te delitve na Tržaški cesti napravili pre-srčno ovacijo, pri kateri je učenec te šole v lepem otroškem govoru zahvalil gospo baronico za njeno skrb za uboge otroke. Ovacija je plemenito gospo vidno ganila. Šolsko leto se je sklenilo dnč 13. malega srpana. Po slovesni sv. maši, po kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, vrnila se je mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska naznanila, izpustnice in letna poročila. L. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. mal. srpana 1894 št. 421 razglaša dovolitev stalne ustanovitve 3. paralelke, oziroma 8. učnega mesta. Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. vel. srpana 1894 št. 1G40 predpisuje pravilno melodijo cesarske pesmi pri pouku. Razpis c. k. mestnega šolskega sveta z dnč 16. kimovca 1894 št. G17 imenuje Jurija Režeka stalnim učiteljem na 8. učnem mestu. Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 2. svečana 1895 št. 135 določuje, da se pepelnično sredo udeleži šolska mladina z učiteljstvom maše zadušnice za umrlim nadvojvodo Albrehtom. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dnč 28. sušca 1895 št. 167 pozivlje, da šolsko vodstvo naroči za uradno porabo „dr. Heinz: Ljudsko-šolski zakoni in ukazi za Kranjsko“. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dnö 29. sušca 1895 št. 169 dopošilja navodilo, kako je napravljati, oskrbovati in porabljati šolske vrte. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dnč 11. mal. travna 1895 št. 191 naznanja imenovanje prof. Frančiška Levec-a c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske in nemško-slovenske ljudske šole v Ljubljani za novo šestletno dobo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 5. vel. travna 1895 št. 219 določuje, da in kako se udeleži šolska mladina sprejema Njega Veličanstva presvetlega cesarja dnč 7. maja. Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. vel. travna 1895 št. 237 določuje glede zopetnega pričetka šolskega pouka. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dnč 16. rožnika 1895 št. 269 določuje o klasificiranji učenk I., II. in III. razreda, kateri razredi se niso zopet otvorili. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 28. rožnika 1895 št. 280 pošilja dopustni dekret za voditelja Andreja Žumra (kot c. kr. okrajnega šolskega nadzornika) in dekret za Jožefa Maierja, da prevzame začasno vodstvena opravila. M. Začetek šolskega leta 1895/96. Ker je v šolskem poslopji treba izvesti več popravil, naznani se pravočasno v župnijskih cerkvah, po časopisih in na naznanilni deski v šolskem poslopji, začetek šolskega leta 1895/6. Vpisovanje se bode vršilo v šolskem poslopji v Poljskih ulicah. Zglašati se bode s šolskim naznanilom. — Učenci, ki na novo vstopijo v šolo, prinesö naj krstni listek s seboj — Vsak učenec, ki še ni pohajal te šole, mora se izkazati o stavljenji köz, ako so se mu že stavile in ima dotično spričevalo. V Ljubljani, dne 13. mal. srpana 1895. 1. Vodstvo. III. Imenik učencev.*j I. razred. Benedik Jožef iz Ljubljane. Bizjak Frančišek s Cola. Bonač Janez iz Ljubljane. Bonač Vencel iz Ljubljane. Brajer Frančišek iz Ljubljane. Dejak Janez iz Ljubljane. Dolinar Frančišek iz Ljubljane. Fajdiga Karol iz Ljubljane. Finžgar Frančišek iz Ljubljane. Goršič Leopold iz Ljubljane. Gostinčar Maks iz Ljubljane. Hribar Frančišek iz Ljubljane. Jančar Frančišek iz Ljubljane. Jeras Leopold iz Ljubljane. Juchart Oskar iz Ljubljane. Juvan Ciril iz Ljubljane. Kavčič Feliks iz Ljubljane. Kavčič Frančišek iz Vodmata. Kervišer Rudolf iz Pirana. Kleindienst Lovrenc iz Ljubljane. Klobčavar Jožef iz Ljubljane. Kobald Rajmund iz Ljubljane. Kordin Jožef iz Kamnika. Kovač Leopold iz Ljubljane. Krašovec Adolf iz Ljubljane. Kristan Rudolf iz Ljubljane. Kržan Štefan iz Dubovca. Langof Janez iz Ljubljane. Lavter Janez iz Ljubljane. Leben Janez iz Ljubljane. Levec Leon Pavel iz Ljubljane. Mehle Teodor iz Ljubljane. Mulaček Jožef iz Ljubljane. Osredkar Avguštin iz Ljubljane. Osredkar Frančišek iz Ljubljane. Pibrovec Frančišek iz Krope. Pogačnik Rudolf iz Ljubljane. Prepeluh Frančišek iz Ljubljane. Primic Pavel iz Ljubljane. Pukelstein Alojzij iz Ljubljane. Radovan Frančišek iz Ljubljane. Reyerscliiitz Friderik iz Ljubljane. Rohrmann Vladimir iz Ljubljane. Sajovic Rudolf iz Ljubljane. Schulz Frančišek iz Ljubljane. Schuster Karol iz Ljubljane. Schwarz Ernest iz Ljubljane. Simončič Leopold iz Ljubljane. Somrak Albin iz Most. Sterlekar Leopold iz Ljubljane. Strle Rudolf iz Ljubljane. Sušnik Anton iz Ljubljane. Sinkovič Jožef iz Ljubljane. Škrjanec Miha od Sv. Helene. Štrukelj Avguštin iz Ljubljane. Štrus Jožef s Studenca. Štucin Matevž iz Ljubljane. Tomc Stanko z Blok. Vadnov Frančišek s Zidanega Mosta. Velkovrh Anton iz Ljubljane. Vesel Jožef iz Ljubljane. Virk Edvard iz Ljubljane. Vrtačnik Anton z Viča. Wernig Frančišek iz Ljubljane. Zalar Ludovik iz Ljubljane. Zidar Janez iz Ljubljane. Zor Viktor iz Gradca. Zupančič Ignacij iz Št. Vida pri Zatičini, Žagar Jožef iz Ljubljane. 2an Emil iz Ljubljane. II. a razred. Budan Karol iz Ljubljane. Buh Frančišek iz Ljubljane, črne Ludovik iz Ljubljane. Drofenik Teodor iz Ljubljane. Furlan Adolf iz Ljubljane. Galč Stanko iz Ljubljane. Glowacki Evgen iz Vrdnika v Slavoniji. Jakopič Frančišek iz Ljubljane Jebačin Janez iz Ljubljane. Klemenc Frančišek iz Ljubljane. Koren Karol z Rakeka. Kovač Frančišek iz Ljubljane. Kregar Ferdinand iz Ljubljane. Kržan Viktor iz Banjeluke. Lenarčič Pavel iz Ljubljane. Letnar Janez iz Ljubljane. Lukniš Rudolf iz Ljubljane. Marjek Janez iz Šmartina pri Kranji. Mozetič Karol iz Ljubljane. Not Anton iz Ljubljane. Novak Karol iz Ljubljane. Okorn Avguštin iz Most. Oman Avguštin iz Trsta. Peterka Alojzij iz Ljubljane. Počivalnik Jožef iz Ljubljane. Pustotnik Rudolf iz Šiške. Ravnikar Jožef iz Ljubljane. Rihar Jožef z Vrhnike. ') Debelo tiskani so odličnjaki. Rodič Janez iz Ljubljane. Rohrmann Jožef iz Ljubljane. Skala Rudolf iz Ljubljane. Šarabon Frančišek iz Ljubljane. Ščinkovec Rudolf iz Škofje Loke. Škof Frančišek iz Ljubljane. Tavčar Ciril iz Ljubljane. II. b Cirk Albin iz Ljubljane, črtanec Frančišek iz Št. Vida nad Ljubljano. Drnovšek Janez iz Ljubljane. Frkov Frančišek iz Most. Goršič Frančišek iz Ljubljane. Gostinčar Peter iz Most. Habič Janez iz Ljubljane. Hribar Jožef iz Ljubljane. Kodelja Leopold iz Ljubljane. Kogovšek Janez s Slap. Koleša Frančišek iz Ljubljane. Köchler Rihard iz Ljubljane. Kruleč Janez iz Ljubljane. Lavrič Avguštin iz Vodrnata. Lipovšek Jožef iz Ljubljane. Lončar Frančišek iz Ljubljane. Magajna Jakob iz Vrem. Marolt Viktor iz Ljubljane. Minatty Vladimir s Studenca. Mohar Anton iz Ljubljane. III. a Anžič Janez iz Stepanje Vasi. Rabnik Janez iz Šiške. Bezeljak Janez iz Zavrača. Črne Gabrijel iz Št. Vida nad Ljubljano, črne Jakob iz Dobrave. Delakorda Janez iz Ljubljane. Dolenec Ciril iz Ljubljane. Ferkov Avguštin iz Most. Gabrovšek Janez iz Godoviča. Gale Frančišek iz Ljubljane. Guzi Janez iz Ljubljane. Istenič Tomaž iz črnega Vrha. Jager Melhior iz Ljubljane. Jaklič Milan iz Dobrepolj. Jerovšek Valentin iz Volčjega Potoka. Jurjevec Leopold iz Ljubljane. Južina Ivan iz Ljubljane. Kalan Viktor iz Borovnice. Kastelic Anton iz Ljubljane. Klemenc Frančišek iz Zaloga. Koleša Avguštin iz Ljubljane. Kos Jožef iz Ljubljane. Košenina Frančišek iz Ljubljane. Kotnik Maks od sv. Jakoba na Arlbergu. Koželj Jakob iz Olševka. Kregar Anton iz Ljubljane. Kristan Karol iz Ljubljane. Lenče Karol iz Daljne Vasi. Treo Roman iz Ljubljane. Urbančič Jožef iz Ljubljane. Varšek Anton iz Ljubljane. Vičič Janez s Save pri Litiji. Vrančič Miroslav iz Ljubljane. Wölfling' Valter iz Ljubljane. Zgonec Teodor iz Ljubljane. razred. Pavlin Feliks iz Šmarja. Pavlin Janez iz Ljubljane. Prepeluh Karol iz Ljubljane. Primic Janez iz Ljubljane. Remžgar Janez iz Ljubljane. Renko Maks iz Ljubljane. Seidl Karol iz Ljubljane. Skubic Anton iz Ljubljane. Sluga Karol iz Ljubljane. Svetlič Anton iz Ljubljane. Šemrov Frančišek iz Hotedršice. Širca Alojzij iz Postojine. Škof Janez iz Šiške. Škrjanec Metod iz Ljubljane. Schulz Jožef iz Ljubljane. Šuster Frančišek iz Ljubljane. Tomažič Janez iz Most. Trškan Anton iz Vodrnata. Ucman Valentin iz Tomaja. Vidmar Jožef z Boh. Bistrice. razred. Lončarič Anton iz Selec pri Reki. Maier Anton iz Ljubljane. Medič Pavel iz Ljubljane. Mihelič Jožef iz Ljubljane. Moškerc Janez iz Stepanje Vasi. Mulaček Frančišek iz Ljubljane. Novak Janez iz Ljubljane. Ogrinec Anton iz Ljubljane. Ogrinec Frančišek iz Ribnice. Pajek Frančišek iz Ljubljane. Pesjak Frančišek iz Kamne Gorice. Pibrovec Avguštin iz Krope. Pibrovec Leon iz Krope. Piskar Alojzij iz Ljubljane. Plaveč Janez iz Ljubljane. Potokar Luka iz Sostrega. Prijatelj Jožef iz Ljubljane. Rozman Anton iz_ Ljubnega. Rupnik Maks iz črnega Vrha. Rupar Rihard od sv. Križa pri Kostanjevici. Sedlar Anton iz Št. Ruperta. Strlekar Milan iz Ljubljane. Svetek Stanko iz Ljubljane. Šuštar Peter z Vinj. Telban Jožef iz Borovnice. Trtnik Frančišek iz Sostrega. Trtnik Lovro iz Sostrega. Vadnal Ludovik iz Borovnice. Vadnov Jožef iz Sirij (Štaj.) Verbič Viktor iz Mengiša. Vrhovnik Janez iz Studenca. Vončina Valentin iz Vodrnata. Zabavnik Frančišek iz Mengiša Zorec Janez iz Malega Gabra. Zupančič Anton iz Ljubljane. Žnidaršič Anton iz Hrušice. III. b razred. Ahlin Frančišek iz Cerkljan. Antončič Adolf iz Ljubljane. Aplenec Frančišek iz Olimja (Štaj.) Bakovec Anton iz Št. Vida pri Ljubljani. Bavdek Jožef iz Št. Vida pri Cerknici. Belič Janez z Viča. Belič Pavel iz Ljubljane. Bernik Janez iz Šiške. Bešter Janez iz Krope. Bezlaj Frančišek iz Ljubljane. Brodar Janez iz Ljubljane. Cerar Ernst iz Ljubljane. Čampa Janez z Blok. Dejak Budolf iz Št. Jerneja. Dolenec Janez iz Bepenj. Dolinar Anton iz Ljubljane. Fatur Jakob iz Zagorja (Noti-.). Franz Alojzij iz Kranjske gore. Hlebš Janez iz Ljubljane. Inamo Janez od Sv. Križa (Vip.). Jager Feliks iz Ljubljane. Jaklič Andrej z Ravnika. Janež Janez iz Ljubljane. Janežič Frančišek iz Ljubljane. Jernejec Anton iz Tomačevega. Jerše Anton iz Ljubljane. Juvan Budolf iz Ljubljane. Klinar Frančišek iz Št. Vida pri Cerknici. Knez Frančišek iz Moravč. Kobal Alojzij iz Ljubljane. Komatar Peter iz Ljubljane. Koprivec Frančišek iz Vodrnata. Kotnik Jakob iz Borovnice. Kržan Janez iz Karlovca. Lenarčič Janez z Blok. Novak Janez iz Nevelj. Orehek Budolf iz Ljubljane. Osana Jožef iz Ljubljane. Papier Frančišek iz Ljubljane. Papier Pavel iz Ljubljane. Peček Avguštin iz Grahovega. Perme Friderik od D. M. v Polji. Pezdir Matija iz Ljubljane. Polše Jožef iz Litije. Prepeluh Jožef iz Ljubljane. Prijatelj Frančišek iz Tržišča. Prosenec Janez iz Ljubljane. Selan Frančišek iz Prežganja. Semič Alojzij iz Ljubljane. Stelš Pavel iz Ljubljane. Strašek Frančišek iz Zibike (Štaj.). Stritar Albin iz Zagorja. Stritar Jurij iz Zagorja. Štritof Anton iz St.. Vida pri Cerknici. Sturm Rudolf iz Ljubljane. Šibic Filip iz Ljubljane. Širca Frančišek iz Postojine. Tavčar Jožef iz Ljubljane. Tavželj Alojzij iz Št. Vida pri Cerknici. Tomec Ernst z Blok. Vadnal Frančišek iz Borovnice. Vdovic Stanko s Turjaka. Zaletel Vinko iz Ljubljane. Zorč Gustav iz Ljubljane. Zorec Frančišek iz Ljubljane. Žerovnik Janez z Reke. IV. a razred. Ahlin Janez iz Cerkljan. Avbelj Frančišek iz Ljubljane. Avbelj Jožef iz Ljubljane. Bahar Anton iz Ljubljane. Benedik Karol iz Ledin. Bevec Edmund iz Boh. Bistrice. Boncelj Jožef iz Železnikov. Burgar Janez iz Pirnič. Diehl Karol iz Godoviča. Dolenec Mihael iz Krope. Dolhar Jožef iz Ljubljane. Dolinšek Vinko iz Ljubljane. Dornik Jožef iz Ljubljane. Groschel Andrej iz Ljubljane. Habič Avguštin iz Ljubljane. Holeček Peter iz Šiške. Kavčič Janez iz Žirov. Kavšek Janez iz Ljubljane. Kern Janez iz Ljubljane. Klemenec Matija iz Reke. Kovač Jožef iz Ljubljane. Kovačič Frančišek iz Ljubljane. Kremžar Frančišek iz Cerovice. Kržič Janez iz Ljubljane. Kurent Jakob iz Lukovice. Lončar Karol iz Ljubljane. Lukežič Alojzij iz Ljubljane. Lušin Janez z Loškega Potoka. Medic Frančišek iz Ljubljane. Medič Jakob iz Ljubljane. Mehkota Karol iz Ljubljane. Mekina Alojzij iz Ljubljane. Nagode Jožef iz Divače. Nosan Frančišek iz Ljubljane. Pajk Miroslav iz Ljubljane. Peternel Ludovik iz Ljubljane. Petrič Rudolf iz Ljubljane. Pip Alojzij s Trate pri Škofji Loki Radovan Martin iz Ljubljane. Ravnikar Janez iz Ljubljane. Razinger Jožef iz Ljubljane. Rodič Slavko iz Št. Jurija pod Kumom. Rozman Jožef iz Rob. Bistrice. Rožič Janez iz Ljubljane. Slabina Jakob iz Ljubljane. Sovinec Andrej iz Ljubljane. Schiffrer Egidij iz Ljubljane. Šajn Matija iz Ljubljane. Štefančič Janez iz Zgornje Bele (Koroško). Valenčič Henrik iz Ljubljane. Vesel Frančišek iz Ljubljane. Xupanc Viktor iz Ljubljane. IV. b razred. Acetto Avgust iz Ljubljane. Adainle Frančišek iz Gorenje Vasi pri Mokronogu. Biibler Viljem z Vrhnike. Bahar Anton iz Ljubljane. Blaganje Janez iz Št. Vida pri Vipavi. Božič Rajmund iz Žirov. Brolili Jožef iz Ljubljane. Čamernik Karol iz Ljubljane. Čerin Leopold iz Ljubljane. Črtanec Fortunat iz Št. Vida nad Ljubljano. Dolenec Henrik iz Ljubljane. Drašček Karol iz Ljubljane. Drovenik Janez iz Ljubljane. Eiselt Teodor iz Šiške. Erbežnik Jane/ iz Podsmreke pri Dobrovi. Gostiša Janez iz Gorenjega Logatca. Govekar Frančišek iz Smlednika. Gruden Janez iz Idrije. Herfort Viktor iz Most. Hladnik Janez s Pluja (Štaj.). Janežič Janez iz Ljubljane. Jurjevič Avgust iz Ljubljane. Keber Herman iz Ljubljane. Kogej Frančišek z Brezovice. Končina Jakob iz Štange pri Litiji. Kos Karol iz Ljubljane. Kovač Valentin iz Ljubljane. Kremžar Martin iz Most. Križaj Frančišek iz Divače. Kušar Janez iz Dravelj. Magajna Frančišek iz Vrem. Magister Vinko iz Ljubljane. Majce Karol iz Vodrnata. Marinšek Miha iz Naklega. Novak Miha iz Tacna. Ogrinec Rudolf iz Ljubljane. Ošaben Henrik iz Ljubljane. Pavlin Andrej iz Gornj. Gameljnov. Podkrajšek Adolf iz Trsta. Podržaj Alojzij iz Jerove Vasi pri Šmariji. Praznik Janez z Rašiče pri Vel. Lašičah. Prijatelj Karol iz Kamnika. Selan Matija iz Dobrunj. Šemč Avguštin z Viča. Tomažič Martin iz Zaloga. Vidrih Jožef iz Begunj pri Rakeku. Verhovec Frančišek iz Mekin pri Zatični. Žagar Frančišek iz Stranj. IV. c razred. Avser Vinko z Rohinjske Bele. Blaž Ludovik iz Ljubljane. Bolč Leopold iz Laz pri Planini (Notr.). Breceljnik Alojzij iz Šiške. Casel Janez od Sv. Frančiška (štaj.). Čepon Janez iz Horjula. Dietz Ignacij iz Šturij pri Vipavi. Dolinar Jožef iz Ljubljane. Drenovec Janez iz Šiške. Drobnič Henrik iz Bileka (Herceg.). Drufovka Alojzij iz Gorice. Furman Ignacij iz Mirne Peči. Goljar Frančišek s Trate pri Žapužah. Gostinčar Janez iz Ljubljane. Govekar Bogomir z Iga. Gruber Feliks iz Rojane. Gvardijančič Vladimir iz Zagreba. Jager Frančišek iz Ljubljane. Jančigaj Martin iz Šiške. Jeraj Janez iz Smlednika. Jezeršek Jurij iz Šiške. Karlin Gregor iz Škofje Loke. Kavčič Melhior iz Zagorja na Pivki. Klopčič Avgust iz Ljubljane. Koprivec Alojzij iz Preske. Košmrlj Janez iz Sodražice. Kruleč Rudolf iz Ljubljane. Naglič Frančišek s Srednje Bele. Natlačen Janez od Sv. Frančiška (Štaj.). Ogrin Frančišek iz Ljubljane. Pelko Matija iz Tržišča pri Mokronogu. Pibernik Leopold iz Zajasnovnika. Pirnat Vinko iz Višnje Gore. Puppis Friderik iz Logatca. Puš Avgust iz Št. Vida pri Zatičini. Remšigar Janez iz Žirovnice. Rudolf Janez iz Ljubljane. Samsa Jožef iz Sodražice. Seifert Avgust iz Črnomlja. Snoj Jožef iz Nadgorice. Strič Janez iz Ljubljane. Suwa Anton iz Šiške. Suwa Vojteh iz šiške. Šega Edvard iz Sodražice. Šetina Blaž iz Šiške. Vojska Valentin iz Ježice. Vrančič Rudolf iz Ljubljane. Vrtačnik Alojzij z Viča. Vrtačnik Ignacij z Viča. Winkelhofer Viktor iz Borovnice. Zor Sara iz Gradca. V. razred. I. oddelek:. Ambrožič Jožef s Poljan. Babnik Frančišek iz Fužin. Bačun Frančišek iz Ljubnega. Bernot Jožef iz Ljubljane. Blaž Karol iz Ljubljane. Cotman Frančišek iz Crne Vasi. Cunder Janez iz Tomačevega. Čenčič Viktor iz Kamnika. Dolenc Gvidon iz Ljubljane. Gostiša Anton iz Zadloga. Grdina Karol iz Reke. Hladnik Janez iz Črnega Vrha. Krainer Janez iz Celovca. Mulaček llajko iz Ljubljane. Mulley Milan iz Logatca. Novak Viktor iz Ljubljane. Odlasek Jožef iz Braunaua (Avstr.). Puhar Frančišek iz Ljubljane. Rihar Janez iz Logatca. Ržen Vincencij iz Ljubljane. Slapničar Henrik iz Sela. Svetlič Vinko iz Ljubljane. Šmuc Rudolf iz Ljubljane. Trček Alojzij iz Sela. Večaj Alojzij iz Ljubljane. Zaletel Janez iz Ljubljane. II oddelek. Bitenc Rudolf iz Ljubljane. Bonač Ludvik iz Begunj. Bonač Vincencij iz Ljubljane. Budan Janez iz Ljubljane. Černe Avguštin iz Ljubljane. Florijančič Frančišek iz Zuženberka. Gregorka Karol iz Ljubljane. Jerman Anton iz Ljubljane. Kristan Janez iz Ljubljane. Lončar Frančišek iz Zagreba. Macoratti Frančišek iz Ljubljane. Peterlin Matevž s Poljan. Povhe Jožef iz Ljubljane. Prijatelj Janez iz Ljubljane. Remžgar Ernest iz Most. Sedej Teodor iz Ljubljane. Simončič Janez iz Ljubljane. Skala Matevž iz Ljubnega. Slabinja Frančišek iz Ljubljane. Stele Jurij iz Ljubljane. Šircelj Karol iz Ljubljane. Šiška Janez iz Ljubljane. Švajger Janez iz Dravelj. Vahtar Karol iz Ljubljane. Volk Karol iz Loža. Zupančič Valentin iz Most. IV. Obrtno pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take ro-kodelčiče, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, ki je v zvezi z državno višjo realko, ki se pa morajo vender toliko izobraziti, da morejo v imenovano nadaljevalno šolo prestopiti ali pa na podstavi znanja, ki so si ga v pripravljalni šoli pridobili, po prestanih učnih letih se obrtnega učenja oprostiti. Šolsko leto se je pričelo dne 23. kimovca 1894. leta, končalo pa se je dne 7. malega srpana 1895. leta. Zaradi potresa je poučevanje prestalo od dne 9. mal. travna do dn6 17. rožnika. Poučevalo se je v dveh oddelkih po 5 tedenskih ur in sicer v torkih in petkih od */28. do */2 9. ure zvečer in v nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne. Razven teh ur so se rokodelčiči obeh oddelkov skupaj poučevali v verstvu ob nedeljah popoldne po župnijskih ' skupinah pri vsaki mestni župniji, na tej šoli rokodelčiči stanujoči v župniji Marijinega oznanenja. Poučevalo se je v ljudsko-šolskih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. B. Učiteljsko osobje. Andrej Žumer, voditelj šole. P. Ssilezij Vodosek je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Jožef Travnar je poučeval vse predmete v 1. oddelku po ß tedenskih ur. Jakob Furlan je poučeval vse predmete v II. oddelku po 5 tedenskih ur. C. Učne knjige. I. oddelek. Učni jezik: A. Praprotnikov slovenski abecednik. M. Gerber 20 kr. Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 35 kr. Nemški jezik: Slovensko-nemšlca začetnica za občne ljudske šole, Ivan Miklošič, 1889, c kr. šolsko-knjižna zaloga, 20 kr. Računstvo: Tretja računica, dr, Pr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 13 kr. (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: Četrto berilo. P. Končnik, c. kr. šolsko-knjižna zaloga. 60 kr. Nemški jezik: Lehr- und Lesebuch für Schiller der gewerblichen Vorbereitungs- und Fortbildungsschulen, 1884, Karl Grraeser, 54 kr. Računstvo: Četrta računica, dr. Pr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 16 kr. (za učitelja). Č. Statistični pregled učencev. a) Po številu. S cc Med letom jih je £ 00 Starost ci Po narodnosti je . Stanuje jih Šolo jih je obiskovalo Od- delek Število učencev 1894 vstopilo izostalo umrlo Število učencev 1895 0) CO, 7 ©i 13-14 let i nad 14 let rimsko-kato- ; liška Slovencev Nemcev v Ljubljani zunaj Ljubljane prav pridno pridno manj pridno zanikamo i. 80 10 12 — 84 - 2 94 96 96 — 90 6 60 23 10 3 n. 45 39 37 - 47 — 2 82 84 82 2 73 11 61 18 3 2 Skupaj 125 55 49 - 131 - 4 176 180 178 2 163 17») 121 41 13 5 *) Šiška 13, Vodmat 4. b) Po obrti. Opomnja 't? ti: G. O- D0S 131 131 D. Začetek šolskega leta 1895/96. Kdaj se šolsko leto 1895/96. prične, naznani se pravočasno v župnijskih cerkvah, po časopisih in na naznanilni deski v šoli. V Ljubljani, dne 13. malega srpana 1895. Vodstvo. E. Imenik učencev.*) I. oddelek. Ahačič Janez iz Velesela. Ahlin Janez iz Jerove Vasi. Anžič Silvester iz Stepanje Vasi. Arhar Alojzij iz Trboj. Arhar Frančišek iz Vižmarij. Avbelj Valentin iz Zgor. Kosez. (Babnik Janez z Malega Vrha. Babšek Janez iz Stepanje Vasi. (Bajec Janez iz Vipave. Benedičič Frančišek iz Železnikov. Bertoncelj Andrej iz Šmartnega pri Litiji. Bolte Jožef iz Šmartnega ob Savi. Ceglar Frančišek iz Most. Česen Albin iz Tacna. Cezar Jožef iz Mošenj. (Črne Janez iz Sostrega. Čufar Andrej z Jesenic. Dogan Jožef iz Trnovega. Dolenec Jožef iz Kamnika. Dolničar Frančišek iz Stepanje Vasi. Drčar Valentin iz Škocijana. Erjavec Jakob iz Hrenovic. Finžgar Janez iz Zabreznice. Grilec Janez z Breznice. Grum Janez iz Bizovika. Grum Janez iz Šinarija Gubanec Frančišek iz Vodic. Homec Janez s Trate. Jakopič Alojzij iz Trbovelj. Jakoš Lukež iz Kresnic. Janša Alojzij iz Mošenj. Janša Karol z Brezja. Jenko Anton z Ježice. Jereb Mihael z Rup. Jerinec Frančišek iz Kosez. (Jerinec Jarnej iz Vodic. Jerovšek Frančišek iz Št. Jakoba ob Savi. Kajdiž Anton z Breznice. Kalan Jožef z Breznice. Kaltenegger Matija iz Most. Kastelic Janez iz Šinarija. Kavčič Martin iz Preserja. Klemenčič Anton iz Mokronoga. Korbič Lovro iz Smlednika. Košak Frančišek iz Šiške. Kovač Andrej iz Mengša. Kovač Janez iz Most. (Kovač Janez iz Iške Loke. Kovič Frančišek iz Šiške. Križnar Pavel iz Poljan. Krničar Frančišek iz Gorenj. Gorij. Krušnik Janez iz Škocijana. Lampe Frančišek iz Št. Lenarta. Lampič Frančišek iz Bizovika. Lampič Janez iz Št. Vida. Lenče Frančišek iz Stepanje Vasi. Lončar Frančišek iz Vodic. Lukman Frančišek s Krtine. Mandel Frančišek iz Šmartnega. Mazi Jožef iz Notr. Gorice. Moškerc Jožef iz Stepanje Vasi. (Mrzel Jožef s Sv. Križa. (Mulej Alojzij iz Begunj. Nučič Frančišek iz Smarjete. Odar Frančišek z Boh. Bistrice. Orešek Lovro iz Velesala. (Osterman Anton iz Mokronoga. Pavčnik Janez iz Dola. Pezdir Aleksander iz Ljubljane. Pirc Jakob z Hudnika. Pogačar Martin iz Št. Jakoba ob Savi. Prek Frančišek iz črne Vasi. Pristavec Frančišek iz Mošenj. Pristav Janez z Breznice. Privoršek Blaž iz Dola pri Hrastniku. (Radej Slavko iz Ogulina. Semič Jane/ iz Vipave. Sevšek Frančišek iz Doba. Smolej Anton z Breznice. Somrak Ignacij iz Škofje Loke. (Stančič Frančišek iz Vrem. (Stoječ Janez iz Moravč. Škafar Frančišek iz Ljubljane. Štembov Frančišek iz Tomačevega. Šušteršič Janez iz Smlednika. Tičar Jožef iz Mengša. Torkar Janez z Bleda. Trpinec Vincencij z Mlin. (Trtnik Anton iz Št. Lenarta. Usenik Edvard iz Lašič. Vidic Janez iz Zagorice. Založnik Jakob iz Ljubljane. Zorman Anton iz Most. Zupan Valentin z Breznice. Židan Peter iz Stepanje Vasi. Žnidaršič Jožef iz Iške Loke. II. oddelek. Anžič Silvester iz Stepanje Vasi. (Berčič Valentin iz Ljubljane. Bergant Anton iz Medna. (Beseničar Jožef z Dobrave. Bizjak Andrej iz Postojine. Brgant Oskar iz Ljubljane. Capuder Janez iz Vošic. Carli Frančišek iz Ljubljane. (Cassermann Matevž z Vrhnike. Cirk Frančišek iz Ljubljane. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in se je rokodelskega pouka oprostil. Čampa Janez iz Ribnice. (Črne Janez iz Dvora. (Dacar Janez iz Ljubljane. Dogan Jožef iz Trnovega. Dogan Miha iz Mozirja. Dolžan FrančlSek z Gline. Drmota Janez iz Loke. Drufovka Rudolf iz Gorice. Fabiani Jakob iz Mokronoga. (Grošelj Janez iz Železnikov. Gustin Miha z Vrhnike. (Guzelj Blaž iz Hotavelj. Hitejc Frančišek z Iga. Hlebš Anton iz Ljubljane. Hlebš Robert iz Ljubljane. (Iglič Jožef z Brda. Jakopič Janez izj Ljubljane. Jama Frančišek iz Št. Vida. Jankar Tomaž iz Ljubljane. Juvan Jožef iz Most. (Klemenčič Anton iz Mokronoga. Kranjec Janez iz'Most. Kravos Janez iž Ajdovščine. (Laharnar Peter iz Podmelca. Leben Karol iz Ljubljane. (Loibl Avgust iz Ljubljane. Mandič Avgust iz Ljubljane. Mlakar Karol iz Trsta. (Novak Frančišek iz Šiške. (Ogrin Frančišek z Vrhnike. Ojsteršek Karol iz Št. Lenarta. Omejec Frančišek iz Žapuž. Papež Frančišek iz Gačena. (Pavšek Maks iz Ljubljane. Peterca Anton iz Ljubljane. Petrič Frančišek z Vrholj. Podbevšek Janez iz Doba. Pogačar Anton iz Ljubljane. (Praprotnik Alojzij iz Ljubljane. Prijatelj Frančišek iz Mokronoga. Putrich Anton iz Nove Vasi. Radej Slavko iz Zagreba. (Remžgar Janez iz Most. Sajevic Valentin z Ježice. Schulz Rudolf iz Ljubljane. (Schwarz Arnold z Dunaja. Seifert Viktor iz Šmartnega. Slamnik Janez iz Maribora. Sluga Joief iz Ljubljane. Srčnik Janez iz Vodmata. Stari Engelbert iz Krškega. Stele Rlaž iz Ljubljane. Strle Frančišek iz Ljubljane. Svoljšak Frančišek iz Beljaka. Svoljšak Jožef iz Loke. Šetina Anton iz Šiške. Šetina Lovro iz Šiške. Škrl Frančišek iz Ljubljane. Šolar Kristijan iz Tržiča. Šušteršič Frančišek iz Smlednika. Tavčar Anton iz Loke Tomc Janez iz Ljubljane. (Tomec Friderik iz Ljubljano. (Traven Gašper iz Kamnika. Triller Janez iz Loke. Truppe Ferdinand iz Fiirnitz-a. (Vidmar Teodor iz Lokev. Vode Pavel iz Ljubljane. Vrtačnik Pavel iz Ljubljane. (Winter Maks iz Ljubljane. (Zor Janez iz Šiške. (Zrimšek Janez iz Trsta. C/Agon Jožef iz Ajdovščine. Žnidaršič Vincencij iz Ljubljane. .-v ih:--:-.- -v-\y'; • . • . /, v...,- ' •--> '• 7,. -c - ‘ ■ '"• -v .. Ai •• j-VM- ;■ W-!# '■ ■'.-;-Ä %iW : ■"• .■ a '- m ■- o. v v’-'':.-:*••• - . ■ ‘ v- . ;. * .^cr" \ : : .'>•:• 'a*' v'. . ' ;v;,• ■;. y, .* s.-- r- •* • ,-y :■ . ..•< .- ',r-\ ”■ ' ' ■ ■ r<. - ■ ■ - . / '■'/■' ' ■ . * ’ ' - *•- - M __________________________ . JLL.UUB.„, , , , , '-f-••: -'v*:*' .r- ; ■ v$•;-■?•>•!•;;■ •. t:, •*•;*; ..'-j.- *»>' ' ■■' >- t*.- *“•' ‘ .fr,-■'■■'■■' ‘ ’ "/ ■' ’ • ,■ '■ ‘r: ’'rr. v.- p,-.- • »• . ; "VC - ■ ' , . , - » :