LISTEK. JOSIP LAPA.INK: Živa knjiga — živa beseda. Ko sem ob Plitvičkih jezerili strinel v divje peneče sc slapove in se divil nebeško-nrirodni lcpoti. scm mislil na našc učiteljstvo- našo šolo. naš naraščai. našo dcco. našo vzsrojo naš pouk. Koliko grclia nesmrtnega! Tu živa knjiga, ki rodi živc bcsede. živ pouk- žive sadove tam nirtva knjiga s često lnrtvimi uspelii. Nc Do kniigah. tu v prclestni lepoti narave, mcd liudstvom- iz naroda išči blažencsra spočetia svoicmu delu. Da sppznaino istino o našem bratu • sosedu. se nas ie čctvorica odločila. da s kolcsi prepotuiemo Hrvatskp Primorje. Rečeno — stprjeno. V svrho enotnosti 1'otovania smo si izvolili izmed sebc svoievra harambašo. blagajntka, tehnika in kapelnika- vsak i>osameznik pa se ie moral zavezati. da sodelu.ie v vseh področiili načelnikov. Bilo ie 1. avgusta. Pp 20—30 km vpžn io smo se sestali v L.iubljani pri »Novem svctu«- triie iz Črnega grabna. eden iz ^irintavčevega Podgorja. Z radpstnimi pb- razi so tovariši oglcdovali veliko podkev ki scm io našel spotoma. sai to je znainenic sreče in upanie. da sc srečno vrneino. ()b pd 17. uri smo se odpeljali. Kilomctcrski števec ua moicin sprcdniem kolesu sc je 48krat prevrnil, ko smo se vsidrali i>i i libiiiškcin Ccnetu. Prav laskava ic bila pozornost Ribničanov. da so nam ob vzorcjeinu ganliivo nritrkavali: sicer nam je nekdo pozneje hotel zagreniti dobrr vtise čcš. da notrkavajo soprazniku- toda to nas ni inotilo. kajti na Gorcniskcin nabi.iajo le ob posebnili slovcsnostili. Poscbnost za Ribnico sc nam ie zdela. da imaio več psov kakor his in čudili smp se da sc tržani ponoči tako nenioteno zabavaio ob tuljenju pasiih rnrcin, ki nain navadnim zeinlianom niso dovolile- da bi tudi za trenotek zatisnili oči. Navcličani ponočne zabave. smo jo ob ;f/i na 6. uri j>o skrajno zanemarjeni cesti odkurili proti Kočeviu. Ura ie kazala 8.. ste\'ec pa 65 kni, ko smo pričeli ubirati pot v Potokaricvo nrotrnanstvo. Cesta razvita, stnna, «je kmalu zgubila vozno sposobnost. Kakor snio vaieni doina smo oeovariali ženice na polju. deklice nri deln. možake na cesti. Dočim so nam prvc odsrovarjale v mešanem kočevsko-nemško-slovenskein narečju, so bile dniirc tr- doslavejše trdeč. da nc razumejo »slo\venisch« — (nc več »bindiš«), možaki so nekai mrmrali med zobc otrokom pa se je zdelo smešno da bi nam odgovarjali slovensko. Vcčina niso vcdeli kako se pišc učiteli ali nčiteljica kvcčjemu so vedeli. da so isti Kočevar.ii. Tudi na naši šoli svoje čase otroci niso poznali nčiteljstva po imenih; eden je bil »ta velk«, (skrivai »ta vampast«), drugi »ta mal«. tretji »ta zmršcn« ena ie bila »ta debela«druga »ta mala« itd. vsc. samo imena nc. Zavzel seni sc da bnm (idslci še skrbnejc pazi! na poznavanje razredov in imen Vse kočevske okoiiškc šole ima.io šc danes nejuske napise »yolksschule«. pod niiini pa. kakor v zasmeh slovensko označbo z nemškimi knrendnimi črkanii. Bi se li ne dalo pristnih Kočevarjev namestiti s slovenskimi učnimi močtni? Sledovi vsilieneea nemštva so segali skoro do Banjaloke, kjer smo se sjx>iTiinjali nokoinega tovariša Potokarja. dni ki so bili, in ki nai se nikdar več ne povrnejo. Tii: v tej oddaljeni zapuščenosti. ob razdrapanein. trhlem šolskcm poslopju. sem se domislil tudi srospic tain v lepih gorenjskih ravninah, ki jim ie vsaka pot do železnice predoli^a. Samo nekai dni sem iror. in šola živlienia bi bila utešena. Ni- iiuun namena opisovati naše pokrajine, zato naj vas povedem po brzi vožnji navzdol na nckdanio hrvatsko meio na Brodu ob Kolni. Koneč/ia pot ie bila tako srtma. da sva se s tovarišem pomaknila na dozdcvno bližnjico. ki naiu ie pa zavedla v še hujšo trrapo. Zam«in smo ob pol 13. uri iskali no gostilnah toplega prierrizka; morali sinp se zadovol.iiti z zalogo našega tehničnega načelnika, ki je bil že nejevolien na svoio. prtliaeo. Ko smo se poval.iali v tppli Kolpi smo ob pol 15. uri nastopili pot med bratc- ki nas ic pred niimi svaril brodski '.'ostilničar. čcš: boite sc Hrvatov! 95 km se ic za S km podaljšal, predno smo zonet dospeli na planoto nasprptnega brega. Molčc smo rinili naša lahka vozila prcdsc poiniljuioč ubogo živino, ki voz za vozoni vlači po stnnem bregu iz brodskili žasr tia gor na oddaljeno železniško proiro. Števec nam ie kazal 107 km. ko snio po visoki planoti privozili v Delnice, zadnip živliensko postajo pokojnega ministra Draškoviča. Dolco mesto z malimi hišanii. ne baš nrav lično se nam ni zdelo primerno za kako letovišče. ko pa smo ga /anustili. nas ic oirrnil za dolgo pot do Lokve (115 ktn) tcnien gozd bu.ino rastočih smrek najracionel. urejen in oskrbo- van- novzročaioč pravi planinski vzduh čudptvornega učinka. Kcr sc nani je zdelo nemoeoče. da bi posainezniki znali tako Icno srospodariti /. gpzdovi. smo vprašali po lastniku in zvedeli kar smo domncvali. Ves velikanski kompleks ie last grofo\- Thurn-Taxis. V Lokvali smo malo obstali. Ura ic kazala VL>18.. števec 118 km. Načelnik oevskega odseka ie krepko zastavil: »Primi ga bratec. nič se ne boi!«, mi ostali članj pa smo ga še krepkeje podprli. hvaleč stvamika ?.a vse dobrote. Letoviščariem na vrtu se ie zmcdcl mariaš- oni drnsri pb cesti so obstaiali. gostilničar ie skakal samega veselja. klicaioč svojo ženico češ, »Kranici sp tu!«. mi pa smo navijali in navijal[ svoie graiTjofone. .lasni pogledi sp švrkali za naini zapnščajočiini inično letoviško selo. V svoji navdušenosti ie pcvpvodia zadel zadai ob moie kolo in po prirodnih zakonih vstrainosti se je prckncnil preko balance. .a vcndar lepo poskočil na notre. Teatraličen poklon gospodfčnam na oknih — in že ie bil za nami. Cesta. ki sc> dokai strmo spušča navzdpl- se pri Jelcnjn (preko Mrzlc Vodice) odccpi cxl one ki drži proti Sušaku in Reki. Ogromni promet s tovornimi avtomobili in tcžkinti vozovi nain ni dopuščal. da bi mogli ponoči voziti po razritih kplovozih. Ob 22. nri sinp obstali v Meji. 145 km, ker smo upali tu dobiti cenejše prcnočišče kakor v Bakru. Prijazna gostilničarka nam ie prav materinsko postregla z vsem kar tc nremogla niena krasno urciena kuhinia. Domačini so nani odstopili 2 postelji. da bi Iežali po dvpie. mi pa smo si iih razdelili v četvero. Na noč sc ie napravila nevihta. ki ic nekoiiko ohiadila razbelieno ozračie. Ko smo si ziutrai ogledali prelepo cerkev in dolfo obinorsko selo srno sc peljali tretji dan v Bakar (154 km). Mestp ie mično. iaslicam*slično gnezdece, ki niu ie videti, da.m nastajaioči prpmet poživlia in razviia. Radi prevelike dra<rin.ie smo se odpeljali v 4 km oddaljeni Bakarac. kier so nam dokai ceneic postregli z ribami in dobro kapljico. Da smp se lc malo oglasili s slovensko popevkp. so vsi takoi zaznali. da smo Slovenci. Prcd Kralicvico jc posknšal pevovodja prestreči nial ovinek s tcin. da ie odlctel prcko zidanc škarpe kolo pa se mu ie vjelo za brzoiavnim dro^om. Z naivečjo eleganco sc ic kliub nrcklaneijni kolcini pripeljal za nami v eleira.ntnp letoviško selišče. k.ier imi ic kroiač <)drczal del hlačnice. da mn ic zakrpal koleno- kpža sc je pa mcdtem žc sama vienala. I)o semkai smo našteli 161 km. Ker se nisnio mistili briti brez britve. smo sc s čolnoin prepeljali na Krk. Žtiri kolesa. 6 ljudi. mal čolnič- veter na mor.iu naiii ostaneio zapisani v skrivnem arhivu. Po \V-2. uri smo se vkrcali na Vozn. kjer so nas navdiišeno sprejcli slovcnski vpjaki. Ob '/220. uri smo privozili v Omišalj. krasno ležeče. prelepo obmorsko mestece. Hoj. da ste videli otpško mladino! Vse se je ernetlo okoli nas vsak ic liotel potipati kolo. »Bicikl. bicikl« je zaorilo po mestu in vsa mladež je vrcla za nami. Črnooblečene ženske lepili obrazov so nam zateelp odzdravljalc: »Boog«. možaki so nas prijazno ix)zdravljali. Pri Jedrliniču snio našli cclo ljubljansko koloniio nčiteljev in profesoriev. ki so nam naipriiazneic nreskrbeli prenočišča. Po večerji ic naša pesein privabila v gostilno domačine in gpdca ki ie privzdigal petc v Dozno noč. Dcklcta nikdar ne prihaiajo v trostilno. Narod živi visoko moralno. vendar t>a ob nedel.iah pleše na iavnem prostoru- ne da bi irneli količkai medsebojneea stika. Dopoludne četrtesja dne smo se kotali po morski vodi. občudujoč prelepo lego incsta. Le vsled konzerva- tivnosti prcbivalstva ni Omišali že davno najlepše _kopališče. Po obedu smo se dolgo odpravljali. Petja zabave. poslavljania- zadržavanja ni hotelo biti konca. dokler ni blagainik resno potrrabil svojega dvonožnega konja in hotel oditi. Omišalj! vzbudi jih zaspaiicc- da se prideio krepit v tvoje frankopansko sclišče! Široka cesta nas povede mimo Sv. Vida v mesto Krk. — 203 km. — Spptoina sino ogpvarjali ljndi, ki so nas imeli za Čehe. (V Malenskem ie namreč kar cela češka letna naselbina.) Nič jim ni šl° v um da smo Slovenci ttidi v Jugoslavijinihče ni ničesar vedel o Ljubljani. Kdo ie kriv temu? Ljndie sede pred hišami- čakaio na dež. osrleduieio svoie ožgane poljske pridelke osmoiene trte in zdiluiiejo pp Reki in Snšakn. Bakar jim kar nič ni pogpdn. Krk (rnesto) ima lično pristanišce. orav srečno lego. Že pred mestom nas je ovrovoril deček- razkladajoč nam. kako Icpo ie bilo ob sokolskih dneli (župa Reka zadnio ncdcHo) in kar požiral ie, ko sino mu pripovedovaii o vsesokoiskem zlctu v Liubljani. (Dalje prihodnjič.)