SploSne vestl BLAZNOST ALI KAJ? V »Učiteljskem tovarišu« z dne 18. maja t. 1., štev. 38, bcremo, da sta razpisani dve učiteljski mesti v srezu Dolnja Lendava in sicer na šoli v Dolgi vasi in na šoli v Dolnji Lendavi. Za obe službi je pogoj. da prosilec zna poleg državnega jezika tudi madžarski jezik. Odkar stoji Jugoslavija, se še to ni zgodilo, razen pri razpisu učiteljskih mest na manjšinskih šolah. Manjšinska šola pa že več let ne obstoja, ne v Dolnji Lendavi in ne v Dolgi vasi. Ze samo ta razpis pomeni klofuto vsemu nacionalnemu delu naših društev v Dolnji Lendavi, predvsem pa delovanju Narodne Odbrane. Ta razpis ne pomeni nič drugega, kakor da je dana možnost madžarskim učiteljem, ki so bili premeščeni iz Prekmurja, kompetirati nazaj na madžarsko mejo v Prekmurju. Ta razpis je v vseh nacionalnih krogih v Dolnji Lendavi izzval veliko ogorčenje, posebno ker se je opazilo, daso tudi nasprotniki vedeli za ta razpis in se sedaj nacionalnim delavcem direktno rogajo. Namesto da bi se gledalo na to, da se mladina, v kolikor še ne zna, priuči državnega jezika, pa se hoče s tem umetno držati staro madžarizacijo. Ne glede na to pa je na vsaki izmed teh šol že po ena učna moč, ki zna madžarski. Zakaj zopet ta popustljivost, zakaj zopet ta hiapčevska gesta napram oholim Madžarom? Z uprav bedastim nastopom kompetentnih faktorjev in popustljivostjo naših organov smo prišli tako daleč, da so pred 14 dr_evi šli domačini demonstrativno preko meje k birmi na Madžarsko, in to kar v trumah in še celo z duhovščino. Bili so vmes takšni, ki pred oblastmi zatrjujejo, da so bili dobrovoljci za Prekmurje in sedaj še pride ta absurdnost, da hočejo namestiti stare madžarske učitelje zopet na ogroženi meji, namesto da bi se nameščali naši mladi nacionalni in kulturni delavci, katerih čaka več sto na službo. Tako pa dajemo priliko, sedaj po 15 letih, priti nazaj na te velevažne postojanke ob mejo Madžaronom, ki so že itak toliko škodovali naši nacionalni stvari, ker se jih je pustilo tako dolgo na meji. Kakor slišimo, bo Narodna Odbrana v Dolnji Lendavi podvzela potrebne korake. na. drugi strani pa skušala tudi pomiriti našo nacionalno javnost, kajti razburjenje in ogorčenje radi naše popustljivosti jc tako vsestransko, da bo narod segel po samopomoči, zato upamo, da se zgoraj navedeni razpis ne bo izvršil v škodo naših ogroženih interesov na madžarski meji. Gornje je objavil »Pohod« v 23. štev. dne 10. junija 1933. Razpis prostih učiteljskih službenih mest je prejel »Učiteljski tovariš« za objavo od prosvetne uprave. Enak razpis so objavili tudi drugi listi, med njimi »Narodna prosveta« s pripisom: K O. N. broj 36.497. — Iz kancelarije Odeljenja za osnovnu nastavu Ministarstva prosvete, 26. maja 1933. godine u Beogradu. — V tem razpisu stoji pri nekaterih šolah v dolnjelendavsk-m srezu nastopni dostavek: nastavni jezik državni in madžarski. — Očitek blaznosti torej ne zadene »Učitelj. tovariša«. — Gospodinjski tečaj za učiteljice na dr. Krekovi mešč.-gosp. šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani sc prične 3. julija t. 1. in traja do 28. julija 1933. — Maturantke državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani iz lcta 1927.—1928. vabim, da proslavimo petletnico naše mature. Predloge glede časa in kraja pošljite takoj na: Natašo Župančič, Tomišelj, p. Ig-Studenec pri Ljubljani. — Maturantinje 1. 1918. drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani po 15 letih na svidenje dne 4. julija v Ljubljani! Pošljite, prosim, prijave in event. predloge za čas in kraj sestanka. — Mina Selan, Ljubljana, Poljanska c. 15 — VII. — Maturanti iz 1. 1903., ki ste položili ta izpit v Kopru, oglasite se čimprej. Praznovali smo le 10 letnico mature, 20 letnico smo preložili v nadi na boljše čase. Ne odlagajmo še 30 lctnice. Določite dan, kraj in način praznovanja. Mogoče bi se zbrali o velikih počitnicah v Novem mestu. Kaj pa ob kongresu JUU ali drugače. Obnovimo stike. Pišite na naslov Anton Mervič, upravitelj meščan. šole, Novo mesto. -— Maturantinje 1. 1913. učiteljišča šol. sester v Mariboru! Kakor dogovorj.no, se letos sestanemo. Predlagajte, prosim, kraj in čas scstanka. Najlepše bi bilo začetkom julija v Mariboru. Na svidenje! — Ant. Vaupot, učit. Slovenjgradec. — Maturan.inje mariborskega moškega učiteljišča iz 1. 1923. se snidemo dne 2. julija ob 14, uri pri Unionu v Mariboru, skupaj s tovariši iz vzporednega letnika. — Olga Šija- nec, Ormož.  — V članku »Učitelji poborniki trezno- sti« v 41. štev., 3. kol., 4. odst, 8. vrsta ^toji: do pijanstva, namesto do abstinence. — Popravljamo radi reda v gotovosti, da je vsak to že sam storil ob čitanju. — Ljubljansko učiteljstvo opozarjamo, da se vrši 21. junija t. 1. v dvorani sokolskega doma na Taboru ob 8. uri zvečer spominska svečanost za pokojnim narodnim borcem Vekoslavom Spinčičem. Prosimo p. n. učiteljstvo za obilno udeležbo. — Neguj svoje zobe! Knjižica s tem naslovom je bila poslana na vse osnovne šole dravske banovine. Knjigo je razposlal Centralni šolski ambulatorij, ki nas naproša sporočiti: Vsi šolski upravitelji naj pošljejo denar za prodane izvode kuratoriju Centralnega šol. ambulatorija v Ljubljani. Neprodane izvode naj obdržijo in jih skušajo razprodati v začetku prihodnjega šolskega leta. — Kako bi bilo pri nas? Ravnatelj Vsenarodne Esperantske Organizacije Hans Jakob iz Zeneve, ki se je udeležil VI. jugoslovanskega esperantskega kongresa v Beogradu, nam je pravil, da so v Švici nameravali državnim uradnikom znižati plače. Dali so to na glasovanje. Ljudstvo je glasovalo proti znižanju plač. Ako državni uradnik nima denarja, tudi ne more nič kupiti in ljudstvo ima le škodo. Se vidi, da je švicarski narod politično na visoki stopnji. — Sekdja učiteljev-esperantistov. O binkoštnih praznikih se je vršil v Beogradu VI. jugoslovanski esperantski kongres. Ker je bilo navzočih tudi lepo število učiteljev(ic), se je osnovala posebna sekcija v okviru esperantske Hge. Sekciji načeluje Golobič Pe-ter, šol. upr. na Primskovem pri Litiji. Namen te sekcije je, propagirati esperanto v učiteljskih vrstah in stopiti v stik z inozemskimi učit. društvi. Na prihodnjem kongresu, ki se bo vršil v Osijeku, bo imela sekcija občni zbor. G. P.