GOSPODINJA IN MAH
LETO 1944
2. FEBRUARJA
ŠT. 5
UZQOJ/I
Vzgojni cilji
(Nadaljevanje.)
Ker že naštevamo šolske predmete, naj omenimo še nekaj ostalih, n. pr, prirodoznan-etvo, ki obsega nauk o živalstvu, rastlinstvu in rudninstvu. Nauk o živalstvu je sicer bolj potreben mestnemu in predmestnemu otroku, ki dostikrat ne loči krave od osla ali ovce od kozla, kakor kmečkemu, ki se že doma seznani z vsemi vrstami domačih živali. Pa tudi kmečkemu otroku pojasni ta nauk marsikaj, česar ga ne nauči dom. Spozna ustroj živalskega telesa, kakor tudi pogoje ta uspešnejšo nego živali. Spozna koristnost in škodljivost ptic ter ne gleda v vseh le škodljive vrabce. Izve, katere ptice je posebno potrebno varovati, da bodo čez leto pridno pobirale v sadovnjaku in vrtu škodljivi mrčes. Šola in dom skupaj naj naučita otroka prave ljubezni do živali, naj ga odvadita uničevanja gnezd in ga navajata na pravo postopanje z nemimi prijatelji človeka.
Nauk o rastlinstvu seznani otroka z glavnimi domačimi vrstami rastlin, bodisi koristnih ali škodljivih. Razen žitnih vrst in rastlin, ki nam dajejo užitne gomolje, naj bi se otrok seznanil tudi z zdravilnimi zelišči. Z njih pravilno uporabo marsikdaj zatremo začetno kal bolezni, a tudi čedne vsotice denarja je dobil že marsikateri dober poznavalec zdravilnih zelišč, ki je pravilno nabrane in posušene prodal lekarni, ki jih zlasti dandanes kaj ugodno plačuje. Otrok bi si tako ob prostem času lahko marsikak pri-boljšek prislužil zase, namesto da bi postajal po oglih in celo beračil.
V šoli se pazljiv otrok lahko seznani tudi s koristnimi in škodljivimi gobami, pa naj jih že pozneje nabira le zia dom ali za prodajo. Koliko koristnih gob rase/ pri nas, ki jih ljudje n« poznajo in jih pohodijo, namesto da bi se okoristili z njimi. Koliko se jih je pa tudi že zastrupilo, ker niso poznali njih škodljivosti,
Pri večrazrednih šolah v večjih krajih je navadno vpeljan pouk o sadjarstvu in kmetijstvu. Velike vrednosti je, če se otrok praktično nauči raznih načinov cepljenja dreves in okrasnih rastlin, kot vrtnic. S tem' si je pridobil znanje, ki mu bo bodisi kot bodočemu gospodarju ali le uslužbencu na večji kmetiji prišlo še zelo prav. Kjer take šole nimajo učiteljev, ki bi 6e spoznali na sadje-rejo, lahko zaprosijo starši šolsko oblast, da jim pošlje potujočega učitelja za kmetijstvo. Sadjarstvo je danes zelo donosna stran gospodarstva in potrebno je, da tudi otrok nekaj ve o tem. Seznani naj se tudi z gojenjem vrtnih in sobnih cvetlic. Dom brez cvetja, dom brez smeha in veselja I Tudi ima znanje še drugo, kakor le koristno stran za žep in želodec. Deček ali deklica, ki se bosta zanimala za negovanje živali, nabiranje zelišč in gob, gojenje boljših vrst sadja in lepgea cvetja, ne bosta iskala drugih mnogo nevarnejših zabav in potov. Zavest, da imata v povsem samostojni oskrbi živali ali rastline, čijih uspešna rast in nega je v njunih rokah, jima bo dala tudi čut dolžnosti in odgovornosti, jima bo oplemenitila srce.
Kaj pa rudninstvo? Ali je res potrebno, šola muci otroka tudi z raznimi vrstami kamenin in tal? Zakaj naj bi deset'do trinajstleten otrok poznal rude, ki vsebujejo baker, železo, svinecj Kolikokrat se je že pripetilo, da je imel preprost človek neizmerno bogastvo v svoji zemlji, ne da bi o tem kaj vedel. Pa je prišel prebrisan kupec in mu za majhen denar odkupil zemljo, ki je vsebovala dragoceno rudo ter tako obogatel na račun nevednosti prejšnjega lastnika.
Tudi risanje in geometrija, ki se zdita z delom preobloženemu kmetu nesmisel, imata svojo vrednost. Ob risanjh spoznava otrok pravilne oblike, ob slikanju skladnost barv. Oko se privaja na pravilno sestavljanje oblik in barv. Ne samo, da pride tako znanje v prid bodočemu mizarju, zidarju ali sobosli-karju, tudi bodoči gospodar in gospodinja imata korist od takega znanja, ker si z njim pridobita večji okus ne ]e y_ ureditvi doma,
ampak tudi v oblačenj«. Kako neokusno Je,
če si fant k zeleni obleki zaveže živordečo kravato aH 6i dekle k rdečemu krilu obleče svetlovišnjevo bluzo. Tudi notranjost doma bo tem lepša, če jo urejuje nekdo, ki ima čut za barve in oblike ter odstrani najrazno-vrstnejšo kričečepisano šaro po stenah in oknih. Kolikokrat mora posestnik, ki se mu družina iftnoži, prezidavati hišno poslopje ali dozidati hlev in skedenj. Ker nima toliko denarja, da bi si dal napraviti načrt od dobrega stavbenika, pokliče v delanju načrtov neukega zidarja ali celo sam zida kakor brez smotra, tako da izgledajo posamezni deli poslopja, kakor da jih je kakšen vihar slučajno zmetal •kupaj. Če pa se v šoli vsaj nekoliko seznani s geometrijo in risanjem, si bo sam lahko
narisal na?rt !n preštudiral bodočo oblHto ,
novega dozidka, tako da mu stavba ne bo služila le v korist, ampak da bo lepa tudi za oko. tudi majhen posestnik, delavec ali obrtnik naj bi pazil na lepoto in udobnost svojih hišic in gospodarskih pritlklin.
Gotovo je, da ljudska šola, pa najsi bodo učitelji še tako izvrstni, ne more v predmetih, ki so zgoraj našteti, dati popolnega znanja; za poslednje skrbijo srednje in višje šole. A ljudska šola v otroku vzbudi zanimanje, mu da tako rekoč v roko luč, da si sam naprej sveti, v kolikor mu je to kot preprostemu človeku mogoče. Včasih je to splošno znanje povod, da otrok spozna predmet, za katerega čuti največ zanimanja in po njem uravna svoj bodoči poklic.
P6RUTNINA
Priprava valilnih jajc
(Daljo.)
Iz prejšnjih navedenih navodil razvidimo, kako važna je kokošjereja na naših kmetijah. Toda žal se pri nas tega Še vse premalo zavedamo. Posebno gospodarji so perutnini vse premalo naklonjeni. Kokos jim je na dvorišču odveč, škoda se jim zdi zanje vsakega zrnja, za kokoši ne najdejo primernega prostora za kurnice. Priznati moramo, da smo od vseh gospodarskih panog kmetijstva še najbolj zaostali v kokošarstvu. "Ce pogledamo kokošarstvo na naših kmetijah, bomo ikoraj povsod videli žalostne slike. Takoj nam bo jasno, zakaj je nesnost kokoši tako nizka in zakaj so živali tako slabe. Videli bomo, da pri nekaterih kmetijah kokošhjaka eploh ne poznajo. Kokoši morajo bivati v temnih, vlažnih, skritih prostorih, kamor ne posije sonce. Velikokrat imajo kokoši skupen prostor s svinjami v svinjaku, celo često pa tudi pri kravah v hlevu. Jasno Je, da se v takih luknjah ziaredi milijone uši, ki nadlegujejo in mučijo kokoši. Pa tudi zmrznjeni grebeni In noge so vzrok teh prenočišč. Zato je razumljivo, da kokoš, ki prebiva v takih prostorih, ne more nesti jajc, kmalu oslabi in ni odporna proti raznim boleznim. Je pa to tudi mučenje živali, ki se mora prej ali •lej nehati. Mladi gospodarji in gospodinje, vaša dolžnost je{ da se vsaj vi usmilite ubogih živalic ter dokažete drugim, kako se uredi dobičkanosno kokošarstvo. Primite takoj ta delo.
Kokošje pasme.
0 kokošjih pasmah se moramo prej pogovoriti, preden bomo nasadili našim kok-
ljam, da malo spoznamo, kakšne kokoši obstajajo in katere pasme si bomo izbrali za nasad. Vsaka vrsta obstoji iz plemen, ki se zopet razdele v rodove in rodbine. Plemen je zelo veliko. Za dobičkanosno rejo kokoši je zelo važno le tisto pleme, ki pridno nese in je dobro za užitek. Res je, da tudi dobra pasma ne bo dajala prave koristi brez pravilne nege in prehrane. Važno je posebno to, da gojimo samo eno pleme, ki ustreza našim razmeram, ker le na ta način bomo dobili tekom časa dobro domačo kokoš.
Če danes pogledamo kokoši na naših kmečkih dvoriščih, bomo videli mešanico različnih križancev, ki so različne barve in oblike, večji del pokvečene, majhne^ ki žalostno čepijo v kotu ali na gnoju ter so polne bolezni in mrčesa. Take kokoši nam ne morejo dajati nikake koristi in gospodarske vrednosti. Zato je prvi pogoj gojiti čistokrvne pasemske živali. Pri nas poznamo v glavnem te pasme:
1.	Rodciland-kokoš. To je dovolj velika velika kokoš, na zeto visokih nogah, ima velike kosti, ,barve je temnordeče, noge ima rumene. Ta kokoš je primerna edino za take kokošjerejce, ki imajo dovolj zrnja za krmo, ker ta kokoš se ne pase rada, ampak žitfl le od krme, katero ji damo. Je slaba nesnica.
2.	Plimctka. Tudi precej velika kokoš, grahaste barve z rumenimi nogami. Se ne pase rada, vedno čaka na hrano pred pragom. Nesnica je srednja. — Ni gospodarska kokoš.
3.	Leghorn. To Je majhna bela kokoš z rumenimi nogami. Je zelo neonlporna, lahka, toda nekoliko boljša nesnica.
Vse naštete pasme so za naše razmere neprimerne. Pri nas jih goje se edino nekateri mestni rejci. So zelo negospodarske^ ker veliko pojedo, nesejo pa slabo, za bolezni so zelo občutljive in hitro poginejo.
Za naše kraje in naše gospodarske razmere je najbolj primerna domača štajerska kokoš. Štajerska kokoš je nastala in se razvila na naših tleh, v naši klimi. Kar ni bilo odporno, je tekom časa zginilo, zato je sta-jerka odporna proti vsaki bolezni in vremenskim neprilikam. Najvažnejša gospodarska lastnost stajerske kokoši je njen naravni nagon, da si sama išče hrane zunaj na paši. Zgodaj zjutraj gre na pašo in se pase ves dan. Štajerka je dobra nesnica in ima fino meso, je utrjena za naše kraje, daje dobre piščance in kapune, je odporna proti raznim boleznim, vendar pa ni zadovoljna s temno in umazano kurnico. Naša štajerka je srednje velika, ima dolgo truplo, globoke prsi, nizke, bele gladke noge, majhen čopek, srednje velik greben, bele priuhke, prilegajoče se perje, ponosno držo z živahnim značajem. Petelin ima lep srpast rep, ki se po barvi spreminja. Po barvi so štajerke rdečkastorjave, popolnoma bele in grahaste.
Štajerska kokoš je od vseh pasem naj-boljSa jajčarlca. Niso redki primeri, da je znesla do 270 jajc letno. Tako visoka nesnost kokoši pa je nezaželjena, ker se na račun prevelike nesnosti zmanjšujejo druge lastnosti kokoši- predvsem odpornost in teža. Povprečna letna nesnost štajerske kokoši je 150 do 170 jajc. Pri naših gospodarskih razmerah mora vsaka kokoš na kmetih znesti najmanj 120 jajc letno. To pa bo mogoče doseči le tedaj, ko bo vsaka kmetija gojila samo odbrano štajersko kokoš, štajerska kokoš je zelo dobra nesnica tudi pozimi, ko druge pasme popolnoma odpovejo.
Glavni ugovor proti štajerski kokoši je bil v tem, češ da je lahka. Po svoji naravi je štajerska kokoš res lahka, kar je posebno značilno ža dobre nesnice. Ker so rejci štajerske kokoši pred leti odbiraii samo na visoko nesnost, je na njen račun morala pasti teža kokoši. V zadnjih letih pa se je z umno odbiro težjih kokoši teža štajerke znatno dvignila, tako da je povprečna teža kokoši nad 2 kg. Šestmesečni petelin že doseže težo do 35-ž kg, povprečna teža odraslih petelinov je 4 kg.
Štajerka se odlikuje tudi po izborni kakovosti mesa. Trg želi samo belonogo perutnino, in to je edino naša štajerka.
Glavni pogoj za dobičkanosno rejo kokoši pri nas je, da na vsako kmečko dvorišče uvedemo domačo štajersko kokoš. Zato mora skrbeti vsak poedinec. Kakor se briga vsak napreden gospodar, da ima v hlevu samo dobro govejo pasmo, prav tako se mora brigati, da bo imel na dvorišču le najboljšo enotno pasmo kokoši, za katero je lahko prepričan, da mu bo dajala največ koristi.
Valjenje.
Pri valjenju naj gospodinja pazi: na ?as valjenja, na kokljo, na pravilno gnezdo, na jajca itd.
Čas valjenja. Pred vsem je potrebno, da damo valiti čim bolj zgodaj spomladi, in sicer v marcu in aprilu. Prve dni v maju že morajo biti piščanci. Za pridobitev zgodnjih piščancev za prodajo se tudi priporoča zimsko valjenje. V ta namen damo valiti takoj po novem letu, da imamo piščance že o veliki noči. Zgodnje valjenje se izplača le v bližini mest, ker piščance le tu lahko drago prodamo, da je delo plačano. Za take piščance moramo imeti primerno zakurjene prostore in prav dobro krmo. Za pleme takih prav zgodnjih piščancev ne puščamo.
Če se piščanci ob pravem Času izvalijo, recimo meseca aprila, je zanje najugodnejša toplota in hrana za razvoj. Zimski mraz je ponehal, prav tako poletna vročina, ki je za piščance dostikrat pogubna, pa še ni nastopila. Jarčke, ki so bile izvaljene v aprilu, se do zime toliko razvijejo, da začno nesti še .
Pred zimo hi nam bodo nesle celo zimo. — ozno izvaljene jarčke pa začno ne8ti šele prihodnjo pomlad- tako jih moramo vso zimo krmiti, koristi pa nam ne dajo nobene.
Če se nam piščanci zvalijo pozno, n. pr. šele maja ali junija, imamo i njimi mnogo sitnosti. Ko se izvalijo, je že vroče, zaradi tega je že mnogo mrčesa, ki mladi rod napada in ugonablja. Razne hranilne snovi se v vročini razkrajajo. Vse to odraslim živalim ne škoduje, v nežnih mladih prebavilih pa povzroča drisko, ki je najnevarnejša, dostikrat smrtonosna bolezen pri najmlajših.
Tako vidimo, da niti prezgodnji niti prepozni Čas valjenja ne ustreza za vzrejo donosnih jajčaric. Za dobre donosne jajčarice je in ostane najprimernejši čas valjenja v drugi polovici marca in prvi polovici aprila.
JaJea za nasad. Za valjenje moramo izbrati jajca od najboljših štajerskih kokoši, ki so pasemsko čiste, dovolj težke in za katere vemo, da so dobre nesnice. Dobra nesnica znese približno 130 do 140 jajc na leto. Jajca za nasad morajo imeti pravilno jajčno / obliko, biti morajo srednje debela in čista. Tehtati morajo od 56 do največ 65 gr. Bili morajo sveža, zato ne starejša od 14 dni. Shranjujemo jih bolj na hladnem in ne pre-suhem prostoru. Ne smemo pozabiti jih vsak dan obračati. S tem dosežemo, da ostane rumenjak v svoji pravilni legi in jajce ohrani več Časa svojo kaljivost. Starih jajc he na-sajajmo, ker ie življenjska sila teh'jajc zmanjšana. Kdor še nima čiste pasme štajerskih kokoši bo naročil valilna jajca takoj, dokler je še čas. Ako dobimo valilna jajca od drugod, moramo skrbeti za pravilni prenos. Ko dospejo jajca na cilj. jih ne smemo takoj nasaditi, en dan morajo počivati.
Spanje pomlajuje
Zdrav človek se vedno dalj časa ohrani mlad. Eden izmed najvažnejših pogojev, da si ohranimo zdravje, pa je zadostno spanje. Ne potrebujejo pa vsi ljudje enako količino spanja. Odrasel človek potrebuje približno 8 ur spanja; so pa ljudje, ki morajo spati po 12 ur dnevno, drugim pa zadošča samo 4 ure.
Važno je, da je spanje globoko in nemoteno. Globoko in kratkotrajno spanje pa za daljšo dobo ne more nadomestiti normalnega spanja. Najgloblje spanje dosežemo približno poldrugo uro potem, ko smo zaspali. Ta prva doba najglobljega spanja je življenjsko važna. Poznejše spanje pripomore telesu, da si nabere zaloge moči. Pri nekaterih ljudeh pa nastopi globoko spanje bolj polagoma in je še proti jutru zelo trdno.
Človek, ki več noči ni dovolj spal, opazi že v zrcalu posledice te pomanjkljivosti. Posebno na nežnem ženskem obrazu so te posledice še mnogo bolj vidne; kar postaran je. Ko se potem dobro prespimo, je zopet vse dobro. Če pa se to pogostokrat ponavlja, ostanejo posledice trajne. Telo izgubi prožnost in se prej postara, če mu primanjkuje spanja. Trdi se, da se med bdenjem tvorijo v telesu strupene snovi, ki pa postanejo med spanjem neškodljive. Čeprav to znanstveno ni čisto točno, v spanju vendar telo obnovi sile, ki jih je z delom izčrpalo.
Mišice si odpočijejo med spanjem mnogo bolj kot med samim počitkom. Izpočito obličje je videti lepše in mlajše, kot utrujeno. To je v zvezi s počitkom mišic. Gube in gubice na obrazu nastajajo zaradi utrujenosti mišic v obrazu. Ko si odpočijejo med spanjem, postanejo zopet prožne; naguban obraz postane zopet mlad.
Kadar človek dovolj spi, je tudi duševno bolj svež. Ob nezadostnem spanju spomin popusti za 50%. Če premagamo zaspanost, ki nastopi ob uri, ko navadno gremo spat, se nemalokrat zgodi, da pozneje sploh ne moremo več zaspati. Vsakdo mora sam ugotoviti, koliko ur spanja potrebuje, Da si privoščimo dovolj spanja, moramo biti pripravljeni na odpoved. Še tako prijetna družba in še tako lepa knjiga ne sme biti vzrok, da bi si prikrajšali spanje. Razumljivo pa je, da zadostno spanje nikakor ne pomeni lenobno poležavanje. Kakor je spanje zdravju koristno in potrebno, tako je poležavanje človeku v telesno in duševno škodo.
Zadostno spanje ohranja človeka mladega, a mu tudi podaljšuje življenje. Utrujeno telo se še mnogo hitreje izčrpava. To dobro čutimo, če se moramo odpovedati spanju. Mišice in živci kmalu odpovedo, Tudi duševne sile
ne služijo več kot bi morale. Koliko laže si kako stvar zapomnimo, če smo 6e dobro prespali.
Nespametna je misel, da ne bi smeli preveč spati, ker je življenje že tako prekratko. Z zadostnim spanjem se življenje podaljša, a tudi čas ko bdimo, lahko bolje izkoristimo. Pomislimo pa tudi na čas, ki ga zapravljamo. Bolje je, da skrajšamo tega, kot pa čas za spanje.
Pazimo na kožuhovino
Koliko lepši, a tudi toplejši je plašč, So ima kožuhovinast ovratnik, ali je kako drugače obšil s kožuhovino. Ker pa je kožuho-vina draga in si jo le s precejšnjimi žrtvami moremo privoščiti, moramo zato toliko bolj paziti nanjo. A tudi na ceneno kožuhovino od kuncev ali jagnjet in podobno moramo paziti, da ostane dalj časa lepa.
Predvsem moramo paziti, da je obešalnik" dovolj velik, da se ovratnik ne zmečka. Kožuhovinast ovratnik še bolj obvarujemo, čs raztegnemo preko obešalnika svileno ruto.
Če je kožuhovina mokra, je ne smemo nikdar sušiti na soncu ali v bližini peči, pač pa jo moramo dobro stresti in prav počasi posušiti. Ako se kožuhovina prehitro suši, se dlaka zelo rada lomi in kožuhovina bo kmalu uničena. Če pa kožuhovino stresemo, odletijo vodne kaplje in se dlaka zopet povrne v prejšnjo lego.
Kadar pa je kljub skrbnemu ravnanju kožuhovina zmečkana, tedaj zmečkana mesta narahlo zmočimo z gobo in skrtačimo. Končno pa še narahlo stresemo.
Svetla kožuhovina se sčasoma zamaže in jo je zato treba osnažiti. Raztopimo nekaj mila ali milni prašek (finejše vrste) v vreli vodi, jo precedimo in pustimo, da 6e ohladi. Ko je milnica postala mlačna, operemo v njej kožuhovino, ne da bi jo drgnili. Ko je nesnaga odstranjena, izplaknemo kožuhovino večkrat v mlačni in čisti vodi. Nato jo stresemo in obesimo na zračen in senčen prostor, kjer naj se počasi suši. Od časa do časa jo še stresemo. Ko je suha, jo še enkrat stresemo in narahlo počešemo z redkim glavnikom. Če pa kožuhovine nočemo zmočiti, jo potre-semo z vročo pšenično ali rženo moko. Ko se je moka ohladila, kožuhovino krepko stresemo in dobro skrtačimo, da tako odstranimo vso moko. Posebno občutljivo kožuhovino s kratko dlako čistimo z bencinom in krompirjevo moko. Najprej jo osnažimo z bencinom in nato potresemo z vročo krompirjevo moko in čez nekaj časa dobro skrtačimo. Ko-žuhovina postane kot nova.