29. številka.
V Trstu, v soboto II. aprila 1891
Tečaj

„E D I N O S T"
'«i>»|h IvHkrht na teden. vsako Bredo in soboto ob l. uri popoludne.
„Edinost" stane:
/.» TB0 leto f(\. S.— ; izven Avst. 9.— gl. in polu letft „ 3.—; „ , 4.50 „ ta četrt lotu , 1.50; „ w 2.25 n Posamične šrovilko ne dobivajo ▼ pro* dajainicah tobaka » Trite po fc no?.,
» Sorioi in * Ajdovščini po 41 no*, "a n&rcifco brez priložene naročalne s pravniitvo ne oslra.
EDINOST
Oglasi in etnaalla ne rafuwe po h no> Trmn;a t petitu ; r.h naslove z debelimi Ark»mi »o plačuje prostor, kolikor lii gu
obneslo navadnih trutio. Poslana, jsvne »thvale, »amrtnlea itd. «e raeun« po pogodbi.
Vsi .lopiai ho poSiijajo uraciiiiHtTii t ulici f'urintia it. 25. Vaako pimno mont biti trHnlcoTano, kor nefrankoTiuu ho ne sprejemajo. Itokopini ne ne »ravajo.
Naročnino, reklnmar iju in ins^rnte prcima upravaištvo v ulici Carintia i«. Odprte reklamacije «<> prsatu poštnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
Vabilo na naročbo.
Ob začetku prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Časi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog*
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.—
za četrt leta
1.60
Uredništvo In upravnlštvo.
XVII. redni občni zbor „Edinosti",
političnega društva za Primorsko.
(Konec.)
Porodilo tajnikovo odobri se jednoglasno.
Iz poročila blagajnika, g. A. S k a-barja posnamemo, da je imelo društvo v tem letu 193 gld. 91 kr. dohodkov in 129 gld. 66 kr. stroškov; ostane torej tistega 64 gld. 25 kr.
Poročilo blagajnikovo se odobri.
Pride na vrsto točka „predlogi in interpelacijo".
Pri tej točki prosi besede gospod A. Trude n. Najprvo prečita resolucijo, objavljeno že v zadnji številki „Edinosti0. V utemeljenje te resolucije izjavi približno naslednjo. Govornik meni sicer, da resoluciji tej ne bi trebalo komentara, kajti tendencija jej jo taka, da bi jo moral brez ugovora podpisati vsak narodnjak. Toda z oziroin na nazore, dosedaj veljavne mej našimi državnozborskimi poslanci, ni odveč, da spregovori nekoliko besedi o tem predmetu. O gospodu Spinčiču, kot novoizvoljenemu poslancu, še ne ve, kako jo misli ukreniti. Drugače je b poslancem g. Ivanom Nabergojem. Dozdeva se mu že sedaj, kako mu ta poslanec odgovori. Rekel bode: „Sel bodem, kakor dosedaj, s slovenskimi poslanci in skušal budim vzajemno žnjimi doseči, kolikor se doseči da! Sicer pa jo položaj povsem nejasen io ne kaže o tem že danes sklepati." Tako nekako odgovori izvestno poslanec Nabergoj. Na to odgovarja govornik, da mi primorski Slovani nimamo nikacega zaupanja do večine kranjskih poslancev, kajti izvoljeni niso bili po volji naroda, ampak s pripomočjo različnih, Slovanom ne haš prijaznih elementov. Niti Kranjski Slovenci sauii no goje posebnih nad glede -delovanja teh poslancev. No, mi pa še manje. Dal Bog, d« bi bilo drugače! Kar se pa položaja tiče, je položaj ta povsem jasen. Vezati hi nas hoteli z najhujšimi nasprotniki naroda našega in narodnih naših teženj — vezati bi nas hoteli z levičarji. Jasno pa je, da poslanci nosi tega ne smejo dopustiti. Tudi opozicije se nam n? toliko bati, kajti v opoziciji bili bi mi
zložni. Ako so pa milijoni Slovanov v Cis-lajtaniji zložni, bila bi to silita opozicija. Z dosego večine „od slučaja do slučaja" mašiti bi hoteli usta avatrijakim Slovanom. Predolgo — celih 12 let — plavali 5jjo poslanci naši v morju oportunizma in kaj so dosegli P ! Čisto nič! — Dosegli »o le to, da smo mi primorski Slovani glede jezikovne ravnopravnosti nazadovali. Za nas primorske Slovane ni enakopravnosti! Vsa ta doba !2 let bila je za nas doba solztl! Šola, za kojo beračijo na stotino slovenskih očetov, nam ne dajo. Odreka nam jo magistrat in lahko umevnih razlogov — vlada pa nam tudi ne pomore. Zadnja taka prošnja odposlala se je pred kakim pol letom, a do danes nimamo odgovora in najbrže ga tudi z lepa ne dobimo. — Odkar je pokojni V. Dolenec umrl, preteklo jo že nad 4 leta, a še danes nimamo dovoljenja, da bi mu napravili dostojen slovensk napis. Na zadnjo našo ulogo — doposlano slavnemu magistratu — niti odgovora nismo dobili. Povodom ljudskega štetja trpeli smo najhujše krivice in od nobene strani nam ni bilo pomoči. Kar ae je v Istri dogajalo povodom dr-žavnozborskih volitev, zdi se neverjetno, a vunder je resnično, samo bi menil, da je kaj tacega le na Primorskem mogoče. Pri c. kr. pošti in javnih uradih sploh smo Šo vedno prezirani, kajti pri teh uradih slovenskemu jeziku ni prostora. Po temtakem našim poslancem niknkor ne kaže, i nadalje plavati po morju tem, kajti to ne bi bilo več morje oportunizma, ampak morje slov&nske nesreče. Slovanska čast ob periferijah zahtera od vas, da krepko dvignite glavo svojo in da ravnate po načelih, izraženih v predloženi reaoluciji. Opominjamo vas, gospod poslanec, ker vas čislamo in vas ljubimo in ne. bi hoteli, da vas zadene jednaka usoda, kakoršna je zadela slavnega in sicer za narod preža-služnega dr. Riegra in našega viteza Ton-klija. Prosim slavni zbor, da vsprejme resolucijo, kojo sem prečital začetkom svojega govora.
Po govoru tem oglasi se za besedo državni poslanec gosp. prof. V o k o s I a v S p i n č i č. Govoril je nekako tako-le : Ker se je g. predgovornik izjavil, da mu ni znano, kako se mislim jaz vesti ob vprašanju razvrščenja strank v državnem zboru, dovoljeno mi htidi, da tu povem inenenje svoje. Dolžnost pa mi je, takoj izjaviti, da jo to tndi menenje mojih vo-lilcev. Pred malo dnevi bival sem namreč med svojimi volilci, da poizvem njihove želje in njihove zahteve. Menenje mojih volilcev je to, da no vstopimo v Hohen-wartov klub. Menenje to je posebno po-vdarjal prečastni moj prednik v državnem zboru na Dunaji, spoštovani g. dr. Dinko Viteiić, kojega se je gosp. tajnik našega društva tako častno spominjal v svojem poročilu. G. dr. Vitezič je sam sedel lepo vrsto let v Hohen vvartoveni klubu in pozna dobro vse notranje slabosti tega kluba. Na podlagi svojih lastnih skušenj prišel jo do prepričanja, da Slovani nimajo nič dobrega pričakovati od tega kluba. Klub ta ni druzega, nego klin mej slovanskimi plemeni. Uprav v ta namen, da se ne osnuje slovanski klub, priganjalo se je grofa IIohenwaitn, da kandiduje. Klub Hohenwarta ugajati bi nam utegnil le po
svojih konservativnih načelih v vevškem obziru. Po mnogih krajih j« taka konservativna stranka zares potrebna in kjV je zares potrebna, bil bi jaz prvi, ki bi se jej postavil na čelo. Pri nas pa take potrebe ni. Pri nas je narod v svoji skupnosti pobožen, veren, konservntiven in iakreno udan sv. katoliški cerkvi — pri nas torej vera nikakor ni v nevarnosti. Pač pa je v nevarnosti narodnost naša. Ker se nam pa je boriti za obstanek narodnosti, treba je, da se parlamentarna skupina, v koji aede naši poslanci, poteza zn narodne na£e težnje. Skušnja nas pa uri. da Iiohenw»rtov klub nikdar ni bil in ne bode iskren zagovornik narodnih naših načel, kakor tudi ves sedanji zistem ni Slovanom naklonjen. Za to trditev mojo govori istina, da smo primorski Slovani sedaj na alnbšem, nego smn bili pod mi' nistertvom Auerspergovim. Da je temu tako, pričajo nam brezvspešni napori za osnovo jedne slovenske narodno šole v Trstu ; priča nam promeščerije v Pnlj jedinoga gimnazija, o katerem sino se na dejali, da se kednj preustroji v hrvatski gimnazij in na kojem ae je hrvatski jezik poučeval vsaj kot predmet: to je gimnazij v Pazinu ; in pričajo nam dogodki povodom državnozborskih volitev v Istri. Glede slovenske šole je, menim, vsaka beseda odveč: da se je prosilo za kako nemško šolo, davno bi jo že bili imeli. Gimnazij pazinski premestili so v Pulj, da tem ložje zanikavajo potrebo hrvatnkega gimnazija. Češ, v Pulji prevladuje nemški element in tam treba nemškega gimnazija. Na silstvo povodom državnozborskih volitev v zapadnem delu Istre je pa tako gorostasno, da bi si česa hujšega ne trebali bati pod katerim-koli miuisterstvom, Hohen-wartovemu klubu nainen je v prvi vrsti, da vzdrži grofa Taaffeja na krmilu. Toda s tem ni nam Slovanom nič pomagano, ako nam grof Taaffe noče pripoznati naših pravio. Še hujšo je, ako nas tepe prijatelj, nego da nas tepe sovražnik. Klofuta od prijateljsko strani na« gotovo bolj peče, nego od nasprotnikove. Zato pa si bodem prizadeval, da se osnuje obče slovanski, ali pa hrvatsko-slovenski klub.*
Poslanec Nabergoj ugovarja, da bi imeli mi pravico uplivati na poslance dru/.ih dežela, osobito pa odklanja zahtevo, da bi dajali drugim poslancom direktivo. Nikakor ni umestno, obsojati ljudi, koji niso tu navzoči. Dolžnost mu je, da zagovarja dosedanjo mu kolege. Govornik stoji na podlagi ljubljanskih sklepov. Za svojo osebo skušal bode v soglasji z drugimi poslanci delovati za narodno našo stvar. Ako bi prišlo mej slovenskimi poslanci do navskrižja glede bodoče taktike, skušal bode ubrati pravo pot, da koristi svojim voliloem. Položaj je v istini tako nejasen, da niti okscelenca grof Taaffe sam ne bi mogel dati pozitivnega odgovora, ako bi bil danes slučajno moj nami. Obeča pa Še enkrat, da bode hodil vedno po oni poti, koja se mu bode zdela naj-prikladtiejša. Oportunizem jo včasih res škodljiv, včasih pa tndi dober. Glede Spinčičevih pojasnil meni govornik, da imata oba jednako težnje in da je torej lahko mogoče zložno delovati. Ni mu namen, zngovarjnti oblasti, ali to pa mora reči, da je kaj lahko kriviti in napadati. Glede
• V .dlani J* m ć 1
slovenske ljudsko šole v Tratu so največ dotični očetje sami krivi, d;t nismo prišli do svojih pravic, ker niso dali političnemu društvu ^Edinost" potrebnega pooblastila. Zadnja prošnja pa leži še vedno pri magistratu, torej je le ta kviv, da zadeva ta ni rešena. (Član Kamuščić ugovarja, da je poizvedel na kompetentnem mestu, da je magistrat že odgovoril in da prošnja leži pri namestništvu.) Gorornik Nabergoj prosi oproščenja, ako ni dobro poučen.
Glede napisa na Dolenčevem spomeniku ineni govornik, da je dotični odbor — katerega član je gosp. Truden sam — tudi kriv, «ko so sadova ta še ni dognala. Magistrat zahteva namreč avtentični prevod slovenskega napisa.
Kar se tiče slovanskega kluba v državnom zboru, je želja ta stara in opravičena. Skušalo se je že čestokrat osnovati tak klub, a nikdar ni šlo izpod rok. Kaj pomaga snovati tak klub, ako poslanci nočejo pristopiti. Naravno je, da ljudje & la IIohenw«rt, Windischgriitz itd. ne pristopijo takemu klubu. Zakaj pa volilci volijo take poslance?! Z dalmatinskimi poslanci ne more ae snovati klubov, ker ti gospodje večinoma doma sede, mesto da bi se udeleževali sej. Zato bi hrvatsko-slovenski klub nič ne koristil. G. Spinčič se o tem sam prepriča, ko bode le 14 dni •©del v državnem zboru. In gotovo jo. da Kranjski poslanci tudi v bodoče Hohen-warta pripoznajo svojim načelnikom. Posebno pa je treba pomisliti, da Poljakov nikdar ne pridobimo za občeslovanski klub. Govornik meni, da slovenski poslanci najdejo na Dunaji še slabši položaj, nego je bil poprej, da jim torej skoro gotovo ne bode kazalo drugače, nego da se drže Hoheimarta. Govornik ponavlja: da je položaj jako nejasen in povdarja, da bode skušal tako zasukati, kakor se mu bode videlo najbolje. Pripravljon je vsak trenutek volilcem dati račun o svojem delovanju in nko bi videl, da nima zaupanja večino volilcev — a ne jedne samo osobo — pripravljen je položiti svoj mandat.
Gosp. A. Truden protestuje proti trditvi, da ne bi društvo naše imelo pravico soditi o občem položaju. On ni hotel dajati direktive, ampak opozoriti poslance na pravo pot. Ponavlja, da slovenski poslanci se ne smejo potopiti v morju oportunizma. Hohenwart je Nemec in niti ne smemo zahtevati, da bi so ogreval za naše narodne težnje. Ogrevati pa se morajo drugi naši poslanci. Glede Dolenčevega spomenika trdi govornik, da je dotični odbor vso potrebno ukrenil in tudi do-poslal zahtevano avtentično prestavo napisa, da si v to ni bil po postavi primoran. Politično društvo „Edinost" ima pravico in bi bilo moralo zahtevati, da ae vender enkrat reši ta zadeva, ki je prava sramotu. Gospod Nabergoj nastopil je tu kakor kak „Heschwichtigungshofrath".
G. Nabergoj brani društvo „Edinost", kajti kriv je — kakor je že rekel — le dotični odbor. Glede šolo ostane pri tem, kar je rekel. Protoatuje šo enkrat, da se napadajo nenavzoči poslanci.
G. prof. Spinčič obžaluje, da so je tu govorilo o napadih, ko jo vender le govor o bodoči taktiki hrvatsko-<dovenskih poslancev. Resnica je. kar jo govornik rekel o slovenski šoli v Trstu in o gim-
naziji v Pazinu. Glede Dolenčevega spomenika pa pravi govornik, da je vse, kar se je navelo v nekako opravičenje, le prašen izgovor, ne pa pravi vzrok. Kaj tacega bi ae niti na Turikem ne prigodilo.
G. Nabergoj odgovarja, da inu ni bil namen napasti g. S p i n č i č a, s kojim •e ponajveč strinja. Nikakor ni hotel zagovarjati krivic, ki se Slovencem v Trstu dogajajo. Tudi je menenja, da bi nemško lolo takoj dovolili. Obljubi še enkrat, da se bode držal sklepov ljubljanskega shoda. Samo temu ne more pritrditi, da bi od Hohenwarta zahtevali garancij, pred no vstopimo v njega klub. Najpoprej treba je vstopiti v klub, potem še le je možno pogajati ee. Dokler ne vstopimo, ne dobimo jamstva.
Urednik »Nove Soče*, g. A. Gabršček izjavi se nastopno:
Pri nastopu omeni, da se hoće kot vabljeni gost poslužiti svoje pravice ter pojasniti, kako menenje vlada v tem (»zim na Goriškem. Slovenski poslanci, pravi, 00 se po tridesetih letih ustavnega življenja vender enkrat sešli k skupnemu pogovoru dne 2. oktobra lanskega leta v Ljubljano, pri katerem so sklenili znani slovenski program ter zavezali se z lastoročnimi podpisi, da bodo delovali za njegovo izvršitev. Zato smo goriški Slovenci prepričani, da naši državni poslanci ne storijo nijednega koraka, ki bi se ne ujemal s sklepi ljubljanskega shoda. To načelo jim bode gotovo dosledno vodilo tudi v najbližji prihodnjosti, ko se bo reševalo upra-ianje, ali naj se pridružijo Hohenwar-tovemu klubu, ali pa naj si ustanove svoj poseben in povsem nezavisen klub ter pridobć si zanj novih zaveznikov. Mi goriški Slovenci nikakor nismo načelno nasprotni, da bi naši poslanci pristopili Hohenwartovemu klubu, zahtevamo pa, da jim da že naprej veljavno poroštvo, da se ne bo nikoli upiral vsaj takim težnjam, ki slonč na podlagi omenjenega slovenskega programa. Povsem napačno pa se nam zdi m-nenje, da naj si slovenski poslanci zagotovo tako poroštvo še le tedaj, ko so klubu že pristopili. Ne tak6, ampak vsi slovenski poslanci naj bi se še pred vstopom v državno zbornico sporazumeli in zjedinili za složno postopanje v izvršitev slovenskega programa in kot taka celota naj bi se potem približali Hohenwartovemu klubu ter stavili poprej označeni pogoj svojemu pristopu. Ako klub privoli njih zahtevam, smejo pristopiti, ako ne privolf, pa nikakor ne smejo, ako hočejo biti dosledni svojim sklepom z dne 2. oktobra lanskega leta. V drugein slučaju jim pač ne preostane drugega, nego da si ustanove svoj klub ter da skušajo pridobiti zanj še svoje slovanske tovariše iz Dalmacije. To bi bilo morebiti še najbolj««, kajti ta klub bi štel toliko poslaneev. da bi se morala vlada zlasti pri sedanjih razmerah resno nanj ozirati. Poglejte našega deželnega glavarja Franca grofa C o r o-n i n i - j a, ki ima za več kot polovico manjši klub nego bi bil ta j u g o s 1 o-vanski ali slovensko-hrvatski klub, a vendar j-mo opažali pri vršečih se pogajanjih grofa Taaffeja z raznimi prvaki na lovi in desni, kako resno je prišlo v postov tudi ono skromno številce pristašev Coroninijevega kluba.
Na to slika govornik zadnje državno-zborsko volitve ter pride do zaključka, da stoji narod ikiš na Primorskem žn na precej visoki stopinji političnega dozorevanja, kajti pokazal je na najsijajnejši način, kako zna ceniti zaslužne svoje može in nasprotovati onim, ki so se z narodovim zaupanjem le igrali, kakor n. pr. na Goriškem. Zato suio na Goriškem tudi trdno prepričani, da izvoljeni poslanci v polni mori opravičijo zaupanje, katero ho jim volilci na tak6 svečan način izkazali.
G. prof. M a n d i č pravi, da je ide-jal vsacega poštenega Slovana ta, da se osnuje občeslovanski klub. Idejal ta uničen je po dogovorih Poljakov z nemškimi liberalci. Drugi ožji idejal bi bil slovanski
klub brez Poljakov. Ali tudi ta idejal se nam težko uresniči, ker se nam Mladočehi navadno slikajo kot grezen bavbav. Tretji ie ožji idejal bi bil hrvatsko-slovenski klub. Potrebo takega kluba izrečno pripoznavajo sklepi ljubljan. shoda, kakor jo tudi posebno povdarjajo vsa narodna glasila. Osnova takega kluba je najmanje, kar moramo zahtevati od svojih poslancev. Govornik odgovarja predgovorniku, da nam ne zadoftčs, da Hohenwartov klub — če mu pristopijo nnši poslanci — ne ovira izvršenja naših narodnih teženj, ampak zahtevati moramo po vsej pravici, da jih podpira. Govornik podpira toplo po g. Trudnu predloženo resolucijo in izreka željo, da poslanci naši postopajo v smislu te resolucije.
G. T r u d e n pravi, da je to nelogiško, kar je g. Nabergoj trdil glede garancij, koje bi morali popred, ne pa še le pozneje zahtevati. Ako želim v zvezo stopiti s kako trgovsko hišo, poizvedujem poprej o nje kondicijah in potem se še-le vežem. Po sklenjeni zvezi ni več rešitve, ako dotična hiša ni reelna.
G. prof. S p i n 6 i č želi male pre-membe na predloženi resoluciji, kar se tiče stilizacije.
Zbor pritrdi menenju g. Spinčiča.
Resolucija, priobčena v poslednji številki „Edinosti* vsprejeta je bila soglasno.
G. Kamuščič predlaga, da občni zbor izreče obžalovanje svoje na osebnih napadah na urednika lista „Edinost*. Predlog, kojega smo objavili v poslednj številki, vBprejet je bil soglasno.
Isti govornik priporoča, da politično društvo „Edinost* predavanji in poučnimi govori skrbi za izgojevanje ljudstva, daje prej ko prej dovedemo do politične sdrelosti.
Zadnja točka zborovanju bila je volitev novega odbora. Predsednikom je bil izvoljen gosp. prof. Mate Mandič; odborniki: gg. M. Cotič, Št. Gjivič, I. M. Kljun, Iv. Mankoč, Iv. vit. Nabergoj, A. Škabar, A. Truden, I. M. Vatovac. Namestniki gg.: Al. Gorju p, M. Hrvatin, Iv. Martelane, Drag. Martelane, Jos. Negode, J. Požar, Št. Prele, A. Sancin-Drejač, Pr. Žitko.
Po izvolitvi novega odbora zaključil je predsednik zborovanje.	—t—.
Pravične sodbe prosimo!
Jeden prvih in najvažnejših činov novoizvoljenega državnega zbora je verifikacija volitev posamičnih članov tega zbora. Zbornica naj izreče sodbo svojo, je-li ta ali 6ni izmed novoizvoljenih poslancev vreden, da sedi na čsstnem tem sedeži; je-li bila njega izvolitev postavna; je-li dotičnika res poslalo javno menenje, da zastopa v osrednjem parlamentu interese dotične dežele?! Novoizvoljenemu državnemu zboru je dolžnost, da o samem sebi izreče sodbo: jeli res pravi ljudski zastop, kakoršnega zahtevajo ustavna, parlamentarna in konstitucijonelna načela. Pri nas, žal, še niso v veljavi prava konstitucijonelna načela, kakoršna so veljavna v Italiji, na Francoskem in na Angleškem. Zato pa dosedaj parlamentu našemu tudi ni bilo mnogo do tega, kako o njem sudimo in ali ga smatramo pristnim, pravo-veljavnim ljudskim z a s t o p o m. In ker je tako, niso se mnogo brigali, kakim načinom je bil i/voljen ta ali oni poslanec; ga-je li v zbornico poslalo resnično javno menenje, ali pa ee je doplezal do posla-niškega stola po ovinkih, koji ovinki so že sami na sebi glasen protest proti pra-voveljavnosti izvolitve dotičnika?! Pri verifikaciji volitev veljalo jim je načelo: ko je že tu, pa naj ostane tu. Temu načelu imel se je bivši poslanec Defran-ceschi zahvaliti, da je sedel v državni zbornici celih Šest let, ne da bi so bila njega izvolitev odobrila. Razvado to moramo ostro grajati. Dolžnost državnemu zboru je, da vestno izreče sodbo svojo o vsaki izvolitvi ; v prvi vrsti pa, k jer je stvar dvomljiva, da ne govorimo o onih
volitvah, kjer sta nasilstvo in krivica očevidna.
Tudi proti izvolitvi naslednika gosp. Defranceschija odposlala sta se dva protesta — protesta tako tehtna in po tam navedenih faktih tako kričeča, kakorinih je ie malo došlo pred državni zbor v presojo. Politično društvo „Edinost" dalo je v več sto iztisih in sicer v nemškem jeziku natisniti ta dva protesta ter dopo-slalo vsem članom državne zbornice po en izvod, da se natanjčno informujejo o grdih činih, dogodivših se pri državnozborski volitvi v zapadnem delu Istre. Protestoma služi kot predgovor nastopno pismo : Vaše blagorodje 1 Gospod državni poslanec!
Stoletja bil je precejšni del Istre pod-redjen gospodstvu beneške republike — osobito pa politični okraji Koper, Poreč in Pulj, pa kvarnerski otoki. Italijanski element po mestih in trgih istrskih okrepčal »e je po zopetnem oživljanju ostankov nekdaj romanizovanih narodov in po novem preseljevanju od nasproti ležečega morskega obrežja in si kmalu prilastil samogospodstvo v vsem javnem življenju Istre. Gospodujoče to mesto obdržal si je ta element tudi še potem, ko je Avstrija stopila na mesto Benetk, in sicer po rasnih predsodkih, obrnjenih proti Slovanom, o katerih predsodkih nočemo tu govoriti.
Do najnovejšega časa menilo se je v obče, da je gospodarstvo italijanskega elementa v Istri potreba, sama po sebi um-Ijiva, dasi nam cel6 oficijelna ljudska štetja pravijo, da je večina prebivalstva dežele te prijavila hrvatski odnosno slo< venski jezik kot občevalni jezik svoj in se potemtakem pripoznala slovanski narodnosti.
Ko se pa je tudi med istrskimi Slovani jela vzbujati in iiriti narodna zavest in ko se tudi ti-le v smislu državnih osnovnih zakonov jeli zahtevati v javnem življenju delež svoj, nastalo je nasprotstvo mej teoretiško jednakopravnostjo vseh narodnosti, zagotovljeno po državnih osnovnih zakonih, in mej faktičnim gospodstvom Italijanov.
Kajti pri vsaki priliki, ko gre za to, da se praktično izvrše državni osnovni i zakoni in drugi državni zakoni, tikajoči se političnih pravic državljanov, skuša gospodujoča italijanska stranka pripomočjo vseh mogočih sredstev preprečiti izvršenje to in vzdržati dosedanje nenaravno razmerje.
Vsak korak, kojega storč istrski Slovani, da uveljavijo narodno svojo tkzi-stenoo; vsako izvrševanje pripadajočih jim političnih pravic in oBobito pa njih vdele-ževanje pri raznih volitvah razburi neizrečeno njih politične nasprotnike in nasprotno Časnikarstvo. „Nehvaležna bitja" — »divja druhal* — „barbari* — „naši hlapci* — „puntarji" — „ostanki Hunov* itd. — to so v takih slučajih navadni izrazi, označujoči Slovaue istrske.
Vse to se je godilo tudi povodom zadnjih državnozborskih volitev.
Že pri prvotnih volitvah poskušali so vse mogoče, da preprečijo izvolitev pri-mornega zastopa za kmečke občine volilnega okraja Poreč-Koper-Vodnjan, kakor-šen bi odgovarjal željam in koristim Slovanov zapadne Istre; ker so pa pri teh volitvah Slovani vender-le zmagali, pregrešila se je italijanska stranka s čini nezaslišane brezobzirnosti in odkrite proti-postavnosti, da pomore svojemu kandidatu, dr. Tomažu Vergottiniju, do zmage.
No vemo sioer še, je-li ta gospod že prejel certifikat izvolitve in bode-li imel toliko poguma, da se prikaže v državni zbornici; pri čudnih razmerah, obstoječih v deželi tej, je pa tudi to mogoče in moramo biti na vse pripravljeni.
Prosimo torej Vaše blagorodje, da temeljito ocenite spodaj sledeče proteste in da se prepričate o istinitosti ili gorostas-nosti tu navedenih činov in da obrnete pozornost svojo javnim razžaljen jam — navedenim v prilogah, — koja razžaljenja so Slovauom istrskim v obraz zalučali.
Slovansko prebivalstvo Istre je do dna svoje duše prepričano, da VBi člani visoke zbornice — brez razlike narodnosti in stranke — strogo in brez vsega odla-šenja obsodč postopanje volilnih komisij v Poreču in Vodnjanu dne 4. marca 1871.
Zavlačevanje bilo bi morda pri drugih razmerah oportunno, v tem slučaju pa ne bi bilo nikakor na svojem mestu. Stranki, ki je dne 4. marca 1891. zagrešila resnično politiško zločinstvo, ni smeti več priza* našati. Skozi leta in leta gospodovala je po vsej Istri sama in neomejeno, a po nje delovanju nima najmanje pravice zahtevati, da bi jej bilo slovansko prebivalstvo hvaležno.
Gospodarske in sdravstvene razmere so najslabše; poljedelstvo in obrtnija sta ob tleh; nedostaje nam potev in cestA in drugih prepotrebnih naprav : Sp so nasledki izključnega gospodarstva jedne stranke, koja izgublja tla celo mej italijanskim prebivalstvom samim in koja obupno napenja zadnje svoje sile in se pri tem ne straši nikakega sredstva, da zavleče padec svoj kolikor le možno.
Dokler bode stranka ta tako neomejeno gospodovala, kakor do sedaj, Istra izvestno ne pride do miru in se ne popne do one kulturelne višine, do katere bi se lahko popela vsled ugodne svoje zemljepisne lege in po naravni nadarjenosti svojega prebivalstva.
V Trstu, v mesecu aprilu 1891. Predsedništvo politič, društva „Edinost*.
To je možka beseda našega političnega društva. Mi se pridružimo pozivu temu do gg. državnih poslancev in prista* vimo: Pravične sodbe prosimo!
—t—.
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Po slovesni službi božji bila je v četrtek prva seja novo izvoljen o ga državnega zbora. Predsedoval je starosta mej poslanoi, g. dr. S m o 1 k a. Poslanci storili so obljubo. Mladočehi izročili so pravni ugovor.
Slovenski poslanci torej pristopijo Hohenwartovemu klubu. Tako nam poroča ljubljanski „Slovenec*. Menenje svoje o Hohenwartovera klubu, koje je zajedno menenje tukajšnjih Slovencev ■—- o čemer nam je priča resolucija, vsprejeta pri občnem zboru društva „Edinost* — smo že zadostno označili. Ako gosp6da poslanci po vsej sili hočejo romati stara pota, svobodno jim, toda tržaški Slovenci zapišemo le njim na račun, ako bodemo tudi v bodoče lezli nižje in nižje. „Slovenec* pristavlja sicer: ......* a da
sami za«se, kakor je bilo že v m i-nolem zasedanji, obravnavajo slovenske zadeve ter sklepe svoje in želje naznanjajo Hohenwartovemu klubu, da jih podpira. Ker so podpore od te strani gotovi, ni povoda, da bi se ločili od dosedanjih svojih zaveznikov*. Odkrito povemo, da nas je ominozeu „Slovenčev* dostavek „kakor j« bilo že v minolem jzaBedanju* naravnost osupnil. Vsaj verjamemo gospodom poslancem našim, da bodo svoje želje in sklepe verno naznanjali klubu llohemvartovemu. A kaj to dč, ako jih klub ta v svoji skupnosti — osobito pa njega predsednik — odločno in brezobzirno ne podpira. Kakova je bila ta dosedanja „podpora", pričajo nam zadostno zgodovini Kranjskega in Pazinskega gimnazija, mučni položaj nas tržaških Slovencev — in na ta mučni položaj „opozarjal* je g. posl. K1 u n sam lIohenwartov klub in vlado —, g. Einspielerja afera — za katero so se pač zavzeli Mladočehi, ne pa Hohenvvartov klub — itd., itd. — llridka ironija ae nam vidi, ako čitamo, „da tudi konservativni poslanci iz Češke pristopijo Ilohemvartovemu klubu, toda kot sam 0-stojna skupina in spridržkom
prostega glasovanja ▼ vseh prašanjih, t i k a j o č i h se Češke". — Taka klavzula zdela se je našim poslancem nepotrebna in to je tudi značilno. Sploh so menda češki fevdalci razsodnejši, nego naši poslanci. Dočim se naša gospoda boji Mlttdočehov kakor hudič križa, izjavlja prof. Rihard C I a m, da se fevdalci sicer ne bodo družili z Mladočehi, toda „a priori ni izključeno, da bi utegnili skupaj postopati. Tudi se ne sme sastaviti pot, da ne bi se za vse Čehe napravil jedan klub".— Češki poslanci z Moravskoga osnovali so svoj klub in sklenili smatrati se za del desnice in vstopiti s Hohenvrar-tovim klubom v prijateljsko zvezo. — Poljski klub je sklenil, da si pridrži prosto roko in da se bode z drugimi klubi od »lučaja do slučaja sporazumljal. — V dosedanjem nemško- narod nem zje-denjenju izjavil je dosedanji načelnik, da Stranka ta ne hode načelno nasprotovala vladi, dokler bode vlada nevtralna v narodnih vprašanjih. Istrski italijanski p o s I a n c i udeležili so se posvetovanja v Coroninijevem klubu, toda le kot gostje.
„\V iener Z e i t u n g" je objavila postavo o razširjenju zakona gledč na oskrbovanje vojaških udov in sirot.
Vnanje države.
Ruski listi bavijo se kaj živahno z razmerami v Bolgarski. „Moskov-skija Vjedomosti" pravijo, da Rusiji neprijazni listi ne branijo sedanje stanje v Bolgarski radi tega, ker je smatrajo za zakonito, ampak le radi tega, ker se stanje to protivi željam Rusije. BrezvspeŠno je Rusija opominjala Evropo, da ne zaupa politiški organizaciji kneževine, koja je izšla iz anarhije ; najnovejši dogodki v Bolgariji opravičili so povsem te ruske bojazni in neopravičljivo bi bilo, ako bi trojna zveza še nadalje podpirala bolgarske nezakonitosti in grozote, ki so nevarne miru. Trojna zveza mora se čisto odreči Koburgijadi in pripomoči, da se v Bolgarski napravi takov red, ki bi zadovoljil željam Rusije. Tudi „Graždamn" pravi, da se umorstva v Bolgarski znak anarhije.
Veliki knez Mihajlo Mihajlovič oženil se je z grofico Sofijo Merenberg. Ženitev ta pa ni po volji ruskemu caru in je poslednji velikega kneza izključil iz vojske in dobi polk, koji jo nosil do sedaj ime kneževo, drugo ime.
DOPISI.
IZ Doline 30. marca 1891. [Izv. dop.J Neki krnet in hud pravdar iz Beke, revne vasi našega kraja, vdan z dušo in telesom koperskim doktorjem, prevzel je nalogo, da pridobi povodom zadnjih volitev nekatere zaupne može za italijansko stran.
Šel je namreč na predvečer k našem zaupnemu uiožu Josip-u Kočevarju iz Ka-stelca, obljuboval mu najprvo 100 f. potem 200 gid., da glasuje nasprotno, ali pa da vsaj da doma ostane; žugal je možu in rotil na vse mogoče načine, — kakor so mu doktarji zabičali —, toda zaman. Šel je še drugam in poslal po družili osobah isto taka naročila zaupnemu možu Ivanu Pečarju iz Prešnice. — Čujte ! naročil je, da mu rečejo: „Bog varuj, ako gro v Koper na dan volitve ; vsaj dokler z njim ne govori". — Tako delal je mož, kateri od nas spoštovanja zahteva ; revež zabiti, brez omike in brez srca, delal je za pogubo naroda svojega, akoravno ga je slovenska mati dojila.
Oseba ta prišla je veliko sredo v Borat, toda naletel je čudak ; — vrli Bor štani spremili so ga do srenjske mejo, mladina pa mu je napravila potnico, — šla jo namreč žnjim z reglami in klopo-teci. -— Ni bilo to častno P Slišal sem, da ga pozdravijo tudi druge vasi takimi do putacijami.
Dogodki pri zadnjih državnozborskih volitvah so vzbudili naše ljud-
stvo bolj, nego vsa druga sred-stva; spoznalo je, da nasprotniki ne žele drnsegs, nego gospodariti nad nami prostimi kmeti — poljedelci. —
Vnela se je iskra prave zavesti : boj za narodno enakopravnost postaja v Istri vedno huji !
Koper, pravo zagrizeno gnezdo, je pri vsaki priliki kazal javno svoje menenje. Naš kmet nosi teško zasluženi denar — tamošnjim „dobrotnikom", kateri ne mu hlinijo le v ta namen, da ga slednjič izuiolžejo. Kdor je videl dan volitve v Kopru delovanje nekega rudečebradca te baže, nikdar ne bi verjel, da je ta človek toliko let hlačo trgal po Šolskih klopeh.
Vrla naša nadžupanija prosi za sodnijo se sedežem v Dolini ali vsaj bližje nego je Koper. Odvisno je največ od tega, Ha se pridružijo tudi druge vasi bližnih nadžupanij, kojim bi bilo mnogo ljubše in pripravnojše hoditi v Dolino.
Vsled zadnjih dogodkov, — katere objavim prihodnjič, — pa naše ljudstvo še posebno hrepeni, da bi bilo enkrat Kopra re&eno in ne bi prihajalo v nikako dotiko s tamošnjim prebivalstvom.
Prošnja naša gledo e. k. sodišča jo povsem opravičena, in nadejamo se, da se VBakako vsliši. Ljudstvo naše, bivajoče na Krasu, zamudi po dva dni, ko gre v Koper za malo stvar. Koliko zgube toraj in nepotrebnih stroš<ov!
S Koperskim prebivalstvom bi v bodoče teško izhajali. Visoka vlada odvzeli jim je vojake; pa naj stori korak dalje glede sodišča, srednje šole in kaznilnice. Mi nočemo zahajati tja, kjer si nismo življenja svesti.
Zahvaljujemo se gospodu okrajnemu glavarju, da je v pravem času oskrbel oboroženih moči, ter naše odličnjake varoval pred psovanjem in zasramovanjem onih, ki nas hočejo zatreti.
Prihodnjič pa o nekem drugem enakem slučaju.
Različne vesti.
Odbor političnega društva „Edinost*
ima jutri, dno 12. t. m., ob 10. uri pred-poludnem svojo 1. sejo v prostorih „Del. podp. društva".
Za družbo sv. Cirila In Metoda po-
daril je N. N. povodom članka „Glejte, kaj delate 1* 2 gld.
Brez komentara! Koperski dopisnik našega „Mattina" naznanja nam v včerajšui številki, da je okrajni šolski svet Koperski odpustil iz službe učitelja v dinarji, g. Kureta, k e r se je udeležil agitacije povodom zadnjih državno-zborskih volitev. O dogodku, ki naj bi dal povod uničenju te mlade ekzistencije, piše nam oče videč nastopno: „G. učitelj Kuret prišel je v Pomjan, da vrši svojo državljansko dolžnost. V volilni dvorani čakal je, da pride na vrsto ter se mirno pogovarjal z nekaterimi kmeti. Orožnik ga opozori precej osorno, da tu ni dovoljeno pogovarjati se. Kuret izreče svoje začudenje, da njemu kot v o 1 i 1 c u ni dovoljeno pogovarjati se, navzoča koperaka gospdda — sami n e v o 1 i 1 c i — se pa svobodno in glasno pogovarjajo. Posledica tej opazki je bila, ka je Kuret moral zapustiti dvorano. Znani koperski mogotec je pa takoj zagrozil Kuretu, da ga ovadi zaradi volilnih izgredov, nedovoljene agitacije in hujskanja. Mož je najbržo storil, kar je zagrozil in ukrep šolskega sveta koperskega je posledica ovadbo te*.
Kakor bi radi, ne moremo napisati primernega komentara dogodbi tej. Sicer pa smo izvedeli iz povsetu zanesljivega vira, da jo bilo uničenje reČenega nadučitelja pobožna želja kflperske gospode in da so res nekaj tacega predlagali, a da se jim želja ta nikakor ne uresniči, ker je še pravica na svetu.
Iz Pomjanščine se nam piše o istem predmetu : So le Bedaj smo izvedeli, da
je „onorevole" podešta koperski povodom volitev dal iz dvorane iztirati nekega učitelja. A da smo mi takrat znali, skrbeli bi bili, da „onorevole" zapusti dvorano, kajti nadučitelj prišel je kot veren Avstrijec, da vrši svojo volilno pravico in dolžnost. „Onorevole" pa ni volilec in je prišel kot priproBt agitator, da ustreže našemu tajniku in pomore italijanski stranki in osobito pa, da vzdrži dosedanjega župana na častnem stolu. To poslednjo istino pripoznal nam je občinski tajnik sam. Toda zapomnite si, gospod župan, da v bodoče hočemo z Vami drugače govoriti 1	Ki k eri k i.
„Liederlich uud Verschvvender". Dne 9. t. m. stal je pred tukajšnjim porotnim sodisčmn bivši uradnik užitninskega davka v sv. Križu, 54 letni Anton Gherbez. Opeharil je užitninski urad za pošteno svoto 958 gld. 10 kr. Sodišče ga je obsodilo na tri leta cežke ječe. Interesantno je pa to, kar nam „Triesterica" pove: da namreč izjava mestnega magistrata imenuje Gh^rbeza „liederlich und Versclnvender", ki je zapravil doto svoje žene in je bil do neke druge žensko v nedovoljenem razmerji. No, če mu ste pa temu človeku plačevali 1100 gl. na leto ? I Ni-li bil ta človek vaš politiški faktotum v sv. Križu P!
Slovenski visokošolci na Dunaj! pri-
redč slovenskim gospodom državnim poslancem na čast slavnostni večer v sredo dne 15. t. m. točno ob 8. uri zvečer v prostorih hdtela .Zur goldenen Birno" VII, Mariahilforstrasse štev. 30. K temu večeru vabi vse na Dunaji bivajoče Slovence najuljudnejo	ODSEK. „Slovansko pevsito društvo v Trstu",
vabi na p r v i koncert, katerega priredi blagohotnim sodelovanjem gospij L. Podgornik-Tolotnoi in Strasser-Čeohove in si. tamburaškoga zbora v nedeljo, 12. aprila v redutni dvorani „Politeama Rossetti". Vspored : 1. M. Brajša: „Koračnica* (društvu posvečena;, moški zbor. 2. Fr., Janda : „Karišik slovenskih pesmi", udara tamburaški zbor. 3. C. Weber: „Arija Agate* is opere Freischiitz, poje gospa Strasser-Čehova. 4. L. Podgornik-Tolouiei: „Koncertna parafraza o južnih slovanskih melodijah*, igra na klavirji gospa skladateljica. 5. Fr. A. Fogl: „Cigani", moški zbor (teuor-solo g. J. p). Masnec). 6. SI. Katkič: „Z Bogom more", varijacije za braČ-solo s spremlje-vanjem tamburaškega zbora. 7. a) I. E. Tonič: „Hajd u kolo" ; b) F. Pivoda : „Na vysosti hvezdy sviti", poje gospa Strasser-Čeohova. 8. Dvofak: „Slovanski plesi" št. VI. in VIII., igra na klavirji gospa L. Podgornik-Tolorooi. 9. Ant. Forster : „Kitica slovenskih narodnih pesmic", poje mešani zbor. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. — Ustopnina za osebo 40 kr. Sedeži I. reda 60 kr., II. reda 40 kr. in III. reda 20 kr. — Ustopnice se dobivajo v „Slovanski Čitalnioi* (Via Cantpanilo), v .Kavarni Commercio", v „Del. podp. društvu" pri g. A. Žitku (Via Stadion), g. Andreju Kalanu, (Via Caserma) in v „Tržaškem podp. in bralnem društvu*.
Dunajska trgovinska sbornica sklenila jo peticijo na vlado, da so avstro-ogerskega Lloyda sedež premesti iz Trata na D u u a j.
Iz Bazovice se nam piše : Že več let se jo pri nas mislilo in govorilo, kako bi se dal napraviti nov „Božji grob". Večletna želja spolnila se je na občno veselje naših župljanov letos za velikonočne praznike. Dobili siuo nov krasen božji grob, kojemu gledč stavbo ni para po vaeh Tržaških i tu bližnjih cerkvah. Izdelal ga je nus rojak, g. F r a n Ščuka v Barkov-Ijah po načrtu g. A. Trobca, umetniškega kauieuoseka pri sv. Ivami. Dolo je krasno ter dela čast izumitelju in iadelo-vatelju. Odkar obstoji tukajšnja župna cerkev, gotovo ni bilo videti ob enem toliko obiskovalcev, kolikor jih jo bilo vso dni velikega tedna in Velikonočno praznike. Pobožno ljudstvo bilo jo kar presenečeno ; posebno zadovoljstvo pa so je opazovalo mej domačimi /upijani. Ko so č. g. župnik
na Velikonočno nedeljo že ob zori pred novim grobom izveliČarja, držeči v rokah najsvetejše, prvikrat zapeli : Aleluja ! ni ga bilo človeškega bitja iu<J navzočimi, kojemu ne bi igrala solza radosti in veselja. Pozabili smo na žrtve, trud in vsakdanje težnje, koje nas malo ali več tarejo. Orgije, petje, zvonenje, združeno v harmonijo, razlegajo če se po božjem hramu, dvigalo nam je prsa, hvaležno spominjajoČ nas Božjega sinu, ki je premagal sinrt in ustni i/ groba. Da pa se je izpolnila želja naših župljanov, gre v prvi vrsti hvala gg. nadučitelju J. Pertotu, M. Raž emu, cerkvoniku in Iv. Žagarju, starašinu, koji so prvi stvar izumili ter so niso zbali obrekovanj in truda, ampak hodili so osebno od hiše do hiše marljivo nabirajo darov. Hvala bodi vsem onim, ki ro kaj darovali ! Bodite tudi za naprej in pri vsaki priliki tako blagodušni in potomci Vaši spominjali se Vas bodo hvaležno! — Prečaatito duhovščino, si. cerkvena predstojništva itd. pa opozarjamo da ostanejo doma, ko kaj potrebujejo ; ni jim treba iskati tujih obrtnikov, kajti gospoda Fran Ščuka, inizar-limar v Barkovljah in Ant. Trobec, zemljotnorcc in umetniški ka-menosek pri sv. Ivanu, sta v resnici prava mojstra. Svoji k svojim ! Skalovift.
Iz Ricman] se nam piše: Tretjo nedeljo po Veliki noči obhaja rc v Ricma-cjih slovesno patroni j (varstvo) sv. Jožefa, tako, kakor godovnik dne 19. niarcs. Ver-niki-romarji so deležni istih milosti, kot dno 19. marca. Obiskati jim jo po določbi Leva XIII. svetišče sv. Jožefa v Ricma-njih. „Pojdite k sv. Jožefu — kliče nam sv. Cerkev v imenu Božjem v sedanjih resnih časih — „in kar sami no premorete, vam pridobi njegova priprošnja"!
„Slovanskega Sveta" 7 številka ima naslednjo vsobino: Perspektiva; O kritiki dr. Mahniča; Ruske drobtinice; Moravski ornamenti; Stari lipi; Krnečkej hiši (kiril-skimi piamenkami [v primotbi ad o) vri-nola se je pa tiskarska pomota, kajti na mestu: „stoji povsod slovo „n" na mesto staroslovanskega „m", naj ho bete: stoji povsod slovo „u" za staroslovanski „ti* in „m"]); Fran Levstik: Martin Korpan (v ruščini, preložil M. Hostuik) ; Do-sitej Obradovič, početnik narodne književnosti srbske; Ogled po slovanskem svotu: a) slovenske dežele, b) ostali slovanski svet; Književnost.
„Brivca" 7. številka izišla je dane«.
L i s t n i c u uredništvu.
Slavnemu odboru akad. društva „Slovenija* na Dunaju: Za to številko prupozno prujoli. Prihodnjič!
Srčen pozdrav
kličem ia- Hrvatske vsfcm članom „Slov. bralnega društva" v Tržič i (na Goren jskem) pri katerih mi ni bilo možno, odhajajočemu na velikonočno nedeljo, se osebno posloviti.
Na svidenje!
Albin Strug.
Javna zalivala.
Podpisana odbora ne zahvaljujeta g. I v a n u vitezu Nabergoj u na podarjenih 15 gld.
O l) B O K „Bralnega društva" in društvu -Zora".
V Št. Vidu nad Vipavo dajem za ves poletni čas, pričonši s J. majem, v najem vso hišo, obstoječo iz kuhinje v pritličji n popolno opravo, jedilnice, 2 « ventuvelno 3 spalnici z vao opravo in vsprojemuo sobo s salonom.
Ako bi trebalo, tudi vso perilo. Kdor želi poletni čas prebiti na deželi, naj ne zamudi to priliko, kajti cena je jako nizka.
V Št. Vidu nad Vipavo, 1. aprila 1891.
Filip Vrtovec.
Natečaj.
Pri podpisanem generalnem za-stopu izpraznjeno je mesto
potovalnega uradnika
za oddelke živi jonskega zavarovanja.
S tem službenim mestom združena je stalna plača, katere visokost ravna se ]>o dokuzanej sposobnosti za opravljanje službe, in pa i/.datni postranski dohodki.
Prošnje, katerim naj se prilože dokazila o dosedanjem službovanji, vložiti je do 20. dne aprila 1801. V Ljubljani, dne 9. aprila 1891. Generalni zastoj* banke
„S L AVI JE".
5 10 goldinarjev
na dan gotovega zaslužka brez kapitala in riziko za vsocega. k<!<>r hoče hnviti h prodajanjem postavno dovoljenih sreček in državnih papirje*. Ponudbo pošiljajo naj ne pod „LOSK" na : An-noncen-Kipedition Ton J. Danneberg. Wien, I, Kunpf§asse.	4 10
Dežnike in solnčnike
jednostavne do najelegantnejših iz solidnega blaga, skrbno izdelane v najveejej izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča
1891.
PRAGA
Občna deželna razstava
v proslavo stoletnice prve obrtne razstave leta 1791. v Pragi
ped pokroviteljstvom Njeg. c. in kr. Veličanstva cesarja, Frančiška Josipa I.
Od 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
Veda, umetnost, obrt, zemljodelstvo, slovesnosti, začasne razstave, sveteč vodomet, shodi, loterija itd.	2—10
v LjubUani
Mestni trg štev. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov.
Preobleke in poprave se debro in po
ceni izvrše. Naročila po podil se hitro izvrše proti povzetju.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago.
Znaten postransk zaslužek,
koji ko vedno vekAa in vež let traja, dobe pripravne m zanesljive osobe, katerih prošnje Življenje pa mora biti neomndeževano ia ki no v Tedni dotiki z občinstvom. Doslužcni žan-darmi in podčastniki ininjo prednost. Povprašuje se pod .G. M. 1891." Graa, postlagernd. 16—2,r»
Restavrant Pospišil
v Rocolu (teža) št. 72
priporoča tše slavnemu občinstvu. — Dobre jedi in izvrstne pijače. Veliki elegnntui prostori. 2—2
Pogreša se
v lovski hiši v K rep 1 j a h-D uto vi je llhata sova (euveta), katera se je rabila za vabo na lovu. Žival ima na nogi privezani lanec z usnjem. Kdor bi jo bil po naključbi našel ali kupil, naprošen je, da jo prinese v gori rečeno lovsko hišo, kjer dobi 5 do 10 gold nagrade.	3 3
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334.	23—30
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da Bem začel nam izdelovati ^"pristnega kotranovega izvlečka is Norvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfltra-. novn voda in glavine (Kapnulo), I a/.j t »e, pro/ivajo in prebavijo tur se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju {na ene j pinti vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. ^V Trat u se prodajojo v lekaroioi Prendini ^v škntljicah po 40 kr., prodsjejo se tudi v vseli večjih lekarnah v družili deželah. j
KWIZDE
izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda 2a pranje konj,
Se uporablja že 30 let * najboljšim vspehom po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaštva v okrepčanje pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih ; »ko ae noga zvene ali izpahne. ako postanejo mišice trdo itd. vsposobljn konja za posebna dela pri vežbanju konj (Traiuing.)
1 steklenica gld. 1.40.
Pravo se dobiva le pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogorijah Avstro-Ogorske. Razpošilja vsaki dan glavna zalogu
Franz J oh. K w izda,
o. Kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bei \Vien
Lastnik pol. driizt»-o „edinost".
Krasno uzorke nn privatne naručitelje 20 — 16	badava i franco.
•Tošte navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirano i uz nlozak od 20 for., koji če
"e nakon ovršeno naruebo uračunati.
Tvari za odjela.
Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za «. kr. činovničke uniform«, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno z u biljard i igračje stolove, loden i neprotnočne lovačke kapute, tvari koje se pere
Plaid za pntnike od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vnnene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ili posvud nudjnju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati nn
Iv. Stik«irofsky a u Brnu.
Veliko akladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od V, milijnna for. a. v. te n mojoj svjetskoj poslovnici j'-at pojmljivo, dn preostane mnogo odrezaka; svaki rnznmno misleći čovjek mora nam uviditi. da se od tako malenih ostanak« i odrezaka nemože poslati nzorke jer nebi uz koju stotinu naručala nzorkali u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava sljeparija, kud tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka 1 ostanaka, te su u takovih slučajevih odresci uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postnpanja jesu bjelodane. — Od rezei, koji s h nedopadajti, zamjenjuju nn il ne povrati novac. Kod naručile treba navesti boju. duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. franko. 9-24 Dopisuje u njflmačkom, inadjarskom, češkom, poljskom, (talijanskom i francazkoin jeziku.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
„RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Hew Jork & Philadelfijo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja toćno : kon-oesijonovani zastop 1 1—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV \Veyringergas8o 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburcau fiir dio k. k. Staatsbabnen in Innsbruck.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič
VELIKI IZLET PO ŽELEZNICI
TRST-BEKA IN NAZAJ
POVODOM SLOVESNOSTI
MATERE BOŽJE MILOSTI
pri koji slovesnosti se bode praznovalo šeststolotje, odkar se ja preselila na Trsat Sveta hišn.
Red obredov, koji se bodo obhajali priobči se po vseh župnijah in občinah. Dne 9. maja zjutraj odide poseben železniški vlak. Vozno c.ene so naslednje II. razred tja in nazaj gold. « — III. razred tja in nazaj gold. 4 za osebo. Z lteke povrne se vlak dne 10. maja zvečer.
Z zgornjo vožno ceno plačana je tudi knjižica, obsezajoča pojasnila o slovesnosti. kakor tudi knjižica : Kratke vesti o svetišča. Obe knjižici izdajo se v treh jezikih ; vsakdo si torej lahko izbere. « Kdor Želi podpisom izjaviti, de se udeleži izleta, oglasiti se more v vsaki vnsi in občini pri tamošnjih župnih uradih.
V Trstu pa se je priglasiti pri mojnarodni agenciji Carlo Plrelli, Via Arsenale štev. 2.
Opazka: Razume se, da se povrne uplačan denar brez obotavljanja ako ne bi bilo izleta radi prepičloga števila priglašonih.	1-8

Zaloga pohištva
3-3
odlikovan na obftni razstavi v Parizu I. 1889.
7 18
IZVANREDNA PRILIKA
nakupiti si pohištva prve vrati* po najnovejših dunajskih vzorcih, v vsakem obziru po jako znižanih cenah ili proti jamitvu.
TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST.
Katalogi dajajo ce na znhtevrtiije brezplačno, Pošiljatve carine prosto.
m
V
Hi
Znstop tovarn za poljedelske stroju in aparate in za slično, kakor tudi za tehtnice in cimeutirane uteži.
Za administratorje iu posestnike hiš izdelujem nove kij u 60 po dvajset nvč. — Poprave kjućavnio s tu 11 ej o tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.	4—10
m p
pLl
m iiui
A'N „
Ključavničarska delavnica
JOSIPA z o L1A
Ulica Via Rossetti številka 6, - (uhod v ulici Chiozza.)
1 m
a
Lfrt
m nn
IT-I
II
Plemićem, visokim osobam, vlastnikom kuća i posjeda, činovnikom, štabnim častnikom, umirovljenikom, nadalje za rente, zapise, uložke, baštinstva i uživanje prihoda točno i brzo od for. 1000 dalje sve do najviše svote.	2<_25
Za uložene vriednostne papire do 85°j0. Pobliže viesti iz prijaznosti kod višeg nadzornika J. Kleina, Beč II. Ob. Donaustrasse 59.
Tajnost zegamčena!
riskuriiH Dolenc V Trstu