Izgubljeni Bog
'h mama, mama, kaj se je zgodilo —                 In mati pride, išče, je tolaži,
Preljubega Boga več tukaj nij!"                       In kmalu solz je konec in nadlog,
Tako tožilo detece je milo                                Grlej! najden zopet je zaklad najdraži, In solze so mu tekle iz očij.                            Le-tu je izgubljeni ljubi Bog!
,,Je nij, je nij bliščeče več podobe,                   ,,Variij ga zdaj, oj dušica ti moja,
Katero si mi dala ti za god;                            Le derži skerbao ga in prav terdno;
Kaj revežu storiti meni bode,                           Ter brez prenehanja in brez pokoja
Ce je izginila, gorje! od tod?"                          Naj nanjga pazi serce in oko;
In kedar velik boš, otročič zlati,
Zgubiti tndi mi ne smeš Boga, Saj blizu morda ti ne bode mati,
Ki k tebi zopet ga nazaj pelja."
~^                                     Lujiza Pesjakova