'MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena:
50c.
Annual subscription — letno:
$6.00
LETNIK XXIII. ŠTEV. 9	Registered for posting as Publication Category 'A'	SEPTEMBER 1979
Znak za Mednarodno leto otroka in napisi — Podajmo si roke v svetu miru in "Let's Join Hands in the World of Peace" — na pročelju dvorane S.D.M.
a a o o'o o ooo a a a"<mn> a a a o o o'o a a 5 a a o o'<nr=
Prejeli smo
Dear Friends,	E
I was delighted to accept the invitation of the Slovenian Association Melbourne | to be one of the judges for the International Year of the Child essay, painting and § drawing competition.	I
All the judges were given the copies of essays in advance, to read them and 1 select the best ones in each age group.	|
Reading the children's essays was a great deal of enjoyment. Some were funny, | others sad, yet some expressed wishes never to be realized in real life. Indeed, it s was difficult to decide which essay was the best in each age group. There were two | exoptional essays in the 10 year age group. One of them was a story called "THE | DUCK", written by Anna Brenčič and the other equally good was the poem by | David Bergoč — "EVERY TIME I CLIMB A TREE". In general the writing, j paintings and drawings were very interesting and expressing high hopes for the | future.	I
It was interesting to see the classroom and the work of Slovenian children in | ethnic school.	É
Ethnic radio 3EA invited me for a live interview with Mr. Walter Scholble. We | mainly discussed the activities of the International Year of the Child celebration | at the Slovenian Cultural and Recriational Centre in Eltham, and passing of the j culture to the children and the main aim of the ethnic school. I also had the §j interview with Mr. HOSE MONTES we discussed the migrant child at school g and teachers understanding of migrants problems in settling.	|
I wish you all the best! The importance of passing on the traditional culture to | the Australian born Slovenes is obviously well understood by the teachers and the § committee at the Slovenian Centre. Their work is to be commended.	|
SHARMAN N. STONE B.A. (HONS.), M.A. Lecturer at the institute of the early childhood development.
Dne 16. avgusta seje vršila že 25. letna skupščina S.D.M. in to v prostorih slovenskega doma na hribu. Zbralo se je okrog 130 članov. Pravite, daje lepo število? Ne, ravno obratno, če pomislite, da se je udeležila skupščine le ena tretjina članov, in to največ tisti, ki so vedno najbolj deležni vseh sestankov in dela. Ne vem kje je vzrok, da se mnogi tako malo zanimate kaj in kako društvo dela. Tukaj vam je dana priložnost, da izrazite svoje želje, svoje ideja, pokritizirate ali pa pohvalite. Škoda, da te priložnosti ne izkoristite, vsaj ob priliki letne skupščine.
Prosim vas že sedaj, da se naslednjega sestanka udeležite tudi tisti, ki že dolgo niste bili prisotni. Dovolj je tega karanja, vrnem se k skupščini.
Predsednik, g. Stanko Prosenak, je v svojem otvoritvenem govoru izrazil zahvalo rojakom in članom za delo v preteklem letu. Priznanje je izrazil športnim ekipam, povdaril važnost mladinskega odbora, aktivnost upokojencev, zahvalil se je učiteljicam za izredno delo, posebno ob razstavi spisov in risb ob praznovanju "Mednarodnega Leta Otroka". Zahvalil se je za ves trud ženski sekciji, gradbenemu odboru, uredništvu Vestnika. Zahvalil se je bivšim odbornikom in to g. Karlu Beve, g. Božu Lončar, in g. Jožetu Urbančič. Omenil je uspešno sodelovanje S.D.M. na Elthamskem Festivalu pri čem smo dosegli prvo mesto za udeležbo in drugo mesto za "float". Največja zahvala za ves trud gre tukaj seveda, g. Karlu Beve in g. Relja Plavšak. G. Prosenak se je izrazil, da mu je bila privilegija in čast služiti rojakom štiri leta, kot predsednik. Opravičil se je v slučaju kake žalitve, se zahvalil potrpežljivosti odbornikov in za zaupanje rojakov.
Sledila so poročila posameznih sekcij: Tajništvo — G. Peter Mandelj je poročal o splošnem uspehu na vseh poljih, da članstvo še vedno narašča, da smo v preteklem letu zgradili novo šolo in mladinsko kočo.
Balinanje — Izredno uspešno, saj je S.D.M. odneslo kar vsa prva mesta v medklubskih tekmovanjih čez leto.
Poročilo Lovske in Ribiške družine je poročalo o uspešnih lovih, ribolovu in tri-dnevnem taborenju pri Yarra-
s wongi.
(Dalje na strani 3)
MEDNARODNO LETO OTROKA
Prijateljstvo — Svet — Jutri — Družine danes
Dan razstave otroških slik, risb in spisov se je z vso naglico približeval in število slik je iz dneva v dan naraščalo. K sodelovanju so bile povabljene vse slovenske šole v Melbourne in Gee-longu. Odgovori, da bodo šole sodelovale z veseljem, sem prejela od slovenske šole "Planica", Springvale in slovenske šole "Jadran", Keilor. Društvo iz Geelonga se je opravičilo, da letos slovenske šole nimajo in tako ne morejo sodelovati ne v sportu in ne s slikami. Slomškova šola v Kevv pa je izjavila, da zaradi odsotnosti sestre Silvestre ne more sodelovati.
Priprave za razstavo samo so bile s pomočjo članov S.D.M. in predvsem odbornikov, dobro organizirane in v soboto, na dan pred razstavo se nas je veliko zbralo, da uredimo dvorano. Moški so hiteli s postavljanjem stojal in dodatnih visečih površin za razstavljanje, prekritih z žakljevino.
Otroci, ki so bili že tedne prej zaposleni z barvanjem neštetih "papirnatih otrok", ki so predstavljali vse rase sveta, so jih na ta dan pridno lepili skupaj, tako da so izrazili v neznansko velikem krogu, da žele, da so vsi otroci na svetu prijatelji, da se skupaj igrajo, da so kot ena sama velika skupina na igrišču veselja in sreče. "Otrok" je bilo toliko, da je bila vsa dvorana povezana: speljali so dolgo, veselo prijateljsko vrsto po stopnicah še v druge prostore. Pomagali so jim
nekateri očetje in mamice.
Čez 1000 otrok je tako izražalo željo, da si podamo roke tudi mi vsi v svetu, v svetu miru.
Slike, risbe in spisi so že viseli na razstavnih prostorih in vsaka starost je bila označena z drugačno barvo. Mavrične barve so sklenile in povezale otroke razlinih starosti od tretjega da trinajstega leta v simbolično enoto, ki nam je v svoji različnosti, a potrebi po skupnosti, ponovno izražala željo otrok, da smo med seboj vsi prijatelji, brez nevoščljivosti, brez sovraštva, brez prepiranja. Barve mavrice so tako različne med seboj, pa tvorijo tako skladno in čutovito enoto — tudi mi bi lahko temu sledili: različni smo, različni v navadah, v običajih, v naših pogledih, pa prav zaradi te različnosti moremo prispevati več k kaleidoskopu človeštva . . .
V nedeljo, 29. julija smo se že prav rano pričeli zbirati na hribu. Otroci slovenskih šol "Planice", "Jadrana" in S.D.M. so že ob devetih, kot je bilo na programu, bili pripravljeni, da se pomerijo med seboj v skokih in teku.
Jutro je bilo in čisto in umito, prav slavnostno, kot je bil pomemben in slavnosten dan za otroke, za slovenske
(Dalje na strani 5)
gslovc-umo pffcinvo j
IUI	-
25. LETNA SKUPŠČINA
M P
m
RAZIMÖ
Priznajmo stvarnost |
On 9 October 1944, a week .liter the surrender, Churchill arrived in Moscow to try to settle the problem of Poland's political future with Stalin, in addition to other questions including the Balkans. Roosevelt, who would have liked to have joined them, was prevented lrom doing so by the Presidential election campaign in which although in failing health lie successfully campaigned for a fourth term. Meanwhile he asked I larriman to stand in for him as an observer.
'Let us settle about our alTairs in the Balkans,' said Churchill to Stalin at their fust meeting. 'So far as Britain and Russia are concerned, how would it do for you to have ninety per cent predominance in Roumania, for us to have ninety per cent of the say in Greece, and go fifty-fifty about Yugoslavia?'
While this was being translated Churchill wrote down the suggested proportions on a piece of paper, to which he added Hungary (fifty-fifty) and Bulgaria (seventy-live per cent Russian), and then pushed the paper across the table to Stalin. After a pause, Stalin produced a blue pencil and made a large tick on the paper, which he passed back to Churchill and Eden.
'Might it not be thought rather cynical if it seemed we had disposed of these issues, so fateful to millions of people, in such an ofthand manner?' Churchill asked reflectively. 'Let us burn the paper!'
'No,' said Stalin, 'you keep it.' And this Churchill accordingly did.32
##<t
MNOGOJEZIČNE INFORMACIJE
pjj Izdajajo vse v večjem številu državni [5} uradi. Tako je Ministerstvo za Info) dustrijo in Trgovino izdalo serijo gj knjižic pod naslovom: "Managing the « Small Business" - (Upravljanje malega podjetja).
m) Različna poglavja iz te knjižice sedaj ID pripravljajo na italijanskem, grškem in [3] srbo-hrvaškem jeziku. Knjižice o Ob-j—j davčenju, Izvozu in Razpečavi bodo y pripravljene na grškem in italijanskem jeziku. Te knjižice se lahko dobe pri lo| Australian Government Publishing (oj Service Bookshops v vseh glavnih ■g mestih Avstralije, ali po pošti, če jih j naročite pri Australian Government J® Publishing Service, P.O. Box 84, ÖS Canberra, ACT, 2600. (51 Commonwealth Department of Hg Health pa je izdelal brošuro o ■—«spremembah v bolniških ugodnostih, J=Jki so v veljabi od 1. septembra dalje. biiTudi te brošure so tiskane v več jezikih Iglin so na razpolago pri zdravnikih, |aj lekarnarjih, poštnih uradih ter bolniških zavarovalnicah.
H
m p
m
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASTLO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Urcdniško-upravni odbor:
•'una Gajšek. Darko Hribernik, Marijan Peršič. Werner Rcmsnik, Božo Lončar, Helena Golenko, Stanko Penca, Robert Ogrizek, Anita Žele.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 50c.
NOVE UREDBE ZA VIZE
Novi sistem za vize je na moči od 1. julija dalje. Pričakujejo, da bo ta sistem pri vedno večjem potniškem prometu pospešil formalnosti pri vstopu v Avstralijo in istočasno onemogočil ponareianie viz.
Posebni vložki z informacijami v zvezi z vizo bodo vstavljeni v potne liste tako, da bo poenostavljena in izboljšana kontrola s komputerji. Vize, ki so bile izdane ored 1. iuliiem bodo ostale v veljavi dokler jim ne poteče rok ali dokler lastnik vize ni izven Avstralije več kot tri leta.
VEČJEZIČNA LITERARNA ZBIRKA
(Iz knjige H. Montgomery Hyde-a 'Stalin')

Nedavno smo imeli priliko citati v dnevnem časopisju in videti ter slišati po radioteleviziji ime Ljenko Urbančič. Kljub temu, da je načelo "Vestnika", da se ne spušča v probleme, ki bi kakorkoli razdvajali slovenske naseljence v Avstraliji, je morda le prav, da v informacijo naših čitateljev ob tej priliki napravimo izjemo.
Ljenko Urbančič je naš rojak doma iz Ljubljane, ki že dolga leta živi v Sydneyu. Mnogi naši starejši naseljenci se ga bodo spomnili, kot urednika mesečnika "ŽAR", ki je pred kakimi 20 leti izhajal v Sydneyu. Vsa leta sem je bil g. Urbančič zelo dejaven v javnem življenju in je sodeloval v mnogih akcijah, ki so imele močan proti-komunistični povdarek. V poslednjih letih se ie povzpel na prominentne položaje v Avstralski Liberalni stranki ter že par let zaporedoma bil izvoljen za predsednika Etničnega sveta Liberalne stranke v NSW.
V	zvezi s problemi, ki so se pojavili v eni izmed kreditnih zadrug v N.S.W, je bilo njegovo ime omenjeno v parlamentu N.S.W., kjer ie eden laburističnih poslancev vprašal pravosodnega ministra ako ve, da je bil g. Urbančič, ki je član eksekutive Liberalne stranke v N.S.W., obtožen vojnega zločinstva ter, da je za časa okupacije v Ljubljani preganjal Jude. Minister je odgovoril, da bo preiskal zadevo, istočasno pa ie liberalna stranka suspendirala g. Ur-bančiča z vseh njegovih položajev dokler sama ne izvede preiskavo teh obdolžitev.
V	ozadju cele zadeve pa je verjetno notranja borba, ki se vrši v N.S.W, med levim in desnim krilom Liberalne stranke, iz katere poiskuša laburistična stranka izvleči prednosti za sebe. Zakaj niso, če ne bi bilo tako, razkrili Urbančičeve preteklosti že popreje, saj se že preko 20 let odkrito in nemoteno javno udejstvuje.
G. Urbančič se bo moral pač sam braniti obtožb. V interesu nas vseh Slovencev pa naj rečemo Ie to, da v Sloveniji takozva-nega judovskega problema nikoli ni bilo. Morda so med vojno Judje na Štajerskem in Gorenjskem, ki sta bile od vsega početka okupirani po Nemcih, delili tragično usodo svojih rojakov po ostalih krajih Tretjega Rajha; toda v Ljubljani so bile razmere različne, saj so jo v prvih letih okupirali Italijani, ki Jude niso preganjali. Pa tudi potem, ko so Ljubljano v septembru 1943 leta zasedli Nemci, ni bilo tam nikoli
Ld Prvo večjezično zbirko izbranih ■51 literarnih del sta najavila v Adelaidi. 03 Pravni minister Južne Avstralije Mr. JgJ Summer in Poverjenik za odnose med nikakršnega pomembe vrednega protijudov- p skupnostmi Mr. Grassby.
Novo za Adelaidčane
Vsi uradi Ministerstva za Imigracijo in Etnične zadeve v Adelaidi so sedaj v eni zgradbi in sicer na 6.nadstropju
skega vzdušja ali celo organizirane akcije— Zbirka vsebuje dela 18 avtorjev na a n Jn rTtUV r" m "'VSfS°Plu Cela sedanja zadeva g. Urbančiča Slo- 03 italijanskem, memškem, madžarskem,	rZLŽ J^k150 ^T*
vencem v Avstraliji ni v korist. Prav tako, g nizozemskem, slovaškem, srbskem, X3 o Te^°fnska stevilka urada Je boirnr n« mnr.mA i-^i Ho io ni pcmvn Hn. inn__k „i,__i________ „J___i____ •_ ^izöööö. i eleton prevajalnega oddelka pa ima številko 50 3650.
sedanje javno udejstvovanje bilo v koristjo angleškem jeziku. Tudi pripadnik sožitju in blaginji tukajšnje naše skupnosti.«» avstralskih aboriginov je med sodelav-Ljudje, za katere se je razvoj zgodovine—. ci. Zbirko je založil Dr. Andrew in razmer ustavil pred 30 leti pač gledajo LJ Dezseni, ki je prišel pred 30 leti iz na življenje nerealno in temu primerne sofcjü Madžarske. G. Grassby je od tej priliki tudi njihove akcije. Le kdo pri zdravi inOS dejal, da "Avstralci govore po svojih pošteni pameti more trditi, da razmere v Jo] domovih preko 90 različnih jezikov naši stari domovini danes niso drugačne, ra toda v literarnem življenju Avstralije je kot so bile takoj po koncu vojne, že samo—, mnogo molčečih glasov. Ta zbirka jim dejstvo, da so od takrat že nekolikokrat J= daje upanje za bodočnost." premenjali ustavo nam to priča. Sovjetski l3j sistem po katerem je bila prikrojena Jugo-Qj|
slavija pred 30 leti je nedvomno v mnogih gl	. j y a lyrj "7 \'7J7J T171VrT
hktvpnih tnrkiih rn/IiiVn nH H inuŠnip.m. < 11/\-L< J/\i>l 1 JLJHilM 1
CEZ STIRI MILIJONE ZA BEGUNCE
NOVO V ST. ALBANSU
V St. Albansu je pričel delovati "St. Albans Community Health and Resources Centre", ki
Avstralija bo dodelila še štiri in pol milijona dolarjev za pomoč beguncem iz Indokine. Po en milijon dolarjev bo nakazanih Indoneziji, Maleziji in Thailandu ter 300.000 dolarjev bistvenih točkah različen od današnjega, «—t n^J^i^i M^rvM^ih ±j*j Ji/in i Filipinom za pomoč pri vzdrževanju Jugoslaviji svojstvenega sistema združene-Minister za Imigracijo, g. MacKellar begunskih taborišč. Ostalih 1.2 mili-ga dela, katerega z vedno večjim zanima- J® je priiiki skorajšnega obiska v Italiji Jona pa dobil Visoki komisar za njem proučujejo in deloma celo prilago- 03 dejal, da se nadeja še več naseljencev iz ^S111106 P" Organizaciji Združenih jujejo tudi države s kapitalistično strukturo. |q| X talij e	narodov.
Tudi dejstvo, da so meje Jugoslavije gj "Italija je bila drugi največji vir Avstralija je sprejela in naselila od odprte in njeni državljani brez posebnih novonaseljencev v zadnjih 30 letih. ^eta ^^ dalje 21.500 Indokitajskih težav potujejo po celem svetu jo postavlja id Značilno je, da ima od vseh etničnih beguncev in v letih 1977-79 je denarno v različno kategorijo od držav sovjetskega «51 grUp Avstralije italijanska najmanj P°magala s 7.3 milijona dolarjev, bloka. Ce tudi morda ne bi hoteli, moramo 03 nezaposlenih in to celo manj nego v priznati, da so trdno stališče, pravilna ceni- |gj Avstraliji rojena grupa. Italijani so tev razmer is politična prevejanost pred- tudi pokazali, da so izredno podjetni, sednika Tita, pa seveda tudi geografska le- >n Saj ima 11 odstotkov italijanskih nasel-ga Jugoslavije, rešili domovino usode, ki jencev svoja lastna podjetja. Tudi v
je zadela njene sosede na severu in vzho- Li tem pogledu SO presegli vse ostale et- —.......____________v^.».*
du. Zanikati in ne upoštevati pozitivne toč- 0Ü niče skupine, vključno avstralsko ro- nudi zdravniško in drugo raznojako pomoč pre-ke tega razvoja doma je nezrelo tudi zamjeno. Medtem ko Avstralija deli bivalcem St. Albansa in predvsem novona-onega, ki se ne sklada s tamošnjo družbe- gj ekonomske težave z drugimi deželami seljencem. Med poklicnimi nameščeni tega sredino ureditvijo.	j sveta sem prepričan, da bo italijanska šča so tudi osebe, ki govore slovensko.
Organiziranje kakršnihkoli neodgovornih podjetnost, delavnost in spretnost To središče ima svoje prostore na: 1 Andrea in provokativnih akcij proti režimu doma, i» zopet dala značilen delež pozitivnemu Sstreet, St. Albans; telefonsko številko pa imajo ne bo prav v nobeno korist niti Slovenmem © razvoju Avstralije", je izjavil minister, sledečeo: 366 8033. tukaj, niti ne onim doma. Razvoj zgodovine [aj bo pač šel svojo pot in naš narod, tako jgj majhen po številu, se bo moral hočeš-nečeš n prilagoditi razmeram, ki jih bodo krojili z« "veliki". Gledati bo moral samo, da si v t® danih razmerah zagotovi najboljšo mož-nost obstoja. To pa bomo dosegli le na tak [o] način, da bomo Slovenci vsepovsod, v va- gj žnih vprašanjih složni in sporazumni; da k» bomo upoštevali stvarnosti, čuvali fiziolo- «s» ški obstoj našega naroda, branili pravice tMJ našega jezika, cenili svojo kulturno dedi-ščino- ter predvsem spoštovali pravico raz- (o| ličnosti mišljenja, dokler je to dobronamer- gj no in v korist skupnosti.	rs»
___	M. P. H
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnik : Jim Korošec
Svoji k svojim !
25.
Letna skupščina
(S strani 1)
Gradbeni odbor — tudi ni zaostajal, soj se je naredilo ogromno dela, pred otvoritvijo doma pa še posebno. Tudi za bodočnost še ima načrte, le denarja je potrebno in delovne sile.
Mladina — je tudi imela aktivno leto z raznimi izleti in prireditvami. Sodeluje pri radiju, v kuhinji na materinski in očetovski dan, ter še na mnogih drugih poljih uspešno izvaja svojo nalogo.
Sledilo je poročilo ženske sekcije: — ponovno je bil problem dobiti ženske za v odbor. Po skupščini je Ga. Ivanka Tomažič končno le zbrala zaželjeno število članic, za kar ji gre posebna zavala.
Kulturno poročilo — je podal G. Božo Lončar, kateri je odstopil iz odbora zaradi slabega zdravja. Poročal je o uspehih kulturnega sodelovanja otrok, mladine in odraslih pred slovensko in avstralsko publiko, ter se izrazil, češ da Slovenci nismo samo pivci in jedci, da so naši začetniki pred 25. leti lahko ponosni na nas in na naše delo.
Blagajniško poročilo — je podal naš zavesten blagajnik G. Stanko Penca. Kot vedno, on ima najtežje delo, voditi kontrolo, da ostali ne postanemo preveč potratni.
Na vrsti so bile volitve novega odbora, ker pa kandidatov ni bilo več kot potrebno število, zato so vsi kandidati bili potrjeni v aplavzom, brez volitev. Predsedniško mesto je za naslednjih 12 mesecev prevzel G. Peter Mandelj, za kar mu vsi čestitamo.
Celotni odbor za
leto 1979[80 je sledeč:
PREDSEDNIK-	P. Mandelj
PREJŠNJI
PREDSEDNIK- St. Prosenak
PRVI
PODPREDSEDNIK- Miro Ogrizek DRUGI
PODPREDSEDNIK- Jože Goleni TAJNICA-	Anica Markič
BLAGAJNIK-	Stanko Penca*
ODBORNIKI-	Jože Brgoč
Pavle Česnik A. Fistrič
H.	Golenko Sandra Krnel M. Peršič W. Remšnik Z. Špilar
I.	Tomažič J. Zemljič
Pred. koncem skupščine sta bila dva naša več-letna člana in marljiva delavca presenečena s podelitvijo častnega članstva v zahvalo za ves trud in skrbi. Oba sta darovala mnogo ur svojega prostega časa društvu in to vse od začetka gradnje našega lepega centra. Ta nova člana sta G. Stanko Prosenak in G. Lojze Markič.
Cez nekaj tednov boste vsi člani prejeli društvena pravila v slovenščini in angleščini tako, da bo vsak član točno ! vedel kaj in kako društvo deluje. Upam, da ta pravila nobeden ne bo vrgel v koš, temveč jih dobro prečital, le tako bomo preprečili porazume. porazume.
Zadnjo besedo ta dan je spregovoril G. Peter Mandelj, novi predsednik. Zahvalil se je članom za zaupanje, ter izrazil, da bo težko slediti velikanu, Stanko Prosenak, prejšnjemu predsedniku, kateri je žel lepe uspehe in spoštovanje med ljudmi širom Melbourna.
Dovolite mi, da končam to poročilo z nekako primernim geslom, članom S.D.M.: "Kar je moje, je tvoje; kar storiš za klub, storiš zase."
Anica Markič
Očetovska proslava v Elthamu
SPOMINKI
na otvoritev Slovenskega kulturnega in rzvedrilnega središča v Elthamu sc še vedno na razpolago pri Slovenskemu društvu Melbourne:
MAJOLKA IN VRČEK........................................$ 10.00
iz žgane gline z vtiskom Slovenskega doma v Elthamu ter datumom otvoritve, temno ali svetlo rujave barve
MAJOLKA, iste oblike, posamezna..............................$ 8.01
VRČEK, iste oblike, posamenzen................................$ 3.0
LESENI KROŽNIK...........................................$ 12.0
ročno delo z vžganimi slovenskimi ornamenti 24cm v premeru
"WOMAN'S GLORY"........................................$ 10.0
Knijiga slovenskih kuhinjskih receptov pisana v angleščini, izdana v USA, z ilustracijami.
AVBE.......................................................$70.0
pokrivala pri ženski narodni noši, bogato vezene, ročno delo članic SDM.
Vsi gornji spominki so bili izdelani v omejenem številu in ne bodo nikoli več ponovljeni. Že to jim daje posebno vrednost kot izredno vredno darilo.
Nabavite jih lahko osebno ali pa jih naročite po pošti na naslov Slovenskega društva Melbourne.
i Zahvala,
u
Še mi je pred očmi večer :j 9. junij, ko sem bila na 13. I letnem plesu izbrana za lepotico S.D.M. Želim izreči zahvalo \ : Gdč. Jani Gajšek ter Ge. Mile-ni Brgoč za vso njihovo prijaznost pri organiziranju. Nadalje
se zahvalim vsem, kateri ste me denarno podprli, ter vsem ostalim,, kateri ste kar koli pripomogli k tako lepemu večeru. Slovenskemu društvu in njegovemu vodstvu pa želim še v nadalje obilo uspeha.
Irena Rirsa
Na našem hribičku je iz leta v leto bolj živahno. Skratka, pozna se da se razvijamo in rastemo, tudi na kulturnem polju.
Tako smo praznovali očetovski dan v soboto 1. sept., z dokaj obširnim programom in slavnostno večerio v čast našim očetom-članom tega društva. Kar lepo število jih je bilo in upam, da smo jih razveselili. Tudi ženska sekcija je imela, ver jemite, polne roke dela za tako slavnostno večerjo in še druge prazne želodčke, ki jih ni bilo malo, je bilo treba nahraniti. Najbolj aktivne so bile odbornice ženske sekcije, a ravno tako so pomagale vse članice s pecivom, da so bile mize lepo obložene — hvala. In pošteno smo se nasmejale, saj je v družbi lepo delati in v skupnosti je moč. Naše Elthamske učiteljice, pa so pripravile otroke za pester program. Seveda z Go. Dragico Gelt na čelu: začasno pa Go, Magdo Pišotek nadomešča Jana. Ga. Magda je na porodniškem dopustu — kupili so srčkano hčerkico.
Pri veselemu programu naših najmlajših, pa so sodelovali tudi starejši. Najprej je otroški zborček zapel venček narodnih ob spremljavi 12. letne Tanje Brgoč, ki je igrala na har-monii. V naslednji točki je polovico otrok pelo in s kuhalnicami spremljalo pesmico "Ob bistrem potoku je mlin", med tem ko je druga polovica plesala na omenjeno pesmico. Bile so tudi posamezne pevske točke kot: "Moj očka ima konjička dva" in "Al' me boš kaj rada imela?" Na sporedu so bile tri instrumentalne točke, kar iz ene družine-dve na kitaro in ena na harmoniko. Zvrstilo se je nekaj deklamacij in igrica (enodejanka) o šolski torbi. Predno pa so se otroci razšli iz odra, so očete razveselili z darilcem, katerega so sami napravili v slovenski šoli. Darilce je bil obešalnik za ključe, ki je bil narejen iz palčk za sladoled, katere so nalepili skupaj v obliki hiše. Pri delu tega darilca, pa je bilo mnogo prilepljenih prstov in morda tudi kakšna palčića poševno pritrjena, kar pa seveda očetje niso opazili.
Tudi zastopnici upokojenske družine, sta zapeli lastno skladbo, v duetu, melodijo povzeto po stari štajerski pesmi. Od publike pa so žele lep aplavz. Častitamo!
ženska seckija se je predstavila z programčom; "Mlada Minka rožce jtrga", in šestimi pari folklore, polka z Imetlo; na kar se je zavrtela cela ldvorana. Vaje za ta ples sicer niso bile [potrebne, a naj vseeno omenim, da so Iženske imele malo težkoč najti dovolj Iveliko moško narodno nošo, kajti v (primerjavi z moškimi, smo nekatere limele precej večjo zadnjo plat. Pri loblačenju pa se je pripetila še ena [katastrofa. Naša uciteljica, Dragica, Ikatera je bila zaposlena do zadnje Iminute, se je za zadnjo točko začela
preoblačiti v moško narodno nošo, pri tem pa je zagrabila, kar ji je prišlo pod roke. V veliki naglici se je dokaj fantovsko oblekla in je, po njenem mišljenju, bilo vse v redu, dokler ni prišel mali David Krnel in pričel iskati svoje škornje in telovnik. Zelo čudno se mu je zdelo, kako to, da je vse tako hitro izgubil in skoraj pričel jokati, ker je mislil da ne bo več videl svojih škornjev in telovnika. V tistem trenutku pa je bilo ugotovljeno, da se je njegova učiteljica pomotoma sposodila obeh predmetov. Zanima me samo to: Ali ima David tako veliko nogo, ali Dragica tako majhno?
Mladina ja na žalost ostala brez točke, čeprav se je nanje računalo do zadnje minute. Slabo ste se izkazali, torej upajmo, da vas bomo lahko drugo leto bolj pohvalili.
Ansamblu Planinka se prav lepo zahvaljujemo za prostor, katerega so med programom delili z nastopajočimi otroci in njihovo celovečerno zabavo v čast našim očetom, in nam v veselje.
Med večerjo pa se je v jedilnici očetom predstavila še Ga. Smola z Elthamsko kroniko. Zapela je solo z svojim priljubljenim hripavim glasom. Oprošča se, če je katerega preveč obrisala - malo za res, malo za šalo. Katerega ni, ga bo pa drugo leto bolj.
Ob tej priliki smo v svoji sredi imeli tudi častna gosta G. in Go. Cinerman iz slov. društva Planica - Springvale, ki je ob istem času slavil svoj rojstni dan. Res ne vem kateri, po številu sodeč, verjetno 21. Še enkrat mu iskreno častitamo, ne samo k rojstnemu dnevu, pač pa še k večletnemu predsedništvu svojega društva.
Iskrena zahvala vsem požrtvovalnim članom, otrokom za vztrajnost in potrpežljivost, kakor tudi njihovim staršem, da so jih vozili na vaje in nato še učili doma. Predvsem pa iskrena zahvala Dragici Gelt in Jani, ki so vložile precej truda, da so naše otroke pripravile za tako lep in obširen program, Saj se jim že dobro pozna, da hodijo v slovensko šolo, že jim jeziček bolj gladko teče pri slovenski besedi.
Se enkrat, hvala vsem za lep večer.
Vika
Dve stari devici gledata, kako petelin preganja kuro, toda pri begu jo povozi avto. Pa pravi ena drugi: - Vidiš, raje je umrla.
Kuharica, ki je že pripadala družini, je odpovedala, ker se želi poročiti.
Hišna gospa jo ie skušala pregovoriti:
-	Ali mislite, da vam bo potem lepše?
-	Lepše ne, toda pogosteje, odvrne kuharica.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÀNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HQJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George s Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Fostreženi boste v domačem jeziku

BLAGAJNIŠKO POROČILO
S.D.M.
SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE
BALANCE SHEET AT 30th JUNE, 1979.
30/6/78
30/6/79
158610 Accumulated funds at start 19928 Net Income
178538 Accumulated funds at end
37192 >+258
200 29713
139870
3293^ 26^5 329
205691
25968 1185
27153
$178538
REPRESENTED BY: ASSETS
Prepayments
Land (at cost) Improvements (at cost) Furniture fittings & equipment (at cost plus revaluation) Less Provision for Depreciation
Stocks on hand (liquor, books etc.)
Cash on hand
AN Z Bank Trading Account
TOTAL ASSETS
LESS LIABILITIES; Loans - ANZ Bank Loan Account - Other
Overdraft -ANZ Bank Creditors & accruals
TOTAL LIABILITIES
NET ASSETS
^252
8856
178538 I8UO6
$196 9^+
29713
17063W
37396 5000
UOO MDO
21+3593
38292
3500 1+1792
1+857
>466 >+9
$1969^
SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE STATEMENT OF INCOME & EXPENDITURE FOR THE YEAR ENDED 30th JUNE 1979.
1977/78	1978/79
3806 ^ 17879 10U82 1771
681%
13101
17261
INCOME RECEIVED
Income from Functions & other activities Income from Dining Room
Net income from membership fees & donations Sundry income (incl.'Vestnik')
TOTAL INCOME LESS EXPENDITURE
30876 >+0958
11071
1289 8>+19>+
9856 >+258
3792 >+8268
19928
Functions & other activities Dining Room Operating Expenses: Rates Cleaning Electricity Telephone
Printing postage & stationery Insurance
Repairs & maintenance
Interest
Audit fees
Other
Depreciation - Furniture fittings &
Equipment Sundry expenses (incl. 'Vestnik')
TOTAL EXPENDITURE Net INCOME
1133^ 31158
103>+ 1120 26 97 373 1838 I6I9 1117 >46 >+5 275 1339
I6O57
>+598 26 >1-1
65788
181+06
AUDITOR'S CERTIFICATE
I report that in my opinion the above Balance Sheet as at 30th June 1979 and the Statement of Income & Expenditure for the twelve months ended 30th June 1979 are properly drawn up so as to give a true and fair view of the state of affairs as at that date of the Association for the twelve months ended that date. Dated this 17th August, 1979
R.C. KEYSTONE Chartered Accountant
STATEMENT BY PRINCIPAL ACCOUNTING OFFICER
I, Stanley Martin Penca, being the Honorary Treasurer of the Slovenian Association Melbourne, state that to the best of my knowledge and belief the accompanying Balance Sheet and the above Statement of Income & Expenditure give a true and fair view of the accounts of the Association for the twelve months ended 30th June 1979.
Dated this 17th August, 1979
S.M.PENCA, A.A.S.A.
Na dan 24. avgusta 1979 se je za vedno poslovila od tega sveta naša dolgoletna članica in podpornica
AMALIJA HOJNIK
Njena naklonjenost našemu društvu ter njena narodno zavedna dobrodelnost bosta za vedno ostali v spominu vsem, ki sojo imeli priliko poznati, pa še posebno številnim članom našega društva.
Naj počiva v miru. Soprogu Johnu, hčerki Danici in sinu Otonu ter ostalim žalujočim pa naše globoko sožalje.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE.
f AMALIJA HOJNIK
Letos je naše društvo izgubilo že dva podpornika izredne vrednosti. V pričetku leta nas je nenadoma zapustil Jakob Korošec. V avgustu pa je po dolgotrajni bolezni za vedno zatisnila oči ga Amalija Hojnik.
Pokojnica in njen soprog John sta sodelovala pri Slovenskem društvu Melbourne že od vseh njegovih početkov. Še ko smo se zbirali pri prvih zabavah v Prahranski mestni dvorani je bila Ho-jnikova družina skoraj vedno prisotna in pomagala. In vse do današnjih dni je naše društvo uživalo gmotno podporo v obliki izdelkov "John Hojnik Smallgoods" in v obliki stalnega reklamiranja v "Vestnik"-u. Nepozabne vrednosti je bilo v vseh letih našega obstoja že samo to, da smo neporabljene mesne izdelke, katere smo že itak vedno dobili po izredno ugodni ceni, lahko vrnili in jih plačali, kadar smo pač zmogli. Nemogoče bi bilo našteti vse prilike, niti oceniti v denarni vrednosti, koliko je družina Hojnik v dvajsetpetih letih obstoja pomagala našemu društvu in s tem celotnemu obstoju slovanske stvari v Melbournu.
Gospa Amalija je pri vsem tem igrala važno, čeprav v ozadju stoječo vlogo kot žena in mati, ki je dajala podporo in razumevanje soprogu in narodno zavestno vzgojo otrokom. Bila je mirna in skroma žena s prijaznim nasmeškom za vsakogar. Marljiva pri šivalnem stroju v prvih letih po naselitvi v Avstraliji in močna zaslomba pri vzpostavitvi sedaj že tako poznanega in velikega podjetja z mesnimi izdelki. Gmotni uspehi, ki jih je dosegla pridnost, delavnost in sposobnost pri delu v podjetju niso nikoli imeli vpliva na njeno ponašanje in njen odnos do vsakogar je ostal isti kot v onih časih, ko je s svojo družino živela še v skromnem stanovanju nekje v Burwoodu: dobrosrčen in prijazen. Tudi v vseh zadnjih letih, ko je bila neozdravljivo bolana je ostala vedno ista in le redko se je čula tožba iz njenih ust.
Pokojnica je bila rojena pred 74 leti v Mariboru, kjer je živela vse do pricetka vojne. Od tam je bila preseljena v Nemški Gradec odkoder je potem prišla z družino v Avstralijo leta 1949. Pred šestimi leti je težko obolela na vnetju in je često morala v bolnišnico na zdravljenje. Umrla je 24. avgusta v Austin Hospitalu. Pokopana je bila na pokopališču v Templestowu ob velikem številu znancev in prijateljev. Zapušča moža Johna, sina Otona in hčerko Danico, poročeno Kozole.
Ponosni smo Slovenci v Melbournu lahko, da smo imeli in še ivamo v smoji sredi ljudi kot je bila pokojna Amalija. Kajti brez njih in njihove zavednosti, njihove radodarnosti in požrtvovan-ja se Slovensko Društvo v Melbournu danes ne bi moglo ponašati s tem kar je doseglo.
Naj spomin na pokonjo Amalijo Hojnik za vedno ostane Sv med Slovenci Melbourna.
O
rJUL-n
rnnrn
TISKARNA
POLYPRINT
(Vic) Pty. Ltd.
1 DODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
se priporoča Slovencem in sloven skim podjetjem za razna večja ali manjSa tiskarska delà.
-I
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma •— 232 4314
Rojak VOJKO VOUK
otroke. Sonce je objemalo s svojo mehko zimsko toploto okoliške griče in pozdravljalo navdušene otroke, ki so prav hitro po prihodu sodnikov za sport že pričeli s tekmovanji.
Po deseti uri so prispeli sodniki za risbe, slike in spise. Spise — duplikate spisov so sodniki prejeli že več kot teden dni prej, tako da so v svojem prostem času prebrali in si izbrali nekaj najboljših. Pogovarjali so se med seboj po telefonu in ponovno primerjali spise otrok in dosegli končno odločitev.
Srečanje s sodniki je bilo zanimivo — naša znana in priznana slikarka gospa Romana Favier-Zorzut je komaj čakala, da vidi slike in risbe naših otrok. Občinski predsednik, gospod Robert Marshall je tudi hitro izrazil željo, da si ogleda slike, kajti spisi so mu bili všeč in slike otrok "bodo gotovo dopolnjevale, kar so otroci izrazili z besedami".
Gospa Sharman Stone, predavateljica sociologije, je bila navdušena nad številom različnih prikazov in motivov.
Sodnikom je bila prepuščena dvorana po večkratnem ogledu, ocenjevanju in premišljevanju, so se odločili za nagrajence. Podpisovali so knjižne nagrade, ko je prispela Miss Florence Kendall, ki je z veseljem sprejela povabilo, da otroško razstavo uradno odpre. Miss Kendall je namestnik ravnatelja pri Institute of Eearly Childhood Development, Kew, (Institut za razvoj predškolskega otroka), kjer pripravljajo učitelje za vrtce in podobne ustanove. Miss Kendall je prav tako članica odbora za Mednarodno leto otroka v Viktoriji in njena prisotnost je dokazala, da so tudi naši, slovenski otroci, priznani kot enakopravni člani avstralske družbe.
Čas pred svečano otvoritvijo je hitro potekal, pa vseeno je imela Miss Kendall željo, da si pred razstavo o-gleda tudi šolske prostore. Navdušena fe bila nad delom otrok, ki je bilo na stenskih tablah, pa tudi nad požrtvovalnostjo in sodelovanjem staršev, ki teden za tednom vozijo otroke k pouku slovenščine, k spoznavanju naše slovenske kulture in preteklosti.
Napovedovalci naše slovenske radijske ure so prav hitro ujeli priložnost, ko so sodniki in Miss Kendall imeli trenutek časa, da so prenesli njihove vtise tudi na magnetofonski trak.
Zahvala za sodelovanje pa ni veljala samo otrokom — zahvala velja vsem staršem, ki so žrtvovali en dan v letu, žrtvovali in podarili en dan v letu z vso pozornostjo svojim otrokom. Otrokom bo ostal v spominu dan, ko oče in mati nista bila preutrujena, ne preveč zaposlena ali pa imela druge obveznosti ali celo željo, da se sama razvedrita. Dan, ko je bila posvečena vsa pozornost samo otrokom, je najlepše priznanje otrokovega obstoja in dokaz neizmerne, nesebične ljubezni.
Zahvala gre tudi dboru S.D.M. za njih sodelovanje ter denarno pomoč ki so jo nudili pri kritju raznih stroškov ter nabavi nagradnih daril. Prav tako gre lepa hvala tudi ge. Magdi Pišotek m gdč. Jani Gajšek za njuno nesebično delo in pomoč.
Posebna zahvala pa je namenjena vsem slovenskim organizacijam in društvom, ki so ta dan prepustile otrokom — niti eno društvo v Melbourne ni priredilo niti ene prireditve v dokaz, da sprejmemo vsi naše otroke v našo sredino; da ne govorimo samo o možnostih za njihovo boljše življenje in lepše dni, da mi, odrasli, znamo držati obljubo in da res skrbimo za naše najmlajše v smislu, kot ga izrazi mednarodna deklaracija, da jih priznamo, da priznamo njihovo delo, da spoštujemo njihova
orizadevania
KAR STORIŠ ZA SE, TO S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD. OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OČINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ.
Miss Florence Kendall, ki je svečano otvorila razstavo otroških del.

VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
NA HRIBU OB YARRI	s
Ura se je bližala tretji popoldne, času otvoritve. Velika množica otrok in staršev se je zbrala v dvorani in po uvodnih besedah gospoda S. Prosenak. predsednika S.D.M., je Miss Kendall svečano otvorilo razstavo. V njenih besedah je bila pohvala, priznanje in čestitke našim, slovenskim otrokom.
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
Pogled na razstavljene slike otrokov Slovenskih šol Melbourna.
v iptü ntrnka
W Ili III U II UBICI QOOOOOOOOOOOOOQ oooooooo 0 o oooooooooooQOOQOffOOQQg {Lfl-Q-0-Q..flJLQ-O..Q-9-Q.0.0.9-0.0-9-Q-0-Q-0 OQQQOQQOQQOQOQOQgQ QJULSLfl-g-fiJU
HRIBČEK
OB LETU OTROKAS
Otvoritvi je sledila podelitev knjižnih nagrad.
Sodniki so sami izjavili, da je bila izbira težka, kajti vsak otrok je edinstveno prikazal dano področje.
Nagrajene slike so bile izbrane z namenom, kako so:
a)	otroci razumeli področje, za idejo;
b)	način, kako so otroci prikazali svo-
jo zamisel, tehniko ustvarjanja in nagrade za najboljši, najbolj zanimiv spis.
Nagrade za najboljšo idejo je podelil gospod R. Marshall, občinski predsednik:
Starost 3: Tanja Albrecht za sliko "My cat" — Moja muca;
Starost 4: Andrew Urbančič, 'The World Tomorrow" — Svet jutri;
Starost 5: Antony Volk, "World Today and Tomorrow" — Svet danes in jutri;
Starost 6: Geanette Urbančič, "Friendship", Prijateljstvo;
Starost 7: Damian Pišotek, "Tomorrow's World", Svet jutri;
Starost 8: Tania Smrdel, "Family", Družina;
Starost 9: Frances Urbas, "The Friend", Prijateljica;
Starost 10: Anna Brenčič, "67 Friends", 67 prijateljev;
Starost 11: Julija Čampelj, "The Dog's Friendship" — Prijateljstvo med psi;
Starost 12: Štefan Srnec, "Friendship", Prijateljstvo;
Starost 13: Tony Milič, "Helping One Another", Pomagajmo drug drugemu.
:Y
Način, kako so i)ile slike in risbe narejene, je gospa R. Favier-Zorzut opisala s besedami:
"Spet sem se povrnila v otroški raj v njihovih slikah, risbah in spisih. Vsak umetnik želi ostati v tem raju in mu pravijo dar Boga .. . Uporabljali so lepe in tople oblike in za bodočnost so v svoji humanosti pripravljeni za veliko spremembo. V njihovem barvnem ustvarjanju ni bilo nobene barvne deformacije. Dokazali so ljubezen do narave in spoštovanje do svojega . , . Nagrajenci za najboljšo uprizoritev področja pa so:
Starost 4: Frances Gelt, "Mummy, Me, Eric and Daddy" — Mami, jaz, Eric in očka; Starost 5: Barbara Smrdel, "Birds in
the Park" — Ptički v parku; Starost 6: Geanette Urbančič, "Family
Today" — Družina danes; Starost 7: Christine Prosenak, "Family" — Družina; Starost 8: Eric Gelt, "The Boy Who Came from Mars" — Deček, ki je prišel z Marsa; Starost 9: Katharina Kordeš, "Friendship" — Prijateljstvo; Starost 10: Veronika Ferfolja, "House in the Future" — Hiša v bodočnosti;
Starost 11 : David Kordeš, "World Tomorrow" — Svet jutri; Starost 12: Daniel Milič, "The Other
Day" — Drugi dan; Starost 13: Rosie Prosenak, "Today's World — Tomorrow's World" — Svet danes — Svet jutri.
'lllllllllflllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHI;
OVOJNI
— Nikoli še ni bilo dobre vojn» ali slabega miru.
FRANKLIN
iiiiiMittiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Gospa S. Stone pa je podelila nagrade za najboljše spise v angleščini in poudarila, kako vesela je sprejela povabilo za sodnika in kako so nekateri spisi pripravili vse sodnike do smeha, drugi so bili spet žalostni in polni želja, ki so, na žalost, neuresnič-ijive. Posebno dva otroka sta bila deležna posebne pozornosti, ker je njihovo pisanje in pesništvo preseglo pričakovanje vseh. Nagrade pa so prejeli: Starost 8: Lydia Markič, "Need for Friends" — Potrebujemo prijatelje; Starost 9: Mary Krušec, "Tomorrow's
World" — Svet jutri; Starost 10: Anna Brenčič, "The Duck" — Racman, in David Bergoč, "Everytime I Climb a Tree" — Vsakokrat, ko plezam na drevo; Starost 11: Susanne Prosenak, "Families of Today" — Družine danes; Starost 12: Andrea Lotrič, "Tomorrow's World" — Svet jutri; Starost 13: Silvia Ferfolja, "To Be or Not to Be" — Biti ali ne biti.
Otroci, ki so napisali spise v slovenščini, pa so vsi prejeli posebne knjižne nagrade, ki so jim priznale prizadevanje v učenju jezika in dokaz sposobnosti pisanja v njim tujem jeziku, saj so rojeni v angleško govorečem svetu. Nagrade sta razdelili — gdč. Irena Birsa, letošnja lepotica SDM in gdč. Danica Majcen, Kraljica Dobrodelnosti 1979.
Nagrajenci za slovensko napisane spise so: Starost 9:
Margaret Smrdel, Moja družina;
David Krnel, Moj prijatelj;
Mary Krušec, Moja družina. Starost 10:
Jožek Krušec, Moja družina;
Tania Markič, Prijateljstvo;
Patricia Surina, Steza za kolesarje;
Margaret Rozman, Moja družina;
Salvi Mavrič, Moja družina;
Karl Pawel, Moja družina;
Janez Krušec, Moja družina;
Veronika Ferfolja, Naša družina;
Robert Erzetič, Moja družina;
Anne Brenčič, Moja družina. Starost 11:
David Bergoč, Moja družina;
Tania Brgoč, Moja nova prijateljica;
Evgenija Krapež, Rumeni balon;
Suzanna Prosenak, Prijateljstvo;
Irena Kalčič, Prijateljstvo. Starost 12:
Edward Brgoč, Prijateljstvo;
Štefan Srnec, Moja družina;
Sonja Ogrizek, Želje. Starost 13:"
Marta Albrecht, Moje prijateljice;
Silvia Ferfolja, Naša družina. Starost 14:
Sašo Krapež, Svet jutri.
*
V celoti je na razstavi sodelovalo /2 otrok s svojimi deli: 155 slikami in risbami in 88 spisi, od teh 24 v slovenščini.
Posamezna šola je sodelovala z naslednjim:
Slovenska šola Planice, Springvale: 41 slik in risb, 32 spisov — 10 slovenskih. Slovenska šola Jadran, Keilor: 4 slike,
8 spisov — 4 slovenskih. Slovenska šola S.D.M. — Eltham: 80 slik in risb, 37 spisov — 7 slovenskih. Slike otrok, ki so se pridružili sodelovanju, ko so poslušali radio ali pa so jih prijatelji iz slovenskih šol navdušili:
30 slik in risb;
1 spisov — 3 slovenskih.
Nagradam za najboljše slike, risbe in spise je sledila podelitev pokalov za športno udejstvovanje v skoku v višino, v skoku v daljino in teku na 60 metrov ter košarki deklet pod in nad 10 let starosti.
Mladina S.D.M. je prevzela športno tekmovanje in pokali so bili podeljeni ekipam, ki je zbrala največ točk — najvišje povprečje zbranih točk za" tri člane v vseh treh panogah, to je v obeh skokih in teku, je prineslo pokal določeni ekipi. Otrokom so sodniki za osebno priznanje vpisal^ mesto posamezne panoge, ki pa ni vedno določilo prvo mesto ekipi, ker so otroci druge ekipe mogoče dosegli več točk v drugih dveh panogah.
Štirje pokali pa so bili podeljeni za izreden dosežek — kar so odločili mladinci, ki so skrbno opazovali otroke, njihovo neutrudno prizadevanje in disciplinirano sodelovanje v teku celega dne.
Razdelitvi pokalov je sledila lutkovna predstava za vse otroke. Povabljen je bil umetnik z lutkami, ki je s svojo spretnostjo in prisrčnostjo povedel otroke v pravljični, pravični in nagajivi svet lutk.
Upam, da je razstava zbližala in razveselila otroke slovenskega porekla, ki so vložili toliko truda v svoje delo — vsi smo ponosni, neizmerno ponosni na vas, otroci, saj ste dokazali, koliko idej, želja in talentov hranite v sebi — idej in želja za lepšo bodočnost za nas vse
V	SVETU PRAVICE,
V	SVETU MIRU,
V	SVETU PRIJATELJSTVA!
D. GELT
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII
— Nihče ne ve, kaj je vojna, če nima v njej sina.
JOSEPH DE MAISTRE
Zahvala sodnikom.
IZ NASE PLANICE
USPEHI OTROK "PLANICE"
Bilo je na lepo sončno nedeljo, 3 1. julija 1979, ko so se zbrali učenci slovenskih etničnih šol Planica, Jadran in S.D.M. kot ena družina, ter se med seboj prijateljsko pomerili v različnih športnih in kulturnih panogah.
Učiteljica ga. Draga Gelt je s pomočjo odbora S.D.M. organizirala, da so lahko otroci slovenskih skupnosti proslavili EN dan v letu, katerega ves svet prizna in proslavlja za "LETO OTROKA". V ta namen je S.D.M. pripravilo pokale in nagrade za PRVA mesta, katera so si otroci pridobili ali na športnem polju, risbami, ali slovensko ali angleško napisanimi spisi.
Učenci slovenske nedeljske šole PLANICA so s ponosom nosili knjige, katere so dobili za svoje delo.
Za najboljši angleško napisani spis je prejel Prvo Nagrado naš učenec DAVID BERGOČ."
Za najboljšo idejo risbe je dobil Prvo nagrado ŠTEFAN SRNEC jnr.. star 12 let.
Tudi prva mesta v ATLETIKI so si pridobili in sicer:
ALBERT ABRAM, 12 let, je dobil
—	PRVO mesto pri skoku v višino;
—	DRUGO mesto v teku na dolžino;
—	DRUGO mesto pri skoku v daljino.
ROBERT ERZETIČ, 10 let star, je dobil PRVO mesto pri skoku v višino;
DAVID BERGOČ, 10 let, je zavzel PRVO mesto pri skoku v daljino.
Od deklic je pa najboljša športnica naša mala MARGARET SMRDEL, stara 9 let, katera je zavzela kar ŠTIRI PRVA mesta:
—	PRVO mesto v teku;
—	PRVO mesto pri skoku v višino;
—	PRVO mesto pri skoku v daljino;
—	PRVO mesto v košarki pod deset let.
Druga naša športnica je bila MICHELE LENARIČ, ki je dobila:
—	PRVO mesto pri skoku v višino;
—	DRUGO mesto pri skoku v daljino, in
—	TRETJE mesto pri teku na 60 m.
—	Igrala je tudi v košarki pod deset let, katera nosi PRVO mesto.
MARGARET ROZMAN je zavzela DVE DRUGI mesti: v teku na 60 m in pri skoku v daljino.
Pri športu sta tudi sodelovali naši najmlajši učenki:
JULIE ROZMAN je pritekla DRUGA na 60 m;
SONJA ROTAR je pa PRVA pritekla na zmagališče 60 metrov.
Učenci slovenske šole Planica, učiteljica in starši so ponosni na VAS in vam želijo ter kličejo še v bodoče mnogo uspehov.
Gospe Dragi Gelt pa čestitamo na njeni zamisli in organizaciji dela, katera je vzela mnogo truda in skrbi.
Odboru S.D.M. pa vse priznanje za nesebičnost, katero so izkazali ter posvetili otrokom slovenske skupnosti.
Lucija Srnec
Otroci nam pišejo:
On Sunday the 29th of July the Slovenian club in Eltham held an essay and drawing competition. The topics were, Friendship, Families of Today, and Tomorrows World. I did all three topics and one in Slovenian.
On that day we also had sports. In the sports competed S.D. Jadran, Planica and also S.D.M. There was high jumping, long jumping, sprinting, and netball. I was in netball. All the clubs did very well in the sports.
Later all the children from the three clubs joined together. Then the prizes were awarded. I received two great prizes. On was for an essay on Families of Today and the other in Slovenian. I did not think I would get a prize for there were many other very good essays. So, when the judges told everyone I had won a prize, I was surpized but happy.
That Sunday was a very special day for me. The whole day was really exciting.
I would like to thank Mrs. Gelt, because if if wasn't for her, the whole day would not have happened.
Suzanna Prosenak 11 years
This year is International Year of the Child. S.D.M. has organised a drawing and essay competition for the children from the age of four to fourteen. There were prizes for each age group. I was very fortunate to win three prizes, one for my picture which was called 67 friends, one for my English essay called'The Duck, and one for my Slovenian essay called Moja Družina. The reason I drw the picture called 67 friends is because this picture means friendship to me. I'd like to thank Mrs. Gelt and all the other people from S.D.M. for doing such a good job organising the competition. I'd also like to thank my parents for buying me the paper and pencils to draw my picture.
Anna Brenčič
1979 is the International Year of the Child. Mrs. Gelt organized many activities, one of these was a drawing competition I entered. I am 12 years old. My picture is about "friendship" with four feet sticking out of a tent. When the judge said: "The best idea for 12 year old is friendship with four little feet sticking out of a tent", I first thought someone else won but I remembered about four feet sticking out of a tent. At first I was a bit scared but happy. I went to get my book, it is called "Nagun and the stars."
Stefan Srnec
I was very happy to do the essays on the topics Mrs. Gelt gave us. My best one was on the families of today. When I found out that I had won the prize for this essay in the eight years old, I was very happy. That was the one my mum said was the worst one of my two essays. The book I won is called "The silver Boomerang."
Lydia Markič 8 years old
SUCCESS ON SNOW
While we were having a fun day at the snow, our friends Adrian and Pierre Van De Laak, spent a couple of weeks, during school holidays at Mt. Hotham for skiing season.
We heard that Adrian won one silver and two bronze medals for being the fastest skier in Slalom, his brother Pierre won a bronze medal, also in Slalom.
All the youth would like to congratulate you both and we are very proud of you - so have more fun seasons on the snow.
When I was receiving my prizes I thought: "You did it, you did it!"
I think that the people who organized that special occasion should have been the ones to have received the prizes, because of all their effort.
I think that this year being I.Y.C. has been a great success.
Veronika Ferfolja
In the Year of the Child, all Slove-an ethnic schools entered a competi-on at S.D.M.
When we were all ready, they read it the winners. I thought that my ories would never win, until they .id: "There were two stories so good, lat we decided to give both of them "izes." I wonder who will be the lucky ìy, I thought. And when they said avid Bergoč, I just couldn't believe it. ^hen they said I won another prize I most fainted. On the way home I felt te telling everyone. When I told my id, he jumped of joy.
David Bergoč 10 years
V razredu pri učenju slovenščine.
Pred tekmovanjem v košarki (pod 10 let starosti).
S.D.M. celebrated the year od the child on the 29th of July in Eltham. Taking part in the celebration were also two other clubs Planica and Jadran. Geelong apologised for not being able to take part. We also missed the children from Kew Slovenian School.
Apart from essays and paintings we also had sports in running, high and long jumping and netball. We all had lots of fun and the day was finished with a Punch and Judy puppet show.
By Tania Markič
Julči Čampelj
Cenjeni sošolci S.D.M. v Elthamu in učiteljica Ga. Dragica Gelt. Oglaša se Julči Čampelj. Bila sem doma na obisku v Sloveniji z mamo in očkom. Imeli smo se zelo lepo in sem veliko videla. Bili smo na Ljubljanski ali kmečki ohceti, kjer sem tudi jezdila ribniškega konja prav za ribniškim ženinom.
Obiskali smo Lipico, kjer gojijo konje, bili smo pri izviru Soče, na Bohinju, Bledu, ogledala sem si rojstno hišo Franceta Prešerna, ter veliko drugega. Slovenija je prelepa, s seboj pa sem prinesla veliko značk. Najlepša pa je bila srnica, ki se je prišla past na vrt stare mame.
Ko sem se poslavljala sem prejela pismo od moje sestrične Veronike, da sem dobila first prize za International Year of the Child.
Hvala tudi Ge. Heleni Van De Laak, katera me je povabila na radijo 3EA, da sem pela. Hvala moji mamici in učiteljici Dragici, kateri sta mi pripomogli in dali pogum. Lep pozdrav vsem!
Pred tekmovanjem v košarki (pod 10 let starosti).
ZAHVALA
Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v oporo in pomoč ob priliki smrti naše soproge in matere
AMALIJE HOJNIK
Številni izrazi sožalja, cvetje in venci na grob pokojnice, udeležba pri žalni sv. maši in pogrebu so nam bili v dokaz priljubljenosti pokojnice in tolažba ob težki izgubi.
Še posebna naša zahvala velja Ženskemu odseku S.D.M. in v prvi vrsti gospem Zvonki Tomažič, Zorki Fistrič, Stani Hervatin, Mici Hartman ter gospodu Maksu Hartman za njihovo nesebično in požrtvovalno pomoč v za nas tako žalostnem času.
JOHN JOJNIK IN DRUŽINA.
Children's Art Essay Competition
Back in July 29th of this year, S.D.M. held its first children's art and essay competition to commemorate the International Year of the Child. The main objective of the exhibition was to give Slovenian children the opportunity to disclose their own opinions and have a say on the world they live in.
1979, proclaimed as the International Year of the Child, had pased a new problem to the members of S.D.M. They felt the need to participate in this celebration and also particularly, to show Slovenian children, that they were a part of the privileged members of society during this year. From hereon sprang the idea of having a competition, whereby the participants would be given the choice to either illustrate or compose their ideas from the selected topics. These topics included: The Family, The World of Tomorrow and Friendship,
The competition thus proved to be sucessful. The amount of entries presented, exceeded the initial expectations. In adition, the quality of the works were surprisingly, of excellent standard, to the extent whereby the judges found considerable difficulty in choosing the winners. Although it was unfortunate that only a selection of entries were chosen all the works overall, deserved equal merit. Each child successfully created a work of art and contained both individuality and the ability to express, either in term of technique or literary composition.
______Irena Birsa
then we all said "Good-bye and Goodnight". And we enjoyed each others company.
Bye, Anne Prosenak & Sonja Ogrizek
Imam devet let in hodim v slovensko šolo v Eltham. Učiteljica nam je dala za napraviti slike za razsavo. Bila sem vesela ko je moja slika dobila prvo nagrado. Moja slika je predstavljala prijateljstvo.
Frances Ur bas

ZA POROKO! 75 barvnih fotografij v različnih pozah vključno z albumom samo $120.00. Po naročilo pridemo na dom ali v cerkev.
ZA POTNE LISTE!
Izvršimo fotografije v 20. minutah.
Sylvia Ferfolja
Mednarodno leto otroka je zelo posebno za vse otroke na svetu in me je zelo razveselilo, da so se starši tako tudili za tako vredni dan. Mislim, da bi razstava s slikami in zgodbami morala biti za vsa leta, ki prihajajo, da lahko vidimo kako otroci napredujemo. Ta dan smo slovenski otroci pokazali, da znamo tudi dobro risati. Vsem otrokom in staršem najlepša hvala za prav lep dan!
AT THE SNOW
Sunday, 26th August was a special day because we were all going to spend a whole day at Mt. Buller, that is, the parents, youths and children.
We all met at Heidelberg's Waringal Park at 5.30 in the morning and departed just after 5.30, we were so excited we couldn't wait to get there.
At about 9 o'clock we arrived at our destination (Mt. Buller), we all piled out of the bus and eager to go skiing, riding toboggans or just throwing snow at one another. We then picnicked behind our bus where the parents could keep an eye on the little kids. First of all we started to throw snow at one another in which we all got soaked, then we went to hire toboggans, there were only allowed two people on at a time but we managed to get three on one toboggan. After a day, well almost a day, of riding toboggans and throwing snow at each other we had a barbe-que, those who were saturated by the snow got changed into dry clothes and just before 3.00 in the afternoon, before we even left to go home we had a roll call to see if everyone who should have been on the bus were on it, then we were off, home.
On the way back, we or rather An-drw Fistrič organized a pie-eating competition which was won by Peter Tomažič, a bubble-blowing competi-j tion which was won by Rosie Prosenak and a a joke-telling competition which was won by Suzie Prosenak. Congratulations to Peter, Rosie and Suzie.
We were singing songs on the bus, that was Sonja Ogrizek, Loraine Pro-sen, Anne Zemljič, Marta and me (Anne Prosenak) and we had fun.
We arrived back where we met (Heidelberg) and thanked the bus-driver, John, for putting up with us,

POMLADANSKE
Kmet trosi gnoj po njivi, ki jo misli zorati.
Pride mimo mestna frajla in si tišči nos, češ, kako neznosno smrdi.
Kmet pa:
-	Nikar ne vihajte nosu. Na tem zraste naš ljubi vsakdanji kruh.
-	Kakšna sreča, reče frajla, jaz jem samo žemlje!
V vrtu cveteta dve roži in razdajata svoj dehteči vonj. Ena zadiši drugi: Me ljubiš?
Druga duhteče odvrne: Seveda te ljubim!
Potem pa pokličiva čebelico, zaduhtita obe rožici hkrati.
-	Ali veš, da se tudi v decembru čuti pomlad?
-	Res. Kje pa?
-	V porodnišnici.-
jgcrgrfl
fr
Rosie Prosenak pred svojo nagrajeno sliko.
9A LOWER PLAZA
SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING MELBOURNE, 3000 Tel. 63 1650
Izseljenski oče
Izseljenski oče, ki močan si za tri, da nosil bi svet, na svojih ramah, saj to bogastvo, ki si pripravil ga nam, se čez noč ne stori,
to pričajo tvoje zuljave — zgarane dlani.
Še mlad si zapustil dom, mater očeta, teško si se znašel v tujini, Poznal nisi sosedov, ne tujih poti, še jezik brez šole, se teško nauči. Svet je bil velik, kruh pa grenak, za butca te imajo, čeprav nisi bedak.
Delal si kje daleč na farmi,
ali v tovarni, kjer stroji brne,
globoko v rudnikih, kjer so večne terne,
krampal na cesti, kjer sonce neusmiljeno žge.
Še bolečine domotožja, srce osamljeno tre,
da solza kar sama na lice privre.
Ker pokorščine bil si od doma naučen, gospodarju si služil zvesto, delal kod mutec Osojski — al nemi rabot, zato danes vsak te spoštuje in ceni povsod. Veš, da vsako delo je častno, da delo je kruh, tujega nočeš le svoje spoštuješ, ker nisi lenuh.
Dekle, za ženo je bilo tu težko dobiti,
ta biser edini, ki si v seru ga hranil-Slovensko dekle,
je le želia bila, teško še resnica.
A nisi obupal, sj bi Slovenec ne bil,
že sivi pramen v laseh se je vil,
a ti si še čakal in čakal, se za družico boril.
Sedaj si ponosen, da dom svoj, in družinico imaš,
zdaj veš za koga se trudiš — garaš.
Sedaj nisi več sam, v delo skrb zakopan,
tudi prijat lov, veliko, že imaš,
da v družbi veseli, po svoje kramljaš.
Išče te streča, um ti je dan,
našel si jo, ker nisi zaspan.
Daleč za oceani, pa veš, da še rod tvoj Slovenski živi, in ti si ponosen, da si iste krvi. Delaš z veseljem, za naš, za lepši jutršnji dan, — da mi, bi srečnejši bili, kod bi si ti sam.. Sedaj sam svoj si gospod,
in vse kar danes imamo, je delo tvojih žuljavih rok.
V. GAJŠEK
Touruj
POTNIŠKA AGENCIJA
AKREDITIRANA ZA VSE LETALSKE DRUŽBE NA SVETU.
Ta potnična agencija z večletnimi iskušnjami Vam nudi
sledeče:
#	Organizira potovanja do vseh mest na svetu;
#	Skupna potovanja za Ameriko, Pacifik, Azijo in Evropo.
#	Dovoljenje staršev in prijateljev iz Stare Domovine.
#	Brezplačno urejuje vse dokumente za potovanje:
—	Vize
—	Potne liste
—	Prošnje in dokumente za emigrante itd. Za vse informacije se obrnite na g. Kosta Pavlovič,
tel.: 26 5689 priv.
TOUR WORLD INTERNATIONAL 155 COLLINS ST. MELBOURNE TEL. 63-4832
14-dnevno potovanje na Havaje od $605 dalje!
J
Prijateljici se pogovarjata. Ena reče:
-	Zamisli. Sanjalo se mi je, da me je napadla žival, katere kožo nosim kot krzneni plašč.
Druga zlobno:
-	Saj se menda ne bojiš zajca?
Nečak: Teta, si ti res igralka?
Teta: Nisem. Zakaj vprašuješ?
Nečak: Oče pravi, da je pri nas pravi teater, kadar si pri nas.
Njegov obraz je razkra-span, oko pomodrelo in ves se opoteka. Sreča ga prijatelj:
-	Joj, kakšen pa si?! Pospremim te domov.
-	Nikar, od tam namreč prihajam!

(A fp fT~X i "P
1 tf j| U-: e i ! t'r! C !/
H
U
M R O K
- Hitreje dihajte, soj vidite, koliko pacientov taka zunaj!
PAVLIHA' V ZVEZDE GLEDA
DEVICA
Rojeni od 24. avgusta do 23. septembra.
Če boš jutri zamudila, ga ne boš nič več ljubila, ker ti bo pokazal fige, se potem zažrl v knjige! Kar ti bo po njem ostalo, bo ob času zavekalo.
2ENSKE — S frizuro bo še malce težav, pa ti taka, kot jo imaš zdaj, kar pristaja. Zaradi srebrnih nitk boš počasi začela misliti na »farbanje«. Pa ne samo las. Ce se letos ne boš osmodila, potem ob Silvestru kar zapoj tisto narodno: Ti si uree zamudila... Kaže, da te bolj zanima avto kot ljubezen, pa še vikend ti hodi po glavi. V službi ne bo vse tako, kot bi ti rada, pa se potolaži, saj ni nikjer tako. Tisto na skrivaj bo še zmeraj prijetno, če boš obdržala zase kot doslej.
Danes še po tistem sezi, kar z devico je v zvezi, kajti če boš še odlagal, ti prijatelj bo pomagal. Ona že nestrpno čaka: če ne boš ti, bo pa Jaka!
MOŠKI — Za novo leto boš poiskal novo službo in novo ljubezen, pri novem stanovanju ti bo pa spodletelo. Užaljen se boš lotil gradnje vikenda na črno in uspel na takem terenu, kjer ne bi niti minister. Zaletavost bo sploh tvoja letošnja odlika, vendar boš z njo požel precej uspeha, pa tudi smeha, kadar boš nasankal. Z denarjem boš vseskozi na tesnem, z ljubeznijo preobremenjen, a standard pri tem ne bo trpel. Od nekod pride namig, a čim prej pozabi nanj, če si želiš dobro!
Smrdi res, a je pravi prijatelj
Tisočletja spremlja človeka - Za moč rimskim vojakom in opešanim rimskim zakoncem - Cesnov sok je smrtna pijača za mrčes, ki prenaša različne bolezni
Pred leti so v eni od stanovanjskih hiš v Londonu našli truplo starejšega moža, ki je umri kaj čudne smrti: zadušil se je s strokom česna. Raziskava je odkrila, da je bil Anglež zelo vraževeren, da je veijel v vampirje ter da je za brambo pred njimi razobesil po sobi vence česna, strok te pekoče rastline pa vsako noč vtaknil v usta. Krvosesne pošasti, porojene iz temne domišljije, ga res niso napadle, pač pa ga je spravila v grob lastna neumnost. Pripetljaj je tragičen dokaz, da je vera v čudežne lastnosti česna preživela stoletja in ostala živa tudi v mišljenju sodobnega človeka. Sam česen seveda ni nič kriv za to. Prvi znani dokumenti o uživa- Velike piramide so stavkali, ker so
nju česna izvirajo iz časov babilonske civilizacije, ki je cvetela pred 4500 leti. Zgodovinarji navajajo klinopisno naročilo, v katerem stoji, da je treba za potrebe kraljeve mize pripeljati 395.000 mernikov česna. Količina je zavidanja vredna in dvomimo lahko, da je toliko česna šlo le v želodce. Arheologi so namreč našli stroke česna v grobovih, priložene mrtvim okoli vratu ali v obuvala. Nekatera, trupla so bila namazilje-na s česnovim sokom.
Stari Egipčani so česen uporabljali kot dodatek jedem, dajali pa so ga tudi v grobove. Bolj revni prebivalci starodavnega Egipta so dobili na pot v večno življenje glinen model česna, kronane glave pa prave stroke. Tako lahko sklepamo po različnih najdbah, med drugim tudi po najdbi šestih strokov česna v grobnici Zlatega faraona Tutankamona.
Stara ljudstva so očitno veijela, da daje česen živim in mrtvim novih življenjskih moči. Graditelji
jim zmanjšali dogovorjeno količino česna. Če bi faraon Keops, ki si je omislil tako veličastno zadnje počivališče, ne zmetal 1600 talentov srebra za česen, bi se kaj lahko dogodilo, da danes ne bi popotniki z vsega sveta romali k Veliki piramidi, lahko pa bi morda slavili najdaljši štrajk.
Stari Indijci so poznali tudi skrivnostne moči smrdečega česna in še danes kroži med našimi ljudmi recept, katerega izvirnik naj bi bil napisan v sanskrtu pred več stoletji. V njem stoji zapisano, da se z uživanjem česnovega soka ozdravi visok krvni pritisk.
Nasploh slovi česen kot zdravilna rastlina Če jo pogledamo z očmi botanika, ni ta rastlina nič posebnega. Spada v veliko družino lilij, njeno znanstveno ime pa je Allium sativum. Je nezahtevna rastlina in ob dovolj sonca in vlage uspeva brez težav v vseh zemljepisnih širinah. Odlikuje jo moč okus in vonj. Že tisočinko grama česnovega eteričnega olja človek
llllllllllll
zavoha kot neprijeten vonj. Prav ta vonj in pa seveda močan okus sta človeka vse od tistega trenutka, ko se je srečal s česnom, prepričevala, da gre za izjemno zel.
Močan okus - močno telo! Tako nekako so najbrž sklepali rimski vojaki, ki so na svojih osvajalnih pohodih po vsem takrat znanem svetu pridno žvečili česen. Tudi za lepo navdušenih Grkov ni motil česnovvonj, saj so atleti, gojitelji kulta telesne lepote, uživali česen, da bi pridobili na moči. Sirijski kmetje so česen redno uživali ob žetvah. Ta običaj je po dveh tisočletjih še živ.
Nobene rastline ni človeštvo tako vztrajno častilo za zdravilno, kot prav časen. Rimski učenjak Plinij je poznal 65 zdravil, v katerih je bil med sestavinami tudi česen, predpisoval pa jih je za najrazličnejše bolezni, od kačjega pika, hemeroidov, čirov, astme do prehlada. Manj znano je morda, da mu je pripisoval tudi učinkovito dražilno moč za zaspane spolne nagone. Danes s takim receptom najbrž ne bi uspel, saj lahko upravičeno dvomimo, da bi vonj po česnu v zakonski postelji prebujal romantična in vroča prva leta zakona.
Nič manj slavna ni vloga česna v epidemijah kolere. Ljudje so goltali na kilograme česna in marsikdo se je obvaroval tudi bolezni. Danes namreč ni več
nobena skrivnost, da ima česnov sok antiseptičen učinek. Leta 1954 so sovjetski znanstveniki dokazali, da česnov sok uspešno uničuje bakterije. Že pred tem so vojaški zdravniki v pomanjkanju antiseptikov uporabljali tudi česen.
Črevesje - pljuča - srce. To trojico človekovih organov in vse bolezni, ki se jih lotevajo, je mogoče zdraviti s česnom. Seveda to ne pomeni, da bi bila navadna vrtna rastlina zdaj več vredna kot prav za določene bolezni narejena zdravila, a če drugega ne, škodi zanesljivo ne. Takega mnenja je tudi pisec priljubljene knjige Zdravilne rastline in njih uporaba Richard Willfort.
Marčesu pa je česen smrtni sovražnik. Indijski znanstvenik Šankar Amonkar je odkril postopek za izdelavo sintetičnega česnovega eteričnega olja, ki je uporaben kot uspešeno uničevalno sredstvo za ličinke petih vrst komarjev, ki prenašajo rumeno mrzlico, elefantiazo in malarijo. Torej posredno tudi kot insekticid česen koristi človekovemu zdravju.
Za konec pa le zapišimo, da je česen pravi kralj v vsaki dobri kuhinji!
AIP Ffc
LJUBLJANA — Po ocenah dr. Dušana Breznika, direktorja centra za demografske raziskave pri institutu vede v Beogradu, se je 22-miIijonti prebivalec Jugoslavije rodil 30. avgusta 1978, na pragu novega leta pa bi bilo v Jugoslaviji približno 22.074.000 prebivalcev. In Slovenija naj bi konec
1978 imela 1.821.000 prebivalcev. ★
MURSKA SOBOTA — V začetku leta 1979 so končali dogovore o sodelovanju predstavniki KZ Panonka, trgovsko podjetje ABC Pomurka in nizozemski podjetji Dokira in Filenbrandt. Podjetja so podpisala sporazum za skupno delo pri proizvajanju selekcioniranih travnih semen, okrasnih dreves, grmičevja in brezvirusnih sadik sadnega drevja. Dogovorili so se tudi o strokovnem izpopolnjevanju slovenskih sadjarjev v Holandiji.
Strok česna zdravje.
DVE JABOLKI NA DAN
Ameriški strokovnjaki so nekaj let delali preizkuse z jabolki. Prišli so do presenetljivih ugotovitev.
Določena skupina ljudi je tri leta dnevno použila po dve jabolki. Rezultat je presegel vsa pričakovanja.
Ugotovili so namreč, da
zaužitih dveh jabolkih se ta-	Zelo priporočljiv je svež jako občutno zniža holesterol,	bolčni sok, ki zmanšuje na-Eden glavnih faktorjev zože-	petost ob umskem delu mo-nja zil je prav maščoba.	bilizira novo energijo in po-K-or • v llr . . . .	mirja živce. Pokazal se je tu-nJn J? VSeb^e Zel°	di kot izvrstno zdravilo pri malo soli, je priporočljivo pa	obolenju centralnega živčne-
shuj Sevalnih kurah, saj vsebuje komaj 59 kalorij. Pripo-
kdor zaužije po dve jabolki ročljivo je uživati enkrat tena dan, je daleč proč od stra- densko samo jabolka. In si-hujoče arterioskleroze in srč- cer pol kilograma neoluplje-neea infarkta. Pri tei skuoini nih. Pri tem pa, jih moramo ljudi je bil tudi krvni pritisk dobro zgristi. boljši kot pri drugih, poap- Jabolko aktivira prebavo, nenje žil pa je bilo zmanj- odvaja vodo iz telesa in se na sa£°-	sploh dobro obnese pri vnet-
Poleg važnih mineralov ju ledvic, pa tudi pri raznih vsebuje jabolko predvsem srčnih obolenjih in motnjah mnogo pektina. Ob dnevno krvnega obtoka
ga sistema. Sladek jabolčnik pa je dobro odvajalno sredstvo.
Po vsem tem bomo še veliko raje segali po jabolku, saj ni samo dobro, ampak predvsem zdravo in koristno tudi pri uravnavanju naše telesne teže.
MIRNA NA DOLENJSKEM — Tovarna sokov in rastlinskih specialitet ,,Dana" je prva tovrstna tovarna v Sloveniji, ki ji je uspelo prodreti na severnoameriški trg. Tovarna bo tedensko izvažala dva kontejnerja teh sokov v plastičnih vrečkah.
LJUBLJANA — Marksistični center ljubljanske univerze in visokošolske organizacije združenega dela so 27. februarja predložili predlog o poimenovanju univerze Edvarda Kardelja. Predlog je bil sprejet.
I LJUBLJANA — Januarja je bil po g podatkih samoupravne interesne skup-~ nosti za ekonomske odnose s tujino iz-_ voz kar za trikrat večji, kot je bilo na-! črtovano. Toda izredno se je povečal J tudi uvoz in tako je po rezultatih zu-1 nanjetrgovinske menjave izvoz dejansko ^ 1 zaostal za 16 odstotkov, samo ljubo S	,
LIPICA — Do 400-letnice ustanovitve lipiške kobilarne manjka še poldrugo leto, a se že pripravljajo na veliko proslavo, ki bo avgusta 1980. Za to priliko bodo izdali obsežno monografijo o Lipici.
LJUBLJANA — Ljubljansko zeie-zniško gospodarstvo je kupilo 12 novih štiriosnih spalnikov. Ti vagoni imajo po enajst dvoposteljnih kabin, kuhinjo in dve -toaleti, vozili bodo na progah do Kopra, Beograda in Sarajeva. Do sedaj je na progah v Sloveniji v notranjem prometu bilo sedem spalnikov, novi se bodo vključili v prompt 7 novim voznim redom 25. maja.
VARNOSTNI PAS -NI LE ZA OKRAS
REŠILNA VRV -
Institut v Wolfsburgu, ki med drugim raziskuje tudi posledice prometnih nesreč, njih vzroke in oblike. Ena takih raziskav je potekala o nesrečah v mestnem prometu, kjer ponavadi vozniki in njihovi sopotniki ne uporabljajo varnostnih pasov. To je velika napaka, kajti v mestnem prometu se zgodi skoraj polovica vseh nesreč. Institut je analiziral 50.000 nesreč v raznih nemških mestih.
In kakšni so izsledki te raziskave?
Poškodbe pri nesrečah so razvrstili v dve kategorije. V eno so vpisali vse poškodbe, ki so nastale pri voznikih in sopotnikih, ki se med vožnjo niso privezali, v drugo kategorijo pa so vpisali tiste, ki so bili ob nesreči privezani.
Tako so ugotovili, da so pri neprivezanih v odstotkih
ugotovili naslednje poškodbe:
• 100 odstotkov: smrtne poškodbe v trebuhu, smrtne poškodbe pri zlomih nog, ki so imele za posledico izliv krvi, smrtne poškodbe vratnih vretenc, nadalje resne
zlome rok, zlomov hrbtenic in poškodbe na očeh.
•	82 odstotkov: poškodbe zobovja in čeljusti,
•	73 odstotkov: resne poškodbe obraza,
•	70 odstotkov poškodb na glavi,
•	60 odstotkov poškodb kolen,
•	52 odstotkov zlomov medenic in
•	29 odstotkov poškodb prsnega koša.
Podatki jasno pokažejo, da je samo ena vrsta poškodb pri privezanih večja kot pri neprivezanih in sicer poškodbe prsnega koša, kar pa le redkokdaj pripelje do smrtnega izida, ker gre pre-dvem za zunajnje poškodbe in le v redkih primerih za zlom reber.



LIFE LINE
"Life line" in "Youth line" sta dobrodelni organizaciji na katere lahko vsakdo in ob vsakem času telefonira za nasvet in pomoč v nuji.
Obe organizaciji vzdržujeta svoje delovanje s prostovoljnim in neplačanim delom ter z denarno pomočjo državnih agencij za dobrodelnost. V letu 1978 je samo v Sydneyu 280 neplačanih sodelavcev odgovorilo na 26.590 telefonskih klicov za pomoč.
DAVKARIJA ZGUBLJA TISOČE
Federalni Minister za finance g. Howard je dejal, da so davki v letu 1977/78 prinesli manj kot pričakovano prav radi večjega izogibanja plačila takse. To velja posebno za velika trgovska podjetja. Skupna vsota neplačanih taks koncem junija 1979 se je dvignila za 46 odstokov: od 768.4 milijone dolarjev koncem junila 1978 do 1.12o.0 milijonov.
484823235353485348484802024823532348232323485348484823530000000023235348010101000000534853482353535353530000004800480001010101000100020201020100010153530100000000020001020102010153485323535353484848484848484823232353535348000100534801010101010101010123535353534848484848480201010002010101010100010000