pralec z Ljub- ^ske ceste v Kju nam je na- it^i ogorčeno pi- o tem, da lubljančani sla- E skrbijo za svo- r cesto v Celju, se po njej vozijo, po Ecnikih, ki niso SjŠceni, pa Ce- Lgi hodijo. 1^0 lepo bi bi- j cebi poimeno- ^na mesta skr- ila za čiščenje lic, no, Ljub- jjnčani še svo- 0 niso kos, saj B slabše čiščene ot celjske. # Prekinitev dela v več obratih celjske cinkarne minuli pet^ in soboto je opozorila na nujnost hitrejšega urejanja problemov barvne metalurgije. # Politični aktiv občine Celje podpiše zahteve de- lavcev po boljših osebnih dohodkih. # Sklep samoupravnih organov in vodstev političnih organizacij: povišanje osebnih dohodkov za 20% # Od kod denar za povišanje osebnih dohodkov? samo 2,5 milijona Ndin bodo lahko zagotovili v cinkarni na račun večje proizvodnje, razliko do 6 milijonov Ndin, kolikor znaša povišanje, pa bo treba dobiti iz naslova nekaterih olajšav. # R^onstrukcija cinkarne je na pol poti. Težko bi bilo v »kviru pri- čujočega mpisa strniti vse bistvene vzroke za proble- me, s katerimi se srečuje barvasta metalurgija pri nas, posebej še celjska cinkarna. Njena akumulativnost v se- dan^h pogojih nedvomno ni spodbudna- Ne le, da podjet- ju ne dovoljuje več zahteiv- nejših posegov v rekonstnAi- cdjo starih obratov, marveč dohodek kirniaj zadošča ssa razmeroma nizke plače. Spri- čo težavnosti dela so osebni dohodki v cinkarni daleč pod tistim, kar si tu delavci za- služijo. Produktivnost se Je T preteklem letu povečala. veiMlar veljavni instrumenti, ki bistveno vplivajo na gos- podarjenje te panoge, n»o dovoljevali n. tega naslova vsaj delnega povišanja oseb- nih dohodkov. Ko so v teh dneh v cinkarni širše raz- pravljali o svojem razvoju, niso mogli mimo ugotovitev, da je cinkarna, ne po svoji volji, ostala v svoji izgradnji na p(H poti. Metalurgija pov- zroča izgube, saj mora cin- karna 80 odstotkov svojih metalurških proizvodov pro- dati T izvoz in tu s cenami konkurirati najsodobnejši in- dustriji v svetu, po'VThu pa še premeščati carinske bariere. Premija, ki jo dobi cinkarna za prizadevan uvoz, ne krije razlik v proizvodnji in pro- dajni oem na svetovnih tr^ žiščih. Samo laoi ao i izvo- zom im^ 16 milijonov Niyo Izgiibe, td so jo morali po^ kriti iz dni^ virov. Tak od- nos je v prihodnje kajpak nevzdržen. Za rekonstrukcijo met;!lurgije potrebuje cinkar- na dodatna sredstva. Sama je za večje posege preveč zadolžeaia. V keml^ so prav tako osta- li na pol poti- Namesto, da Ih že imeH zgrajene obrate za predelavo žv^lene kisline, morajo le to prodajati doetna in v izvoz pod svetovno ceno. Torej tudi tu ni akumulacije. Cinkarm si sedaj imiadeva razviti nekaj manjših kemič- nih obratov s povsem novimi proizvodi, za nekatere pa so še v dogovorih s tujimi fir- mami. Problem ottehnih dohodkov, ki Je T cinkarni že več mese- cev T žarišču pozornosti, je zadeva, ki jo morajo tu brez odloga urediti. Tu pa je tu- di akcija za dokončno razčiš- č<'>nje ostalih problemov, ki Zi\htevajo nekatere sistemske rešitve in odločitve glede per- spdktivnega razvoja podjet- ja. Kolektiv cinkarne upravi- čeno pričakuje v tej siutaciji, realno pomoč tudi iz repub- liških virov, sicer utegne os- tati perspelddva podjetja še naprej zamegljena. Pos^, ki znotraj cinkarne so le način vodja ne daje zadostne aku- za premostitve razmercvma hude krize, ko gLa\'na proiz- Naslov in ugotovietv velja- mulacije. F. KRIVEC Celje, 20. februarja 1969 — Številka 7 — Leto XXIII. — Cena 60 par (din) Letos praznujemo petindvajsetletnico legendarnega^ podhoda {trinajste divizije na Štajersko. To pa je tudi obletnica, ki nas P kot kdajkoli veže na ljudi, ki so se bojevali in umirali na ligi poti od Suhorja do Gornje Savinjske doline.____ Junaštvo Štirinajste so pisali ljudje, pisali so jo borci, ki se jO ustrašili mrzle zime jn močnejšega sovražniJ do na avtomobilu cenijo na 6000 dinarjev. tovornjak se je prevrnil Iz Laškega je proti Ce- • lju peljal s tovornim av- tomobilom IVAN PERČIC f-i iz Celja. V Debrem je iz y neznanega vzroka zape- ljal levo v pobočje, nakar se je vozilo po 20 metrih vožnje prevrnilo na desno stran. Škode je za 5000 dinarjev. za vozil v jarek AVGUST REBIC, 24, iz Huma na SotH je vozil z gasilskim avtomobilom proti Riogaški Slatini. V Tržišču je vozilo zaradi n^rimeme hitrosti zsane- slo v jarek. Pri nesreča je bü poškodovan HINKO MIKLAVŽIC, 37, iz Hu- ma. Na avtomobilu je za 15.000 dinarjev škode. Vozniku so odvzeU kri za predskavo. hitrost Iz Velenja je voail proti CeOju z osebnim avtomo- bilom KAREL FILAC, 61, iz Celja. Na ovinku je precej hitro pripeljal na- sproibi z osebnim avtomo- bilom DANIJEL KRULEČ, 41, Iz Celja. Čeprav se je Filač umaknil skrajna desno, sta vozili trčili, škodo so ocenili na 7000 dinarjev. avtobus in osebni avto Voznik avtobusa JU- STIN VAJDIC, 46, iz Ljubljane je vozal proti Teharju in na ostrem ovinku oplazil osebni av- tomobil, ki je vozili na- sproti. Mislil je, da sre- čanje zaradi ozke ceste ne bo mogoče, zato je pritisnil na zavoro. Zane- slo ga je v levo, da je zadel osebni avtomobil, škodo so ocenili na 3200 dinarjev. izsiljevanje prednosti Iz Celja je vozil proti Ljubljani z osebnim avto- mobilom Joliann Nowak, 51, z Dunaja, ko je po cesti n. reda Velenje — Petrovce pripeljala z oseb- nim avtomobilom Anica Kač, 50, iz Male Pirešice in v križišču izsiljevala prednost. Pri trčenju ni bi- lo telesnih poškodb, ško- de na vozilih pa je za 5000 dinarjev. snežni plaz Plaz snega je povzročil irometno nesrečo v Zajas- noviku med tovornim av- tomobilom Jožetom Jer- manom, 41, iz Ljubljane in avtobusa Ludvikom Ba- noškom, 54, z Vranskega. Sneg se je usul tik pred voznika tovornjaka xwq, voznika tovornega avto- mobila, nakar je vozilo zaneslo v levo, tako, da je zadel v avtobus, ki je pripeljal nasproti, škodo so ocenili na 700 dinarjev. rekordno šte- vilo nesreč Zadnji p>etek ima precej žalosten rekord. V Celju je običajno šest ali sedem nesreč dnevno, v petek pa se jih je na cestah širšega celjskega področ- ja zgcKiilo kar 23. Sreča v nesreči pa je v tem, da pri tolikšnem številu pro- metnih nesreč ni bü nih- če poškodovan, škodo na vmilih so ooendld na 26 tisoč dinarjev. F"—d prometno nesrečo je bil ta kup pločevine omobil komentiramo nesrečo Piše komandir postaje pro- metne milice Celje: FRANC ŠTIHERL: ObUne snežne padavine prejšnji teden so terjale več dela cestnih podjetij pri od- stranjevanju snega s cestišč. Ceste I. in II. reda so bile na celjskem območju ves čas prevozne. Postajališča ob ce- sti, kamor vozniki motornih vozil umikajo svoja vozila v primeru okvare in avtobusna postajališča pa največkrat ni- so očiščena. Vsem je znano, da so nekatera avtobusna po- stajališča grajena na promet- no nevamdh krajih, oz. da so neurejena. Iz teh razlogov vozniki avtobusov ustavljajo vozila na cesti in s tem ovi- rajo, v števUnih primerih pa celo ogrožajo varnost ostalih uporabnikov prometa. Dne 10. t.m. okoli 6. ure zjutraj je voznik avtobusa Iz- letnika Celje, reg. št. 75—13, Franc Haler iz Vranskega pe- ljal z avtobusom kakih 30 potnikov proti Celju. V na- selju Kapla na cesti I. reda (pred gostilno Rožanc) je ob- stal na skrajnem desnem ro- bu ceste, ob avtobusnem po- stajališču, ki ni bilo dovolj spluženo, da bi vozilo zape- ljal nanj. Medtem ko so pot- niki vstopali, je za njim pri- peljal voznik tovornega avto- mobila Chemo Ljubljana, reg. št. LJ—687-«2, Jože Podob- nik doma iz Ljubljane, GMn- ška ulica. Voznik tovornjaka ni mogel peljati mimo stoje- čega avtobusa, ker mu je pri- peljal nasproti izza nepregle- dnega zavoja voznik tovor- njaka CE—64h-88. z rahlim zaviranjem je voznik Podob- nik skušal zmanjšati hitrost svojega vozila na poledeneli cesti. Ker mu to ni uspelo, se je zaletel s 5-tonsfcim to- vornjakom v zadnji del av- tobusa tako močno, da je škode na obeh vozilih za 19.000 dinarjev. Na srečo ni bU. od potnikov ndhče poško- dovan. 200 m pred krajem pffosneft- ne nesreče sftoji prometni znak za nevamoHti (spolraka cesta) z dopolnilno tablo 800 m. Mimo tega, za zimski čas tako važnega znaka, je peljal Podobnik s tovornja- kom s hitrostjo okoli 40 do 50 km na uro. Ker cesta iz Ljubljane do Kaple ni büa poledenela, Se voznik za znak ni zmenil in peljal z nezma- njšano hiitrostjo dalje. Ko pa je opazil oviro na cesti, tj. avtobus, je sikušaJ ukrepati, vendar hitrosti na poledeneli cesti ni moged zmanjšati. Prišlo je do fenčenja, ki bi bd izostalo, če bi vomik to- vornjaka upošteval cestno signalizaciijo. Pluženje oz. čiščenje avto- busnih postajališč je nujno. Prav tako pa je nujno uredi- ti neurejena avtobusna posta- jališča oz. prestaviti tista, ki ni so na primermh krajih. Vse to bi prispevalo k vaimosti potnikov in bi izostale take nesreče. 10 udeleženih avtobusov v prometnih nesrečah prejšnji mesec na širšem celjskem območju kaže na to, da je treba varnosti potnikov dati svoje mesto. .\nton Gornik, 40, Kokafje, stroj mu je odrezal prst na levi roki; Gerdo Lavrinc, 20, Velenje, delovna nesreča, zlom desnega gležnja; Stane Ramšak, 41, Velenje, kamen mu je zlomil sredinec leve roke; Franc Rihter, 47, Tr- novlje, poškodoval si je pr- ste leve roke; Ivan Ostrovrš- nik, 27, Velenje, viličar mu je poškodoval desno kračo; Ot- mar Kranjc, 26, Hotemež, de- lovna nesreča, poškodovana leva roka; Stanko Simonišek, 31, Velenje, delovna nesreča, poškodba prsta na roki; Mi- lan Verbovšek, 22, Dvor pri Šmarju, delovna nesreča, po- škodba desne roke Anton Re- beršek, 39, Celje, delovna ne- sreča, poškodba prsta leve ro- ke; Ana Stopanovič, 37, Vele- nje, rana na glavi; Dani Mo- toh, 25, Celje, delovna nesre- ča, poškodba prsta desne ro- ke; Anton Rožman, 32, Celje, na steklenici si je poškodo- val desno roko; Ivan Žlof, 28, Celje, delovna nesreča, poškodbe na obrazu; Jože Gačnik, 22, Prebold, delovna nesreča, poškodovano levo koleno; Stanko Zupane, 19, Gotovi je, delovna nesreča, po- škodba prsta desne roke; Franc Krivec, 30, Gorica pri Celju, delovna poškodba na desni roki; Ivan Kranjc, Ce- lje, delovna nesreča, poško- dovana desna krača; Jože Go- rišek, 23, Laško, delovna ne- sreča, poškodba desne roke; Fani Jezernik, 25, Velenje, po- rezala se je po levem kole- nu; Franc Camlek, 28, Kasa- ze, poškodoval si je prst le- ve roke; Marija Pilko, 36, Celje, porezala si je desno roko; Anton Stiplovšek, 28, Stranje pri Šmarju, na radi- atorju si je pK>rezal desno zapestje; Neža Toman, 42, Ložnica pri Žalcu, poškodo- val jo je stiskalni stroj; Jo- sip Halužan, 33, Klenovec pri Humu, padec, poškodba de- sne strani prsnega koša; Marino Botošič, 45, Celje, pa- dec, poškodba leve piščali; Olga Furman, 26, Zg. Gaber- nik pri odplatu, delovna ne- sreča, poškodba prsta leve roke. CELJE Jožef Urisk, Vuizenica in Štefanija Svab, Trbovlje; Jo- žef Toplak, štore in Greta Butinar, Celje; Marjan Vuga, in Ana Hrastnik, oba iz Celja; Jahir HaliU in Kristina Je- senko, oba iz Celja; Ivan žnidarič. Gornja Radgo- na in Marija Vrenko, Celje; Anton Zalokar, Trbovlje in Hermina šviga, Celje ter Ra- dovan Anton Božič, Celje in Kosovka Kaleb, Baška. LJUBNO OB SAVINJI Andrej Juvan, 36, Ljubno oto Savinji in Frančiška So- lar, Ljubno ob Savinji; An- ton Korenjak, 32, Juvanje in Marija Klinir, 19, Savina. SLOVENJSKE KONJICE Franc Petek, 22, Boharina pri Zrečah in Frančiška Ma- tevž, 20, Zg. Zreče; Mirko Slemenšek, 21, St. Slemene dn Lucija Grašič, 19, Kamna gora; Franc Kričaj, 36, Sp. Dolič in Marija OšLak, 27, Paka; Anželko Kraljevič, 32, Križevci in Ivanka Rupnik, 23, Kolokočovnik. V Slovenskih Konjicah je bila züata pOiToka in sdcer: Ignac Bomšek, 83 in Katari- na Bornšek, roj. Kanger, 70, oba iz Stranic. ČESTITAMO! ŠENTJUR Rudolf Kališnik, 25 iz Dra- viograda in Martina Žavski, 29, SMvnica; Roman Poljšak, 24, Krivica in Ana Hrovatič, 26. Hrastje. CELJE 26 dečkov in 26 deklic LJUBNO OB SAVINJI Štefanija Frisian, gospodi- nja, hčerko in Tinka Rihter, gospodinja, sina. CELJE Jože Tumšek, 46, kmetij- ski tehnik, Velenje; Anton Breznik, 65, inv. upokojenec, Mozirje;Jožef Kralj, 27, inv. upokojenec, Celje ter Ana C^rrizek, 59, gospodinja, Šmarje pri Jelšah. HRASTNIK Marija Smodiš, 72, soc. pcdpiranka. Gore in Jakob šcrgan, 81, upokojenec, Hra- stnik. SLOVENSKE KONJICE Ljudmila Repenšek, 79, Ce- lje in Jakob Ratej, 50, žiče. ŠENTJUR Julijana Pilpaher, 74, upo- kojenka, Ponikva; Jožefa No- vak, 64, delavka, Tratna in Jožef Jager, 54, kmetovalec, Tratna. ŠMARJE PRI JELŠAH Cecilija Lah, roj. Strniša, 59, Zg. Gabemik; Marija Kri- žan, 58, Topoüe; Anton Berk, 75, Zg. Neeonje; Marija Ko- lar, roj. Stem, 76, Rogaška sflatina; Ana Siberl, roj. Dref- lak, 79, Žagaj pod Bočem; Anton Kunej, 70, Prelasko; Frančiška Hostnik, roj. Kli- oek, 65, Vii^tanj .in Uršula Novak, roj. Nunčič, 75, Gaj. kljub opozorilu velika hitrost Večina voznikov motornih vozil, pa tudi tistih iz sosed- njih občin, dobro ve, da ima celjska prometna služba ra- dar za ugotavljanje hitrosti. Kljub temu v občas:ih ak- cijah prometni milic-^ilci še vedno kaznujejo precejšnje število voznikov, ki so vozili preh.itro, kjer je predpisana omejena hitrost. 30 dinarjev ni IP 1 ukost, še poseli^j daj. ko jc vzdrž vanje mobila tako d i ago. Višek takšne radarske J cije pa ,)e bil pred dnevj Ljubljan-kt resti, ko sa ■ lieniki napravili »zasido^l radarjem. Na vsako stran , ste so postavili v precej-, medsebojni raz(zcrilu — jasno vidneq — vozniki še vedno voj prehitro. Tako so miličnj kaznovali voznike in pobn približno 1.000 dinarjev. Torej, kljub opozorUu! g ko težko je zmanjšati hitroj Ansambel SINKOPE se j v zadnjem času uveljavil tul zunaj Celja. Največ nastopi jo v Ljubljani, kjer redi igrajo trikrat na teden. 01 Ukuje jili , da igrajo vse | jazza, b«ata do popu'aA zabavne glasbe. Trenutiw i Celju manj nastopajo. Posa» tek je napravil Roman Mai^ ki s Sin kopami stalno pojt ZASAČENI VOHUN. Te dni je tukajšnja policija zasačila nekega vojaka, ki se je v celjski javni hiši razveseljeval ter pla- čeval osobju te hiše na način, kakor da je milijo- nar. Naročil si je v hi^ celo cigansko godbo in vse se je po nebeško ra- dovalo. Policija pa je niP> ža aretirala in dognala, da je opravičen simi, da vohimi za tujo, nam ne- prijateljsko državo. Od- dan je bil vojaškemu po- veljstvu v Mariboru v na- daljnjo postopanje. Do- gnalo se je, da je mož, ki je danes četovodja in je bdi nekdaj nadporoö- nik, poneveril v Mariboru tudi večjo svioto denarja. IZ CELJA (Posnemanja in hvale vredno). Stražna stotnija celjskega pešpol- ka deluje res vse hvale vredno. Moštvo se ne iüO" bražuje samo v vojašk^ smislu, temveč se vrše dnevno predavanja o na- ši, srbski in hrvaški zgf^ dovini, o sedanji ix)litiki. o lepem vedenju ditd., Kot sem čul, se je dos^ gel že lep uspeh. Stotnij» je naročena na 10 i^tiso^ Nove dobe, 5 istisov Sl^^ venskega Nanxia, 5 isti" sov Slovenca, 5 istiso^ Straže, 5 Slovenskega S^ spodarja. NOVA DOBA, 191® smi VGARAŽS (gji dneh, ko mraz vse . pritiska, se lastniki av- ^obilov izpostavljajo nevar- J^jj četudi ne sede za vo- Pj^ Nekateri lastniki ^eč občasno v garaži -avijo v tek avtomobil ter ''pO nekaj časa puste teči 'gfostem teku. Pri tem po- ^jo na zahrbtno nevar- ^ izpnšnih plinov. Pred nevi prišlo do takšne ne- .je v Selcah št. 29. Petde- ,,jeuii FRANC RAUTER je odšel v garažo in pre- [^iša: avtomobil. Garaža je og popolnoma zaprta. Cez j^jaj časa je avtomobil u'sta- jj in iz njega izstopil. Pri fin se je zaradi zastrupitve jTudil na kolena in nato z udaril ob tla. Komisi- j je ugotovila, da se je po- gsrečenec zastrupil z oglji- jvini monoksidom in na nesreče umrl. V soboto zvečer je prišlo jo hujtšega pretepa v vasi Obrežje pri Jesenicah na Do- llaijslcem. Hasain Mujčič, do- [M iz Obrežja, je z nožem Eed pretepom dva-krat v gla- vo zabodel 28-letnega MILA- j NA POLHA. StDrilca so var- j nostni oTgani še isti večer prijeli in ga predali preisko I lalnemu SiOdniku novomeške- a sodišča, ki je zanj odredil Wor. —ez \ mA v župnišče v petek so varnostne or- ' aie obvestili, da so neznan- ;; vlomili v župnij Sike pro- tore cerkve Sv. Križa nad ielimi vodami. Komi'sija UJV I Celja je ugotovila, da so «nanci najprej vlomili v ■Jpnišče, kjer so našli ključ d cerkve in nato obiskali P cerkev. Iz cerkve niso nič Ipiesli, v župnišču pa so jpradli več jedilnega pribo- p, hrano in pijačo, odeje nekaj denarja. Preiskava ^ v teku. -ez ukradli dva magnetofona v nedeljo zjutraj so ne- ''änci s trdim predmetom '^bili Izložbo trgovine Elek- "»tehna v Stanetovi ulici in ^ nje odnesli dva magneto- vredna 3.540 din. Za •orilci poizvedujejo. -ez b Laškem in okolici zbi- denar /a opremo nove ilj*^ ki naj bi bila končana . koncu letošnjih poletnih l^'^'tnic. Na sestankih je bi- J. domenjeno, naj bi vsak j-prispeval po dva eno- ^^^a zaslužka. Akcija za- različne ljudi, ob ta- jj' Ki pravijo, da so se nje- otroci lahko učili nod ♦ijo pa take, ki pravi- öa bodo še daJi, če bo 'Klal' vedo po- ' Hi P® Laškem, da ljudje zaslužkom raje bolje razumejo važiui je šola, da pa re- I ! J^konski par, zaposlen ö^^^eksiiini stroki skupaj le en enodnevni za- SMRT V VODNJAKU v soboto zvečer se je pri- petila težka nesreča v Hom- cu pri Strmcu. Pri napaja- janju krav se je J02ETU KUGLERJU zapletla jeklena vrv. Da bi razvozlal, je pre- plezal ograjo na vodnjaku. Pri tem mu je spodrsnilo, pad3l je v deset metrov glo- bok vodnjak. Pri padou se ni huje poškodoval, iaplaval je in s6 ujel za vrv, vendar se po njej ni mogel rešiti. Na pomoč mu je priskočil sosed, ki je invalid na eni roki. Spustil se je v vodnjak ter ponesrečencu poslušal pomagati. Nekaj časa mu je uspelo ponesrečenca držati nad vodo, toda ko so pone- srečencu zaradi mraza otrp- nile r^'— ga ni mogel več obdržat-. Cez nekaj časa so prišli reševalci, vendar se je oonesrečenec medtem že uto- pil. -ez Po velikem zanimanju za izlet v Celovec na drsalno re- vijo, je spet zavladalo zatišje. Pri Kompasu in Izletniku Sprejemajo le prijave za izle- lete in potovanja, ki jih bodo organizirali v prvih pomla- danskih mesecih. Tako spre- jemajo pri Kompasu prijave za potovanje v Španijo in na Ažurno obalo, ter za ogled smučarskih skokov v Planici, pri Izletniku pa prijave za obisk sejma gradbeništva v Münchenu, ki bo od 8. do 20. marca. Četrtkova po'Sebna oddaja, ki je na sporedu danes, bo posvečena volilmm pripra- vam. V petek med 17.30 in 18. uro bo na sporedu turi- stična oddaja. Nedeljski pogovor s poslu šalci bo tudi tokrat, kot že več nedelj sem, posvečen ak- tualnim vprašanjem iz volil- nega programa, vtem ko bo namesto literarne oddaje na sporedu zgodovirtska oddaja Staneta Terčaka pod naslo- vom »Graška gora«, v kate- ri bo avtor spregovoril o do- godkih na gori jurišev. Od- daja bo na posredu ob 12.45. V sredo popoldne bo odda- ja iz dela celjske občinske skupščine ter oddaja ob 17.50 iz delovnih kolektivov. Tokrat kolektiv Ingrada iz Celja. Ansambel BERGER s pev- ko Melitko Avsenak bo go- stoval v nedeljo, 23. februar- ja, v sodelovanju z NOVIM TEDNIKOM in tovarno GO- RENJE iz Velenja ob 9.30 uri v LučaJi, ob 17.00 uri v Mozirju, ob 20.00 pa v Šo- štanju. V hotelu Paka v Velenju in Celeia v Celju je vsak dan, razen nedelje oziroma pone- deljka ples in barski pro- gram. Ob petkih in sobotah pa lahko zaplešete tudi v ho- telu Evropa in domu JLA v Celiju, sicer pa v restavraciji Sonce v Rog. Slatini. Odprto je tudi gostišče na Starem gradu. razstave V likovnem salonu v Celju je razstava del članov dru- štva' slovenskh likovnih umet- nikov, pododbora Celje. muzeji Tudii v zimskem času sta v Celju odprta oba muaeja — muaej revolucije in mestna muzej. Razstavljeno gradivo si lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure, naročene skupine pa tudd popoldne. s polic študijske knjižnice Katalog jugoslovenskih standarda. Beograd 1968. S 31687. Snuderl M.: Osvobojene me- je. Kronika Maribora in slo- venske severne meje v letih 1918/1919 Maribor 1968. S. 31734. Habe H.: Gospodo porot- nici U Zagrebu 1966, S. 31719. Matejdč A.: Pioniri jugo- slovanske nauke. Beograd 1966. S. 31721. The American Theatre. Washington 1967. S. 31746, Mitford J.: Ameriška način umiranja. Zagreb 1966, S. 31736, Kramer S. N.: Hiistorija počinje u Sumeru, Zagreb 1966. S. 31737. Grabrljan D.: Plečnik in njegova šola, Maribor 1968. S. 31614. Aleksič-Pejikovič L j.: Odno- si Srbije sa Francuskom i Engleskom 1903-1914. Beograd 1965. S 24177/3 Problem zamora u proiz- vodnom gradu. Beograd 1964, S, II 3265'373, Mitranovid D.: Pančičev ži- vot, Beograd 1964. S, II 3265/ 375, Ha'huber M. J., H. Kirch- chmair: Hitni slučajevi u in- terno} medicini. Beograd-Za- greb 1968 S 31595. Jankovič M. B.: Pedagoške razprave i č^ancd. Beograd 1968. S. 31651. Bennik S.:Organizem sloven- skih mest Koper. Izola, Pi- ran Ljubljana 1968. S. 31649 Peič M.: Franouski si i kari XVIII stoilječa Zagreb 1967. S. 31648. Leonhardt F.: Prednapreg- nuti beton u praksi. 2., pot- puno prerad. izd. Beograd 1968 S. 31661. Jakac B.: Božidar Jakac. Ljubljana 1968, S. 31653. rekreacija Ko smo zaključili urejeva- nje te številke, so še vse smu- čarske vlečnice na celjskem območju v redu delovale. To velja za vlečnici na Celjski koči in Svetini, v Libojah, na Ljubnem v Gornjem gradu, Mozirju, Jolčavi in na Mozir- ski koči na Golteh. Odprto je tudi drsališče v celjskem mestnem parku in to vsak dan od 10,15. do 12. ure in popoldne od 13,45 do 16,45. Ob ponedeljskih, sre- dah in petkih je še vedno rekreacijsko drsanje za odra- sle od 19.15 do 21,15. ure. proste kapacitete Na celjskem turističnem območju je dovolj prostora v zdraviliščih, v gostinskih obratih in pri zasebnikih. Od- prti so domovi na gori Oljki, Svetini in Celjski koči ter Mo- zirska koča na Golteh. Cesta na Celjsko kočo je enosmer- na, obvezna je uporaba snež- nih gum ali verig. dežurstva Do sobote, 22. februarja, je dežurna Nova Lekarna na Tomšičevem trgu, ves nasled- nji teden pa lekarna Centner v Vodnikovi ulioi. JOŽE RAMSAK v 81. letu starosti je po dolgi in težki bolezni umrl Jože Ramšak, najstarejši član naše »družine« v Ko- mendi Ni bila lahka njegova živ- ljenjska pot. Premalo je be- sed, da bi z njimi lahko opi- sali vse tisto, kar je prestal. K'juboval je težavam, se pre- tolke" skozi obe vojni, zbolel je, se za silo pozdravil. Ob- činski ljudski odbor Žalec mu ,je ob zlati poroki pode- lil tudi diplomo za 50-letnico skupnega življenja. Ob svoji bolezni je hrabro in mirno prenašal bolečine. Le v očeh nj?gove zveste že- nice je odsevala žalost in vse težave, ki so se skrivaU v obeh Bil je d ber, poln lju- bezni in topline, zato ga bo- mo ohranili v dobrem spo- minu. .1. A. Union: od 20. do 23. febr. »Tujec v mestu«, ital. bar- vni od 24, do 27, febr. »48 ur do smrti«, mehiško-amer. barvni od 28 febr. dalje »Ukroče- na tnnoglavka«, amer. barvna. Metropol: od 18. do 21. febr. »Vohimska koža«, franc, barvni od 22. do 26. febr. »Dan hudobne pištole«, amer. barvni od 27. febr. dalje »Ubiti Johna Ringa«, ital. barvni. Dom: od 17. do 20. febr. »Lju- bezen in bolničarke«, angl. barvni od 21, do 24 febr. »Našii možje«, italij. od 25. do 28. febr. »Dekli- ca Georgyn, angl. film. Čeprav -je bila letos pre- skrba na celjski tržnici že bistveno boljša, pa sta mraz in sneg v zadnjem tednu spet spremenila njen videz Trž- nica je taka kot v najhujši zimi, ko pride le malo kup- cev in še manj prrjdajalcev Poceni so bila samo jajčka, ki so jih prodajali po 70 pa- ra, medtem ko je bilo zelo malo sola.te, pa še ta je spro- ti zmrznila. Druge cene pa so nesipremenjene — kislo zelje in kisla repa po 2 dinarja ki- logram, šopki jušne zelen.1a- ve po 50, jabolka po 120 do 280. Bilo je tudi nekaj suhe- ga sadja, mleka in mlečnih lade-'kov, fco pa ,?e tudi skoraj vse, kar smo v minulem ted- nu videdi na celjski tržnica, Tudd v soboto ni bilo nič bolje. Počakati bo treba prve otoplitve. odgovor skup- ščine občine velenje v 5. številki vašega li- sta z dne 6. 2. 1969 je bilo objavljeno vprašanje tov- Jelke Stropnik iz Primor- ske 1 v Šoštanju, zakaj v Novem tedniku ne objav- ljate podatkov o porokah in smrtnih primerih iz šaleške doline. Vaš odgovor ni točen in vas zaradi tega v skla- du z določbami zakona o tisku prosimo, da ob- javite naslednje naše po- jasnilo: Pojasnilo uredništva, za- kaj občinska skupščina Velenje ne objavlja po- datkov o porokah in o smrtnih primerih iz ša- leške doline ni popobioma tečno. Novinarji Novega Tednika so nas res za- prosili, da bi jim poši- ljali točne podatke o do- godkih. ki se vpisujejo v matične knjige, vendar smo jim na njihovo za- prosili v mesecu decem- bru poslali tole pismeno obvestilo: »Naš lokalni list enkrat mesečno objavlja take po- datke in to poimensko sama smrtne primere, sklenitev zakonske zveze, če novoporočenci s tem soglašajo, rojstva pa le številčno. Želeli bi, da bi te po- datke vaš list enako ob- javljal kot jih objavlja šaleški rudar in smo vam pripravljeni poši jati ko- pij» ustreznih poročil Ne strinjamo se, da bi vaš list objavljal imena mater, ki so rodile do- ma ali v bolnici, ker mar- sikatera miti ne želi, da se to cbiavi. Po našem mnenju se to objavi, če starši soglašajo z objavo; isto vel.^ za novoporo- čenče, katere naši mati- čar,fi vedno prosijo za do- vo'jenje ali se naj njiho- va poroka objavi v lokal- nem listu. Tedensko poročanje o rojstvih, por kah in smrt- nih primerih bi nam vze- lo preveč dela in zato predlagamo, da objavite te podatke za našo obči- n i enkrat mesečno-« Iz tega dopisa je raz- vidno, da p datkov o roj stvih ne objavljamo iz principielnih razlogov, po- datke o porokah pa le ta- krat, če m'adoporočenci s tem soglašajo. Menimo, da je naše sta- lišče pravilno in v skladu z interesi naših občanov in zaradi tega pričaloije- mo, da ga boste objavUi v prvi številki vašega li- sta po prejemu našega pojasnMa. Tajnik Franc Lesnik odgovor občinske kon- ference zms o mladinskem plesu Predsedstvo občinske konference Zveze mladine in vodstvo občinSice ples- ne šole sta v zadnjem letu in pol skupno reše- vala problem plesnih pro- storov oziroma dvorane. V nekaterih prispevkih v Tedniku in radiu je bilo to tudi povedano. In re- zultati? S tajnikom ob- činske skupščine smo ^ dogovorili, da se v Na- rodnem domu nemoteno odvijajo plesne vaje. Ko je zaradi previsokih stro- škov in drugih ra2ilogov od(i>adaa ideja o graditvi posebne plesne dvorane, smo se vključili v razgo- vore, da bd jedilnico bo- doče dijaške Lcuhinje zve- čer uporabljali za ples, gornje prostore pa med drugim za razne mladin- ske interesne dejavnosti. Zal nekateri zunaj mla- dinskih vrst niso navdu- šeni za ta predlog. O dru- gih variantah in možno- stih za posebno plesno dvorano zaenkrat še ne moremo govoriti, ker so še preveč nejasne, vendar se predsedstvo ZM in vodstvo občinske plesne šole trudita za naj smotr- nejšo rešitev. Zaenkrat bodo redni plesi v dvorani AD Klar divar, vendar toliko časa, dokler bodo rentabilni, kar pomeni, da se mora- jo izdata in dohodki za organizacijo plesa kriti. Prav tako so redni plesi v Domu JLA. Če pa bo občiins-0znami0, saj visi na vhodnih vratih večine podjetij. Je i>ač tako, ne- poklicana oseba nima kaj iskati v proizvodni dvora- ni, skladišču, nima dosto- pa v prostor, ki je name- njen samo tistim, ki tam delajo, usj,varjajiO. Kako pa je ponoči, smo se vpra- šali v uredništvu, ko smo pričeli govoriti o nočni čuvajsko-vratarski službi. Kdo in kako varuje naše družbeno premoženje po- noči? So to ljudje, ki so sposobni preprečiti ali hitro reagirati v primeru nevarnosti? Ce v podjet- ju, kjer je samo čuvaj, izbruhne plamen, človek ne sme »izgubiti glave« ampak hitro in odločno ukrepati. O čuvajski služ- bi p>a smo že čuli marsi- kaj. Na primer! ni znal telefo- nirati Pred časom je bila stal- na praksa v delovnih or- ganizacijah, da so na de- lovmo mesto čuvaja ali vratarja postavljali ljudi, ki so bili nezmožni delati na kakršnemkoli delov- nem mestu v tovarni, saj so vodilni mislili, da je to pač najbolj enostavno delo. Toda praksa je po- kazala, da to ne drži. Kako si naj pomaga inva- lid brez roke ali celo no- ge, ki je čuvaj v tovarni, ko izbruhne požar, še se- be bo težko rešil. Takš- nih primerov je bilo pre- cej. Najbolj nazorna pa je zgodbica, ki se je pred leti pripetila v nekem celjskem podjetju. Ko je neka komisija prišla ponoči v podjetje z namenom, da bi ugoto- vila, kako je usposobljena nočna čuvaj sko-vratarska služba v Celju, jd je ču- vaj manjše tovarne vse razložil in p>ovedal, kaj bi naredil v primeru nevar- nosti. Pa so ga vprašali: »Kaj če bi izbruhnil ogenj?« »Ja, poklical bi gasilce, jasno!« »No, pa jih pokličite.« Čuvaj se je obrnil k te- lefonu, nekaj časa mencal in nato priznal, da ne zna telefonirati! Takšne zgodbice in ve- lika važnost čuvaj sko- vratarske službe so vo- dile do naše akcije, v ka- teri smo obiskali nekaj celjskih podjetij, se lažno predstavili čuvajmi, ozi- roma pogledali kako o- pravljajo svojo zahtevno dolžnost. republiška inšpektorja na pohodu Ni, da bi pripovedoval o temi in mrazu, ki sta vladala tisto noč, ko sva se z Lojzetom odpravila od vrat do vrat. Bdlo na^ ma je neugodno, saj nis- va vedela, koga bova sre- čala in kako naju bodio sprejeli. Bik) je 22.30, ko sva se zaustavila pred zaklenje- no ograjo podjetja Vod- na skupnost Celje na Lavi. Povsod mir in tišina. Čuvajska hišica v temi Zatreseva ograjo. Pre- izlaisiva vhodna vrata. Vse zaklenjeno. Nikjer nikogar. Za hipec sva po- mislila, da bi preskočila ograjo. Trenutek pozneje pa sva si loddahnila, ker nisva sledila hitri odlo- čitvi. Iz sence je z dolgo palico v rolci — zaradi bolečin v nogi — stopil Jože Miklič. »Kaj pa hočeta?« »Sva z republiške inš- pekcije za nočno delo. Kontrolirava obrate, skla- dišča in drugo glede za- drževanja zaposlenih v objektih po končanem de- lovnem času,« se lažno predstaviva in čakava, kaj bo zdaj. Miklič se ni dal ugnati. »Kar pridita jutri. Ne spustim nikogar noter.« »Cujte, midva sva ...« »Me skušate, kaj? Od gasilcev sta, že vidim.« Nič ni pomagalo. Odšla sva. Tako se nama je zgo- dilo v večini podjetij ozi- roma skladišč, ki sva jih obiskala. Viktor Rot v Cestnem podjetju nama je zaprl vrata pred no- som, Viktor Kovačič pri Avtu Celje je zahteval od »tovarišev inšpektorjev« legitimacije, Frarfc Podpe- čan nama je svetJval, naj prideva, ko bo svetlo in podobno. Nikjer nihče ni spal, povsod so bili v službi, če že ne krepka in mladi, pa vsaj zelo premeteni možje. Torej zelo dobra splošna ocena za nočno čuvajsko službo. Trije primeri pa so le bUii takšni, ki so dali »ton« celi akciji. odklenjena vrata v večjem podjetju na Lavi sva se mlademu ču- vaju predstavila kot re- publiška inšpektorja s po- dobno obrazložitvijo kot ostalim. Pogledal naju je, malo pomislil in odklenil vrata. Nato smo skupaj pregle- dali obrate. Med obho- dom sva ga spraševala to in ono, na kar je zelo vestno odgovarjal. Med drugim je naš pogovor potekal tudi takole: »Ali vsakogar spustite pjnočd v podjetje?« »Ne, to pa ne.« »Zakaj ste pa naju?« »Ce sta pa od repubhS- ke inši>ekcdje.« »Kaj pa če nisva in vas napadeva?« »Kolikor bi se daJo, bi se branU, pol pa ...« »Kaj pa če nisva tisto, kar mislite, da s»va?« Tedaj se mu je posve- bUo. r »Mislite, ker nisem za- hteval potrdila, da sta in- špektorja? Točno, res bi moral.« Pa je bilo že prepozno. Ko smo se vmiH k vhod- nim vratom, smo skupno opažih drugo veliko na- pako. Med desetminutnim obhodom so bila vräta odklenjena in ključ v ključavnici. kaj je strah? Podjetje ob Kersnikovi ima precej mo&io ograjo. Vrata so bila zaklenjena. Vendar je to edina možna pot za tistega, ki hoče nekaj pridobiibi na nepo- šten način. Z druge strani ni ograje. Zagaaila sva v sneg do kolen in se približala obratom. Tišina. Nikjer nikogar. Preizkusiva prva vrata od sedmih delovnih pro- storov. Odklenjeno. Vsto- piva v veliki prostor. Pre- vidno se pomikava iz enega prostora v druge- ga. Vsak hip pričakujem, da bo nekdo zarjul: »Kaj pa vidva tu?« in nato »lop« po glavi. Zmra23i me po hrbtu. Tedaj prvič to noč zaželim, da čuvaj le ne bi bil tako vesten pri delu. Hip nato se spom- nim na Mikliča in njegov kol v roki. Kaj če ga ima tudi ta? Ročna baterija riše kro- ge na steno in vrta v te- mo drugega delovnega prostora. Čuvaja nikjer. Prehodiva vse prostore in globoko vdihneva zrak, ko stopiva pri zadnjih vratih na piano, še vedno nikogar. Previdno se pri- bližava čuvajski hišici. Lojzetu svetujem, da v primeru nevarnosti moč- no blisne s »flešem« in tako opozori nekoga, ki bi hotel biti preveč agre- siven. Toda tudi tu no- bene nevarnosti. Čuvajska soba prijetno topla, raz- svetljena in prazna. Klju- či obratov vise na stenah. Nato preplezava plot, sicer res z veliko težavo in na uiici si oddahneva. Verjemite, lahko bi od- nesla imrsifcaj. naglušen brez slušnega aparata Na Mariborski cesti obiščeva veliko skladišče. Stopava glasno, vendar previdno, saj je previd- nosit mati modmsiti. Tudi tu nikjer nikogar. Greva mimo hišice čuvaja, kjer gori luč. Približno pet- najst minut si ogledujeva velika skladišča in pre- mišljava, kako bi lahko naložila to in ono. Nato se približava hišici in za- gledava skozi okno čuva- ja, ki čita knjigo. Lojze se pripravi na posnetek skozi okno. Pod nogami škriplje sneg, da bd mrt- vega prebudil. Dve minuti se prestopava pod ok- nom. Nič. Nato pa se ču- vaj nenadoma dvigne in pomoh glavo sko^ vrata. Skušava mu razložiti, kaj delava tu, pa ne razume Tedaj spregovori: »Počakajta trenutek, ve- ste ne čujem, kaj govori- te. Naglušen sem, pa sem odložil slušni aparat.« pretep še enkrat nama je po- stalo vroče. Čuvaj v Eto- lu Franc Podpečan je budno opravljal svojo službo. Odprl nama je. ko sva potrkala. Predsta- vila sva se kot inšpektor- ja. Jasno in glasno nama je povedal, da naju ne pozna in če kaj hočeva, naj prideva jutri. -Še da- nes ne vem, zakaj sem ga tisti trenutek vprašal: »Ste sami tu?« Verjetno je razumel vprašanje napačno, saj je počasi povlekel iz žepa težke ključe in si jih na- mestil na roko, odstopil za korak in se pripravil. Z Lojzetom sva se hitro spogledala. še hitreje pa sva mu takoj razložila za kaj gre. Zaključili smo s smehom olajšanja — vsi trije. Kot sem povedal že n.^ začetku, je akcija uspela kljub tem trem prime- rom, resnici na ljubo po- vedano pa bi lahko bila ta služba še bolje orga- nizirana tako glede na ljudi kot sredstva, s ka- terimi razpMDlagajo. Sicer pa, vsa čast jim, ta služ- ba ni lahka in potrebuje zdravega človeka. Tekst: Milan Seničar Poto: Lojze Srše DENARCL KAM, KOLIKO? VsalooletM zbor Kireditne ban- ke v Celju, ki je razvejala svoje krake kar precej izven meja nekdanjega celjskega okraja, tja v Slovensko Bistrico, na Koroš- ko in še kam, ne pomeni dol- gočasne formalnosti bančnikov. V veliko dvorano narodnega do- ma v Celju sedejo vsako leto resnični posloAmi partnerji. Mi- nuli petek, ko je bil tak zbor v Celju je sicer prišlo samo 52 odstotkov vseh članov banke, toda po »teži« kapitala so le-ti predstavljali kar 73 odstotkov vseh glasov. Tudi tokrat so na začetku ob- ravnavali politiko, ki jo je iz- vajala KB s svojimi poslovnimi enotami na terenu. Kopica šte- vilk bi na tem mestu nedvomno bila preutrujajoča, vendar brez vsake številke le ne bo šlo. Za lani je značilno, da je celj- ska KB v svoji regiji z izrednim posluhom za hitre naložbe po- magala gospodarstvu s kratko- ročnimi krediti. Vrednost teh kreditov se je v letu 1968 pove- čala kar za 28 odstotkov, s če- mer je bila dana precejšnja in- jekcija za poživitev gospodar- stva. Kratkoročno kreditiranje je imelo tudi pozitivno posledi- co v tem, ker so lahko gospo- darske organizacije večji delež lastnih sredstev naložile v smo- trne investicije. Na vsem ob- močju je zaznati izredno težnjo po hitrih obnovitvah, novograd- njah in rekonstrukcijah proiz- vodnih obratov z edino željo po vključevanju v enakopravnejše nastopanje na domačem in tujih tržiščih. Med pomembnejše po- večane vire kratkoročnih sred- stev, ki so omogočili, da je ban- ka , lahko povečala kratkoročne obratne kredite — ti so za oži- vitev bili zelo i>otrebni — so büd povečani depoziti članov banke, povečane hranilne vloge in povečan kredit pri NB. Skup- no sio se ta sredstva povečala lari za 125,8 milijona Ndtn. Nove investicijske naložbe s strani banke so bile v industriji pri rekonstrukciji tovarne EMO, Kovaške industrije Zreče, pri rekonstrukciji »Metke«, za iz- gradnjo »Etola«, pri gradnji no- vega obrata LIK Šoštanj, pod- jetja »Polypex« Šoštanj, Valjar- ne »Impol« v Slovenski Bistrici, pri rekonstrukciji tovarne usnja Slovenj Gradec, pri gradnji no- ve tovarne konfekcije »Oblačila« v Rogaški Slatini in pri rekon- strukciji tovarne »Jutranjka« v Sevnici. Kmetijstvo: investicije v hme- ljarstvo, vinogradništvo, nekaj pa tudi za razvoj sadjarstva, ob- novitev govejih hlevov in kokoš- njakov za (kokoši-nesnice. V trgo" vini so dobili investicijske kre- dite m. razširitev i>oslovnih pro- storov in skladišč, in sicer MERX, Tkanina, MODA, Tehno- mercatior in Zarja v Slovenj Gradcu. V zvezi s tem naj tu omeni- mo, da se je KB Celje s pogod- bami zavezala v obdobju od leta 1968 do 1970 izraziteje vla- gati v razširitev materialne ba- ze trgovine na širšem celjskem področju. Tu je očitno bilo pre- cej zamujenega, pa bi želela tr- govska podjetja to sedaj nado- knaditi. Del tega programa ka- nijo realizirati tja do leta 1972, vendar le manjši del. Od skup- nih investicijskih naJožb v gos- podarstvu v tem Dbdobju, ki so po bančnih računih ocenjena na 240 milijonov Ndin, bo trgo- vina dobila 42 odstotkov oz. 98 milijionov Ndin. O tem je že razpravljal kreditni odbor celj- ske banke. S strani predstavni- ka združenja za trgovino je bil dan očitek, da banka ni dala dovolj sredstev na razpolago za kreditiranje trgovine in da na drugüi področjih namenijo za poslovanje te gospodarske veje več denarja (v Sloveniji 33 od- stotkov vseh kreditov) vtem ko na celjskem območju''samo 26 odstotkov. Nasploh glede plasmanov so predstavniki banke na zboru banke v Celju pojasnili, da čisto dosledno ni bdlo mogoče izvajati selektivne politike spričo dej- stva, da so v tej regiji tudi ne- katere gospodarske organizacije v črni, barvasti, usnjarski in tekstilni industriji, ki jim je treba s premostitvami pomaga- ti v težavah na zeleno vejo. Na zboru je bilo med drugim slišati resno opozorilo predstav- nika iz Celja Jožeta Jakoba, ki se je zavzel za doslednejše izva- janje politike financiranja sta- novanjske izgradnje. Precej sredstev je ostalo neizkoriščenih in so se koristila med letom za kratkoročne kredite ostalim g.os- p>odarskim vejam. Dohodek, ki je iz tega nastal, bd se moral po nrmenju J. Jakoba vrniti na- membnosti, torej za financiranje stanovanjske izgradnje. Ta pred- log ni bil osvojen, vendar ne glede na to opozarja, da bi mo- rali pri financiranju stanovanj- ske izgradnje biti doslednejši. Prav na tem področju standar- da namreč zelo zaostajamo, če bd imela podjetja (gradbena namreč) že zgrajena in vseljiva stanovanja, bi se brez dvoma ljudje v samoupravnih organih laže odločali za nakupe stano- vanj kot je to slučaj sedaj. Vse- kakor je pričakovati, da bo v tem letu na razpolago več sred- stev za investicije v stanovanja in da bo to vplivalo na poživi- ■ tev blokovne gradnje. Bralce bo nemara zanimala tudi problematika potrošniških kreditov. Za lani je bilo značil- no, da so se ti krediti nanaglo- ma povečali in to v mejah KB Celje za 40,5 milijona Ndin oz. kar za 72,5 odstotka v primer- javi z bilančnim stanjem kon- cem leta 1967. Precej blaga iz proizvodnje je šlo v trgovine in tu je zaradi potrošniških poso- jil bilo tudi več prometa. Letos je pričakovati blažji porast po- trošniških kreditov. Iz bančnih virov računajo na kakih 15 od- stotkov več kreditov, na splošno pa je obseg kreditiranja odvisen od splošne dinamike v gospo- darstvu širše celjske regije. Zastran smernic poslovne po- litike v letu 1969 bo v bistvio nadaljevana zastavljena smer, t. j. vlaganje sredstev v moder- nizacijo in avtomatizacijo, v osvajanje nove proizvodnje, predvsem tržne, v trgovino za nadaljno razširitev poslovnili prostorov, za razvoj deficitarne obrti, prožno politiko pa bo za- sledovala tudi pri obravnavanju kratkoročnih kreditov za obrat- na sredstva. Seveda pa je osnov- no v iX)slovni usmeritvi za leto 1969 prizadevanje, da zbere ban- ka kar največ denarnega poten- ciala in sicer v kreditnem skla- du banke, na depozitih, v hra- nilnih vlogah in iz kreditov pri drugih bankah. Za konec naj omenimo, da ima celjska KB s svojimi enotami skupno 93.000 vlagateljev hranilnih vlog in da je to število v preteklem letu naraslo za več kot 9000 vlaga- teljev. FRÄNJO KRIVEC FRIDA MLAKAR Menda ni Celjana, ki ne bi poznal nekdanje Mlakar- jeve pekarne na začetku No- ve vasi. Pa čeprav je zdaj že dolga leta »Veležitarjeva«, se vsi najbolje razumemo, če govorimo kar o Mlakarje- vi. Kruh, ki ga spečejo tu,- je še vedno tako dober kot včasih, zato je razumljivo, da pekama ni nikoli prazna in da tople štruce kar sproti prodajajo. Sedemintrideset let bo že, kar roma lepo dišeče in svet- lo zapečen kruh v naše mre- že in cekarje skozi roke Pri- de Mlakarjeve. Izročila nam je že na tisoče hlebcev in pred staro marmorno prodaj- no mizo se je zvrstilo že več generacij, če nam kdaj po- streže kdo drug, smo kar presenečeni, kajti prav zares smo se navadili na ljubezni- vo pojavo naše stare znanke. Zato mi je biLo hudo sili- ti vanjo, kajti branila se je. »Nisem rada v časopisu! Tako težko je govoriti ose- bi .. Okrogla očala so se nena- doma zarosUa. Hudo ji je bi- lo, da bi me zavrnila. So- dim namreč med tiste, ki so rasli pred njenimi očmi, ki jim je tolikokrat stisnila v roko žemljico ali posladkan kifeljc in ki se vedno z ve- seljem vračajo v to prodajal- no in to ne samo zaradi kru- ha, temveč tudi zaradi nje—! Tudi tokrat so se s polic vabljivo ponujali topli krof- ki, vonj po svežem kruhu pa se je mešal zmrazom, ki je udiral v prodajalno skozi vrata, kaierih kljuko so si ljudje kar naprej prodajali. »Pravijo, da poznate sle- hernega svojega kupca in da kruh kdo kupuje. Je to res?« »Bo že res. Veste, človek se navadi na ljudi, če jih ta- ko dolgo pozna!« »Kdaj pa ste pravzaprav prišli v Celje?« »V Celje sva prišla te Velenja, kjer sva se 1928. leta poročila. Leta 1932 pa sva začela tu graditi.« »Ste kdaj sami zamesili kruh?« »Ne, to pa nikoli! Ni bilo časa, pa tudi — tudi to delo je ireba znati!« In potem sem zastavila svo- je najnerodnejše vprašanje: »Katero obdobje doslej je bilo za vas najtežje?« Ze v naslednjem trenutku mi je bilo žal, kajti po licih ■ nje, ki jo poznamo kot zbra- no, ljubeznivo prodajalko, ki je svojemu »prosim«, »izvo- lite« in »hvala« vedno pri- pravljena dodati še kaj du- hovitega, so se zatrkljale sol- ze. »Vsega je bilo — dobrega in slabega. Najhuje zame pa je bilo, ko sem izgubila moža...« Dan nato mi je nekdo, ki jo ima prav tako rad kot mi, povedal, da bo letos že v 70. letu in še pristavil: »če bo njo kdaj hotela poiskati smrt, bo morala priti za pult!« No, to se gotovo Se ne bo tako kmalu zgodilo, pa čeprav so redki trenutki, ki jih Mlakar- jeva preživi kje drugje. »Bilo bi mi dolgčas,« je rekla, »če ne bi več delala.« Potem je snela očala in prosila, naj če že moram, hitro napravim posnetek. »In čisto zares — veliko bi rajši, da me ne bi dajali v časopis,« je še dodala. I. B. STALIŠČA - RAZPRAVI Niovi Tednik je pod dramatič- nim naslovom BEŽIJO ZDRAV- NIKI objavil kopico raznih tr- ditev, M so jUi avtorji članka izluščiti iz prostih pogovorov z raznimi zdravstvenimi delavci, mogioče tudi z drugimi občani. Ne bom se spuščal v to, kakšen je namen te akcije in tega buč- nega obveščanja naše javnosti. (»Politika expres« je to vest iz- . koristila kot posebno i>oslastd- co.) Skušal bom jasneje osve- tliti nekatera vprašanja, pred- vsem zaradi tega, ker sodim, da je celjska bolnišnica tako po- membna slovenska zdravstvena ustanova, da občanom in zdrav- stvenim delavcem ne sme biti vseeno, kakšen ugled in zaupa- nje uživa. kaj je sploh celj- ska bolnišnica? Kadar pišemo in govorimo o celjski bolnišnici, imejmo pred očmi, da je ta veliki kolektiv neke vrste federacija številnih specializiranih in strokovno sa- mostojnih medicinskih ter stro- kovnih služb, v samem mestu kot tudi zunaj njega (Vojnik, Novo Celje, Ravne). Vsak odde- lek pomeni zaključeno delovno enoto in ima svojio specifično dejavnost. Skupna zmogljivost bolnišnice je 1180 standardnih bolniških postelj. Po obsegu in kvaliteti svoje specializirane de- javnosti, po opremi in kadrov- ski zasedbi štejemo to bolnišni- co v kat^orijo tretje največje slovenske bolnišnice, ki skrbi za zdravje 220.000 prebivalcev, kolikor jih je na njenem narav- nem gravitacijskem območju. Nekateri loddelki, ki jih manjše periferne bolnišnice nimajo, imajo še znatno večje gravita- cijsko območje (otorina, okuli- stika, nevrologija, psihiatrija, dermatovenerologija, patologija itd.) Vse strokovne analize, ki j.ih objavljajo razne republiške in druge strokovne službe, prizna- vajo naši bolnišnici velike medi- cinske uspehe ob največji racio- nalnosti poslovanja in ob naj- večji obremenjenosti našega medicinskega in drugega osebja. Lani smo sprejeli na zdravljenje 26.457 bolnikov. Po svobodni iz- biri zdravnikov in zdravstvenih ustanov smo imeli več kot 60.000 oskrbnih dni pri bolnikih iz drugih regij. Poleg tega je naše specializirane ambulante obiskalo več ko 150.000 bolni- kov. V naši bolnišnici se je no- dilo lani 3500 otrok, umrlo pa 400 bolnikov. Naši zdravniki so opravili na tisoče velikih opera- cij in na desettisoče terap>evtič- nih, diagnostičnih in laborato- rijskih posegov. Vse to so opravljali tako rekoč non-stop, podnevi in ponoči, ob praznikih in nedeljah. Vsak popis bolezni skriva v sebi zanimive in zapletene dra- me, pa tudi tragedije — povsod ena sama krvava ir .-•ekrvava borba za življenje in smrt. Bol- nišnica nd zdravilišče, niti leto- višče ali rekreacijski center. Se tam najdemo goste, ki bodo to ali ono hudo kritizirali. Lahko trdim, da je večina naših bolni- kov z malimi izjemami, ki smo jim lahko poma^i, zadovoljna z našim delom in celotno medi- cinsko kakor drugo oskrbo. To nam dokazujejo številne vsako- dnevne pxismene in ustmene za- hvale ter piri2nanja s strani bolnikov ali njihovih svojcev. (Delo od zahtevnejših tujcev, kd smo jim nudili medicinsko p>o- moč, dobivamo javna priznanja. Ce objavljamo slabe ocene naše bolnišnice s strani posamezni- kov, potem moramo poudariti tudi to dejstvo, če je ob vsem tem materialna stimulacija za zdaj še slaba, vsaj ne pozabiijj, moralnega priznanja in stimuij oije za delo. kako je z medicim skimi in drugimi kadri v bolnišnici v ilustracijo naj navedem, (j. je bilo leta 1952 v naši bolnjj niči le 19 stalnih zdravnikov ij 9 stažistov. Danes j'e v bolnij niči kar 85 stalnih zdravnikom in kakih 20 stažistov letno. Mec stalnimi zdravniki so trije ptj znani univerzitetni učitelji, ; doktorja znanosti, 17 primarj. jev, 33 sp>ecialistov ter 32 speci alizantov. V zadnjih p)etnajstil: letih je šlo skozi našo bolnišnj. CO kakih 200 zdravnikov (staa stov, specializantov, sp>ecialisto^ itd.). Vsi ti so danes na razndi) odgovornih mestih v zdravstveni službi, tako na našem širšem celjskem območju kakor tudi zimaj njega. Mnogi so eminent ni predstojniki raznih oddelkon v drugih slovenskih bolnišnicali ali samostojni specialisti na kli- nikah. Nekaj jih je v zamejstvu. Nekateri so se vrnili v svoje sosednje republike. Omeniti mo- ram, da prihajajo zelo radi Ic nam na specializacijo zdravniki iz drugih republik. Javnost velja prav tako obve- stiti, da kljub jadikovanju be- ležimo letos rekordno število strokovnih kadrov. Strukturalna sprememba se je glede na sfro- kovno izobrazbo v zadnjih leti) močno spremenila v prid zdrav stvenüi delavcev -s fakulteto, višjo in srednjo izobrazbo. Manj pa je pomožnega in administra- tivnega osebja. Tako naj na pri- mer omenim, da imamo poleg zdravnikov kar 72 ljudi z višjo ter 218 s srednjo izobrazbo. Do kadrovskih sprememb pa bo prihajalo tudi v bodoče. Pri tem nastaja p>ereč problem, kako strokovni kader plačevati, saj je dotok finančnih sredstev počas- nejši oziroma ni v skladu s po- trebami. Večina naših primarijev, pred- vsem kirurgi, na katere letijo te pripombe, so uporabUi nešteto delovnih ur pri asistencah mlaj- šim kolegom pri raznih operaci- jah in tudi sicer pri strokovnem izpopolnjevan^ju. Od kod taka nehvaležnost in taka dezinfor- mačja naše javnosti? Predstoj- niki oddelkov in bolj izkixseni primariji menijo, da ne gre ^ »generacijski« problem v ^asi bolnišnici, ampak da morajo biti mlajši kolegi hvaležni svo- jim predstojnikom, pa tudi ko- lektivu celotne bolnišnice, ^ jim je s svojimi sredstvi omo- gočil specializacijo, študij, jini dal znanje in knih. Vodstvo bolnišnice ne zasleduje nobene politike, ki bi zdravnike favori- zirala kot posebno kasto. Glasno in jasno pa moramo poudariti, no menimo, da so zdrav- pomembna kategorij^^ zd ^tvenUi delavcev v bolniš- nici. Med zdravniki samimi P® tudi ne more biti popolne urav- niloke, ker niso vsi enako obremenjeni in ker nimajo vsi enakih odgovoraosti. Zato so tu- di pravice različne. Pri nas J® raje več uravnilovskih tendenc kot tako imenovanih privileg'" jev. Vsi ne morejo biti šefi od- delkov ali vodje služb. Brez od- govornih in vodilnih zdravstve- nih delavcev pa si ne morentio predstavljati organizacije zdra^'" niškega dela v bolnišnici. (Konec prihodnjič' Primarij doktor IVAN KOPAČ STALIŠČA - RAZPRAVA • KRIISKA - KRITIKA - STALIŠČA - RAZPRAVA Bilo je na pustni torek, 22. februarja 1944. leta. »Vsa divizija se je razmestüa po kmetijah v pobočjih nad fiaVTiami pa tja do Belih vod...« je med drugim v knjigi »Živi zid« zapisal Stane Terčak. Sam dogodek, ki je v analih Štirinajste zapisan s črnimi čr- Tcami, pa je opisan takole: »Komaj sio borci, potrebni po- čitka, polegli; moralo je biti okoli šeste ure zvečer, so se Švabi prikradli iz gozda v bli- žino žlebnikove domačije. Stra- že, razpostavljene oholi hiše, so jih opazile šele takrat, ko so bili že na dvorišču ... Streli so udarjali skozi okna in vrata in se odbijali od kam- nitih sten. Pesnik Kajuh, četudi bolan, je vedel, kje je njegovo mesto v težkih trenutkih.. In Terčakov opis po borbi: »Edina žrtev švabskega napa- da je ležala na kamnitem tlaku Žlebnikove veže. Kajuh...? Pesnik Kajuh, so komaj slišno spregovorile razpokane Brinine ustnice. Da, Kajuh je padel, je rapor- tiral komandir Runo. Pesnik štirinajste udarne di- vizije Kajuh je ležal s prestre- ljenimi prsi in z rano na glavi za razklanimi vežnimi vrati.« XXX Dvanajst let pozneje. V Šoštanju sem obiskal Kaju- hovo mamo. Pot do nje je bila težka. Težko je z materjo go- voriti o padlem sinu. Njeno pripovedovanje je bila ena sama velika hcAečina, ki so jo na zunaj kazale solze v očeh in ki jo je v notranjosti trpela le mail. Pregledovala sva slike, prebi- rala neobjavljene pesmi... Na mizi je ležal šolski zvezek z rdečim ovitkom. Bil je Karli- jev zvezek za slovenske šolske naloge. Na njem je pisalo: VI. b razred — 1939/40. čim sem ga odprl, sem se znova spom- nil čmolasega sošolca. Da, bilo je v šestem razredu celjske gimnazije. Profesor za slovenski jezik K. Ganter nam je vrnil šolske naloge. — »Kako si pisal?« so se kri- žala vprašanja. — »Neocenjeno!« je odvrnil Karli. — »Zakaj?« Odgovor na vprašanje je dal profesor sam. — »Veste, Destovnik, vaša pi- sava_ je lepa na pogled, toda težko čitljiva. Nisem ji bil kos. Drugič pišite bolj razločno!« Zdelo se mi je, da bi bila Ka- juhova mama hvaležna za to kratko pripovedovanje, saj ji je bil dogodek iz šolskega življenja njenega sina doslej neznan. Potem je pogovor za trenutek zastal. Kajuhova mama je v roki držala večkrat prepognjen list papirja. — »Poglejte, to pesem mi je Karli napisal in pozneje med perilom pretihotapil iz slovenje- graških zaporov.« Bilo je »Nenapisano pismo iz ječe«. XXX Na mizi so ležale pesmi. Tu je bila slika Skojevcev, ki so se 6. junija 1940. leta udeležili zbo- rovanja v Šmarju pri Jelšah. Med njimi je bil tudi Karli De- stovnik. Tu so bile fotograßje o odkritju spominske plošče pri Žlebnikovih, pred nama so ležali živi spomini na sina in sošol- ca... XXX Zdaj imata Kajuh in njegova mama, ki ji je posvetil toliko pesmi, ponovno skupen domek. Skupaj ležita na šoštanjskem pokopališču. Nad njima pa je spomenik s Kajuhovo glavo, pod nj.o pa v kamen vklesano pesnikovo izročilo: Lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti! MILAN BOŽIČ KMALU PO NOVEM Letos 1. maja naj bi v Slove- niji pričel veljati novi zakon o prosvetno pedagoški sluižbi. Gre za nekatere bistvene spremembe v organizaciji in delovanju te službe, a kar je nemara najvaž- nejše, za njeno ureditev v okvi- ru slovenske nacionaln<»ti. Pred- videno je, da bi imeli namesto 10 pokrajinskih zavodov le re- publiški zavod z osmimi delov- nimi enotami, so pa tudi mne- nja, ki nagibajo celo samo k šti- rim takim enotam (za ljubljan- sko, mariborsko, ceLjsko in pri- morsko območje). Kot utemeljuje vsebinske spre- membe republiški sekretariat za prosveto in kultiiro v osnutku besedila za Stpremembo zakona o prosvetno pedagoški službi, ki je v razpravi in so ga obravna- vali tudi na pokrajinskem po- svetovanju v Celju, pa so te spremembe predvsem posledica dejstva, da dosedanja služba ni bila dovolj učinkovita. »S seda- njim zakonom je bila prosvetno pedagoška služba decentralizi- rana, s tem pa takoj postavlje- na v odvisnost od ene ali več občin ... Decentralizacija je pov- zročila tudi različno prakso pe- dagoških svetovalcev pri ugotav- ljanju in vrednotenju kakovosti vsebine in učinkovitosti metod v vizgojno izobraževalnem de- lu... Sedanji zaikon ne omioigo- ča pedagoškim svetovalcem učin- kovitih ukrepov, ki bi jih bilo treba uveljaviti, če ugotovijo po- manjkljivosti, napake in slabo- sti pri vzgojnoizobraževalnem delu ter kršenje predpisov v po- sameznih zavodih ali pri posa- meznih učiteljih oziroma vzgo- jiteljih. Pri tem je treba pouda- riti, da mora biti prosvetno pe- dagoška skužba hrbtenica vzgoj- no izobraževalne dejavnosti. Zato ji mora družba zaupati svetoval- no in nadzorstveno nalogo nad vzgojnoizobraževalnim delom.« V tej obrazložitvi je pravza- prav nakazana že tudi nova smer in vsebina prosvetno pedagoške službe. Osnovna težnja, ki iz ce- lotnega besedila izstopa, je pire- prosto povedano prehod od do- sedanje decentralizacije k cen- tralizmu, v čemer bd sicer za- govorniki samoupravljanja lah- ko videli tudi korak nazaj, ven- dar pa se je treba sprijazniti, da šolska politika navsezadnje ne more biti stvar vsaike obči- ne posebej, marveč je stvar ce- lotne nacionalne skupnosti. Mor- da je nekaj tragike v tem, da je bila prosv. ped. služba na Slo- venskem prva, ki je dobila sa- moupravni status (po ugotovitvi predsednika prosvetno-kultume- ga zbora slovensko skupščine Miloša Poljanška na celjskem posvetovanju), da pa je decen- tralizacija polcazala slabosti. To seveda ne zanika tudi mnogih dosedanjih pozitivnih rezultatov vendar pa je res, da so neenotna merila in različni programi, po katerih so zavodi delali, razlike v občinah samo še poglabljali, medtem ko si bo po novem za- konu prizadevati, da bodo te ve- dno manjiše. Spremenjena vloga, zaf>opade- na tudi v preučevanju in pospe- ševanju celotnega vzgojno izo- braževalnega procesa, bo seveda terjala ustreano strokovnost sve- tovalcev (ti ne bodo več samo svetovali, ampak opravljali nad- zor nad .pedagoškim delom) in ena izaned zaikonskih novosti bo njihova reelekcija, predvidena vsakih pet let. Na celjskem posvetovanju je veljalo največ zanimanja statu- su novega repuibliškega zavoda:- ali bo ta ustanova javno-U(prav- nega značaja ali ustanova, ki jo bodo postavili na temelje zako- na o zavodih, oziroma z drugi- mi besedami, aU bo imela uprav- ni ali samoupravni status, če so potemtakem spremembe po- sledica izkušenj, je bodoči sta- tus jasen, čeprav tudi upravna ustanova navznoter ne izključuje samoupravljanja. Po drugi plati pa se šolniki iz prakse zavizema- jo za centralizem in red, kajti po njihovem mnenju doslej siploh ni büo mogoče ugotoviti, kdo je v republiki za šolstvo odgovo- ren. Kaže, da bo o/bveljalo to, kar je pametnejše. DRAGO HRIBAR (šestič) Sredi leta 1940 so bUi sode- lavci Südostdeutsches Instituta zelo delavni v publicistiki. Ta- ko so vojaški organi, verjetno na predlog civilne oblasti, dr. Strako, ki je bil v vojski na Norveškem, v drugi polovici maja 1940 poslali v Gradec, da je končal svojo karto »Jugosla- wien: Volkliche Gliederung«, ki jo je izdal Südostdeutscb-^s In- stitut skupaj z njegt -n-^om »Die Volkliche Glieder slawiens«. Tudi na tej je Podravje med Dravogradom in Mariborom in Kozjakom ter grebenom Pohorja prikazano kot narodnostno ozemlje, na ka- terem naj bi leta 1910 bilo več kot 50 odst. prebivalcev nemške narodnosti. V Prekmurju naj bi bilo poleg strnjenega nemškega ozemlja tudi meSano območje, v vzhodnem delu naj bi živeli izključno Madžari, v sredini pa Prekmurci, kot da Slovencev tam sploh ne bi bilo. Približno v istem času je Südos'.deutsches Institut — vendar le za službeno uporabo — karto slovenske Šta- jerske, Mežiške doline in Prek- murja z včrtanimi okrajnimi, občinskimi in katastrskimi me- jami, ki sta jo skupaj s sezna- mom krajev septembra 1940 po naročilu nemškega letalstva izde- lala dr. Straka in dr. Sattler. Novi sodelavec Inštituta in do- cerTv ^aške univerze dr. Her- mann Ibler je takrat pripravil tudi' študijo »Des Reiches Süd- grenze«, ki jo je Inštitut razmno- žil in razposlal kot zaupno za- devo. V njenem uvodu se je dr. Ibler skliceval na Hitlerjeve besede v Münchnu 25. februarja 1940, ko je dejal, da ima za nemšld prostor vse, kar so Nem- ci kultivirali, civilizirali in go. spodarsko razvili. Dr. Ibler je poudaril, da je treba tudi slo- vensko štajersko imeti za se- stavni del nemškega življenjske- ga prostora in jo »rešiti neza- služenega pozabljenja«. še isto leto, tj. 1940, so Süd- ostdeutsches Institut in Gau- grenzlandamt v Gradcu ter Gau- grenzlandamt v Celovcu začeli pripravljati razne priročne elabo- raite, ki bi naj koristili pri oku- paciji slovenskih predelov, ter pri tem uporabljali tako člane švabsko-nemške kulturne zveze kakor tudi vohunsko mrežo, ki sta jo vzpostavili varnostna služ- ba (Sicherheitsdienst) in voja- ška obveščevalna služba (Ab- wehr). Ne da bi se spuščali v obravnovo problema nemške pe- te kolone v Sloveniji — to je po razpoložljivih virih kar se da vestno opravil dr. Biber v svoji (Nacizem in Nemci v Jugosla- viji) — bom skušal s pritegni, tvijo nekaterih virov predvsem prikazati nacistično vohunsko mrežo, ki je zbirala in spravlja- la v Gradec podatke za sestavo raznih priročnih elaboratov in seznamov. Po anšlusu so nacisti tudi na avstrijskem ozemlju vzpostavili vohunsko mrežo varnostne služ- be in vojaške obveščevalne služ- be (SD-Abschnitt), ki sta ju vo. dila v Gradcu na Leechgasse 52 najprej SS-Hauptsturmführer Willi Fuchs, nato SS-Obersturm- bannführer Otto Lurker, v Celov- cu pa SS-Obersturmbannführer Fritz Volkernborn. V obeh od- delkih sta vohunsko delo na slo- vcskem ozemlju vodila oddelka VI (SD-Ausland), tj. vohunstvo v inozemstvu. V Gradcu je ta oddelek vodil dr. Bernhard Ba- uer. Nemška vojaška obvešče- valna služba »Abwehr« oziro- ma njen II. urad (Ausland, tj. inozemstvo) je v Salzburgu in na Dunaju, tj. na sedežih povelj- stev vojnih okrožij, vzpostavila t. i. »Abwehrstelle« (Ast), v Grad- cu in Celovcu pa oddelka pod masko t.i. »Wermachtsarchiv«, t.j. vojaških arhivov. Vodja »Wehmachtarchiva« v Celovcu je bil major Andreas Zizelsberger (»Hans Weber«), v Gradcu pa major Radtke (»dr. Riedl«). (Dalje) Rezultate nacističnega političnega delovanja med^ folks- dojčerji je nemško totalno vohunstvo zelo izkoriščalo. V Celju je imel v tej dejavnosti največ zaislug Werner Stiger. To je večkrat sam zapisal, tako pa so menili tudi njegovi vohunski šefi v Gradcu. v Celju smo mm jeni, da se sirene oglasijo tedaj, ko narasle reke prestopajo bregove in se razlivajo v okolico. Tokrat, in najbrž tudi prvič, pa so se v nedeljo popoldne oglasile zaradi snega. Alarm zaradi novozapadlega snega! Debela snežna odeja, ki je še kar na- prej kipela, je povzročila resne težave ne samo na cestah, v prometu, marveč tudi drugje. Mnoge strehe so zaškripale, zama- jala so se ostrešja in marsikje so začeli pokati zidovi. Premnogi avtomobili so po- stali velike kepe snega, nekateri so obtiča- li v snegu in tako še bolj zaprli pot, ki se je čedalje bolj ožila. Avtobusi so prihajali in odhajali z za- mudami. Podobna slika se je ponavljala na železnici. Tu je plaz pod Vipoto za do- bri dve uri zaprl desni tir. Motorke so ostale doma; bolje so se uveljavile stare parne lokomotive. Pravzaprav presenetlji- va ugotovitev v času hitrega vzpona mo- derne tehnike! Sirene so opozorile na nevarnost! Se- stali so se člani občinskega štaba za ob- rambo pred elementarnimi in drugimi hu- äiini nesrečami. Ukrepi so bili takojšnji. Podobno je zaživelo v delovnih kolektivih. Pa ne povsod tako, kot bi moralo! Mnoge je bilo treba klicati posebej, celo izmenič- no. Pustna nedelja je opravila svoje! žal, pa sneg tokrat ni bil samo v veselje otrok, marveč je prinašal nesrečo! Edine, ki ni bilo treba klicati posebej, ker so bili že več ur pred tem nepretrgo- ma na delu, četudi so pustne veselice va- bile na rajanje, so bili člani kolektivov celjskega cestnega podjetja, komunalnega podjetja Ceste-kanalizacije in Javnih na- prav, Napovedali so boj in počasi, korak za korakom, od ure do ure, zmagovali. Stroji so brneli. Zdaj so ru\>,mesto zemlje orali sneg. Svoje so opravili tudi plugi. Ure so tekle in pred prizadevnimi ljudmi je bila že druga noč. Čeprav utrujeni, niso popustili. Na pomoč so jim prišli tuxii pri- padniki celjske garnimje JLA. Nedelja je postala delovni dan. Na po- ziv občinskega štaba so se zdanili tudi hiš- ni sveti. Začelo se je čiščenje pločnikov in dohodov do stanovanjskih blokov. V akcijo pa je stopil tudi kolektiv celj- skega radia in od pol četrte ure popoldne naprej vse do poznih večernih ur neprene- homa opozarjal, svetoval, klical in poro- čal. Znova se je izkazala prednost hitrega obveščanja! Tokrat sneg ni prinesel samo veselje, prinesel je tudi nove skrbi in prenekatere nevarnosti. Le hitri akciji se lahko zahva- limo, da je začetek minil brez težjih po- sledic. M. Božič ZBORI volivcev končani Po programu, ki so ga spre- jeli, se bodo jutri, v petek, 21. t. m. končali zbori voliv- cev v celjski občini, na kate- rih razpravljajo o predlogu občinskega proračuna za le- tošnje leto. Medtem ko bo- sta danes, v četrtek, 20. febru- arja zbora volivcev za Otok in Medlog-Babno, bo jutri zad- nji za predel Lise. Vsega skupaj je bilo od 11. do 21. februarja 23 zborov volivcev. -mb frankolovčani so izbirali Kljub visokemu snegu se je prejšnjo nedeljo zbralo v Irankolovem precej občanov, ki so na svojem zboru raz- pravljali o volilnem programu ter po ostri presoji izbrali tri Kandidate za odbornike. Naj- več so govorili o gozdnem go- spodarstvu oziroima o gozd- nih skladih, poleg tega pa za- htevali ureditev veterinarske službe in plačevanje skočnine, ki ni povsem objektivno. Že- leli so tudi, da bd pospešili ureditev kmetijskega pokoj- ninskega zavarovanja. Frankolovski kandidati pa so naslednji tovariši: Alfonz Operčkal, Bogomil Pejha in Karel štante, medtem ko so za republiškega poslanca predlagali Bogdana šnabla. Za zveznega poslanca pa pre- dlagajo Janka Ževarta, pred- sednika občinske konference SZDL Celje. E. C. javno kopališče v domu upokojencev Celje oziroma mnogi njego- vi prebivalci močno pogreša- jo javno kopališče. Tisto na šlandrovem trgu je že več let zaprto. Ko so ocenjevali, ko- liko denarnih sredstev bi mo- rali imeti za njegovo obnovo in usposobitev, so ugotovili, da bi ta znesek znašal blizu 50 milijonov starih dinarjev. Toda, ker je adaptacija ve- dno le začasna ureditev sta- rih in v tem primeru tudi do- trajanih naprav, se je pojavil drug predlog, po katerem naj bi javno kopališče uredili v novem domu upokojencev v Celju. S tem predlogom se strinja tudi celjsko stanovanj- sko podjetje. Po prvotnem načrtu bi mo- ral novi dom upokojencev stati v Čuprijski ulici; zdaj pa se zavzemajo, da bi ga zgra- dili v Jurčičevi ulici, približ- no tam, kjer so zaklonišča. -mb blizu 80 kandida- tov za 28 odbor- niških mest Na dvanajstih krajevnih kandidacijskih konferencah v Laški občini so občani evi- dentirali 77 kandidatov za odbornike v občinsko skup- ščino. Manjkajo samo še kandidati iz Brez nad La- škim, kjer so zameti in sneg v nedeljo najbrž že drugič preprečili kandidacijsko kon- ferenco (biti bi morala pred- preteklo nedeljo in je bila preložena na preteklo). dva festivala hkrati v Laškem pripravljajo dve pomembni prireditvi in sicer republiško pimirsko filmsko revijo ter sreča- nje pionirjev — gasilcev iz vse Slovenije. Ob prireditvi bosta na isti dan in sicer za praznik mladosti. 22. februarja silvestrovanje Ne. Ni se v Laškem p>oja- vila kakšna nova verska ločnina ali skupina reforma- torjev koledarja. Lovci lov- ske družine v Rečici imajo navado prirejati silvestrova- nje ob nenavadnih datumih, a tokrat so za svoj skok v novo lovsko leto izbrali 22. februar. Prireditev bo v sin- dikalnem domu v Zgornji Re- čici. Ker bo na sporedu lov- ski ritual, krst in podobno, utegne vsa reč ob vremenu, ki se letos ponuja, biti ze- lo zanimiva. Toda slišali smo, da je prireditev le za povabljene! zapuščajo organizacijo Združenje borcev NOV Ta- bor v Savinjski dolini ima v svoji organizaciji 192 članov. Sodelovanje v narodno-ösvo- bodilni borbi je uveljavilo 91 odstotkov članov, trije od- stotki pa so vložili še zahtev- ke za priznanje posebne do- be. Ostali zahtevkov niso vlo- žili kljub temu, da so jih na to opozorili na občnem zbo- ru kot tudi še kasneje. Ker je rok za uveljavitev poseb- ne dobe potekal že pred dve- ma letoima, se zdaj neupra- vičeno razburjajo in vračajo izkaznice z izgovorom, da od organizacije nimajo niče- sar. -pik tudi v taboru prvi kandidati Prejšnji teden je büa raz- širjena seja krajevne organi- zacije Socialistične zveze, na kateri so evidentirali prve kandidate za nove odbornike občinske skupščine. Za od- bornike občinske skupščine območje Tabora, Ojstriške vasd in Kaple so evidentirali kmeta Alojza Kovčeta iz Oj- sOriške vasi, Lcmeta Franca Pu- stoslemška iz Kaple in učite- lja na šoli Vransko Adija Zoreta. Za volilno območje örni vrh, Miklavž in Loke pa so predlagali Frančko Ro- žanc, kmečko delavko iz čr- nega vrha, Martina Raka, kmeta iz Miklavža in Anto- na Mraka, prav tako kmeta iz Cmega vrha. -pik razveselili bodo žene v pripravah na praznova- nje 8. marca, dneva žena, študira šolska mladina igri- co »Mačeha in pastorka«. Tu- di moški pevski zbor pod vodstvom dirigenta Milana Lesjaka se bo predstavil z novim repertoarjem. Sodelo- vanje pri kulturnem progra- mu pa je ponudila tudi mla- dina Tabora. Po proslavi, ki bo v nedeljo po 8. marcu, bo- do prevzele iniciativo tečajni- ce kuharskega tečaja, Id bo- do ob tej priložnosti pokaza- le, kaj so se naučile na svo- jem tečaju. -pik MALI INTERVJU Sprašuje: MILAN StENlOAR Odgovarja: GUSTI GLAVAČ Zaustavil sem ga na bencin- ski črpalki ob njegovem avto- mobilu. Voznik je že 24 let, pa dosedaj še ni »oplazil« človeka, kot je sam povedal. Pohvala, vredna priznanja in kratkega razgovora. »Zakaj je toliko nesreč na celjskih cestah?« — »Ceste so tu in tam slabo označene, vozniki pa ne upoštevajo ome- jitev hitrosti, temveč vozijo kolikor zmore vozilo.« »So Celjani dobro vzgojeni glede na cestni promet?« »Mislim, da je prav vzgoja tisto, kar bi lahko najbolj preprečilo stalno naraščanje prometnih nesreč. Posebej velja to za otroke.« »Kaj pa gostota pro- meta?« »Mislim, da nisem edi- ni, ki pravi, da je gostota prometa že zdavnaj — tu pri nas v (3elju — prerasla mož- nosti za varen promet. Na ce- sti vidiš vse, kar hočeš.« »Je to velik vzrok za prometne nesreče?« »Povejte mi, kaj naj naredi voznik motornega vozila, če nenadoma skoči pred avtomobil otrok ali sta- rejša ženska?! Ničesar! Zavi- ranje, umikanje, je možno le če je razdalja dovolj velika.« »Vas moti tudi mešani pro- met na cesti I. reda?« >vPrav gotovo. Kolesarji, vprege in počasni traktorji ne sodijo k hitrim vozilom. Zato so ne- sreče kolesarjev tako pogo- ste. »Ste čuli za predlog o izločitvi teh počasnejših s ce- ste 1. reda?« »Sem za ta ukrep. Kolesarji bi morali na stranske ceste že zaradi njiho- ve varnosti, seveda pa bi mo- rale biti te obvozne poti pri- memo urejene.« »Kaj pa ko- lesarske steze?« »Te bi morale biti mnogo varnejše kot so, za kolesarje namreč.« »Kako je z vljudiostjo ali če hoče- te, vozniškim bontonom?« »Žal je to tisto, kar manjka mnogim udeležencem prome- ta. Če bi bili vozniki med se- boj obzimejši pri vožnji, marsikatere nesreče ne bi bilo.« MAŠKARADA Mozirjani, ki so pred leti pxrivabili s svojimi pristnimi prireditvami mnogo gostov, so tudi letos pripravili ne- kaj prireditev, žal se v orga- nizacijo ne vključujejo vsi, ki bi od teh prireditev lah- ko imeli dobiček, tako da prireditve zaradi skromnih sredstev izgubljajo na kvali- teti. V nedeljo je bila v Mo- zirju otrovška maškarada. onemogočeni žekovec čeprav žičnica iz Zekovca na Golte res še ni nared, kot so to obljubljali, se ne moremo sprijazniti z dejst- vom, da ni niti v Žeko- vec splužena, da bi lahko tudi slučajnostni obiskovalci že zdaj prišli vsaj do spod- nje postaje. Nerazumljivo je, da to, na oko nebistveno malenkost, odgovorni obrav- navajo s takšno neprizadeto- stjo. • VELENfJE priporočilo ni šlo v koš Občinska skupščina je ko- nec preteklega leta razprav- ljala o gradnji večjih stano- vanjskih objektov in sestavila priporočilo delovnim organi- zacijam naj se v prihodnje nekoliko bolj orientirajo na blokovno gradnjo stanovanj. Razlogov zato je več in to po- polnoma upravičenih. Očitno priporočilo skupščine ni šlo v koš, kot se nemalokrat do- gaja s podobnimi priporočili, pač pa so večji delovni kolek- tivi odločno podprli težnjo po oživitvi blokovne gradnje. Ta- fco bodo že letos začeli v Ve- lenju zidati več stanovanjskih stolpičev in stolpnic. Navse- zadnje je le marsikdo spo- znal, da je potrebno z zemljo na komunalno urejenih ob- močjih varčno ravnati. skoraj tisoč vlagateljev več Velenjska enota Kreditne banke Celje je imela konec decembra v seznamu 8632 vla- gateljev hranilnih vlog. V enem letu je njih število po- raslo skoro za lOOO vlagate- ljev. Varčevalci so naložili v banko več kot milijardo sta- rih dinarjev. odločnost v šentilju čeprav so se v velenjski občini aačele komaj uvodne razprave o samoprispevku, ki naj bi ga občani v nekaj letih zbrali za financiranje nekate- rih komunalnih in šolskih problemov, so se prebivalci okoliša Šentilja pri Velenju odločili, da bodo po svojih močeh prispevali k gradnji nove podružnične osnovne šo- le v kraju. Glavni prispevek za šolo bo kajpa^ dala izo- braževalna skupnost. V Šen- tilju so tudi že ustanovili od- bor za gradnjo šole. Izmed vseh adaptacij in novogradenj velja šoli v Šentilju v letoš- njem in v bodočem programu prednost. Razmere, v kakrš- nih se vrši ix>uk na Šentilj ski podružnični šoli, so nevzdrž- ne in je zato bil skrajni čas, da se z gradnjo prične. LIPTOVSKA ULICA v znak prijateljstva in bratimstva s prebivalci mestom Liptovsky Mikulaj češke so Konjičani preij novali dosedanjo Novo uj v Liptovsko ulico. To j® , ca, kd jo omejujeta šola ] šana Jereba na eni in boi Konusovo stanovanjsko m Ije na drugi strani. zahvala sorot nikov žrtev Zadnja leta, odkar je s) za urejanje skupnih groj talcev na Stranicah preva občinska skupščina Slov, 1 njice, so ti grobovi vzoi urejeni. Ni praznika, da bi predstavniki družbeno-p tičnih organizacij ali pioii m dijaki, položili šopke c tja in vence tudi k spomj ku, kjer i>očiva sto tale Sorodniki padlih junakov občinski skupščini za skrb pozornost toplo zahvaljuj« kajti grobovi, kjer počivi njihovi najdražji, so zdaj taki, kot si jih svojci želijo. I. nagrajena prizadevnost Na slavnostni seji ob obü skem prazniku je predsedi občinske skupščine Slov. I njice Cveto Jančič izročil i katerim občanom priznanji zahvalo za njihovo prizaj nost. To so: ing. Dušani ob odhodu na drugo deiom mesto, Berta Založnilc Slov. Konjic, Jelka Rus, Pi la Zdovc, ki uspešno vodi njiški otroški vrtec, sod Ludvik Vidmar, ki odhaja i drugo delovno mesto, goS ničar Vlado Ulipi za vzo! gostinsko dejavnost, S Bajda, predsednik poravB nega sveta v Slov. Konjia kmet Pavel Pogorevc zavd skrbnega gospodarjenja" z I zdovi, Anton černjavič, ki lo uspešno deluje v TVD P tizan v Zrečah, Friderik G šek, delavec iz LIP-a zait racionalizacije dela, Bo Podvršnik zaradi svojih j zadevanj sua razvoj turiai Anton Zorko, kmetovalec, je dosegel velike uspehe v vinoreji, Milan Orož, ^ kmetovalec v konjiški obči ki mu je uspelo plantažno I jenje črnega ribeza, štirje i lavci iz Konusa — Silvo Kd plet. Tone Letner, Kidri^ gust in Adi Jelenko, Vladq Zupane iz kovaške indus« Zreče, Vinko Volčič iz T4 nja, Alojz Kovše, krojač Slov. Konjic, Maks Lesko« učitelj iz Jerneja, Janko * iz Slov. Bistrice, ki pa je' njiškim občanom poir^ Oni dan je niočJ« iz stanovanjskega st<« dveh glavnih cest n® igro v snegu združi"^ so sneg s pločnika no cesto. Vse bd bi^ se naenkrat ne bi ^ pisano postavo P^ sveta. Namesto vzjX'^ bi je bili vredni, sö , hud ukor. Skozi ^ in močan glas koj nehati čistiti sn» ob stolpiču, ki so ' prebivalcev, orodje-® pa je last hišnega ^ I „ren^^''®™ zadevo, I Ivan Fink iz Konjic, B tiji letih vzgojü pet- il^'Wcv, Avgust Slati- t Marjan Mušič in f,!dislav Bajda iz Ko- l^j. Franc Skrbinek. „J skupščina pa je po- -'^j-iznanja tudi vsem ^^ šolam na svojem f zaradi uspešnega pri lanskem re- in organizaciji gladine, ki je v zad- .^obju realizirala že j^jih akcij. Prvič se je ■ ^ so med nagrajen- f obrti^i^i in kmetje, ^gotovo lep dokaz skrb- jDora- I. B. ŠENTJUR ARNEVAL iar je težko narediti ^ je b->o mogoče v ju. Mladinski klub je ,to pripravil veliko zabavo z manjšim jom. Dve veliki vozili inii sta prispeli iz Pro- vasi, s trga pa so jih pili v zadružni dom. gospodinje I razviti industriji kon- K hrane je kuhanje še umetnost. Tega se z mnogimi šentjur- : dobro zavedajo tudi ivski univerzi. Zato bo- «m bega meseca orga- inov kuharski tečaj. anek mladih lio aktivnih sestankih iv svojih organizacijah a in v delovnih or- tih, pripravljajo v Šentjurja občinsko konfe- renco, ki bo dala odgovore ali stališča do pomembnih vprašanj kot zaposlovanja in aktivnejšega odnosa mladih do družbenega dela. tečaj nemščine v tem tednu se je pričel v Šentjurju tečaj nemškega je- zika po hitri metodi, ki ga je pripravila Delavska univerza. Pouk bo trajal 50 ur, sluša- telji pa se ga bodo udeleže- vali dvakrat tedensko. v šentvidu zadovoljni v Šentvidu pri Planini so imeli 3 predavanja o obramb- ni vzgoji prebivalstva, ki so jih spremljali s celovečernimi filmii. Kot kaže so biH ljudje zadovoljni, saj se je vedno zbralo nad 90 po.slušalcev. VITANJE povsod več kandidatov Na kandidacijskem zboru v Vitanju so volivci tega ob- močja razpravljali o obnovi cest, ureditvi vodovoda, elek- trifikaciji nekaterih zaselkov, obnovi šole in dozidavi no- vega objekta, kar vse je pred- videno v naslednjem štirilet- nem obdobju. Ko pa so go- vorili o kandidatih za odbor- nike občinske skupščine, so za vsako volilno enoto pred- lagali po štiri do pet ljudi. Nikjer niso bili zadovoljni sa- mo z enim kandidatom in so pripominjali, da take vo- litve sploh ne bi bile volitve. Med letošnjimi kandidati je tudi nekaj žensk. -javi občasni obiski zdravnika preredki Kljub temu, da prihaja v Vitanje zdravnik trikrat te- densko, ljudje s tem niso za- dovoljni. Vedno polne čakal- nice dokazujejo, da bi bilo treba zdravstveno varstvo vi- tanjskih občanov urediti ka- ko drugače. Ljudje se še zmeraj zavzemajo za pred- log, naj bi Vitanje dobilo svojega zdravnika, ki pa bi po potrebi obiskoval tudi druge kraje. -javi ugoden start podjetij Delovne organizacije v hra- stniški občini so si za letos zastavile za okrog 8 do 10 odstotkov večje proizvode in poslovne načrte, kot so jih dosegle lani, zato je bist- venega pomena, da že zdaj ne zaostajajo za sprejetimi obveznostmi. Med slednje so- di tudi iz\'Oz. Januarja so iz Steklarne prodali za ne- kaj nad 2 milijona dinarjev blaga v tujino, iz tovaine ke- mičnih izdelkov pa za 64 ti- soč dolarjev. Nekaj izdelkov so izvozili tudi iz podjetja »Sijaj«. Hrastniški rudarji so januarja obratovali tudi ob nedeljah, da so ustregli velikemu povpraševanju po premogu, zlasti za široko po- trošnjo. Svoj proizvodni na- črt so presegli za več kot 7 odstotkov. 2650 delavcev na zborih v Hrastniku so med prvi- mi v Zasavju končali kandi- cijske zbore v delovnih or- ganizacijah. Na 25 sestan- I kih je sodelovalo nad 2650 nef>üsrednih proizvajalcev, ki so izbrali 60 možnih kan- didatov za odbomLce zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Med predlaganimi je največ delavcev, tehnikov in ostalih strokovnjakov. ŠMARJE vseljudska obramba v šmarski občini poteka- jo predavanja o vseljud- ski obrambi. Doslej so jih opravili že (prvo tenx) iz ci- klusa treh) v Rogatcu, v ste- klarskem šolskem centru in steklarni »Borisa Kidriča« ter v podjetju »Oblačila« v Rog. Slatini. Ostali dve te- mi bodo posredovali obča- nom do konca tega meseca. ROGAŠKA SLATINA ne samo izkazni- ca za zakoni v Rog. Slatia< so končali kiüiarski tečaj, ki ga je or- ganizirala šmarska delavska univerza, vodila pa tovariši- ca Marija Birsova, predmet- na učiteljica za gospodinjski pouk. V tečaj se je vključi- lo 13 deklet in žena iz Rog. Slatine in okolice — pred- vsem iz Sladke gore. Trajal je tri tedne in tečajnice so kljub izredno slabemu vre- menu redno prihajale, če- prav so morale nekatere tu- di po uro in več hoditi do avtobusa. V razgovoru so te- čajnice povedale, da so prej znale le malokaj skuhati, da pa se zdaj ne bojijo več ni- ti kuhanja, niti solidne in okusne postrežbe. Nekdo je v šali pripomnil, da imajo zdaj izkaznice za zakon! v dir po snegu Obilico snega so izkoristi- li tudi taborniki iz Rog. Sla- tine. Za medvedke in čebe- lice so organizirali sankaška tekmovanja. Kljub zelo sla- bemu vremenu je prišlo nad 20 otrok, ki so se po- merili med seboj. Vsi so do- bili tudi nagrade, ki jih je prispeval sindikat steklarne Borisa Kidriča. uspešno tudi na podeželju Prejšnji in ta mesec je ekipa transfuzijskega oddel- ka celjske bolnišnice obisko- vala tudi naše vasi. Čeravno so bile poti zametene, našim kmetovalcem ru bilo težko priti na oddajo krvi tudi po ure daleč. V Nazarju se je odvzema krvi udeležilo 96, v Grižah 43, v Andražu 60 in v Ločah 91 vaščanov. Uspešne krvodajalske akci- je v teh vaseh so vzoren do- kaz, da tudi naši kmetje ne zaostajajo za delavci in me- ščani, če gre za pomoč bol- niku in ponesrečencu. Zavednun kn'odajalcem za plemenito in humano delo vse priznanje in iskrena hva- la! Ostale občane in vašča- ne, ki se krvodajalskih ak- cij do sedaj niso udeleževa- li, pa vljudno vabimo, da sledijo zgledu omenjenih va- ščanov in da se tudi oni uvr- stijo med krvodajalce. bSču 'J so ^tili flav [ne. 'iveli Jistiii Ni kaj reči! Hud prekršek! Odpišimo napačno pojmovanje o tem, češ, da je orodje last hišnega sve- ta, ne pa last hiše, oziroma vseh sta- novalcev v hiši, da hišni svet samo upravlja v imenu stanovalcev, gospo- dari, ni pa kak milostni dobrotnik, ki nekaj dovoljuje ali preipoveduje. Zanimiv bi morda bil pravni aspekt primera. Če bi že pK) »regelcih« imel predsednik HS prav, mu je še vedno mogoče očitati birokratsko ozkost, če ne celo kanec hudobije, kajti on nima vozila in zato tudi ne garaže. HOČEMO PRIZADEVNE ODBORNIKE! Mnogo je ljudi, ki imajo v teh dneh veliko dela s pri- pravami na volitve. Največ pa je tistih, za katere pred- stavljajo vohtve dan, ko bodo odšli na okrašena volišča in oddali svoj glas za tiste ljudi, ki so po njihovem mne- nju sposobni, da opravljajo važno in zahtevno funkcijo Zato ni čudno, da po vseh občinah, krajevnih skupnostih, vaseh in malih zaselkih premlevajo, kdo bi bil najboljši med njimi, da bi ga predlagali kot »svojega«. Kriteriji za »najboljšega« so precej enotni, saj vsi poudarjajo, da mora poznati in razumeti probleme ter te pravilno po- staviti tam, kjer jih je možno rešiti. Takšno je mišljenje ljudi, ki izihaja predvsem iz gledanja uspehov odbornikov, ki so jih volih prej. Mnc^i so izpolnih pričakovanja, dru- gi zopet ne. Zato hočejo ljudje prizadevne odbornike. Pet občanov v Šentjurju pri Celju smo vprašali, kaj menijo o delu odbornika, ki so ga izbrah sami na zadnjih volitvah in kakšno naj bo bodoče delo člana skupščine? MARIJA HORVAT, statisti- čarka v ZD: »Odbornik bi mo- ral bolje prenašati probleme naše zdravstvene službe na seje skupščine. Nujno potre- bujemo nov 2dravstveni dom, zbrati bo potrebno precejšna sredstva in menim, da bi lah- ko odbornik v tem primeru odigral važno vlogo. Sedaj, ko bomo zopet volili, si želi- mo samo to, da bi bila pove- zava med zdravstvenim do- mom in občino glede skupne- ga reševanja problemov bolj- ša.« JOZE PLBMENTAŠ, poslo- vodja samopostrežbe Merx: »Moram povedati, da nas je odbornik, ki smo ga izbrali na zadnjih volitvah, dobro zastopal. O delu skupščine nas je obveščal na sejah ko- lektiva in sejah delavskega sveta, naše predloge pa je prenašal na seje skupščine, če bo tako tudi v prihodnje, bom sam zelo zadovoljen. Ta- ko pa bo moralo biti, saj se občani iz leta v leto bolj vključujemo v reševanje pro- blemov v občini C KAREL MULE J, upokoje- nec: »Upokojenci smo le red- kokdaj zadovoljni, predvsem iz vzrokov, ki jih gotovo po- znate. Povedati pa moram, da so odborniki po mojem mnenju zelo dobro opravili svojo nalogo. To se vidi v po- pravilu cest in lepšem videzu samega Šentjurja. Le tisti z Gornjega trga so premalo na- redili za stari Šentjur. Upam, da bodo novi odborniki nare- dili več.« FERDO STERMŠEK, mizar v Alposu: »Težko je odgo- voriti na to vprašanje, saj z odbornikom nismo imeli po- sebno tesnih stikov. Nihče nas ni obveščal o tem, kaj se dogaja na sejah skupščine, zato bi rad, da v bodoče pri- pravijo več sestankov in raz- govorov, na katerih bomo so- delovali tudi mi in tako pri- spevali k reševanju proble- matike vsega kraja.« OTO URBANCEK, uslužbe- nec: »Večina teh, ki smo joh izvolih, je izpolnila tisto, kar smo pričakovali mi, kot voliv- ci. Razumljivo pa je, da so bili med njimi tudi takšni, ki niso naredili veliko ali celo nič. Kakor opažam, so sedaj odborniki mnogo bolj priza- devni pri svojem delu v skup- ščini, kot je bilo to nekoč. Zato tudi mi v teh dneh veli- ko mislimo o tem, koga bo- mo predlagah.« Resnična prizadevnost in ne samo častihlepje po fimkciji je merilo odbornika, ki ga priznavajo šentjurški občani. S. M. —T. V. TtMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA Zgodi se, da v družinah ne- nadoma opazijo, da ima nji- hov otrok kakšne duševne ali telesne motnje. Ponekod sprejmejo takšno dejstvo z zaskrbljenostjo, drugod spet z nervozo in nekakšno neje- voljo nad otrokom, drugi so brezbrižni in ravnodu?».ii, v mnogih družinah pa se zave- do, da se je z dejstvom treba sprijazniti in v korist vsem ukrepati tako, kot je treba. V današnjem sestavku, ki ga je napisal prof. Albin Podja- voršek, bi radi pojasnili, na katere motnje naletimo pri otrocih in kako naj v druži- nah takemu otroku pomagajo. Pravilnik o kategorizaciji otrok in mladostnikov z mot- njami v telesnem in dušev- nem razvoju obravnava na- slednje kategorije telesno in duševno prizadetih —z okvar- jenim vidom, z okvarjenim sluhom, z govornimi in gla- sovnimi motnjami, telesno invalidne otroke, duševno prizadete in otroke s kombi- niranimi motnjami in hibami. Medtem, ko starši otroko- vo slepoto kaj kmalu ugoto- ve, je več težav pri ugotavlja- nju slabovidnosti. Slabovid- nost je takšna okvara vida, ki je ni mogoče korigirati z nikakršnim sredstvom (oča- li), aU pa le neznatno, otrok pa je pri tem še v stalni ne- varnosti, da bi se mu vid po- slabšal. Kratkovidnosti, ali daljnovidnosti, ki ju je mož- no popraviti z ustreznimi oča- li, torej ne smemo smatrati za slabovidnost. Razlikujemo lažjo, srednjo in težjo stopnjo slabovidnosti. Pametni starši se kmalu, ko so pri svojem otroku opazili te pKosebnosti, posvetujejo z zdravnikom — okulistom, ki bo odredil vse potrebno za kategorizacijo. Slabo pa ravnajo tisti starši, ki otroka puste v njegovem položaju tja do prvega razre- da osnovne šole, ko je nava- dno tudi že mnogo vzgojno zamujenega. Vzgojno načelo je namreč, naj pride otrok z okvarjenim vidom čimprej v astrezno vzgojno obravnava- nje. V Sloveniji vzgajamo in pripravljamo na življenje ta- ke otroke v zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljub- ljani, kjer jih vzgajajo tiflo- pedagogi. Tudi pri otrocih z okvarje- nim sluhom razlikujemo ah popohio gluhoto ali nagluš- nost; pri kateri prav tako go- vorimo o lažji, srednji in tež- ji naglušnosti. Ce je otrok iz- gubil sluh do 8. leta starosti, pozabi tudi govoriti — je glu- honem. Da je otrok gluh, spoznajo starši navadno kma- lu v predšolski dobi, medtem ko je naglušnost manj opa- zna, posebno, če je lažjega značaja. Najčešče ugotavlja- mo naglušnost po vstopu v šolo, ker je otrok nemiren, slabo sodeluje pri pouku, se igračka ipd. Imajo ga za po- rednega, nepridiprava, dejan- sko pa je naglušen. Nujno je, da napoti vsak sum v zvezi z otrokovo okvaro sluha starše in otroke k zdravniku — oto- logu, ki bo pravilno svetoval in predlagal kategorizacijo otroka zaradi morebitne vključitve v vzgajanje v zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljublja- ni, za naglušne otroke pa bo zdravnik predpisal ustrezen slušni aparat. S slušno priza- detimi otroki je mnogo trde- ga dela, popolnoma gluhe pa obravnavajo surdopedagogi, naglušne pa avdiopedagogi. Slušni aparat omogoči otro- ku, da lahko obiskuje redno osnovno šolo. Otroke z govornimi in gla- sovnimi motnjami imenujemo tudi logopate. Od množice go- vornih napak bi omenili po- sebno tri: brbotanje, ko otro- kove besede prehitevajo nje- gove misli, zaradi česar bese- de sproti požira, bebljanje, ki spreminja soglasnike (name- sto '»kokoš« pravi »totoš«, namesto »riba« »liba« aU »ji- ba« ipd. — variant je veliko) ter ječanje, ki ga smatramo kot najhujšo motnjo. Z zdrav- ljenjem govornih in glasov- nih motenj se ukvarja logo- pedija, obravnavata pa jih posebna strokovnjaka zdravnik in logoped. Takšno zdravljenje je često zamudno m dolgotrajno in je treba mnogo potrpežljivosti tn vo- ije tako pri otroku, kot pri logopedu. Za uspešno delo pa je potrebno tudi zdravo, to je pametno okolje, saj ve- mo iz izkušenj, kako pbne- kod nevzgojeni ljudje sramo- te na primer jecavca ter mu s tem prizadenejo veliko du- ševnega gorja in malodušno. sti. Ce starši opazijo pri svo- jem otroku kakršno-koli go- vorno napako, naj se že v otrokovi predšolski dobi po.- trudijo k ustreznemu specia- listu (zdravniku, logopedu) po pomoč, kajti v interesu otroka in njegovega nadalj- njega razvoja je, da ugotovi- jo, za kakšno motnjo gre in Kjako jo bo moč zdraviti. Po potrebi bo posebna komisija otroka tudi kategorizirala. Tako nam ostanejo torej še^ tri kategorije motenj — tele-' sno-invalidne, duševne in kombinirane. O teh pa kaj več prihodnjič! SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO Zadnje tedne tudi pri nas veliko govorimo o gripi, še posebej pa o hongkon- ški obliki te bolezni, ki je menda še posebej nevarna in množična. Da bi »iz prve roke« zvedeli kaj več o tem smo zap osili za razgovor dr. FRANCA PLA- NINSKA iz zavoda za zdravstveno varstvo v Ce- lju. Zastavili smo mu ne- kaj vprašanj in odgovori nanje bedo gotovo zani- mali tudi vas, dragi bralci. KAJ JE PRAVZAPRAV GRIPA? »Gripo povzroča zelo maj- hno živo bitje, ki "ga imenuje- mo virus. Od bolnih se na zdrave ljudi širi z okuženimi kapljicami, ki poletijo iz bol- nikovih ust pri dihanju, kaš- Ijanju in kihanju. Sprejem- ljivost za gripo je splošna in znaten del okuženih tudi obo- li.« KAKŠNA JE HONGKOTjfŠKA OBLIKA TE BOLEZNI? »Sedanja epidemija gripe, ki se je razširila v Evropo, se je prenesla k nam z Daljnjega vzhoda, zato jo pač imenuje- mo hong-konška. Doslej je za to gripo obolelo že na stotiso- le ljudi in tudi naša zdrav- stvena služba računa z verjet- nostjo, da nam ne bo priza- nesla.« »Bolezen, ki si sicer širi z veliko naglico, pa jo je mraz v zadnjih dneh precej zavrl — gripa namreč »potuje« in se prenaša iz kraja v kra; iz dežele v deželo s pomočjo prometa — nas lahko obišče že čez štirinajst dni, lahko še- le čez nekaj tednov, morda pa nas niti ne bo posebno težko orizadela. Toda pripravljeni moramo biti, kajti množično obolenje ni samo nevarno, temveč tudi gospodarsko škodljivo.« KATERA SO NAJUSPEŠNEJŠA SREDSTVA PROTI GRIPI? »Z obrambenimi ukrepi je pri gripi zelo težko. Splošni uikrepi, kot so zmanjšanje zbi- ranja ljudi v kinodvoranah, gledališčih, na zborovanjih in sestankih, prekinitev dela v šolah in podobno, ne pomeni- jo veliko. Zato je glavna ob- ramba proti gripi usmerje- na na zagotovitev odpornosti posameznikov. Od vseh ukre- pov je najuspešnejše — cep- ljenje, ki — seveda če je po- polno — in opravljeno z ustrezajočim cepivom, zava- ruje pred obolenjem okrog 80 odstotkov cepljenih ljudi.« KOLIKO VRST CEPLJENJA POZNAMO IN ZAKAJ JE TOLIKO NEGATIVNIH REAKCIJ? »Za cepljenje imamo na razpolago dovolj cepiv z oslab- ljenim živim virusom gripe. Namenjeno je odraslim, zdra- vim ljudem. Z njim bi mo- rali cepiti predvsem delavce v pomembnejših gospodar- skih panogah, v prometu z živili, javnem prometu, zdrav- stvene delavce in zaposlene v podobnih dejavnostih. Cepi- mo z vbrizgavanjem cepiva v nos. Za popolno cepljenje je potrebno trikratno vbrizga- nje s presledkom po 10 dni. Ker je bilo precej naših pre- bivalcev cepljenih pred začet- kom širjenja sedanje epide- mije, takratno cepljenje še ni vsebovalo povzročitelja gripe, ki se nam bliža. Zato tudi ni dovolj učinkovito. To cepivo je v prvih serijah povzročalo tudi precej močne posledi- ce, ki so bile pri nekaterih že kar lažje obolenje za gripo. Izboljšano cepivo in ustrezni način cepljenja sta te reakci- je skoraj popolnoma odpravi- la. Cepljenje bo treba torej ponoviti za vse tiste, ki so bili cepljeni s cepivom, ki ni vsebovalo virusov, ki povzro- čajo »hong-konško« gripo. Za težje bolnike z obolenji srca, dihalnih organov in z drugimi kroničnimi bolezni- mi pa je na razpolago nekaj t. im. »mrtvega cepiva«, ki se z injekcijo vbrizgava pod ko- žo in ne povzroča skoraj no- benih reakcij. Za zdrave pre- bivalce tega cepiva ni dovolj, čeprav je seveda najučinkovi- tejše in najprimernejše.« IN KAKŠNI SO ZNAKI GRfPTi-? »Cas med okužitvijo in po- javom bolezni, je kratek. Tra- ja samo od enega do treh dni. Bolezen se začne naglo, temperatura raste, nekatere bolnike trese mrzlica in hitro se dvigne na 39 do 40 stopinj. Na tej višini ostane kakšen dan ali dva, nato pa se poča- si zniža na nor malo. Bolnik se počuti močno bolnega, boli ga v vseh udih, v hrbtu in v prsih. Včasih se pojavijo tudi krvavitve iz nosu, v začetku bolezni pa vedno neprijeten, suh kašelj. Bolnikov obraz je rdeč, očesne veznice malo vdrte, jezik je suh, z belka- stimi oblogami, žre-o rdeče.« KAKO ZDRAVIMO GRIPO? Zdravljenje navadne gripe ni zahtevno. Pravega učinko- vitega zdravila sicer še nima- mo, vendar v večini prime- rov zadostuje dobra nega bolnika. Vsak bolnik z gripo, tudi navidezno v lahkih pri- merih, sodi v posteljo! Ker bolnika rado zebe, mu daje- mo veliko toplih pijač — čaj, limonado. Tudi termofor ne bo škodil. Hrana naj bo lah- ka, z veliko tekočine. V tež- jih primerih dajemo sredstva proti bolečinam, kot na pri- mer Aci'sal, Aminopirin in po- dobna.« ZDRAVNIKOVA POMOČ TOREJ NI VEDNO POTREBNA IN KAKO SPOZNAMO KOMPLIKACIJE? »Res je, da v lažjih prime- rih zdravnikova pomoč ni po- trebna, vedno pa je treba po- klicati zdravnika, če se bole- zen zavleče, ali če se že sko- raj ozdravljenemu bolniku ponovno poviša temperatura, če začne kaši jati, če ga po- novno trese mrzlica in če ga zbada v praih. Vse to je re- sen znak za komplikacije. Bolnikovo stanje se močno slabša, če se pridružijo še druga obolenja, od kate- rih sta najbolj pogosti gnojni pljučni katar in pljučnica. Posebno nevarni sta ti dve komplikaciji zato, ker se pojavita 3 do 6 dni po tem, ko je vročina že padila in bolnik že upa, da je sko- raj zdrav. V takih primerih naj pomaga samo zdravnnik! To je bilo nekaj kratkih po- jasnil o gripi, ki se nam bli- ža. Ce nas bo epidemija res zajela, bo zdravstvena služba močno obremenjena. Zato zdravstveni delavci prosijo, naj ljudje ne kličejo zdravni- kov v vsakem primeru, ker jih le-ti ne bodo mogli obi- skati. Kadar pa gre za težje primere in komplikacije, ki smo jih opisali, pa bo zdrav- niška pomoč seveda nujno potrebna. Prav bi bilo, če si kupite tudi nekaj Aspirina iii Acisala, da boste imeli pri ro- ki sredstvo, ki bo obolenja vsaj nekoliko olajšalo. Ce bo-. mo obdržali glavo na pravem' mestu in če se bomo ravnali^ po zdravniških navodilih, po- tem bomo morebitno epide- mijo gripe s skupnim sodelo- vanjem uspešno prestali. Po- trebno pa bo veliko samodi- scipline in nekoliko lastne iz-' najdljivosti. I. BURNIK Privlačno razvito telo je bilo ovito v usnjeno obleko zavezano z dolgo vezalko. Ko je slekla rdeč plašč in ga nataknila na obešalnik je stopila do mize. ~ Prosto? — Prosto. Premaknila je stol in se spustila nanj. Kljub temu, da so bile druge mize proste, je prisedla. — Vedno talio delate? — Vedno. — Zakaj? — Da mi ni dolgčas. V Celju je obupno zaspano — Niste zaposleni? — Ne. V jeseni grem študirat v Ljub- ljano; mislim, grem v srednjo šolo. Ponudila sva ji cigareto in povprašala, kaj ho pila. Izbira ni bila dolga; od kave preko limonade do sokov. Močnejšega nič. — Prostega časa imate veliko? — Veliko. Dopoldne še nekako gre, po poldne je huje. — Ste zaljubljeni, da dopoldne hitreje mine? — Ne. Bila pa sem. Hitro je minilo. — Mladi ste še? — Ja. — Skoraj otrok ... — Kakor hočete. Mislim pa, da ne več. — To se pravi... — Ja. Bilo je pri šestnajstih. Saj veste, kako je. Zaljubljenost na prvi pogled, ne- kaj prigovarjanja in radovednosti pred ne- znanim. Potem se je kmalu končalo. (J-ovorila je neprizadeto, odkrito, sko- raj naivno. Ob tem je kadila, naredila po- žirek limonade in nagajivo pogledala sogo- vornika kaj ju še zanima. — Ni bilo prezgodaj? — Zakaj? Sicer pa je to moja stvar. Hvala za vse, grem k zobozdravniku. Hitro je vstala, oblekla plašč in odšla preko ceste. Pa ne k zobozdravniku, tem; več v drug lokal preganjat dolgčas, prise- dat k neznanim ljudem, pokadit cigareto in popit kavo ali limonado. Kmalu se je vrnila. Verjetno ni našla »zobozdravnika«. Zdaj ni prisedla k nama, ampak k drugi mizi k trem fantom. Zgodbo bi lahko začeli zapisovati od začetka. Vsebina in glavna oseba se ne bi menjavali. Menjavali bi se samo ljudje, h katerim priseda iz dneva v dan, vsako dopoldne zaradi dolgega časa, ki vlada « zaspanem Celju. T. V. poročnih daril se nama je fjralo mnogo. Vsak sorod- j nama je prinesel to, kar J je bilo najbolj v napoto; ^čini kristalne vaze in pre- jno velike kaktuse. In še iogo drugih reči, ki mu \ je bilo žal zavreči. Stric 0l je prinesel zanimivo ^pturo opic, od katerih je e, kot je dejal, razbil po ti. Teta Božena je prihite- s staro mačko, ki je pre- ijala svoje zadnje dneve, tčlco je prinesla še o pra- m času. zakaj že zvečer se poslovila od tega sveta. Na- ilo se je prav tako nekaj , ki pa so slovesnost sa- il zakomplicirale, kajti od iega trenutka dalje ni bilo )goče več natanko ugoto- !i, koliko je v resnici ura. ) je bilo svatbe konec, sva t predmete znosila na pod- 'eš]e. ?red nedavnim pa sta na- na obisk povabila Hale- m. Mladoporočenca. Ker na- je dan pred tem komisija požarno varnost opozorila, j izprazniva podstrešje — m pa bi z ropotijo? — sva odločila, da svoja poroč- 1 darila razdava. Za Male- rn sva izbrala skulpturo k iz mavca. Tisti del, s terega sta odpadli obe opi- sva uspešno restavrirala predmet zavila p svilen PXT. žena ga je povezala še modrim trakom. Halekova sta naju že pri- kovala. Ze v predsobi sva rešila umetnine in čutila ä olajšanje. Toda samo za mutek. Ko sva namreč sta- na pragu sprejemnice, se ma je zavrtelo. V fotelju sedel stric Karel. Oni, ki ma je dal to isto skulptu- 2a poročno darilo. Prisrčno naju je pozdravil. Nisva slutila, da je prijatelj Halekovih, kot ni vedel on, da sva njuna prijatelja tudi midva. Gospod Halek je po- stavil zavoj na mizo in pri- čel odvezovati trak. »Ne, nikar!« sem vzklik- nil. »Odvežite ga šele za bo- žič!« Halekova sta se malce zmedla, toda stric Karel se ni dal zmesti. »Samo pokukal bi,« je re- kel. »Smem?« Nasprotoval sem, da hi stric pokukal v zavoj, pa me je prepričeval, da ne bo ni- česar izdal, in je šel proti mizi. Ko se je dotaknil svile- nega papirja, sem ga prijel za roko. Nekaj je zagodrnjal in iz oči mu je zasijala jeza. Takoj zatem je nenavadno hi- tro odmotal najino poročno darilo. Na mizi je stalo kr- delo opic v vsej svoji grdoti. Halekova sta izbuljila oči. Pustil sem strica in skušal pogovor obrniti na medna- rodni položaj. Toda nihče me ni poslušal. Skulptura je pri- tegnila vso pozornost nase. Gospa, Halek je prizanesljivo zajec'jala. da sta si nekaj ta- kega že vseskozi želela, toda ciospod Halek me je prestre- lil z ledenim pogledom. Za- tem je nekaj časa sledil molk, na kar je stric Karel rekel: »Dve opici manjkata!« »Odstranil sem ju, ker ni- sta imeli lepega izraza,« sem se zlagal. »Kakšen izraz pa sta ime- li?« »No .. . ena . . . kakor da bi razmišljala. . . ampak to nekako ni bilo lepo. Kot da kipar ni znal izraziti. . .« »Pa druga?« »Ta druga je biLa abso- lutno zanič. Bolj je bila po- dobna nekakšnemu plazilcu.« Gospod Halek je dolgo gle- dal na nizko omaro za pe- rilo. Tudi jaz. Tam sta nam- reč na čipkastem prtu stali dve kičasti opici. Nista bili videti, kot da razmišlja- ta, niti kot plazilca. To je bi- lo poročno darilo strica Kar- la. I PO DEVETIH MESECIH ZNOVA IHKiKETA IMZSODBA JAVNEGA TOŽILCA, KI JE USTAVIL POSTOPEK ZO- PER USLUŽBENCE CELJSKEGA POGREBNEGA ZA- VODA. Bralci se gotovo še spo- minjajo, da so naši repor- terji odkrili grdo ravnanje z mrliči na celjskem poko- pališču. Ta zadeva je imela širok odmev med občani Ce- lja, o njej pa so pisali sko- raj vsi naši časopisi. Ker je bila preiskava dolga, se s pisanjem nismo več vklju- čevali v potek, saj smo pre- pričani, da je tisto, kar smo takrat zapisali držalo. In še danes drži, razen ugotovit- ve, da se ni nihče ob teh človeka nevrednih mahinaci- jah osebno okoriščal. Ugotovili so, da so res pokopavali umrle brez krst, da je bilo pokopanih tudi več ljudi v en. grob . . . IVAN BELE, javni tožilec v Celju, je lani postopek ustavil. O tem smo naše bralce obve- stili. Pred dnevi pa so ne- kateri časopisi znova zade- vo pogreli. No, za nas je sprejemljiva razlaga javnega tožilca, ki je ustavil posto- pek zato, ker po kazenskem zakonu v celjskem primeru ni bilo kršitev. Gre pa za grdo ravnanje z mrliči in tov. Ivan Bele je ponovno naglasil, da pri vsej tej uma- zani zadevi ostane moralna obsodba početja teh ljudi. Sami grobarji so krivi ma- lomarnega dela v toliko, ker so pokopavali več ljudi ven grob, uslužbenka uprave pa je k temu v veliki meri do- prinesla ker ni imela ureje- ne evidence o grobovih. Ta pojav se je vlekel več let, korenine pa segajo še na staro pokopališče na Golov- cu, kjer je bila to skorajda »praksa«. že pred razsodbo so se razmere v pogrebnem zavo- du uredile. Novo vodstvo je takoj začelo z reorganizaci- jo dela in uspelo zadevo urediti. Tudi moralno odgo- vornost zaposlenih so pove- čali, tako, da po njihovih iz- javah do podobnih neljubih priipetljajev ne bo prišlo. —ez Še za ranko iVvstrijo se je pripetilo tole: Oče je prinesel h krstu otroka. Ker je boter zbolel, je sam pograbil otroka in ga v košu nesel v Radeče h krstu. Ko župnik otroka pogleda, se mu zdi, da je prevelik in mu reče: Se vam ne zdi, da je tale otrok malo prevelik za krst?« Oče začudeno pogleda otroka in preplašeno prizna: »Saj res, v naglici sem vzel lanskega.« Očetu ni kazalo drugega, kot da otro- ka nazaj zavije in ga nese domov ter se vrne z drugim. Pride do gostilne, otro- ka obesi na hruško poleg nje in se gre malo pokrepčat. Ker je bilo to v zim- skem času, je otroka zeblo in se je za- radi mraza skrčil. Ko pride oče iz go- stilne, pogleda skrčenega otroka in pra- vi: »Sedaj se je pa otrok tako uskočil, da župnik niti opazil ne bo, če je isti. Vrne se nazaj k župniku. Župnik ga pogleda in pravi: »Ta je pa pravi, ta, in ga je le- po krstil. Tako je bil en otrok dvakrat krščen, drugi pa nobenkrat.' M. S. ri kazalca na uri. Začetne črke vseh besed dajo veliko državo v Južni Ameriki. DEFINICIJE: 1 tehten do- kaz — 2 boksarsko borišče — 3 slovničar — 4 najslabša šolska ocena — 5 vrsta lirič- ne glasbene kompozicije — 6 težko oklopno vozilo — 7 za- vod s šolo in vso oskrbo za gojence — 8 del prsta —9 moderen način pyotovanja s tujimi vozili. zapestnica i Besede se začno vpisovati v polja označena s puščica- mi ter tečejo naprej, v sme- POSETNICA NIKO PLEVEC IN tov. CANKAR hvalil je veliko - to celjsko nam fabrlko. Naša mala GRETI strašno se boji, te mogočne džungelske ZVERI. rešitve iz prejšnje številke KRIŽANKA Vod.: 1. pajac, 6. pastir, 12. emajl, 13. Arezzso, 14. rasa, 15. krpa, 16. LM, 17. Iza, 18. ta- nin, 19. eu 20. SO, 21. Savin, 22. itn, 23. KN, 24. vtik, 25. Dani, 26. okvara, 28. Kasij., 29. pastir, 30. Erika. Z ENO SAMO POTEZO Ena izmed števdilnih rešitev. (Desetič) ^^stnič se je umiril, Nje- [ve slamnate strehe ni več ^koval rdeči petelin, prva so se ljudje bali, [j če le ni bila ona, Zmaj- *ova? Zvedeli so, kako ' na sodišču zanikala, a l^i sum na nenaklonjene ^ sovražne sosede še ni ["l^olnoma splahnel. Ljud- : So se lotili obnove vasi, 'je v treh letih tako po- "^to žarela v uničuj o- TO ognju. Zmajškovih so se v usodo. Njihova hi- ^ je bila zaznamovana. ^ in sin sta morala pre- iti marsikateri zvedav, ? .tudi očitajoči pogled. tam se je skozi zobe J^^ila tudi kakšna pik- j.^ebelakovi. ki so bili Jbodi nrizaiieti in seveda tudi presenečeni, so bili z Zmajškovimi v sorodu. Po- tem ko se je mladi Zmaj- škov vrnil domov oproš- čen suma, se je k njemu vrnila tudi žena z otroko- ma, ki je poprej trikrat zbežala na svoj dom. Nje- ne roke so bile v hiši po- trebne, vrisk in smeh ot- rok pa je pregnal klavr- nost iz nje. Daleč proč v neznanem kraju pa je prestajala kazen Terezija Zmajšek, gotovo najstarejša med jetnicami. Prestajala je kazen, ki je bila res le kazen, kajti pri njenih letih o kakšnem vzgojnem pomenu kazni ni mogoče govoriti. Izločena je bila iz družbe tudi zato, da bi njena strast za og- niem ne mogla več nare- diti škode. Sicer pa je bil nop'lpfi na stfirko v črtasti jetniški obleki žalosten Odkar je bila iztrgana iz vajenega okolja, se je na- glo starala, postaja betež- na in nadležna sebi ter drugim. Njena pisma, pi- sana z okorno, črk nevaje- no roko, so bila vedno manj razumljiva. Pisani be- sedi zakona je bilo zadoš- čeno, toda ljudem v Lastni- ca najbrž ne. Zmajškovi so bili revni. Njihovo poses- tvo j ih je komaj preživ- Ijalo. Kaj so hoteli sosed- je — pogorelci? Terjati, da jim povrnejo škodo, ki jo je povzročila solastni- ca? Naj Debelakov! terja- jo povrnitev škode od zeta in hčere? Koliko bi sploh lahko dobili vsi prizadeti, če bi tudi lahko prodali obsojeničin delež.. Z rev- ščino se revščina ne krpa. Preprosti ljudje so v Last- niču in zato ne razumejo, da je piromanstvo bolezen. za katero lahko zboli tu- di reven človek. Preprost človek vidi posledice, ne pa tudi vzrokov. Zanje je bila Zmajškova požigalka, ki je požigala iz hudobije, iz škodoželjnosti. Obsojali so jo toliko bolj, ker se je znala tako dolgo prikriva- ti, ker so sumili prej vse druge kot njo. * Prišel je dan, ko je Zmaj- škova za vselej zatisnila oči. Ljudje pripovedujejo, da je bil pogreb žalosten. Krsto so domači peljali na vozu na pokopališče, ker niso m.ogli dobiti pogreb- cev. Domači so bili edini, ki so šli za njo. Jeza vaš- čanov je segla onstran'živ- ljenj a, a tisti, ki niso po- goreli, se niso hoteli zame- riti svojim sosedom. Tere- zija Zmajšek je v vasi ime, ki pomeni nesrečo, ki še danes vzbuja srh. KONEC Č P„DELO" CELJE telefoni: C TEDNIK-Radio Celje 23-69 in 31-oS Podružnica„Delo" 28-00 REZERVIRANO ZA NAŠE BRALCE -REZtRVIRANO ZA N K NOVOLETNI MALI ANKETI IMSMO RAVNATEIJA ZAVODA »IVANKE URAN.IEK« iZ CEIJA Uredništvo Novega t«'dnika, cenjeni tov. urednik! V zvezi s telefonskim po- govorom danes dopoldne in osebno mtervencijo po naši psihologinji že v soboto 28. decembra 1968, glede objav- ljenega članka Mala anketa — majhne želje v Novem tedniku št. 48. z dne 26. de- cembra, 1968, moram izreči v imenu uprave in celotnega kolektiva našega zavoda ogor- čenje nad tem, kako je mo- goče da ugledni časopis, ki ga bere širša javnost in ne le samo celjsko območje, ob- javi laično izmaličen prikaz naših mentalno prizade- tih otroK v novoletnem priča- kovanju. Naši socialistični do- movi niso niti internati, še manj zavetišča, kamor bi spravljala družba otroka brez vestnih staršev. To so do- movi — šoie internega '■-ipa za otroke, ki v kraju svojega bivanja nimajo posebne šole in zanje starši in družba le po skrbi. Naš otrok ai kri- tičen, se počasi duševno raz- vija in zato ga naj poučuje- jo in vzgajajo defektoLog', ki bi se naj svojih nalog in odgovornosti zaveda'i 'er mo trii svoje delo iz ispekta pedagoške etike. Našega uči telja veže strogo zaupno de lo, saj je edini, ki pomnga m razume trp>eče starše nien talno orizadetih otrok, K se rode v enakem procentu v vseh plasteh naroda, ne gle- de na stopnjo izobrazbe. De likatno je posegati v to pro- blematiko, nedovoljeno je vsako laično anketiranj3 še manj pa imenovanje oiioka s celim imenom in priobče- nje njegove slike. Zelo sten in naravnost obsojanja vreden je bil prizor v sobo- to dopoldne dne 28. decem- bra v naši šolski pisarni, ko je prišel oče ene izmed go- jenk ter obupan pričel joka- ti, češ, da se je zgrnilo nanj vse sorodstvo, da ima zapu- ščenega otroka in da si naj prebere, da imajo take otro- ke le tisti, ki so podvrženi alkoholu, neodgovornosti, pre- greham Itd. (če pomislimo, da je to prebralo morda 500 staršev naših otrok in če vsi odpovedo vaš list, bo ta čla- nek slaba usluga vašega no- vinarja). Omenjeni občan je grozil, da bo uredništvo to- žil, saj vendar lepo skrbi za svojega otroka. Ljudje so v teh stvareh občutljivi, vse poslušajo, zato moramo biti glede te boleče delikatnosti pazljivi in humani. Ne mo- remo in ne smemo si dovo- iti kaj takega, saj vse naše spise, podatke in slike sprem- lja oznaka strogo zaupno. Dvomimo, da ni vse to na- šteto zelo jasno tudi našemu učiteljstvu v Dobrni in če somu ni, potem ne more bi ti učitelj, še manj pa defek tolog ter bo za storjene na pake disciplinsko odgovarjal kajti dovoliti vstop, dajati podatke, pustiti anketirati na- še nekritične in sugestibilne otroke in to nekontrolirano brez vrednosti uprave priob- čiti, je nedopustno. Cenjeni urednik, imamo vtis, da hoče nekdo v kalnem ribariti v zvezi z dejavnostjo zavoda Ivanke Uranjekove v Celju in ustvarjati v zavodu- in javnosti zmedo, posebno še celo ker je bil pred me- seci objavljen v radiu. Ra- dio Celje op. urednik) neo- kusen in žaljiv pamflet na de'ovne in požrtvovalne oseb- nosti v našem zavodu. Prosimo vas cenjeni tov. urednik da tov. Sever ja ki je kakor smo izvedeli, otroke anketiral, slikal ter čla- nek priobčil, z^lišite in ustrezno ukrepate ter v bo- doče podobne članke pravo- časno preprečite. Istočasno prosimo, da v listu priobči- te da uprava Zavoda za čla-, nek ni vedela, da ga je pri- občila neodgovorna in samo- voljna oseba s sodelova- njem nekoga ki bi vsaj del- no moral poznati pedagoško etiko če se že imenuje uči- telj. Naša dolžnost je, da ne zlo- rabljamo zaupyanja staršev, da pomagamo mentalno retardi- ranemu otroku in njih star- šem resnično humano ne pa na način cenenega reklamne- ga efekta, ki vzvišenemu, hu- manemu pedagoškemu smo- tru škodi, ne pa koristi. Obra- ^mo se na vas z željo da enkrat za vselej zajezite vme- šavanje novinarja vnaše stro kovno področje. V bodoče ne odbijamo so delovanja, nasprotno pričaku- jemo od vas pomoči pri šir- jenju razumevanja naše pro- blematike in zaupanja star- šev mentalno prizadetih otrok ki neradi pošiljajo svoje otroke v posebno šolo zaradi kompleksa manjvred- nosti, vendarle prosimo da naj bo to sodelovanje ved- no le z našo vednostjo. V CELJU, 3. I. 1969 MILICA BIZJAK v. d. ravnatelja Uredništvo je pismo obja- vilo v celoti z vsem, tudi z razumevanja dodalo dvoje opomb Da bi bila javnost objektivno seznanjena o vsem, bomo prihodnjič pri- občili tudi »neokusen in ža- ljiv pamflet«. I TRG. PODJETJE DA SE BOSTE ZA OBNOVITEV VAŠE SPO- MLADANSKE GARDEROBE LAŽJE ODLOČI- LI - VAS VABIMO PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI MANUFAKTURA - Cankarjeva 1 CELJE NAJMLAJŠA STARA MAMA Argentvjski TV studio hotel poiskati najnilajso ro maier v deželi. Napro^^ je gledalce, da bi mu ^ pomagali najti, v posebni ^ da.ii pa so potem pred.-,tav, zmagovalko. Presenečenje bilo veliko, kajti ta vzdeve si je pridobila ženska, ki prav tedaj praznovala svj trideseti rojstni dan. Gleda ci so lahko videli seksbon bo, ki je bila zelo daleč , predstav o stari materi. Elida Ibarra se je televizj skim gledalcem predstavila mini krilu in iei>o urejeti ter povedala svojo zgodb« Pred 30 leti .je bila rojena 1'aragvaju, s 14. leti pa p^ ročena in mati. Ko ji je uitir mož, je z materjo, ki ji j danes 47 let, in otroci odä v Buenos .\ires. Delala je no in dan. da bi lahko preživi la družino. Danes je solastu ca nekega bara na periferij mesta in streže gostom p« zno v noč. Ko se .je 16-Ietna hči p« ročila in dobila sina, ,ie bil Elida »najsreči-iejša stap mati na svetu«. Tisti, ki a jo videli na ekranu, pa pra vijo, da ni le najmlajša, ani pak tudi najlepša stara n« ti. Ce je res ali ne, brezplač na televizijska in časopisu reklama gotovo ne bo ško
  • aIovala in nosila je velika temna očala, kot da bi hotela ostati neznana. To je bila Jackie Onassis. Pred kakšno uro .je pospremi- la oba otroka v šolo, in med- tem ko sta ta pri pouku, se je ona sama sprehajala po par- ku. Sama, to je zanjo nekaj strašnega. Ona, ki je ena na,j- bogatejših žensk na svetu, je sama, kajti 63-letni mili.jarder Aristoteles Onasis nima časa zanjo. V se, kar ju veže, je te- lefon. Medtem ko živi ona v New Yorku, je n.jen mož ti- soče kilometrov stran. V za- četku se je sprijaznila s tem, da mora njen »Teles«, kot mu pravi, potovati po morjih in sklepati kupčije, toda zdaj, ko je izvedela, da v svojem pariškem apartmanu prireja tudi »parti.je«, ,je postala ne- mirna. »Kako puščoben za- kon,« pravijo njuni pri jate''i. »Jackie in njen mož se vidita samo še slučajno. Tu nekaj ni v redu.« Z žalostjo je morala spoznati, da je pričel Onassis že nekaj mesecev po poroki živeti po s\ ')jih starih nava- dah. S prijatelji je zahajal v nočne klube v Parizu in Rimu in obujal svoje spomine. Nič čudno, če je Jackie, ki bo julija dopolnila 40 let, raz- očarana. Verjetno si je zakon- sko življenje predstavljala ne- koliko drugače. Pri 24 let sta- rejšem možu čaka na otroka in resnično družinsko srečo, ki jo je pet let pogrešala. A temu se bo, kot kaže, morala tudi vnaprej odpovedati in se zadovoljiti s tistim, kar ji je morski kralj nudil v prvih dneh zakona, ko si je vzel vsaj čas, da jo je ure in ure poslušal. Ni šala: v vasi Bajni (se verno cd Budimpešte) bi ra. di podarili grad, a ga niha noče. Grad je v klasicističnem slogu projektiral znani ma- džarski arhitekt Jozsef Hild. Svojčas je bil last grofa Mo- rica Sandorja, ki je bil po- ročen z Metternichovo hčer- KO Leontino. Zadnja lastnia gradu pa je bila Metteri chova princesa Clement™, Ki je od leta 1945 živela \ Parizu in tu tudi umrla. Ker je bila torej Clemen -a zadnja naslednica .ijrofa Sandorja, je po njeni smr li pripiuiel grad državi. Po- večini so pohištvo in umetni- ške slike odstranili iz njega, prostore pa spremenili v skladišče za kmetijske stroje. Toda kot skladišče je grad postal državni predrag. Pre- pu.stUa ga je Bajni, s tem pa naložila vaškim možem no- ve skrbi. Nimajo namreč de- narja, da bi ga obnovili, za- to so videli edino rešitev t ponudbi: »Grad damo vsa- komur, ki ga hoče.« A doslej se še ni nihče oglasil. Stvar namreč kljub temu ni tako preprosta. Ce bi ga hoteli obnoviti, bi mo- rali vanj vložiti kakih 36(1 milijonov Sdin. To pa vsota, za katero bi človek do- bil skoraj »nov« grad. VELENJE vinko zabret, vodja davčne uprave Po novem so tudi v velenj- ski občini ustanovili samo- stojno davčno upravo, ki bo lahko odslej bolj temeljito in suvereno opravljala svojo dolžnost. Občinska skupščina je imenovala za šefa davčne uprave v Velenju Vinka Za- breta, izkušenega človeka na področju financ. V. Zabret je namreč že doslej ifspešno vodil pxodobne posle kot na- čelnik oddelka za finance v občinski administraciji. K. »Predsednik de Gaulle,« je ^ejal zahodnonemški finanč- jii minister Franz Joseph gtrauss, »je križanec med De- X)ico Orleansko in političnim fistroTiavtom.« ... Ameriški iistronavt Frank Bornum, ki jg nedavno letel okrog Mese- ca, je izjavil: »Zdaj, ko Lyn- don Johnson ni več predsed- nik, si lahko privoščim trdi- tev, da je Mesec videti prav takšen kakor Teksas.« Bivši ameriški predsednik Johnson je doma iz Teksasa ... Slova- ški voditelj Gustav Husak je t) nekem govoru vtepal lju- dem v glavo, da morajo ohra- niti čimbolj hladno glavo. Na- slednjega dne se je v tisku že pojavila karikatura, na kateri državljan modruje: »Nekateri ljudje imajo tako hladne glave, da jim zamrzne razum. ... španska cenzura je prav- kar prepovedala izid knjige »Overila«. V njej nemški av- tor opisuje zgodovino gveril- skega vojskovanja od leta 1809 do današnjih dni. Mor- da je cenzuro motilo to, da so prav Španci iznašli in dali ime gverili leta 1809, ko so se vojskovali proti Napoleonu. ... V sovjetskih časopisih je 98 odstotkov vesti za množice, dva odstotka pa za poznaval- ce, ki bi radi vedeli, kaj se v resnici dogaja — je dejal ne- ki dopisnik v Moskvi. »Toda vrag si ga vedi, katera sta ti- sta dva odstotka» .. Od ju- nijske vojne 1967 je Sovjetska zveza poslala Egiptu orožja in druge vojaške opreme v vre- dnosti ene milijarde dolarjev. Toda sovjetski inštruktorji imajo težave s svojimi učenci. Med nekim predavanjem o tankih so se začeli egiptovski vojaki režati. »Kaj res misli- te, da bom popravljal tank sredi bitke?« je vprašal egip- tovski učenec obupanega so- vjetskega učitelja. .. . Naj- dražji ujetnik na svetu je go- bovo Sirhan Sirhan mladi Ambec, ki je lani ubil sena- torja Roberta Kennedyja. Proces se še ni začel in ven- dar je veljal državo že 400.000 dolarjev, ker je Sirhan Sir- han tudi najbolj strogo varovani ujetnik na svetu. So kvalitetni res le vodilni ljudje? Kandidate iščejo ponekod v preozkem krogu »že uveljavljenih« - Čemu želijo nekatere občine samo »močne« poslance Med značilnostmi do- slej zbranih podatkov o predlaganih možnih kan- didatih za republiške po- slance. naj ob tej priliki omenimo dve. B Prva je ta, da je med predlaganimi možni- mi kandidati največ ljudi iz industrije. To je prav- zaprav razumljvo in v re- du. Prav tako predlogi obetajo, da bo to pot pri- šlo v skupščino vendarle več ljudi iz doslej zapo- stavljenega kmetijstva, tu- di zasebnih kmetov; veči- noma jih predlagajo vo- lilci na štajerskem in v Pomurju. Tudi nekaj štu- dentov omenjajo predlo- gi. Presenetljivo malo pa so zastopane nekatere pa- noge, ki dokaj pomenijo v slovenskem gospodar- stvu. Iz turizma ni nobe- nega predloga za poslan- skega kandidata, razmero- ma zelo malo pa jih je tudi iz znanstvenih dejav- nosti, gradbeništva, goz- darstva in gostinstva. S Druga značilnost je ta, da predlogi sorazmer- no najbolj upoštevajo di- rektorje ter druge ljudi na vodstvenih družbenih položajih in funkcijah v političnih in delovnih or- ganizacijah. Seveda potre- bujemo poslance tudi iz vrst vodilnih ljudi. Toda ob njih bi moralo biti več neposrednih proizva- jalcev, ker gre za to, da dobijo v skupščinah us- trezno besedo predvsem tudi nosilci osnovnih de- lavskih interesov, ne pa zgolj njihovi posredniki. Naj bo, recimo, direktor še tako napreden, mnoge probleme vendarle druga- če čuti kot delavci. To je človeško razumljivo in je treba upoštevati. Toda ko se potegujemo za več kan- didatov iz vrst neposred- nih proizvajalcev, nima- mo pred očmi zgolj roč- ne delavce, marveč, širši krog, vključno tehnike, in- ženirje, ekonomiste in druge kvalificirane ter visokokvalificirane ljudi. Navadno potiskajo na- prej predvsem kandidate iz vrst vodilnih ljudi z iz- govorom, češ da potrebu- jemo kvalitetne poslance in odbornike. Po teh poj- movanjih je torej kvalite- ten samo tisti človek, ki je na vodilnem mestu. Marsikdaj sta kvaliteta in vodilna fimkcija res zdru- žena v enem človeku, vse- lej pa ne. Toda prav ta- ko kvalitetne, razgledane, sposobne in zavzete ljudi najdemo tudi med člani delavskih svetov, med strokovnjaki in drugimi. Kandidatom iz vrst vo- dilnih ljudi dajejo pred- nost zlasti tam, kjer po- teka kandidiranje v bolj ali manj zaprtih vodstvih, po starem, kjer izbirajo zgolj v ozkem krogu že znojiih ljudi ter je kan- didacijski postopek torej premalo javen. V takih primerih imamo, kot ne- kateri to imenujejo, ne- kakšen »kadrovski vrti- ljak«, na katerem se pri- kazujejo vedno eni in isti ljudje. Vzrok je v težnjah ne- katerih občinskih vod- stev, da bi z »močnimi« poslanci zagotovili uve- ljavljanje občinskih inte- resov v republiški in zve- zni skupščini. Korenine takšnih teženj pa segajo globlje in kažejo najbrže na nerazčiščen položaj občine v našem družbeno ekonomskem političnem sistemu. MIRO ZAKRAJŠEK TELEGRAM! SAIGON — V Južnem Vietnamu se je končalo enodnevno premir- je za vietnamsko novo leto. Jiižno. vietnamska osvobodilna armada je iicer razglasila sedemdnevno pre- mirje, toda saigonska vlada nI spoštovala tega premirja. RAVALPINDI — Demonstracije v Pakistanu so dosegle tolikšen obäeg, da je bil premier Ajub Kan prisiljen izpustiti iz zapora svoje, ga najnevarnejšega političnega nas- protnika, bivšega zunanjega mi- nistra Bhutta. Zdaj so se začeli pogovori med vlado in opozicij- skimi strankami. LONDON — Britanski zimanji minister Stewart ni hotel ne za- nikati ne potrditi poročil, da na- merava Britanija {JTodati Izraelu večje število tankov »centurion«. Arabske države so ostro protesti- rale v Londonu ISTANBUL - Med obiskom še- ste ameriške flote v Turčiji je v Izniiru, Trapenzuntu, Ankari in Istanbulu prišlo do hudih nemirov in demonstracij. Nastopila je celo vojska, ki je uporabila strelno orožje. KARNEVAL V MAINZU (Zah. Nemčija): Kot koklji na gnezdu so predstavili na pustni paradi tudi finančnega ministra Franza .Josefa Straussa (levo) in ministra za gospodarstvo Karla Schillerja. Ker se govori o novih davkih, so jima ob strani dali še napis: »Pazite, kaj bosta znesla!« Telefoto: UPI tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m SKUPŠČINA o POKOJNIN- SKEM SISTEMU — V zvezni skup- ščini so prejšnji teden obravnavali teze za izpopolnitev pokojninskega sistema. Večina poslancev je na- sprotovala zahtevam sindikatov, naj bi skrajšali pokojninsko in sta- rostno dobo (nekaj poslancev pa je sindikalne zahteve podprlo), če bi ugodili zahtevam sindikatov, bi namreč morali zmanjšati osebne dohodke zaposlenim in pokojnine. Interes tistih delavcev, ki živijo samo od zaslužka ter nimajo dru- gega premoženja je, da čimdlje de- lajo, da bi imeli potem čimveč j o pokojnino. Znanstvena proučeva- nja kažejo, da je starostna meja za upokojitev pri moških pri 60. letih. Hkrati pa so v skupščinskih razpravah poudarili, da je pri izpo- polnjevanju pokojninskega sistema najvažnejše to, da odpravimo se- danja krivična razmerja med po- kojninami ter dosežemo, da se bo- Ö-0 pokojnine skladno večale z Osebnimi dohodki zaposlenih. Po izjavi namestnika direktorja zveznega zavoda za socialno zava- rovanje Todorja Vujasinoviča je Pričakovati, da se bodo pokojnine ietos v vseh republikah povečale kakih 5%. a SPREJETI VOLILNI ZAKO- NI — Republiški zbor skupščine Slovenije je razglasil spremem- be republiške ustave. S tem je usta- va začela veljati. Hkrati so v re- publiški skupščini v ponedeljek «ončno sprejeli tri zakasnele volil- ^ zakone; zakon o volitvah re- ^bliških poslancev, zakon o volit- občinskih odbornikov ter za- ^on o določitvi volilnih enot za blitve republiških poslancev. Zna- no je, da je zakon o volilnih eno- tah sprožil mnogo kritik ter spre- minjevalnih predlogov, češ da pri- krajšuje nekatere občine. Spre- membe je predlagala tudi občinska skupščina Trebnje, ki pa je svoj predlog nato imiaknila. ■ PODRAŽITVE OGROŽAJO STANDARD — Sekretar sveta Zve- ze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič je v pogovoru s sodelavcem Tanjuga poudaril, da najnovejše podražitve nevarno strežejo po standardu delavcev in ogrožajo re- formo. Stalen vzrok neustaljenih cen so zlasti nizka storilnost, slaba organizacija dela in ekstenzivno gospodarjenje. Najbolj dvigajo ce- ne svojim izdelkom namreč tista podjetja, ki slabo gospodarijo, s tem pa škodujejo dobrim gospo- darjem. Rešitev ni samo v raznih predpisih. Med drugim smo se pred vplivom svetovnega trga tudi pre- več zaprli z raznimi carinskimi in drugimi pregrajami. O cenah, ki so v januarju po- skočile za 7 o/o glede na lansko povprečje, je razpravljal tudi zve- zni izvršni svet. Sprejel je več ukrepov, ki naj pripomorejo k B POSLANSKA VPRAŠANJA — Poslanca Ivan Repine iz Kranja ter Tilka Blaha iz Novega mesta sta v zvezni skupščini postavila vpra- šanje o ljubljanskem letališču Br- nik oziroma o rentabilnosti novih in starih letališč sploh ter zakaj ljubljansko letališče ni vključeno v mednarodne letalske proge. Slo- venci morajo namreč — kadar se odločijo za letalo, potovati čez Za- greb, Gradec, Celovec ali Trst. Di- rektor uprave civilnega letalstva Batrič Jovanovič je odgovoril, da nobenega jugoslovanskega letališča, ki smo ga zgradili ali gradimo, ne bi mogli razglasiti za odvečnega, ker vsakega potrebujemo zlasti za- radi turizma. Pogodbe o pristaja- nju mednarodnih letal na jugoslo- vanskih letališčih pa lahko kadar- koli spremenimo, je dejal Jova- novič. Poslanec Franc Šetinc je vpra- šal generalnega direktorja zveznega zavoda za statistiko Ibrahima La- tifiča, zakaj pri sestavljanju vpra- šalnika o dohodkih občanov ni so- deloval noben republiški organ iz Slovenije. Ta vprašalnik je namreč vzbudil precej hude krvi, ne le za- to, ker je bil prvotno sestavljen le v srbohrvatskem jeziku, marveč tudi zaradi neumestnih vprašanj. Direktor Latifič je priznal, da so bile pri tem storjene nekatere na- pake. B »BEOGRAD« TUDI V LJU- BLJANI IN MARIBORU — Beo- grajsko trgovsko podjetje »Beo- grad« ima že zdaj dvanajst vele- blagovnic v Srbiji, Bosni in Vojvo- dini, V teh veleblagovnicah lahko vsak dan kupuje kakih 200.000 lju- di. Ta trgovski velikan namerava zdaj graditi veleblagovnici tudi v Ljubljani in Maribom. E UVOZ MASLA — V Sloveniji bi bilo treba letno uvoziti kakih 1800 toai masla, da bi krili potrebe. tedenski zunanjepolitični pregled Triindvajsetega februarja bo novi ameriški predsednik Richard Nixon začel svojo pot po zahodnoevropskih dr- žavah. Do 2. marca bo obi- skal London, Bonn, zahodni Berlin, Rim, Bruselj in Pariz. Glavai namen Nixonove poti je »okrepiti in poživiti« atlant- sko zavezništvo, kakor je sam dejal. Dejal je tudi, da bo posvečal več pozornosti Evropi. Razlogov, da se je novi predsednik ZDA odločil, da bo tako kmalu obiskal Evropo^ je več. Zelo neprijetna in nujna je kriza na Srednjem vzhodu. Washington je načelno privo- lil v francoski predlog, da bi se sestali predstavniki ZDA, ZSSR, Britanije in Francije in poskusili najti rešitev za srednjevzhodne težave ali jih vsaj omiliti. Toda ZDA zahte- vajo, da se morajo pred tem sestankom posamič dogo- voriti med seboj posamezne države, kako bi bilo najbolje Organizirati sestanek »na vrhu«. Drugi razlog za obisk je — Evropa. Težava je v tem — piše londonski ted.iik »The Economist« — da je zahodna Evropa postala premočna, da bi bila še voljna prenašati položaj iz petdesetih let, ko so bile ZDA nedvomno vodil- na sila, zahodna Evropa pa je tej sili sledila. Toda Evro- pa je še vedno prešibka, da bi se lahko enakopravno po- govarjala z ZDA. Gospodar- sko bi že bila dovolj močna, toda politično je razbita in neodločna. Britanci kažejo pri tem s prstom na predsednika de Gaulla in trdijo, da njegova politika slabi zahodnoevrop- sko politično enotnost. De Gaulle bi rad naredil iz Fran- cije vodilno silo, ki bi ji sle- dile druge zahodnoevropske države. Zato se ne bo zadovo- ljil z morebitnimi ameriški- mi zagotovili, da je Francija za ZDA prav tako pomemb.ia kakor Britanija. Zaradi svo- je posebne politike mora Francija skrbno paziti da bo med Parizom in Washingto- nom zmeraj dovolj velik od- mik. Zato politični opazoval- ci ne pričakujejo, da bo Ni- xonov obisk v Parizu kaj do- sti spremenil to dejstvo. Nixon bo tudi obiskal zaho- dni Berlin, ker je to postalo že obvezno romanje celo za ameriške predsednike Pred Nixonom sta obiskala Berlin tudi predsednika Kennedy in Johnson. In prav v tem tre- nutku se temperatura v Ber- linu in okrog njega nevarno dviga. Petega marca bodo zahod- noi-iemškl poslanci volili v za- hodnem Berlinu novega pred- sednika ZR Nemčije, Lübke- jevega naslednika. To se ne bo zgodilo prvič, toda vsa- kokrat, ko se je to zgodilo, je bilo slišati na vzhodu gr- menje. Prihajalo je iz iVIoskve in Nemške DR. Tudi najno- vejša sovjetska nota Bonnu, prav tako note, izročene ZDA, Britaniji in Franciji poudar- jajo, da je Berlin pod okupa- cijskim statutom in da nika- kor ni del zahodnonemškega ozemlja. Potemtakem poslan- ci iz Bonna nimajo kaj tam iskati. (Isto bi moralo seve- da veljati tudi za Nemško DR, ki ima v vzhodnem Ber- linu, ki je tudi pod okupacij- skim statutom, svoje vladae ustanove.) V prejšnjih letih, ko je za- hodnonemški parlament zase- dal v zahodnem Berlinu, so vzhodnjaki ovirali promet med nekdanjo nemško pre- stolnico in ozemljem Zvezne republike, sovjetska reakcij- ska letala so letela nad dvo- rano, v kateri so zasedali po- slanci tako nizko, da so se drobile šipe, in podobno. Zdaj so prepovedali vsem zahodnonemškim poslancem potovati v Berlin. Moskva še posebej opozarja na 12 neo- nacističnih poslancev NPD, ki bodo marca tudi glasovali v zahodnem Berlinu. Poslan- ci bodo seveda potovali z le- tali in zato se pesimisti boji- jo, da bodo sovjetske oblasti, ki so pred kratkim orgaiizi- rale manevre v okolici Berli- na, motile letalske zveze. Mo- skovska nota Bonnu mračno napoveduje, da bo za vse po- sledice kriv Bonn. Tudi prej .ie bilo slišati ta- ka opozorila, toda zdaj zveni- jo resneje. Zato sta se izobli- kovali dve »šoli«. Zahodno- nemški uradni viri širijo pe- simizem, da bi spodbudili tri zahodne velesile k odločne.]- šim ukrepom, ker se jim zdi njihovo stališče nekoliko mlahavo. Američani pravijo, da ne pričakujejo kaj hujše- ga. Toda za vsak primer se pripravljajo tudi na kaj huj- šega. GEORGETOWN — Desničarski režim premiera Porbesa Bumhama v GvajarU Je začel pravo strano vlado proti indijskemu življu v pokrajini Rupununi, kjer so se nedavno uprli veleposestniki. WASHINGTON - Predsednik Nixon je poslal guwemerja države New York Nelsona Rockefeller j a v države Latinske Amerike kot svo- jega osebnega odposlanca. 15. Vrt se je jadrno izpraznil in v ponosnenn ob cesti prvega reda, na višku sezone, so imeil v hipu le še dva gosta - oba v postelji in v usmiljenja vrednem stanju! - Šele tople kamilice in hladni obkladki so spravili naša turi- sta spet do sape. No, na nadaljnjo pot pred večerom ni bilo več misliti! Paradižnikova sta kove šoferske sposobnosti so prihajale vse bolj do veljave. - Klara si je privezala okrog vratu pikasto rutico, da je nagajivo zavihrala za njo, in zagostolela: »Se spomniš Feliks, kako sva sanjala, kako se bova v odprtem avtomobilu peljala mimo pošte v Ljubljani?« se zdravila v prijaznem lokalu vse do naslednje' ga kosila Poravnala sta račun, ki je bil, najbrž zaradi čebel, močno otekel, in se spet odpelja'^ Tokrat iz previdnosti s spuščeno streho! - R^^' položenje se jima je povrnilo. Spuščena strehi je povečala športni učinek vožnje in Paradižf^'" Mirno in brez skrbi je bilo življenje 18-letne Turkinje Medine. Rodila se je v druži- ni bogatega kmeta v Busri. Sprijaznila se je s tem, da ima komaj 90 centimetrov, za- to ni več mislila o ljubezni in o tem, da bi kdaj imeJa otro- ke. Toda vanjo se je do ušes za- ljubil 170 centimetrov visoki Ibrahim. Vsak večer ji je pre- peval pod oknom ljubezenske pesmi. Medina ga je uslišala. Ko je oče izvedel za ljube- zen svoje hčerke, je malone poblaznel. Prepovedal ji je, da bi še kdaj stopila na dvorišče. Toda zaljubljen-- ca sta sklenila, da bosta po- begnila, zakaj Medina je pri- čakovala otroka. Ponoči sta zapustila Basro in se napo- tila k Ibrahimovemu sorod- niku. Tu je Medina rodila sina. Mati la se ni mogla sprijazniti se s tem, da je njena hčerka zapustila dom, zato 'je s pomočjo sosedov pregovorila očeta, naj sprej- me Ibrahima kot svojega bo- dočega zeta. Oče se je omeh- čal. visoke ograje so lahko nevarne Celjski prometni strokov- njaki so opozorili, da so ne- katere visoke vrtne ograje, sslasti v mestu (Jenkova, Ob- lakova, Kersnikova ulica in še drugje) lahko nevarne, ker zapirajo preglednost na o\Tnkih. Po njihovem mne- nju bi jih morali odstraniti ali vsaj znižati. -m akvareli v šoštanju Minuli petek, na dan pred •slovenskim kulturnim praani- kom, so v Napotnikovi gale- riji v Šoštanju odprli raz- stavo akvarelov Ljuba Ravni- karja iz Kranja. Ob sveča- ni otvoritvi je bil tudi kraj- ši kulturni program. Slikar Ljubo Ravnikar je starosta •gorenjskih likovnikov in se je še posebej posvetil slikanju izginjajočih lepot tako mefsta kakor tudi specifičnih mo- tivov. a SÜNSL GA BOM V... Ljudje smo čudne sor- te ptiči. Govorimo eno, dela- mo drugo, pišemo tretje, pri- jatelju povemo četrto. Nekaj preberemo in drugemu hva- limo, tretjemu kritiziramo, če- trtemu objokujemo in pete- mu govorimo, da bomo ti- stega, ki je to napisal simi- li v... Ko pa tistega, ki mu preko petka groziš z udarcem v zadnji del, srečaš na cesti, te lepo pozdravi, za- želi sončen dan in oddide naprej. Včasih, če je i>ošte- no dobre volje ali v začetku meseca te povabi še na ko- zarček za »šank«. Ko se poslovita, se pesem ponovi. Razlika je samo v tem, da je tekst še ostrejši, 6e bolj »2iabeljen« in konča se »ruknil ga bom z avtom, ko bo šel prex ceste.« Pa kaj bi to! Delamo na- prej in eni te hvalijo, drugi kritizirajo, tretji obrekuje- jo, četrti očitajo, da si ne- normalen, peti pa pravijo, da si čudovito napreden, po- šten oster, odkrit, neusmi- ljen. Žalostno je, da takšne zgodbice slišiš tudi med pro- svetarji (samo nekaterimi!), kulturniki in sploh vsaj po zunanjosti in poklicih, lü jih opravljajo inteligentni ljudje, ljudeh. škoda j teh ljudi, ki z za- vogakiim paberkovanjem po- skušajo urediti stvari, ki so Jih upravičeno ali neupravi- čeno prizadele. Besedo ima: TONI HERCFELER Minuili teden je bol za- me presneto razburlijiv. 2e sem pričakoval, da se bom aa konec tedna lah- ko grel na popoldanskem soncu, pa ti na vsem le- pem potegnejo čez nebo sivo zaveso in iz te je za- čelo dobesedno sipaü sneg. Dva dni sem vihtel lopato. Nekaterim so mo- rali sporočiti po radiu, da so se zganili in z ravnih streh jeU odstranjevati debelo snežn<^ odejo. V eni izmed celjskih hiš predsedniku hišnega sveta nd bilo všeč, da so se sta- novalci spomnili, da bi streho očistili. Tega sploh ni dovolil; najbrž zato ne, icer ni sam prišel na to idejo. Razburljiv dogodek je bdi tudi štrajk v metalur- ških obratih celjske cin- karne. Da, ljudje so od- ločno sklenili opozoriti na neurejeno vprašanje plač, ki so na skrajno ni- zkem nivoju. Oistilka v kakšni ustanovi dobi me- sečno toliko aH celo več kot pa delavec, ki osem ur težaško gara v valjar- ni. Preveč je takšnih v cinkarni, ki za svoje te- ško delo ne dobijo pra- vega plačila. Opozarjali so na ta problem, rotili, p(rosili, pa nič. Podjetje nima denarja, ker mora kriti s svojim diohodjsom veliko izgubo pri izvozu. Vsak dolar cinikamiški delavci krepko dotirajo. Končno so se odločili, da teko ne more več napreg. Ker je bil ravno pustni čas, pač ne morem mimo tradicionalne pomešano cicibansko- pionirsiko- mla- dinske maškarade v Na- rodnem domu, kjer so malčke »zabavali« s sen- timentalnimi ljubezensko narodnimi nai>evi. Ja, za to maškarado je značilna tudi svojevrstna obdaritev »najbodjših«. Maska Merx je dobila darilo od Mer- xa, maska Aero od Aera ibd. Neko dekletce se je potožilo mamici, češ za- Lsaj pa nisem jaz lonček, bi dobila nagrado od to- varne lončkov. V teh dneh je bilo 377 maškar rad in povsod so izbirali in nagrajevali najbolj iz- virne. Maškarade so pri- redili tudi člani društva komolčarjev, društva za najlon nogavice brez črt, sekcija izdelovalcev kranj- skih klobas in odbor za pripravo karnevala CELJE 2000. V nedeljo je bil v Radečah praznik kakršnega že dolgo niso imeli. Kot smo sporo- čili že v prejšnji šteAiiki sta 60. obletnico poroke obhajala Viktor in Ivana Razber- ger. Dogodek je močno odjeknil med domačini. Mnogi so jima prišli čestitat. Med tistimi, ki so bisernemu paru želeli še dolgo skupno življenje, so bili tudi predstav- niki občinske skupščine iz Laškega, ki so paru podarili tudi veliko košaro z darili. Ob tako pomembnem prazniku so se okoli staršev zbraü vsi otroci bisernega para, štiri hčerke in dva sinova, poleg njih pa tudi njihove soproge in otroci, torej vnuki in pravnuki. Svečanost je bila pri »Rafkotu«, ženin in nevesta sta bila židane volje, le pred aparatom (na sliki spodaj) sta se zresnila. Naš dopisnik Leo LAKNER iz Ljubnega nam je ponovno poslal zanimiv in zgodo- vinsko pomemben posnetek, ki prikazuje skakalnico, za katero je pripravil načrte pokojni ing. Stanko Bloudek. Zadnje smučarske tekme so bile leta 1955, nastopil pa je tudi Janez Polda. Zmagal je Rudi Finžgar, ki je postavil rekord skakalnice — 76 metrov. Po štirinajstih letih — 23. februarja ob 14. uri — bo skakalnica ponovno oživela, saj bo domače športno društvo pripravilo medklubske skakalne tekme. Organizator upa, da se bo tudi tokrat zbralo ob skakalnici toliko ljudi, kot se jih je leta 1955. V zadnjem teroenaena.'?1-05 FRANK HELLER BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE m. DEL MED ZAROTNIKI IN RAZBOJNIKI ROMAN POKLANJA BRALCEM NOVEGA TEDNIKA IN SVOJIM STRANKAM KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE Bilo je približno ob petih popoldne, ko je prišel Filip Collin iz no- tranjih prostorov na krov, se nekaj časa sprehajal, potem pa je šel naravnost h kapitanu Dupontu, ki je sam upravljal s krmilom. Vzel je iz žepa tobačnico in ponudil staremu morskemu volku dobro cigaro. Kadila sta in se mirno pogovarjala o potovanju in raznih okoliščinah. Razpravljala sta, ali naj zaplujejo naravnost v Mahon ali naj si po- iščejo kaJcšno drugo pristanišče, in kaj naj store, če pridejo v kakšen spopad z revolucionarji. Proti večeru je spet zadivjal vihar. Po nebu so se podili težki sivi oblaki. Videlo se je, kako se v daljavi usiplje v morje gost dež. Veter, ki je bil zjutraj pomladansko svež in prijeten, se je spremenil v divji, besneči mistral. Mala jahta se je močno zibala in Filip je v svojih mi- slih čutil sožalje s starim gospodom Estebanom, ki je trpel neznosne bolečine. Sam je bil dober in izkušen pomorščak in se je prav dobro počutil, niso mu škodovali niti valovi niti mistral, mirno je stal poleg kapitana na poveljniškem mostu. Naglo se je začelo naračiti. V precejšnji daljavi sta opazila dim neke večje ladje. Filip se je začudil, ko je nepričakovano zagledal gospo Pelotard in grofa, ki sta prišla po stopnicah m notranjih prostorov. V takšnem vremenu! Gospa Pelotard in grof sta torej prav tako utrjena in nava- jena na morje kakor on sam. šla sta nekajkrat po nemirnem in zi- bajočem se krovu gor in dol in se pogovarjala. Gospa Pelotard je mo- rala grofa nekaj vprašati in videlo se je, da je grofovi odgovori ne za- dovoljujejo. Govorila je zelo živahno in odločno, njegovi odgovori pa so bili kratki in nerazločni. Nekajkrat je videl, da se je sklonila k nje- mu, da mu je šepetala, on pa je povesil svojo glavo. Videlo se je, da sta se v viharju težko sporazumevala. Filipa na pjoveljniškem mostu ni- sta niti opazila, ko se jima je smehljal. Veter je bil vse močnejši in močnejši, valovi so se penili in dvigali, jahta je začela plesati, da se je moral Filip z obema rokama prijeti za ograjo, drugače bi bU padel. Ko je še vedno iskal ravnotežje, je vi- del, kako hitita gospa Pelotard in grof z vso naglico proti stopnicam. Grofa njegovo šepanje ni oviralo, tekel je čez krov hitro tn zanesljivo kakor kakšen star pomorščak, a tudi gospa Pelotard ni zaostajala. Nenadoma je zakričala in zakrilila z rokami po zraku. Spotaknila se je ob neko vrv in prav gotovo bi bila padla čez ograjo, ko bi se ne bile v tistem trenutku stegnile roke postavnega grofa in jo objele. V naslednjem trenutku »je ležala v njegovem naročju. Sicer se je upirala in cepetala z nogami, toda ni se zmenil za to, s krepkimi koraki jo je nesel proti stopnicam. Ko jo je prinesel tja, jo je spet spoštljivo posta- vil na tla. Prijela se je za ograjo stopnic, opazovala nekaj trenutkov V£ZAN£ VLOGE — STALNA NAGRADNA ŽREBANJA — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE z nekim čudnim pogledom grofa, potem pa mu je nekaj rekla. Filip je mislil, da se mu je zahvalila. Ponudila mu je roko, grof Punta Hermosa jo je prijel, jo narahlo stisnil, jo nesel k svojim ustnicam in jo poljubil. Hip nato je že stekla po stopnicah navzdol, grof pa ji je počasi sledil. Filip se je na poveljniškem mostu zadovoljno smehljal in se zami- slil. Iz misli ga je prebudil kapitan Dupont, ki mu je zakričal v levo uho: »Bojna ladja, gospod profesor, bojna ladja!« Filip je pogledal v smer, kamor je pokazal kapitan. Velika, sivo prebarvana ladja, katere oblake dima je bil zagledal pred nekaj tre- nutki, se je zdaj približala tako, da je lahko opazoval njene ogromne obrise. Nje niso motili ne vihar ne valovi, mirno in dostojanstveno je nadaljevala svojo i>ot proti Marseillu. Mogocax) je rezala razpenjene va- love in puščala za seboj veliko brazdo. V kakih desetih minutah se je bojna ladja tako približala, da je Filip videl zastavo. Bila je belo-modra- rdeča; torej ruska oklopnica. Vzel je daljnogled in opazoval morskega velikana. Zdelo se mu je, da nosi napis »Car Aleksander«. Odmaknil je daljnogled, molče pomignil kapitanu in odšel proti stopnicam, po katerih sta se malo prej spustila v potniške prostore gospa Pelotard in grof Punta Hermosa. Filip CoUin se je smehljal. Bilo mu je pri srcu kot angelu previdnosti, ki ima nalogo varovati norce in zaljubljence. Zdaj pa je začel tudi upati, da navsezadnje vendarle pride do svojih petdeset tisoč funtov. II. POGLAVJE ZAČETEK ZELO ČUDNE PRIGODE Vihar je divjal vso noč huje in huje. Tudi dopoldne drugega dne ni prenehal. Morje je besnelo, valovi so se visoko dvigali, šele okoli poldneva je vihar nekoliko ponehal in morje se je začelo miriti. Ob eni popoldne si je upal celo stari senjor Paqueno na krov. Na modrem nebu je sijalo sonce in beli galebi so v širokih krogih obletavali malo jahto. Ozračje je bilo toplo in je vzbujalo dober tek. Grof Punta Hermosa je rekel gospe Pelotard: MA.ISKO ZRKBANJE VKZAMH VLOG -- 151 NAGRAD — KB CEl^E KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE »Gospa, vzorec najboljšega, kar ima otok Menorca, vam lahko že zdaj pokažemo, to je čudovito podnebje.« Okoli šeste ure zvečer se je jahta približala jugovzhodni obali Me- norce in kmalu so zagledali obrise prestolnice Mahona. Hiše so se mir- no in tiho belile na terasah, ki so se stopničasto dvigale nad prista- niščem. V stolnici so zvonili večernico, nad hiše in palme so se spuščale večerne sence. Na opalnomodrem nebu se je svetil srebrni mesečev krajec in na prozorni vodi v pristanišču so se zibali galebi kot bele vodene rože. Počasi je plula Štorklja okoli pomola in z zmanjšano brzino zavila v pristanišče, ki je bilo popolnoma prazno. Samo galebi so preplašeno sfrfotali. Štorklja je spustila sidra. Vse je bilo mirno in tiho, prav od nikoder ni bilo čutiti kakega življenja. Tedaj pa je odplul iz notranjega pristanišča čoln in se z veliko naglico bližal jahti. Coin je vodil pristaniški pilot, v čolnu pa sta sedela dva gospoda v bogatih imiformah, okrašenih z zlatimi našitki, na levi roki sta imela bele znake. Na krovu jahte je stal kapitan Dupont, poleg njega pa profesor Pelotard z ženo. Ko so se namreč približali Mahonu, je Filip poklical v stran grofa in njegovega spremljevalca in jima rekel: »Gospoda, nameravam se izkrcati sam v menorčanski prestolnici. Mene tu nihče ne pozna, zato to tudi lahko naredim. Ce se ne motim, ste mi pripovedovali, da ste vi že bili tukaj, saj imate neka posestva.« »Da, posestva.« »Potem se mi zdi edino primerno, da se takoj ne pokažeta. Sam se hočem najprej prepričati, kako stoje stvari. Ko bi vas ljudje videli, bi se morda razburili, to pa bi lahko povzročilo neprijetnosti, morda celo spopad z uporniki,- Človek nikoli ne ve.« »Prav imate,« je rekel grof. »Poslušal bom vaš nasvet.« Tako sta stala gospod in gospa Pelotard kot edina potnika na krovu, ko se je ustavil čoln z gospodoma v zlatoobrobljenih uniformah ob jahti. Ni trajalo niti deset minut, ko sta stopila oba gospoda na krov. Mlajši od obeh, ki je nosil uniformo skoraj vso v zlatu, je bil star kakih trideset let. Ta se je približal profesorju in po vojaško pozdravil. »Dober večer!« je rekel v slabi angleščini. »S kom mi je čast go- ■poriti?« Pihp ga je začudeno opazoval. S kom ima čast govoriti? »Jaz sem profesor Pelotard,« je rekel. »To je moja žena, to je ka- pitan Dupont, ki je lastnik jahte. A dovolite: s kom imam jaz čast go- voroti?« »Jaz sem Luis Hernandez,« je odgovoril ponosno došlec. »Ali ne poznate mojega imena?« NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE Filip je komaj zadrževal smeh. To je torej bodoči ali pa že izvo- ljeni predsednik menorčanske republike. Prav vljuden je ta gospod pred- sednik, ki pride takoj na krov prve ladje, da se predstavi obličnim tujcem. Gotovo je to njegova navada. Saj je obiskal tudi kapitana Si- monsa. Kakih deset korakov od tdd, spodaj v kabini pa sedi in čaka mož, čigar naslednik je ta zgovorni zlatoobrobljeni gospod »predsed- nik«. Filip se je priklonil: »V izredno čast mi je, da sem vas spoznal, gospod predsednik. Vse svetovno časopisje je v zadnjih štirih dneh polno vašega imena. Odkar je kapitan Simons poslal iz Barcelone brzojavno poročilo ...« »Torej je vendarle brzojavil? To sem tudi pričakoval, a sem že sko- raj obupal. Tukaj nismo zvedeli nič, kabli ne delajo, vrag vedi zakaj ne. Veseli me, da je stari kapitan vse sporočil. Torej se v Evropi veliko govori, o meni, o nas«. »Da, zelo veliko, gospod predsednik. Samo to se govori po Evropi. Vse časopisje poje hvalo vam in vašim hrabrim in odličnim rojakom^ Jaz sem zastopnik svetovnega časopisja, prihajam, da se vam poklonim, da vam stavim na razpolago močni vpliv časopisja, gospod predsednik.« Filip je počasi govoril, ker je hotel opazovati vtis svojih besed. Vi- del je, kako slave žejna duša gospoda Luisa Hernandeza vsrkava vsako njegovo besedo. Bodoči predsednik menorčanske republike je poslušal z naprej sklonjeno glavo in pol odprtimi usti. Včasih je z roko pogladil svojo zlato obšito uniformo. Filip je želel, da napravi na gospoda pred- sednika kar najmočnejši vtis, kar se mu je tudi posrečilo. Gospod pred- sednik je zavzel mogočno držo in rekel z govorniško zanosnim glasom: »Zelo so me razveselile vaše besede, gospod Pelotard. Te so dokaz, da so novinarji dorasli svoji nalogi, da se bore za resnico in zmago pravice. Zelo me veseli vaša izjava. Toda prosim, ne imenujte me pred- sednika, ker to še nisem! Volitve bodo namreč šele čez nekaj dni.« »Ah,« je rekel Flip z naj ljubeznive j šim nasmehom, »slišal sem, da so nekoč nagovarjali prvega konzula Napoleona z imenom sire, pa ni on prav nič ugovarjal.« Senjor Hernandez je do ušes zardel od veselja in zadovoljstva. Po- gledal je svojega spremljevalca, kakor da se hoče prepričati, ali je ta vse to razumel. Potem pa je rekel: »Gospod Pelotard, dovolite, da vam predstavim svojega spremlje- valca, upravnika našega pristanišča in prijatelja Emilionesa! Ta v,am bo vedno na uslugo.« Umolknil je in vprašujoče pogledal na zagrnjena in razsvetljena okna jedilnice, kakor da hoče namigniti, da bi se predsednik menor- VI.(Ki — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CIEIJE KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE čanske republike prav nič ne brani, ko bi ga povabili na dobro večerjo. Filip je to opazil in razumel, toda njegovi načrti so bili popolnoma drugačni. »Jutri,« je rekel, »si bom dovolil in vas obiskal. Rad bi se namreč natančno pogovoril z vami glede vsega, kar bi bilo dobro poročati ča- sopisom.« »Vedno ste dobrodošli, gospod,« je zagotavljal Hernandez. »Po dva- najsti uri sem vedno na razpolago. Od desete do dvanajste ure vedno nadzorujem vojsko.« »In kje vas lahko dobim?« je vprašal Filip. »V gradu, senjor, v palači.« Filip se je skoraj glasno zasmejal. Senjor Hernandez je torej zelo hitel, polastil se je že vseh zunanjih znakov moči in oblasti. Predstavnik ljudske volje se je enostavno preselil v palačo odstavljenega vladarja. »A tako?« je rekel Filip. »V palači velikega vojvode? Ali vas smem nekaj vprašati?« »Seveda, senjor.« »Kaj se je zgodilo s prejšnjim najemnikom, z vašim prednikom?« Senjor Hernandez je začudeno in vprašujoče gledal 'predstavnika evropskega časopisja, toda hitro se je zavedel in komaj razločno za- mrmral: »O tem se bova pogovorila jutri, senjor. Zdaj pa vam želim najlepšo lahko noč.« Skočil je v čoki, za njim pa Emiliones, ki ves čas ni spregovoril besede, gotovo zato, ker ni znal angleško. Cez nekaj trenutkov je izginil öoln v temi. Ko sta čudna gosta odšla, je Filip pustil na krovu svojo ieax>, ki je še vedno gledala z jeznimi in divjimi, skoraj morilskimi pK>- gledi za predsednikom menorčanske republike. Filip je stekel navzdol In potrkal na vrata kajute grofa Punte Hermose. »Imeli smo goste, gospod grof. zelo imenitne goste.« »Kdo vendar je bil?« »Predsednik Hernandez. On in jaz sva danes najboljša prijatelja na svetu in jutri ga obiščem na njegovem stanovanju v palači veli- kega vojvode.« »V palači velikega vojvode? Prekleti lopov! Tako, tako! Vi ga boste obiskali. Čestitam. Ali pojde milostljiva z vami?« »Milostljiva? Porabil sem vse svoje moči, da ni ob prvem obisku eabodla novega predsednika. Saj veste, da je privrženka kraljevine.« »Vem, vem, to me zelo veseli.« »Tako! Toda za nekaj sem pa vendarle dolžan hvalo gospodu pred- sedniku.« »Za njegovo vabilo v vojvodsko palačo?« VAŠI PKIHKANKl liODU 1'Kl NAS ZA VAS VARNO IN KORISTNO KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE »Ne! Hvaležen sem mu, da je rešil Menorco pred velikim vojvodo. Ko bi don Ramon še vedno vladal, vi sami ste to rekli, bi moral jaz zapustiti Menorco brez svoje žene. A med nama rečeno: Jaz ne mislim s svojim obiskom čakati do jutri.« »Zelo se vam mudi, gospod profesor. Radi bi kar nahitreje spet videli svojega prijatelja predsednika!« »Tudi to! Vsekakor pa si hočem ogledati njegovo prestolnico, zato mislim še nocoj oditi v mesto.« »Veliko pač ne boste videli! Mestna plinarna se odlikuje s svojo izredno nezanesljivostjo.« »Si bom pač moral pomagati brez plinske razsvetljave. Na svidenje, gospod grof!« »Samo tako ne hitite, dragi profesor! Rad bi z vami, če mi do- volite.« Filip se je zasmejal. »Kaj, vi bi radi z menoj? To je zelo neprevidno. In ko bi vam tega ne dovolil?« »Potem bom plaval na obalo.« »Za božjo voljo, gospod grof, tega nikar ne storite! Pojdite z menoj, a morate mi obljubiti, da svojih doživetij in vtisov ne boste sporočili konkurenčnim časopisom. Ali poznate Mahon?« »Nekoliko že.« Odgovor velikega vojvode je bil kratek, v glasu pa je bil čuden in značilen izraz velike odločnosti. Tak je bil tudi njegov obraz. Filip se je vsega tega razveselil in si že prerokoval, da ga čakajo velike in lepe prigode. V trenutku, ko je omenil grofu, kje se je nastanil novi predsednik, je dobil obraz grofa Punte Hermose izraz okamnele maske, če se Filip ni motil glede značaja svojega gosta, potem je lahko vedel, da se bližajo revolucionarjem hudi časi. Odločnost velikega vojvode mu je bila všeč, saj je imel rad burna doživetja. Kar pa se je zgodilo, prav- zaprav, kar se bo šele zgodilo, pa se je p>opolnoma ujemalo z nje- govimi načrti. Ko sta prišla z velikim vojvodo na krov, sta ugotovila, da se je mrak spremenil v temno noč. Veliki vojvoda je imel prav: niti ena cestna svetilka ni gorela v Mahonu. Prebivalci prestolnice so se mo- rali zadovoljiti s skromno svetlobo, ki je prihajala z večernega neba. Kapitan Dupont je slonel ob ograji in mimo vlekel svojo pipo, Filip mu je zaklical, naj spusti čohi. 'ačuden je kapitan ustregel nje- govi želji. »Vi bi radi na kopno?« NALOŽENI — KREDITNA BANKA CELJE — VASI PRIRHANKI KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE »Da, kapitan. Okoli enajstih se vrneva, pazite, da nama pošljete čoln. Več ikakor dve uri se vsekakor ne bova zadržala na kopnem, Ce pa se ne vrneva, recimo takole do polnoči, potem pazite, ali boste sli- šali ali videli kaj sumljivega! Človek namreč ne ve, kaj se lahko pri- peti v deželi, kjer divja revolucija.« »Prav imate, gospod profesor. Sicer pa se gredo tukaj revolucijo prav po domače, kar takole na tiho. Tega na Francoskem nismo nava- jeni. Ne razimiem, zakaj si ne upa nihče semkaj, ko bi vendarle mo- gel vsak pamik mirno pristati na Menorci.« »Revolucija je že pri kraju, dragi kapitan. Saj ste videli malo prej na krovu svoje jahte novega predsednika.« Kapitan Dupont je brez besede mogočno pljunil. ^jTj »Da, fej, vrag ga nosi!« • j »Na svidenje, dragi kapitan!« se je zasmejal Filip. Kapitan Dupont je bil sicer državljan republike, vendar v inozem- stvu ni bil posebno navdušen republikanec. Filip in veliki vojvoda sta stopila v čoln. F^lip se je uprl v vesla in čoln je zdrčal po morski gladini. III. POGLAVJE ^ STARI ZNANEC PRIPRAVI VELIKEMU VOJVODI MARSIKAKO PRESENEČENJE coin je tiho drsel po mirni vodi notranjega pristanišča. Filip si je prizadeval, da je kar najbolj tiho veslal. Cez nekaj minut se je sklonil k velikemu vojvodi, ki ga je molče opazoval, kako spretno je veslal. Rekel mu je: »Gospod grof, kaj mislite, kje bi bilo najbolje pristati? Po mojem mnenju bi bilo najbolje pristati v bližini pisarne mojega novega prijatelja Emilionesa.« »Emiliones?« »Da, to je upravnik pristanišča predsednika Hernandeza.« »A tako? Tudi jaz sem za to. Dovolite, da zdaj jaz vodim čoln! Mislim, da bom našel pravo mesto.« Vzel je Filipu vesla in čoln je prav tako tiho drsel naprej. Po kakih štirih minutah veslanja po temnem pristanišču sta pri- 151 NAGRAD ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG — ŽREBANJE V KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE stala. Na obali je stalo nekaj nizkih lop. Vsepovsod so bile razpete mreže, torej sta pristala v ribiškem pristanišču Mahona. Tam ni bilo nobenega odposlanstva, ni bilo slovesnega sprejema, ki bi proslavil vrnitev zakonitega vladarja na domača tla. Filip in veliki vojvoda sta tiho stopila na obalo. Coin sta potegnila na breg, kjer je že ležalo nekaj ribiških čolnov. Veliki vojvoda je namignil Filipu, naj mu sledi. Peljal ga je ob nizkih hišicah, ki so segale prav do obale. Nista spregovorila besede, molče sta hitela skozi noč, veliki vojvoda naprej, za njim pa Filip. Minilo je nekaj minut, oba sta še vedno molčala. Hodila sta po temnih, zavitih ulicaJi in Filipu je bilo težko znajti se, v kateri smeri gresta. Kolikor je mogel presoditi, sta šla proti zahodu. Ko sta hodila po ulicah, ki so jih prečkale manjše ulice, ki so držale naravnost proti pristanišču, se je Filip nekajkrat ozrl in videl obrise poslopja, o kate- rem je danes že slišal govoriti. Vedel je dobro, da mu je njegov prijatelj grof Punta Hermosa kot dober poznavalec mesta Mahona hotel najprej pokazati največjo za- nimivost menorčanske prestolnice, to je vojvodsko palačo, kjer je pred- sednik Hernandez nasledil svojega prednika. Kar se je Filipu zdelo najbolj čudno in ga je skoraj vznemirjalo, je bila mrtvaška tišina, ki je vladala vsepovsod. Kar sta odšla iiz prista- nišča, nista ves čas čula kakega glasu. In to naj bi bilo mesto, katerega prebivalstvo se je pravkar otreslo stoletnega jarma, to naj bi bilo ljudstvo, ki je po stoletjih sramote in poniževanja vstalo in vdihovalo svobodni zrak! Res, čudni ljudje, ki tako praznujejo osvoboditev! Pričakoval je, da bo videl uporniške suknjiče, kresove, frigijske če- pice, želel si je videti tudi giljotino v slavo in čast nove republike. Na- mesto vsega pa samo grobna tišina. Komaj osvobojeno ljudstvo pre- stolnice hodi s kurami spat. Ko sta prišla do križišča dveh ulic in večje ceste, je veliki vojvoda nenadoma obstal, nagnil glavo naprej in prisluškoval. Od glavne ceste semkaj sta zaslišala enakomerne korake, razločila sta, kako trde pete udarjajo ob tlak. Morda prihaja patrulja? Najbolje bi bilo, da se najprej prepričata, kaj je na stvari, in šele nato nadaljujeta pot. Klak, klak, klak... je odmevalo v noč, koraki so se vedno bolj pri- bliževali. Filip je stopil tesno k vojvodi in se nagnil naprej, da bi po- gledal po cesti. Kmalu je zagledal človeka, čigar korake je čul. V istem trenutku je zaslišal Filip, da je grof siknil, skočil korak nazaj in gledal. Po cesti je ponosno in z dvignjeno glavo korakal možakar, oblečen v aslonsko obleko, katere škrici so frfotali ob vsakem koraku. Na glavi je imel okrogel klobuk, na nogah pa rumene čevlje. Filip ga je takoj MAJU 1969 — VEZANE VLOGE — VIŠJE OBRESTI — KB CEI^E KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE ocenil za »trgovskega potnika«. Vse je govorilo za to: njegova hoja, nje- gova cenena in neokusna obleka, smrdljiva cigara, katere dim je okuže- val nočni zrak. Filip se je komaj zadržal, da se ni zasmejal. Na Menorci je revolucija, ljudstvo spi. Ko pa človek sreča prvega budnega podlož- nika nove republike, je to tuj trgovski potnik. Ko pa je prišel mo- žakar naslednji trenutek v uličico, kjer sta prežala, in se jima je pri- bližal na kake tri korake, je Filipu nenadoma prešlo veselje do smeha. Brez besede, samo zasikal je, je skočil grof proti nočnemu potniku. Grof je zagrabil z eno roko desnico neznanca, z drugo pa ga je prijel za vrat, nato mu je hitro in močno zavil desnico, kakor delajo policaji, kadar se aretiranec brani. Grofova levica se je oklenila neznančevega vratu in iskalo grlo. Filip je slišal nemirno dihanje nočnega potnika in kratke besede, ki jih je spregovoril veliki vojvoda: »Ce samo poskusite zavpiti, vas zadavim kot mačko!« Napadeni je bil zaradi nepričakovanega napada skoraj popolnoma omamljen, vendar se je skušal izviti iz železnih rok, ki so ga oklepale. Skušal je doseči grofov vrat. Ko se mu to ni posrečilo, je začel nekaj iskati v hlačnem žepu. Filip je takoj doumel, da išče samokres, čeprav ni imel pojma, kaj naj pomeni ta pretep, je takoj priskočil na pomoč. Ko bi tujec dobil samokres in začel streljati, tedaj bi vrag odnesel vse njegove načrte, moral bi se pod nosom obrisati za petdeset tisoč fun- tov, bodočnost republike Menorce pa bi bila »zagotovljena«. Preden je Filip priskočil, je grofova desnica spustila tujčev vrat in padla kot težko kovaško kladivo na njegovo senco. Tujec se je zgrudil na tla, kakor da ga je udarila strela. Veliki vojvoda se je zasopljen obrnil k Filipu. »Gotovo se čudite mojemu ravnanju, gospod profesor. Toda ko zveste, kdo je ta lopov, me boste razumeli.« »Kdo je ta možakar?« »Ta možakar,« je rekel grof in brcnil nezavestnega sovražnika, »je gospod Bekker, doma iz Holandske. Ta je organiziral revolucijo na Menorci.« »Zdaj razumem ravnanje in čustva vašega vojvodskega visočanstva,« je popolnoma mirno rekel Filip. Veliki vojvoda ga je začudeno pogledal: »Kaj ste rekli? Visočanstvo? Ali veste, kdo sem?« »Da, visočanstvo, vem.« »Koliko časa že?« »Odkar smo se vkrcali na štorkljo in se odpeljali iz Marseilla.« Veliki vojvoda je bil v precejšnji zadregi, mrmral je med zobmi: »Slutil sem vse to, toda zdaj ...« MLADINSKA NAGRADNA 211KBANJA — KREDITNE BANKE CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE Filipu se ni zdelo primemo, da zdaj in na tem mestu razpravljata o kakih podrobnostih, zato je rekel: »Nekaj vam je padlo iz žepa, visočanstvo,« Sklonil se je in pobral lepo zganjeno polo papirja, ki je ležala poleg nezavestnega Bekkerja. Veliki vojvoda je vzel papir in ga ogledoval. Radoveden je bil, kaj bi moglo to biti, zato je polo razgrnil in poskušal v mraku prebrati vsebino. Toda bilo je pretemno, že je hotel vtakniti polo v žep, ko mu je posvetil Filip z električno svetilko .Veliki vojvoda je hitro prebral, nato pa se je začel na ves glas smejati, da je odmevalo po ulici. »Visočanstvo,« je šepetal Filip, »ne tako glasno, kaj bi bilo, če naju zalotijo!« »Prav imate,« je odgovoril veliki vojvoda z glasom, da se je Filip skoraj prestrašil. »Ko bi vedeli, kaj sem našel na tej poli papirja, ki ste mi jo dali!« Filip ni razumel, vendar ga zdaj ni hotel spraševati. Veliki vojvoda pa je sam odgovoril: »Ta papir ni padel iz mojega žepa, izgubil ga je naš ljubi gospod Bekker. Na tem papirju pa ni napisano nič več in nič manj kakor po- godba med gospod Bekkerjem in šestimi mojimi podložniki, ki so se zavezali, da me bodo za nagrado dvesto tisoč pezet vrgli s prestola in me povrhu tega ubili.« Filip se je samo čudil, ko je poslušal te besede. Tedaj pa se je Bekker zganil. »Visočanstvo, tegale vašega Bekkerja morava spraviti na varen kraj. Ali veste za kak primeren prostor?« Veliki vojvoda je bil močno zamišljen. Gledal je nekaj časa Filipa, potem spet pogodbo. Na Filipovo vprašanje se je zganil in pogledal naokrog. V vseh hišah sta vladala popoln mir in nočna tišina, kakor da so vse izumrle in ostale zapuščene. Majhna hiša v bližini je bila čisto zanemarjena. Okna so bila deloma pobita, okviri izruvani, stara ve- gasta vrata na pol priprta. Veliki vojvoda je pokazal na hišo, Filip je prikimal. Molče sta zagrabila nezavestnega Bekkerja, ki se je nekaj- krat stresel, in ga odnesla v zapuščeno enonadstropno hišo. Čeprav je bilo na zunaj videti, da je hiša prazna, je bilo v veži nekaj orodja, metle, vedra, lestve, kup praznih steklenic, v steno je bil zabit velil^ žebelj, čezenj pa je visela vrv. V hipu sta brez kakega dogovora snela vrv in začela vezati Bekkerja. Ko sta bila z delom pri kraju, se je Bek- kerju začela vračati zavest, njegove roke so sfe zganile, podplute oči so se odprle. S krvavimi očmi je preplašeno gledal svoja sovražnika. Te* daj se je zganil tüdi njegov jezik in hripavo je zašepetal: »Sepavec ... šepavec . ..« Veliki vojvoda se je zasmejal: iVlLAljiiNSKA iNAGKAUNA ŽREBANJA — KREDITNE BANKE CELJ®^ KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE r »Da, gospod Bekker, popolnoma prav imate, šepavec. šepavec je tu, vrnil se je med svoje zveste podložnike, da spet prevzame vlado, če vodite trgovske knjige, zapišite tistih dvesto tisoč pezet med izgubo. Nikoli ne boste postali lastnik ali upravnik žveplovih rudnikov na Punti Hermosi.« Bekker ga je gledal s sovražnim pogledom, ki je bil tako divji, da se je veliki vojvoda skoraj prestrašil, vendar se je premagal in rekel: »Ali veste, gospod Bekker, kaj bom storil takoj, ko bom prevzel vlado? Objavil bom zakon, ki ga bom imenoval vam na čast »lex Bek- ker«. Določal bo, da je vsakemu tujcu pod kaznijo 50.000 pezet prepo- vedano priti na Menorco. Ce pa bo tujec po naključju Holandec, se I spremeni denarna globa v smrtno kazen.« Te besede je govoril špansko. Filip, ki je razumel nekaj španščine, j je dostavil: »Ali bi smel vašemu visočanstvu nekaj svetovati?« »Kaj?« »Da bi ta zakon veljal že za nazaj.« Bekker je zadrhtel, veliki vojvoda pa se je zasmejal: ' »Imeniten svet, gospod profesor. Prosim vas, posodite mi robec, ^a neposrednemu povzročitelju tega zakona zamašim usta, preden zapustiva!« Filip je takoj ustregel tej želji. Veliki vojvoda je spretno zamašil ^ robcem Bekker ju usta. Ta se ni branil, tako so ga prevzeli zadnji dogodki. Veliki vojvoda je nato potegnil Bekkerju iz žepa samokres, ki ga j® ta hotel prej izvleči, potem pa se je obrnil k Filipu in rekel: »Tako, zdaj pa nadaljujva pot!« »Kam, visočanstvo?« »Na dvor, da obiščeva predsednika republike.« Veliki vojvoda je izrekel te besede s takim naglasom, da je Filip Nehote obžaloval usodo mladega predsednika. Da sta Filip in veliki vojvoda vedela in slutila, v kateri hiši sta pu- stila zvezanega Bekkerja, se prav gotovo ne bi smejala. S hitrimi koraki sta odšla po dolgi in precej široki cesti proti ^hodnim terasam, nad katerimi so se videli temni obrisi vojvodskega ora. Veliki vojvoda je neprenehoma opazoval Filipa, hotel ga je j^^aj vprašati, a se je vedno premislil. Molče in tiho sta se približala Filip, ki je bil izredno dober pešec, se je moral čuditi, s kakšno 'iglico e hodil veliki vojvoda kljub šepanju. Obenem pa se je čudil ^tnu, kar je do zdaj videl in slišal. Sto in sto vprašanj si je stavil: ADNO POTOVANJE VHOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE O Bekkerju, o pogodbi, o žveplovih rudnikih na Punti Hermosi. Srbel ga je jezik, da bi vprašal, toda zdelo se mu je najprevidneje in najbolje, da sledi velikemu vojvodi in molči. Prišla sta na trg pred dvorom. Tam je stalo nekaj dreves, ki so šumela v vetru. Ko sta začula neki šum, sta obstala. Zaslišala sta isto kakor prej v mestu — korake. Takoj sta ugotovila, da ne gredo ti ko- raki čez trg, ki je bil posut z drobnim peskom, ampak da je slišati te korake neposredno od dvora, kjer je bil del trga tlakovan s kamnitimi ploščami. Tja pa nista mogla videti. Previdno sta se plazila med dre- vesi in končno se jima je posrečilo, da sta se splazila tako blizu, da sta lahko videla, odkod prihaja glas korakov. Opazila sta vojaka, ki je stal pred dvorom na straži. Novi predsed- nik Hernandez mora torej spati zastražen med svojimi zvestimi pod- ložniki. Filip je opazoval don Raniona in vprašal: »Ali ga napadeva?« Veliki vojvoda je nekaj trenutkov opazoval majhnega vojaka, ki je trudno korakal gor in dol pred dvorom. Odmajal je z glavo. »Ne, ne, siromak ni prav ničesar zagrešil. Svoje moči morava hra- niti za boljše prilike. Tu si bova pomagala drugače, šla bova skozi stranski vhod, samo če ga niso zaprli.« Prijel je Filipa pod roko, ga previdno peljal nekaj korakov nazaj, nato pa sta zavila na majhen vrt. Tam sta obstala pred majhnimi vrati, ki so bila skoraj popolnoma zarasla z bršljanom. »Ko sem bil še mlad, sem se vedno smukal okoli teh vrat, ker so me zelo zanimale kuhinje, ki so v tem delu dvora. Sicef kuhinje niso bile preveč bogate, a je šlo. Zdaj pa poglejva, kaj je s temi vrati!« Uprl se je močnimi rameni in širokim hrbtom v vrata in nekajkrat pritisnil. Takoj ni šlo, potem pa je zaškripalo, stara zarjavela ključav- nica je popustila in vhod je bil prost. Veliki vojvoda je že hotel vstopiti, Filip pa mu je sledil. Nenadoma se je vojvoda obrnil: »Samo trenutek! Dovolite, da se zdaj posloviva!« Filip ga je začudeno gledal. »Posloviti, zdaj, ne, nikoli, visočanstvo!« »Bilo bi prenevarno. Ce tvegam jaz svoje življenje, nič ne de, nimam pa pravice, da razpolagam z vašim. Vrnite se v pristanišče in pojdite na jahto! Odplujte s štorkljo na morje! Ce se moj načrt posreči, va«» bom jutri vse sporočil. Ce pa se ne posreči, potem pozdravite starega Paquena in gospo Pelotard!« VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJ^ KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE '' Filip je čutil, kako mu utripa srce. Vraga, mož mu je bil nadvse všeč. Sam si s samokresom upa poiskati svoje sovražnike v brlogu. Sara hoče brez kake pomoči razbiti tolpo upornikov, ki bi dali vse, ko bi ga dobili v roke. Karkoli je ta vladar kdaj zakrivil, vse to je zdaj popravil s svojim nastopom nocoj. Filip je odločno odmajal z glavo in mu podal roko. »Visočanstvo, tudi časopisje ima svoje dolžnosti. Pred- vsem zastopnik časopisa ne sme od daleč opazovati tistega, kar si lahko ogleda od blizu. Kot predstavnik časopisa hočem na vsak način z vami, visočanstvo, da bom lahko opeval dogodke današnje noči.« »In če vam zaklenem vrata pred nosom?« »Potem bom šel skozi glavna vrata in na hodniku se bova gotovo srečala, visočanstvo.« Veliki vojvoda se je zadovoljno nasmehnil in podal Filipu roko. »Moje spoštovanje do časopisov je v tej noči zraslo za sto od- stotkov. Ker torej na vsak način hočete z menoj, poj diva!« Izgubila sta se v temi hodnika, ki je vodil od vrtnih vrat pod dvor- nimi kuhinjami. Tiho in skrajno previdno sta se korak za korakom plazila v preddverjii, V kotu pri vhodu je brlela le ena sama slaba sve- tilka. Od zunaj je bilo čuti počasne, zamolkle in enakomerne korake stražnika. Filip je prižgal svojo električno svetilko in pogledal na uro. Bilo je natančno pet minut čez deset. Veliki vojvoda se je plazil z neverjetno gibčnostjo, ki je ne bi pri- pisoval njegovemu mogočnemu telesu, do vrat, ki so vodila iz pred- dverja. Tam je pazno prisluškoval. Zaničljiv smehljaj se je pojavil na njegovih ustnicah, ko je gledal ta vrata: grb velike vojvodine, ki je bil naslikan na vsakih vratih, je bil prebarvan s surovo oljnato barvo. Ko je pregledoval vrata, je na enih našel posetnico. Takoj ko jo je prebral, je namignil Filipu, ki je takoj stopil k njemu. Rekel mu je: »Gospod profesor, tu stanuje gospod predsednik, poglejte njegovo ime na vratih!« Filip je pogledal na vrata in prebral ime. Potem sta nekaj časa prisluškovala. Iz sobe sta slišala enakomerne korake. Notri je moral boditi gor in dol en sam človek. Filip ni dolgo premišljal, podzavestno je dvignil roko in potrkal. Od znotraj sta zaslišala hitre korake, vrata so se odprla in na pragu se je pri slabi luči prikazala postava predsednika Luisa Her- nandeza. Filip je hitro potisnil velikega vojvodo za krilo odprtih vrat, potem Pa se je globoko priklonil gospodu predsedniku. Nagradno potovanje v holandijo za vlagatelje vezanih KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE »Dober večer, gospod predsednik!« je rekel. »Kakor vidite, mi ni dala žilica miru, nisem mogel več odlagati sestanka z vami, zato sem prišel že nocoj, da se pogovoriva o svojih načrtih. Vem, da je pozno, a kljub temu sem bil tako predrzen, da sem vas poiskal.« Predsednik je v prvem hipu začudeno in preplašeno gledal Filipa, » se je kmalu pomiril, ko ga je spocznal. Dostojanstveno je odgovoril: »A vi ste? Prav, prav! Pozno je že, to je res, toda prišli ste o pravem Öasu. Pričakujem svoje prijatelje. Samo vstopite, gospod profesor!« »Hvala, gospod predsednik!« je rekel Filip in stopil korak bliže. »A stvar je ta^ka, da zdajle nisem sam, pripeljal sem namreč s seboj svojega prijatelja.« IV. POGLAVJE OBSTOJU MLADE REPUBLIKE MENORCE PRETI VELIKA NEVARNOST »Prijatelja?« je začudeno vprašal Hernandez. »Mislil sem, da ste dopotovali sami. Ali imate morda znance na Menorci?« »Imam znanca,« je odgovoril Filip tako, da mu je glas nehote zadrhtel. Prijel je velikega vojvodo za roko. »Imam znanca, ki bi vas rad pozdravil, gospod predsednik.« Senjor Hernandez je stopil korak nazaj v sobo in precej nezaupljivo gledal Collina. »Kako vas je pustila straža semkaj?« je vprašal preplašen. »Pred- stavite mi takoj tega prijatelja in mi povejte, kdo je!« »Njegovo ime je,« v tem hipvi je Filip stopil v sobo, »don Ramon XX., veliki vojvoda Menroce, ki ste ga hoteli vi s svojimi pajdaši za 200.000 pezet imioriti, a se je zdaj vrnil, da vam nekoliko prekriža vaše načrte.« Filip je govoril od besede do besede glasneje. Hernandez se je v hipu obrnil in skočil proti pisalni mizi, kjer je ležala neka majhna svetla stvar, ki jo je Filip takoj prepoznal — bil je majhen samokres. Ko je bil Filip še dijak, je bil najboljši nogometaš nekega akadem- skega nogometnega kluba. To je bilo sicer že davno, ko pa je zdaj videl Hernandeza in uganil njegovo namero s samokresom, so se prebudile v njem nekdanje nogometne spretnosti. S tremi dolgimi skoki, kakršnih VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE bi se mu tudi pred leti ne bi bilo treba sramovati, se je pognal proti pisalni mizi. V trenutku, ko je bodoči predsednik prihitel do pisalne mize in stegnil roko, da bi pograbil samokres, je že bil pri njem in njegova noga se je dvignila v silnem sunku, da bi delala čast vsakemu nogometnemu prvaku. V istem trenutku je odletel samokres v velikem loku kakih deset metrov daleč v drug kot sobe. Zal pa se Filipova noga po naravnih in fizikalnih zakonih gibanja po izvršeni nalogi ni mogla takoj ustaviti. Dvignila se je še nekoliko, zakrožila in se srečala z nosom predsednika. Nenadoma je kri iz nosu rdeče prebarvala mar- mornate plošče po tleh. Veliki vojvoda se je zakrohotal in priskočil, predsednik menor- čanske republike pa je zatulil od bolečin in se sesedel ob pisalni mizi. »Imenitno, profesor, imenitno!« je zaklical veliki vojvoda. »Vi lopov pa molčite, sicer vas na mestu ubijem! Niti glasu, razumete!« Njegov glas je bil tako strašen, da je Hernandez prenehal z vzdi- hovanjem, kakor da bi mu kdo prerezal grlo. Tresel se je po vsem životu. Počasi se je dvignil, gledal nekaj trenutkov svojega vladarja, potem pa padel na kolena. Kri mu je še vedno tekla iz nosa. »Mi... mi... lost... mi... lost! Visočanstvo, milost!« je stokal »Zapeljali so me, res, zapeljali. V zaroti nisem imel prav nobene vloge, prisegam.« Veliki vojvoda ga je gledal z besnim zaničevanjem. »Prekleti lopov! Lažete, po krivem prisegate. Zakaj ste se ugnezdili v moji palači? Odgovorite! Zato, kajne, ker ste popolnoma nedolžni, ker niste bili med zarotniki?« »Ho ... te ... li... hoteli so me izvoliti za predsednika,« je stokal Hernandez. »In vi ste si hoteli takoj zagotoviti dostojanstvo in oblast. Kako pa je mogoče,« glas velikega vojvode je bil spet grozeč, »da je vaše ime prvo na tej pogodbi?« Potegnil je iz žepa polo papirja, ki jo je bil dobil pri Bekkerju, in jo pomolil Hernandezu pod nos. Ta je prebledel kakor mrlič, tudi kri mu je prenehala kapljati iz nosa. Drhtel je kot trepetlika, padel je naprej, objel Ramonove noge in prosil milosti. S krepko brco se je vojvoda osvobodil njegovih rok in rekel Filipu: »Prosim vas, bodite tako dobri in poglejte v sobi na kraju hod- nika, tam dobite kako primerno vrv!« »Kaj, kaj me nameravate obesiti?« je stokal Hernandez. Ulile so se mu debele solze, tekle po zateklem nosu in se mešale s krvjo. NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VlJlGATELJE VEZANIH