Leto 18%.
349
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXXT. — Izdan in razposlan dne 9. junija 1896.
' sebina; St. (80—84.) 80. Zakon, o nabavi sredstev za nakup lastnega poslopja za veliko državno gimnazijo v Novem Sijczu in za njegovo priredbo. — 81. Dopustilnica za lokalno železnico iz Mšena v Dolnje Četno. — 82. Zakon o prodaji nekega dela državne nepremičnine pod popisno številko 101 v Ustju na Labi. — 83. Zakon s katerim se vklepajo nadaljna določila o izvršitvi javnih prometnih naprav na Dunaju. — 84. Ukaz, o predrugačenem nazivalu okrajne sodnije lomniške pri Jičinu na Češkem.
80.
Zakon z dne IB. aprila 1890. 1.
° nabavi novcev za nakup lastnega poslopja za véiiko državno gimnazijo v Novem Saczu in za njegovo priredbo.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vladi se daje oblast, da v namestilo po ognju zadete vélike državne gimnazije v Novem S^czu s kupnjo pridobi tamkaj lastno poslopje.
§• 2.
Dotični potrošek za nakup nepremičnine s pri-sloječim zemljiščem vred in pa za priredbe, ki jih Je na poslopju opraviti, potem za kake interkalarne obresti se ustanavlja na največinski znesek 68.000 goldinarjev; nabaviti se more na podstavi zakona z dne 11. julija 1894. 1. (drž. zak. št. 165), vzpri-Jemši posojilo pri hranilnicah ali drugih javnih kreditnih zavodih tako, da obrestna mera, ki se ustanovi za posojilo, ne ho presegala štirih odstotkov in so razdolžha dogotovi z največ 45 letninami.
Pogodba, ki jo je skleniti o pridobitvi nepremičnine, je prosta kolka in pristojbin.
§• 3.
Obrestni dohodki iz tega posojila se oprošču-Jojo dohodarine ali vsakaterega davka, ki bi v bo-
doče stopil na njeno mesto, prejemna potrdila pak, ki se izdadö po povodu tega posojila o plačilih obresti in glavnice, kolkovne in pristojbinske dolžnosti.
§. 4.
Izvršiti ta zakon, ki zadobi moč z dnem razglasitve, se naroča Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 13. aprila 1896.
Franc Jožef s. r.
Bndeni s. r.	Gautsch s. r.
Bilinski s. r.
81.
Dopustilnica z dne 16. aprila 1896.1.
za lokalno železnico iz Mšena v Dolnje Četno.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski
63
(Slovenlsch. )
in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški ; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Jožef Veprlk v Sudomëfu, dr. Rudolf Cicvdrek v Lobeču in Večeslav Homu, načelnik okrajnega zastopa v Bčli pod Bezdčzem zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo, zgraditi in obratovati lokalno železnico iz Mšena v Dolnje Četno, se Nam je z ozirom na občo korist te podjetbe vzvidelo, imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dne 14.. septembra 1854, 1. (drž. zak. št. 238), kakor tudi na podstavi zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. 1.) podeliti takö-le:
§•1.
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomolivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino od postaje Mšeno projektovane železnice iz Melnlka v Mšeno napraviti črez Vratno—Lobeč v Dolnje Četno v stik z dovlačnico iz Chotëtova v Dolnje Četno.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta! 1895) omenjene ugodnosti.
§. 3.
Koncesijonarji so dolžni, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej, ko se jim d;l dovolilo za gradnjo, in jo dokončati najdalje v enem letu, računaje od današnjega dne; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokü za gradnjo, morajo koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino 2000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• r».
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati lega, kar ustanavlja ta do-pustilnica» in pa dopustilnih pogojev, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne IG. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, ministerstvu za železnice zdelo pripustno, a lia to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministerstvo za železnice.
§. 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogojil ki jih to postavi, naredč delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Izdaja prednostnih zadolžnic jo izključena.
Znesek resnične in pa nominalne napravile glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne jsmejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov, za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, in za dobavo vozil in pa za dotacijo pri-čuvnega zaklada, katerega določi državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki se med grajenjem res izplačajo, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba Še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti
obratno naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če bo državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se bodo uporabljala tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar bodo te osebe služabno poto-vale na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesionarji se zavezujejo, da pristopijo dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravilih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prenose, dalje da pristopijo vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1. ° prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je prevažati ležčče na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje •noč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö Po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakolu, zadobé za koncesijonarje veljavo tedaj, kadar Se jim uradoma priznanijo.
Te dolžnosti imajo koncesionarji samo v toliko, v kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60.) na doslužile podčastnike voj-stva, vojne marine in deželne brambe.
§. 8.
V	koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§.9.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računjaje od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 10.
Koncesijonarji nimajo pravice, tretjim osebam prepuščati obrat po dopuščeni železnici, ako jima državno upravstvo tega izrečno ne dovoli.
Državnemu upravstvu se pridržuje pravica, da smé po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki bi jo morda tedaj obratovala država, obrat na se vzeti ter voditi na račun koncesionarjev ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo.
V	tem primeru morajo koncesijonarji državnemu upravstvu povrniti stroške, ki mu zares nastanejo iz tega obratovanja in katere bo evenluvalno ustanoviti poprek.
Kakö bo sicer voditi ta obrat, to se vravnd s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§■ H-
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih včlenil XII. zakona z dne 31.
decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustili skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imelo državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljali dajati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§. 12.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos bo potemtakem koncesionarjem država kot odškodnino za odkup železnice plačevala v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, do-spevajočih vsako leto 30. dne junija in 31. dne decembra.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in povrnitev hipotečnega posojila, katero koncesionarji s poroštvom dežele vzprejmejo v nabavo novcev pri deželni banki kraljevine češke, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev do časa, ko se zgoraj omenjeno hipotečno posojilo odplača popolnoma, sama prevzame njega plačevanje o dogovorjenih rokovih dospelosti, in pa da spredaj navedeno letnino za delniško glavnico plačuje v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, da kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 1., oziroma namesto letnine, ki jo je plačevati po odstavku 2. za delniško glavnico, plača glavnico, enako znesku glavniške, računjaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 1. in 2.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri teni računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi uradoma zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gra-divne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., poslednjem odstavku.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si oni sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 14.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava p° vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja-nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — pogledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, iméj komisat'i ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za načclništvo družbe, in pa v vélike zbore, 1er tam
ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustila ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si precej izprositi razloko ministerstva za železnice, katero je dati brez odloga in katera veže družbo.
§• 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu upravstvu pridržuje tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljevaje koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodnijami, dajemo vsem oblaslvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar sc v nji določuje.
V spriččlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem šestnajstega dne meseca aprila v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in šestem, Našega cesarjevanja oseminštiridesetem.
(L») Franc Jožef s. r.
Baden! s. r.	Guttenberg s. r.
Hiliiiski s. r.
88.
Zakon z dne 12. maja 18î)6.1.
o prodaji nekega dela državne nepremičnine pod popisno številko 101 v Ustju na Labi.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Mojemu finančnemu ministru se daje oblast, prodali pogrešljivi del sedaj deloma za namene
carinskega urada uporabljane, deloma pa v najem dane nepremičnine pod popisno številko 101 v Ustju na Labi, vložek zemljiške knjige številka 101.
§. 2.
Izkupilo je uporabiti za novo poslopje velikemu carinskemu uradu na ostalem delu omenjene nepremičnine.
§. 3.
Ta zakon zadobi moč z dnem, katerega se razglasi; izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za finance.
V Budimpešti, dne 12. maja 1896.
Franc Jožef s. r.
Badeni s. r.	Hiliiiski s. r.
83.
Zakon z dne 23. maja 1896.1.
s katerim se vkrepajo nadaljna določila o izvršitvi javnih prometnih naprav na Dunaju.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Odobruje se priloženi enoglasni sklep vseh treh kurij komisije za prometne naprave na Dunaju z dne 11. julija 1895. 1., katerega predmet je nadaljna prememba po členu I. zakona z dne 18. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 109) odobrenega, z zakonom z dne 9. aprila 1894. 1. (drž. zak. št. 73) izpremenjenega črteža za finančno zagotovilo in izvršitev omenjenih prometnih naprav in pa neka določila, po členu IV. v prvem navedenem zakonu pridržana zakonarstvu.	t
Člen II.
Vladi se daje oblast, po meri zgoranjega sklepa privoliti v izvršitev prometnih naprav, katere je po črtežu, odobrenem z zakonom z dne 18. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 109) napraviti v drugi stavbni
dobi (od I. 1898. do 19Ü0.), in pa v pogojeno s tem uporabo vsote stroškov, preračunjane po črtežu za te naprave, v prvi stavbni dobi (do konca 1897.).
Člen III.
Delež za prispevanje države k stroškom, naprej prejetim po Členu II., je po tem, ali jih je uporabiti za glavne železnice ali pa za lokalne železnice, ustanovljen z 87-5 ali 85 odstotki.
Potemtakem prihaja k največeniu znesku, ustanovljenemu v členu IV. zakona z dne 18. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 109) in v členu I. zakona z dne 9. aprila 1894. I. (drž. zak. št. 73), čegar obrestovanje in razdolžbo more država zagotoviti za prometne naprave, ki jih je dokončati do konca 1897. leta, še posojilni znesek 13,107.200 gl. a. v.
Člen IV.
Ako bi za izvedbo prometnim potrebnostim vstrezajočega obratnega črteža, ki ga ustanovi komisija za obratne naprave na Dunaju z dovolilom mi-nisterstva za železnice, bilo treba pomnožiti vozila na progah mestne železnice, katere se izvršč v prvi stavbni dobi, se more v členu III. ustanovljeni največi znesek zvišati za nadaljni posojilni delni znesek 1,653.300 gl. a. v. največ, kateri vstreza razmer-nemu deležu države na stroških za pomnožbo vozil.
člen V.
O prometnih napravah, katere je izvršiti po zmislu člena I., se popolnoma uporabljajo ugodnosti, dodeljene po členu V. in VI. zakona z dne 18. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 109) in pa po Členu II. zakona z dne 9. aprila 1894. 1. (drž. zak. št. 73).
Člen VI.
Ta zakon stopi v veljavnost z dnevom, katerega se razglasi.
Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice, Mojemu trgovinskemu ministru, Mojemu finančnemu ministru in jpa Mojemu ministru za notranje stvari.
Na Dunaju, dne 23. maja 1896.
Franc Jožef s. r.
Itsuleni s. r.	Guttenberg s. r.
llilinski s. r	Glanz s. r.
Sklep komisije za prometne naprave na Dunaju z dne 11. julija 1895. 1.
zastran izpremembe črteža za finančno zagotovilo in izvršitev javnih prometnih naprav na Dunaju, odobrenega s členom I. in §. 1. zakonov z dne 18. julija 1892.1. (drž. zak. št. 109 in dež. zak. in ukazn. št. 42), oziroma s sklepoma dunajskega občinskega svéta z dne 27. januvarja in z dne 8. julija 1892. I.
Po zmislu točke VII., odstavka 6. v črtežu za finančno zagotovilo in izvršitev javnih prometnih naprav na Dunaju, odobrenem po členu I. zakona z dne 18. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 109), sklepa komisija za prometne naprave na Dunaju z enoglasnostjo vseh treh kurij zastran založbe veče potrebščine, ki jo je pričakovati, ker se proge lokalnih železnic naredé kot glavne železnice, in pa zastran boljše izvedbe tega črteža tako-le:
1.	Popolnoma odpadi nadaljevanje dunajske spojne železnice od Pratersterna s porabo ulice Kronprinz Rudolfstrassc v c. k. Praterju v Donau-stadt in dalje poleg železnice ob donavskem obrežju v stik s postajo Nussdorl' na železnici cesarja Franca Jožefa (začasna donaustadtska proga), katero nadaljevanje je po črtežu (točka II. J, I, b) napraviti v prvi stavbni dobi do dostavbe Donaustadta deloma kot provizorij. Za to proračunjeni znesek za 3,960.000 gl. efektivnih je uporabiti za druge proge mestne železnice, ki jih je izvršiti v prvi stavbni dobi, oziroma v delovito založbo veče potrebščine, ki jo je pri teh pričakovati.
2.	Potrebno je vkreniti, da se zagotovi efektivni znesek okroglih 13,800.000 gl., potrebovanih za popolno založbo veče potrebščine in pa za do-gradnjo predmestnega kosa iz Hernalsa v Penzing v I. stavbni dobi, potem za dogradnjo pasovnega kosa od ulice Cumpendorferstrasse v Matzleinsdorf.
3.	Do časa, ko sc odobri ta dodatni kredit, je dela na progi ob donavskem vodotoku omejiti samo na opravljanje političnih komisij, na sestavljanje razpisnih izdelkov in na odkup zemljišč.
Zaklade, ki po odložbi pravih stavbnih del postanejo prosti, je za sedaj uporabiti za nadaljevanje vseh drugih del, izvzemši prava stavbna dela na predmestnem kosu iz Hernalsa v Penzing.
4.	Predloženemu podrobnemu načrtu za pre-naredbo in znižbo kolodvora pri vélikem carinskem uradu se pritrjuje s pogojem, da za napravo železnice potrebovane dele drsališča občina
dunajska odstopi brezplačno. Nasproti pak je korni-s'ja za prometne naprave pripravljena, občini du-najski priznati pravico, da znižani kolodvor zastran razširbe velike semanjske prodajalnice nadzida v potrebnem obsegu in ga zastran prevedbe ulice larxergasse premosti, a komisija bo občino dunajsko kolikor moči podpirala, kar se tiče tehniške 'zvršitve teh naprav.
Spredaj omenjeni črtež kolodvora je napotiti na c- k. trgovinsko ministerstvo s prošnjo, da ono "dredi postajno komisijo, politični obhod in razlastitveno razpravo.
5.	Gradnjo kosa pasovne železnice od Gum-pendorferstrasse do Matzleinsdorfa je izvršiti še le, k° bodo razmere južne železnice k obratu državnih železnic končno vravnane.
84.
Ukaz ministerstva za pravosodje z dne 1. junija 1890.1.,
o predrugačenem nazivalu okrajne sodnije lom-niške pri Jičinu na Češkem.
Ker je ministerstvo za notranje stvari v po-razumu z vdeleženimi ministerstvi dovolilo, preme-niti, oziroma dopolniti ime mestne občine Lomnice v političnem okraju semilskem v ime Lomnice nad Popelkou (Lomnitz an der Popelka), bode v ti mestni občini se nahajajoča okrajna sodnija poslej imela ime: „Lomnice nad Popelkou“ (Lomnitz an der Popelka).
Gleispadh s. r.