Vsem dobrim. Mladinski sp_s. Jožef Ribičič. Trije spisi. Povest o veliki bolesti, zaničevanju in obupu; pesem hrepenenjav velika in neskončno lepa, kot je lepo hrepenenje samo in velika drama vsega življenja: njegovega postanka, njegovih strasti in radosti in veličastnega konca, vred^ nega veličastnega življenja. — Pride pa mož, skozi zlate očali hoče videti v delu svojo lastno temo, velika je njegova duša — nijen prestol je kopito — in mesarska njegova poštena pohvala. — Odprite srce, videli boste odisev lastnega hrepenenja, in vaša sodba bo- drugačna. Povest o d©čku, ki gre prosit Jezuščka, da bi mu odVztl grbo. Po molitvi olajšan odide. Solnce pošlje svoie prve žarke. Poigrajo se žarki in ga poljubioo. Ko se obme, zagleda veliko senoo in svojo grbp — veliko in ostrp začrtano. Pastir razume njegovo bol, s seboj ga odvede k stvarem, ki ne poznajo zaničevanja in sovraštva. Za tem pride spis, eden najleipših naše literature sploh. Kakor je prišel Ivan Cankar s Kurentom in s Krizantemo na vrhunec, tako stopa s temi spisom prsatelj v svet kot umetnik. Mate cigan, najdenček, ni poiznal svoje matere nikoJi. Hodi v gozd in posluša! pogovor drevesnrh vrhov, vetra in ptičkov. Razume jezik hrepenenja, ki žene tudi njega tja daleč čez gore in čez morje za mamico zlato. Domov pride. Zunaj tema in nevihta. Mu, kako buči vihar, uničiti hoče njegovo mater. Napade ga mirzlica; pomiri se šele, ko potihne neviihta. Glas gre skozi noč, tih in proseč kakor molitev, niega vaibi1... Poljubi krušno mater in gre. Glas ga vodi če_ trate in polja v gozdi — med brate. Goslar postane. Na gospodovo povabilo gre v gledališče igrat neznane pesmj — do srca segajoče: 1. Vesela je pesem) o ciganskem življenju. 2. Stara1 krušna mati čaka vrnitev svojega ljubljenca. 3. Mate išče svojo mamico. Najleipše, kar se je rodilo v pesnikovi duši, je vlil v te pesmi, v gozdno idilo in v bučenje viharja. Vanje so vlita najgloblja čuvstva, ki pretresajo srca človeška: veselje. hvaležnost, ljubezen m hrepenenje. Odprta je knjiga, zopet in zopet prebiram... in če niima kdo mamice, če je ni nikdar imel, k meni naj stopi — jokala bova oba! « Tretji spis je tudi1 prekrasen — alegorija doišnih sil in strasti. Razumljiv ni otrokomi v nežni dobi mladosti, če ni1 obširno obrazložen. Ilustracije bi podprle razumevanije, škoda, da so v prepičlerrt števiilu; nekaj je lepih, n-ekaij manj lepih. Ako je prvi spis primeren mladmi do desetih let, drugi do dvajsetih, je tretji name^ njen mladeničem do tridesetrh Jet. Če ne bo kdo našel v spisu, česaT išče — mnogo odstotkov je takih — naj pomisli, da so na svetu tud;if drugi Ipdje, in tem je posvečena pričujoča knjiga. I. Grbec.