Rasne politione vo&ti. Jugoslo^aui Cehom. Med tem ko ae grof Cernin skupno z avstnjskimi Nemci, Prusi ija Madžari bori proti avstrijskim Slovanom, pa po«ta4a vez med Cehi in Jugoslovani vedno bolj trdna. «&čelnik Jugoslovanskega kluba je Ceškieniu Svfle« — zvezi čeŠMh poslaiicev v drž. zboru — poslal ta b»zojav: «Naj pride, karkoli iioče, mi ne lx)bio iedali iuteresov i\'emčije", je rekel groi Czeriiia liaftelnišld konlerenci dunajskega mestoega sveta. Da bi narodi ne premišljevali o teh besedah, je moral povzrofcitt med njimi razpor. In kaj bi naj nemško^eškemu grofu bilo bližje, kakor da nahujska nemški in madžacski narod k izbruhom sovraStva proti Cehom. To SB mu je posrečilo. Cesky Svaz naj sprejme zagotovilo, da bodo Jugoslovaui v žalosti in veselju zvesto vztrajali ob strani češkega naroda v boju za njega čast in obstoj. iTrdno sklenjeni bomo našo sknpno pravično stvar dovedli do zmage." Cehi proti Cerninu, Med Cehi je brez razlike strank zavrelo proti govoru zunan]ega mini. stra grofa Cernina pred dunajiskimi mestnimi o6etLj Ker je minister obdolžil Celie veleizdaje, ne da bi za to imel tehtnih dokazov, je češki narod po svojih zactopnikih odločno ugovarjal. da si drzn« vodja naSe zunanje politike tako žaliti narod in njegove voditelje. Pri ministrskem predsedniku so ugovarjdli ceški poslanci in člani gosposke zbornice. Ljudstvo na sbotfih, javni zastopi in drugi zbori pa pri svojib. sejsib. % vso odločnostjo ugovarjajo proti grofu Cerninu in zahtevajo. da mora Cernin preklicati vse žalitve. A tudi pošteni Nemci in posebno pa še socialni demokratje niso zadovoljni s Černinom. Grof Cernin ima v svojem srcu samo Nemce in Madžare ter — Pruse in tiste, ki hočejo nadaljevati vojsko tako daleč, kar kor bo in Se drugl. Klomauso o d. gt o v a r j ,a grofu C e r n i n u. V zadnji številki smo nairatko priobčili gOvor našega zunanjega ministra grola Cernina odpt>slanstvu dunajskega obSinskega sveta, \- katerem ]e med drugim tudi rekel: nFrancoski ministrski predsednik Klemaiiso je nekaj ftasa pred sedanjo ofenzivo na zapadu pri meni vprašal, ali sem pripravljea za mirovna pogajanja in na katori podlagi." O tem je sedaj izdalo francosko ministrsko predsedstvo tale izjavo: Ko je prevzel Klemanso vlado, so se r, Svici na željo Avstrije že uvedli razgovori med gro fom Reverterom, osebnim prijateljem oesarja, in majorjem Irancoskega generalnega štaba Armandbm in ki ga je takratni minister za to določil. Klemanso j« bil mnenja, da ne more prevzeti odgovornosti za to, ako bi prekinil te razgovore, ki sicer doslej niso rodili nobenega sadu. Na prošnjo grofa Revertera se je torej podal major Armand zopet v Svico. Od Klamansoa je pa prejel navodilo: Poslušati in ni.6 rečl., Ko se je grof Revertera končno preprifial, da je njagov poskus, nastaviti vado za Nemčijo, bil brezuspeSen, je izročil majorju lastnoroSno pisano noto, koje prvi stavek se glasi: Meseca avgusta 1917 so se začeli razgovcri z namenoto, da bi od francoske vlade glede na bodtoči mir dobili predloge, ki bii, bili naslovljeni na Avstrijo, pa bi bili taki, da bi jih Avstrija lahko podpirala pri nemški vladi." S temi besedami je grof Revertera priznal, da je hotel dobiti od francoske vlade predloge, ka bi bili naslovljeai na Avstrijo, namenjeni pa za nemško vlado. Tako je torej ta zadeva pojasnjena z izvirno listir.o in to zad©vo si upa grol Cernin označiti z besedami: ,,Klemans-o je nekaj časa pred olanzivo na zapadu pri menf vpraSal, ali sem pripravljen za pogajanja in na kater podlaei." S temi besedami grof Cernin torej nl samo govoril nereanice, marveč to, kar na Francoakem imenujemo laž. Umljivo je torej, da Klemanso nl mogel zadržati svo'ega ogortenja, ko je videl, da grof Cernin tako drzno zamenjava vloge in predstavlia francosko vlado, kakor da je prosjačila za miTs in sicer ravno takrat, ko smo se pripravljali, da za* damo osrednjim velesilam zadnji poraz. Kakor poroČ-ajo listi, je vsled tega stališče grofa Cernina zolo omaia.no. Cernin ne bo ve6 dolgo ministroval. TaK Clovek ni sposoben, da bi vodl roiirovna pogajanja a scvražnimi državami. Cim prej gre, tem boljše je* Wilson govori: Sila do skrajnos t i. Dne 6. t. m. je preteklo leto, kar so Združene di?ave Severne Amerike stopile v svetovno voj&kou Ob tem slavju je imel predsednik Združenih držav, W!lsori, v mestu Baltimore govor, v katerem je izvaja.1 med drugim sledeCe: Vzroki te največje svetovne vojske so sedaj bolj jasni, kakor kedaj poprej. Zdrožone države Severne Amerike so si sedaj na iasnem, da je njih usoda odvisna od izida te svetovne vojne,. Prav dobro vedo, kar so Nemci napravili v Rusi]is na Finskem, v Ukrajini in v Rumuniji, in Amerik« je prepriCana, da bi Nemci ravno tako postoDali na zphodu, kakor so postopali na vzhodu, Łe bi . ^airs^ bili zmagovalci. Ncmiija ima brezdvomno » aM«, ^?#;arnii{i svoji volji vse slovausk« narodt, vg§ pvvcrtiiiš i.ilj« halkansltih narodov in vse dežeit, nad katertitii ,,a gos^odovaja Tureija in si ustvar.ti svetovm) di-žavo Hasijja i« trgovssega un&vladja,. katero bd ^a biie za Auienko ravuotako nevarno, kakor je za Bvtojpo. Kaj i,ain je iorej stsriti^ blejkojirej sem pripravljeo govoritt o pravičnem in žastnem miru, razpravljati vsak fins o miru, v fcaterein ne bodo prikrajšani ne močni in ne slabi. Ko sem pa svoj Čas prerllafjal tak rnir, je prišel odgovor od nemSkih poTeljnikoT t Rusiji in jaz ne morem krivo razumeti pomena t«ga odgovora. Amerika spr«jme to izzivanje Nemčije, katera je še enkrat izjavila, da npj sila sama odloŽi, ali bi naj vladal pravifini mir ali mir. ki ga hoče Nemfiija. Na izzivanje Nerofiije ima Amerika samo en odgovor in ta je: Šila do skrajnosti! Sila brez mere in mfve, sila, ki lx> svetovne postave spet ^prjivila v pravi red in bo izkljufteno vsako samolasino gospodstvo.