žena bodi možu najboljši prijatelj.
v stvarjciiju sairiem je vže urejeno tako, <la izpolnjuje ženska praznote v — življenji svojega moža, t. j. da mu pomagaj od hipa do hipa čez zapreke, katerih premagati ne more on sam, vkljub njegovemu krepkemu duhu, vkljub njegovi žilavej volji. Kajti v ženskej naravi že leži nekaj, s čemur mož ne razpolaga : vsaj večji dclj mož ne — to je ona elastičnost v d o m i s 1 e k i h, s katero je ženska vže mnogokrat rešila „kapitol* v zasebnem življenji moža.
Ali je torej radi tega smešno ali nedopustno, ako se žena vtiče včasih v moževe zadeve, ako žena včasih pomaga se svojim jezikom čez plot duhovitemu možu?
Ne, ni smešno in nedopustno ! In to iz nebroj vzrokov. Navadno
Tinica : Žena bodi možu najboljša prijateljica. 59
Čujemo od večine našili soprogov, bratov, in sploh možkih : Žena naj ostaja v liuliinji, briga naj se za svoje gospodinjstvo, a v stvari, ki so njenemu obzorju neprikladne, naj se ne utika, to jej jemlje samo čas in zanimanje za svoj dom.
Najprej je treba uvaževati, da žena nikakor ni tako neumna goska. kakor bi jo radi nazivali nekateri sovražniki ženskega napredka. Dovzetna je, kakor imamo prav v tem našem stoletji priliko opazovati za marsikaj, da mnoge od njili celo za vse v čemur obstoji poklic moža našega časa. Današnji čas zaliteva, da bodi žena istotako podučena o tem in onem, kar spada v možev delokrog in ženska, ki o vsem tem nima vsaj nekoliko pojma, ima težko stališče. Primorana je sedeti v družbi možkih, kakor smešna stafaša, in mora o vsem o čemur govore možki, potrpežljivo molčati, s poniževalno zavestjo, da jo smatrajo prenizko, da bi se stvarno udeleževala pogovorov, ki presegajo obzorje ženskega poklica.
Vse drugače je, ako ima žena vsaj povprečni pojem o višji vedi, katera je pristopna možem. Le poglejmo v družbe, kjer se morejo dame udeleževati inteligentnih pogovorov, kako je tam živahno ! Vže star pregovor pravi, da je ženska najlci»ša tedaj, kadar govori, namreč ako lepo govori. Ni se bati, da bi ženska, «eveda ako je drugače izomikana, prekoračila mejo svoje izomike, ako se pridružuje možem v stvareh višje vede, marveč vedno se omejuje na to, o čemer je prepričana, da jej ne l)ode donašalo blamaže.
Kaj pa še v domačem krogu !
Žena, katerej zaupa mož tudi svoje duševne stvarij, s katero se lioče i)ogovarja(i o marsičem, kar ne spada ravno v rubriko — gospodinjstva, je pravi prijatelj njegov, ki mu ostane najsvesteji sodrug za vse življenje. In kako bi rekli z ozii'om na duševno gospodinjstvo soproge V Ker jo ženska že rojena gospodinja. [)ostane to, ne samo v realnem marveč tildi v duševnem pogledu. Ako razume žena delokrog svojega moža, z njegovimi duševnimi zakladi istotako varčevati, kakor z gmotnimi, in da je to naposled le v moževo korist je samo ob sebi umevno. Koliko razburjenja, koliko mučnili trenutkov bi si prihranili možje, in koliko bi si olajšali žalost in trpljenje, ako bi poverili svojim ženam, kaj teži v njih duhomernem poklicu.
Zatorej samo jeden klic do slovenskih mož : Ne izključujte svojih žen pojiolnoma od svojega duševnega dclokioga in ve žene ne dajte se izključevati, a sad tacega dejanja bode le blagodejen za obe strani.
Tinica.