Naše stališče. Pri XIV. glavni skupščini nZaveze" dne 15. avgnsta t. 1. v Trstn govoril učitelj E. Gangl. (Konec.) Iz povedanega izhaja neovrgljiv dokaz, da sem trdil poprej popolnoraa prav, ko sem dejal, da ni kmalu komu treba toliko ugleda, kakor ga je treba šoli in učiteljstvu, ako se hoče vzdržati v tako resnih časih boja in naporov. Iz povedanega je dalje razvidno, da so resni.ne besede, ki jih je zapisal -Slovenski Narod" letos dne 19. aprila, razpravljajoč 0 našem ljudskem šolstvu: „ . . . Tudi pri nas so klerikalci zakleti sovražniki šolstva in učiteljstva. U.itelj, ki vestno izvršuje svoje dolžnosti in se zaveda svoje naloge, mora biti vsak brez izjeme pripravljen, da ga bodo klerikalci preganjali, kolikor jim bo mogoče, ker vidijo v vsakem vestnem in zavednem učitelju naravnega nasprotnika svojih prizadevanj. S preganjanjem učiteljstva in š.uvanjem zoper šolo hočejo klerikalci omejiti vpliv šolstva na ljudstvo, hočejo zavirati razsirjanje omike." Ker imamo danes še mnogo važnega posla, zato se moram kar najbolj omejiti. Ker sem doslej povedal, da ima napredno učiteljstvo glede čuvanja svojega ugleda izven šole čisto in mirno vest, se movam resnici in popolnosti na ljubo dotekniti tudi zahtere, ki govori o izdatnosti učiteljevega de lovanja kot odgojitelja in u.itelja. Sami vemo najbolje, da nain je takrat delovanje v šoli najlažje, kadar stopimo v učilnico brez morečih skrbi — veseli, lahki, hrepeneči po vzgajanju in poučevanju. A sami vemo tudi najbolj, kako nam je težak posel, kadar pritiskajo na nas skrbi z železnimi rokami. In vprašal bi sedaj: Kaj je pri nas večkrat: skrb ali brez skrbi? Naj odgovoriui za vse skupaj: Skrb! In sicer težka, taka, ki se je ne moreš izuebiti, če potegneš z roko po čelu, saj je to skrb za obstanek, pri mnogih skrb zarodbino! Naj računamo še toliko, naj ščipljemo tuintam — premnogokrat ne pokrijejo tisti dobodki, ki jih prejemamo kot učitelji, naših izdatkov. Če je človek samski, se morda prerije, ako se že kot mlad človek zapre v celico in se zadovolji z željami po boljsih časih. Če iniaš pa familijo, potem se ne smeš zadovoljevati z golim vzdihovanjem, zakaj tvojiin ljudem je treba kruha, a za kruh je treba denarja. Ia tega je premalo. Pa naj mislimo tako ali drugače, naj preudarjamo navse strani, naj molčimo ali govorimo — resnica ostane resnica: P1 a . e u-vteljstva so beraške in nedostojne. Čul s6m že, ko nam je očital ta ali oni: Vedno in vedno tarnate, kakor da bi ne imeli na svetu druzega posla! — Ali naj lažemo? Ali se naj ščepirimo in si zidamo liiše za svoje denarje? Zato pa bodi komu prav ali ne, — bodi tistim, ki bi lahko pomagali, v sramoto ali v očitanje — resnica ostane resnica: Plače učiteljstva so beraškc in ncdostojne! A ker setn razpravljal o tem predmetu že obširneje 1. 1899. pri ,,Zavezinem'' zborovanju v Gorici, naj zadostuje, da postavim merodajnitn faktorjem pred oči ono krasno eksistencijo, ki jo slikovito razgrinja po potrpežljivem papirju § 55. že parkrat omenjenega zakona. Točka prva govori: -Najmanjše prejemke, izpod katerih ne sme nobena šolska občina iti na nižje, je odmeriti tako, da učitelji in podučitelji"niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko vso svojo moč na svoj poklic obračajo, in daje učiteljem še tudi mogoče, svojo rodovino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja." Kolikor vetn, niso v Avstriji danes še nikjer tako urejeni naši prejemki, da bi odgovarjali določbam ravnokar navedenega paragrafa, zlasti se bije brez prestanka temu zakonu neusmiljeno v lice na Kranjskem, Goriškem, Primorskem in v Istri. Ako se naše prošnje sploh rešujejo, se rešujejo z malenkostnimi vspebi, a vse peticije, kolikor jih je vložilo vse avstrijsko učiteljstvo skupno na državni zbor in visoko naučno ministrstvo, so ostale do današnjega dneva — žal! — nerešene. Veliko nelogičnost zapazimo lahko v teni, da ne stori država za izboljšanje gmotnega stanja ljudskega učiteljstva ničesar, dasi iraa po členu 17. državnih osnovnih zakonov glede šolstva vse pravice najvišje voditve in najvišjega nadzorstva. In tako smo uČitelji pol državni, pol deželni funkcijonarji ter moramo na ta na.in služiti nekako dvema gospodoma. Eden je radodaren v ukazih in odredbah, ki napravlja naše službovanje čim težje, drugi je skop v plačevanju zvestih in vestnih delavcev, kar napravlja naŠe službovanje čim neznosnejSe. In mi plavamo, da ne utonemo. Inzaradi tega, ker nečejo merodajni faktorji stopiti k skupnemu delu, da bi dali zakonu pravomo čnost, da nam ne bi tako jasno sami govorili, da ni tudi zakonov treba vedno upoštevati z dostojno vdanostjo in neupornostjo, je učiteljstvu samemu — ker mu je končno vendarle trebajedi in oblekc — nemogoče obračati vse svoje moči na svoj poklic, nego mora paziti — in to vedno in natančno! — da pride kje do kakega postranskega zaslužka, ki mu ugrabi vse tiste svobodneure, katere bi sicer uporabil v to, da se mu odpočije izmučeno telo in razvedri duh. Tako smo, gospoda moja, kakor stroji, ki jih gonijo v tvornicah dan in noč! Če se stroj pokvari, ga popravijo tisti, ki jim je služil, a če se pokvarimo mi, moramo zdravnika drago plačati sami, če moremo, če ne — čakajmo, da pride zadnja ljubica po nas! Kakor pa kažejo znainenja, nam bodo vzeli z raznimi odredbami polagoma še ta svobodni cas, ki ga imamo tuintam vzlic vsem postranskim opravilom. Priznavam javno in odkrito in vem, da priznavate z menoj vred vsi, ki ste tu prisotni, da je docela opravičena skrb višjih šolskib oblasti za povzdigo ljudskega šolstva, tista očetovska skrb, ki meri na to, da bi se nase šolstvo povspelo na idealno višino ter bilo v resnici vsem onim, za katere je, v najvišjo blaginjo. Tako se nam je preosnovalo v zadnjih letih naše nadzorništvo, in čeje vox popidi tudi vox dei, bodo deželne uSiteljske konferencije vzele v pretres tudi naše učne načrte. A eno moram vendarle pripomniti, to namreč, da napravlja na premnoge to beganje za popolnostjo vtisk, kakor da hocejo dograditi to velikansko poslopje od zgoraj dol, mesto da bi zidali od spodaj gor. Temelj ustvarja državni šolski zakon. Potem pa pridemo precej mi, ker smo mi tisti, ki presajamo njega dobrote med ljudstvo. Najprej bi bilo treba po mojih skromnih mislih nam zagotoviti pošteno, v zakonu uteineljeno eksistenco, potem bi smeli z uami tako razpolagati, kakor zahtevajo druge določbe zakonov in odredeb. A dandanes ukazujejo, odrejajo, disciplinirajo, nalagajo dolžnost na dolžnost, odgovornost na odgovornost — nas pa ne vpraša nihče:Ali boste vzmogli vse to? Za nas se ne zmeni nihče, ua uas se ue ozira nihče! Samo toliko vcmo, da smo za delo dobri, samo toliko, da ni placila za naše delo! Zato pa je naše stališee v tem pogledu jako težavno. Po naših žilah nekaj mrgoli in vre, v naSih prsih se nekaj dviga kakor upor, v naših dušah se nekaj oglaša kakor velik, glasan protest! A za nami stoje naše familije, in tisoč skrbi nam tišči usta, tisoč drobnih in nedolžnih ro.ic se iztega proti nam, proseč: nDelaj in prenašaj nam za voljo, ker je bolje nekaj, nego nič!" A če je že tisočkrat zmagala pravica nad krivico, bo zmagala tudi v tem slučaju, _e ne bomo držali križema rok, nego če bomo tudi v bodočnosti delali po programu napredka in evobode. S svojim delom smo si že ustvarili lepo stanovsko organizacijo. Naš vpliv raste vkljub klcrikalnemu rovanju bolj in bolj. To je priznaval na pr. dr. H. Tuma glede goriškcga užiteljstva, piso. v -Učit. Tovarišu" dne 1. listopada 1901: „ . . . Gibanje raed učiteljstvom je eden izmed vzrokov, da so se političue razmere na Goriškem razjasnile, kakor stoje danes . . . Gibanje učiteljstva je torej pravzaprav prisililo dr. Gregorčiča in drugove, da so vstopili v deželai zbor..." In tako si bomo s svojim prizadevanjem in s podporo svojih prijateljev priborili to, kar nam gre po zakonu. In potem bomo lahko rekli: nVse, kar imamo, imamo po sebi, in vs e to j e znak naše krepke življenske si 1 e!" K sklepu se mi zdi še nekaj potrebno omeniti. Najvspešnejše deluje človek, bodisi tega ali onega stanu, $e je neodvisen od drugih, če najde zaslombe in podpore v vsakem slučaju med svojimi stanovskimi tovariši in v tem, kar je stanovska organizacija ustvarila v podporo svojira članom. V tem pogledu imamo slovenski učitelji že nekaj. Krartjski n.itelji imajo svoje vdovsko društvo, vsi v -Zvezi" združeni u.itelji imatno svojo -Jubilejsko saraopomo.*', in kadar bo zgrajen -Učiteljski konvikt" v Ljubljani, bo itnelo od njega mnogo koristi vse nase učiteljstvo. Menda pa jih ni mnogo med nami, ki ne bi že večkrat bili v hudih denarnih stiskah. Zakaj in kako — tega mi ni treba na dolgo in široko razpravljati, to je že ntemeIjeno v uašem slabem gtnotnem stanju. Tudi to ne bo težko verjeti, da se tudi v največji sili le z veliko težavo dobi denar, a če ga človek dobi, postane v istem trenutku od njega, ki mu ga je dal, kolikortoliko odvisen. Da si docela učvrstimo svoje stališ.e in se napravimo od vseh strani neodvisne, bi po mojih mislih kazalo, da začne upravni odbor -Zavezin" pretresati vprasanje o ustanovitvi hranilnega in poBojilnega društva za avstrijskojugosloT.nsko ueiteljstvo, inpri tem naj bi mu služila v vzgled hranilna in podporna zadruga hrvaškega učiteljstva v Zagrebu, ki deluje že nekaj let uspešno in plodonosno! Ako pogledamo s stališča, na katerem stojimo danes — prijateljski zvezani z vsemi ttstimi, ki delujejo za kulturni naprcdck našega naroda — tja v bodo.nost, vidimo pred 8_bo dobo bojev in naporov. Učvrsženivboju preteklihlet, senebojimo bojev bodočih dni, zakajpodzastavo naše ,,Zaveze" stoji odlo.no, narodno napredno učiteljstvo. In v resne . a s e stopa impozantno število rcs n i h m o _ ! Da bo tem mojim besedam dan vsaj krepak zaključek, predlagam v sprejetje nastopne resolucije, katerih utemdrjevanj. obsezajo moja današnja izvajanja: 1.) Napredno užiteljstvo naj deluje z v s e mi p r i p u s tn i m i sredstvi proti razširjanju klerikalnega, ugledu šolstva in u.iteljstvu škodljivega časopisja ter si naj prizadeva, dase širi med ljudstvom o šoli in učiteljstvu prijazno piso.e časopisje. 2.)Vodstvo -Zaveze a vs trij skih j ugo slovanskihu.iteljskih draštev" naj stopi iznova v zvezo z ostalimi avstrijskimi učiteljskimi zvezami glede korakov, ki jih je storiti vsemu avstrijskemn u.iteljsstvu s k u p n o v d o s e g o k o n . n e p r a vi .n e ureditve u.iteljskih službenih prejemkov, k-aterim bodi v merilo § 55. zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 6 2, oziroma XI., X. in IX. nla.ilni razred državnih uradnikov. 3.) Upravni odbor ,,Zaveze avstrijskib jugoslovanskih u.iteljskih društev" naj začne pretresati vprašanje o ustanovitvi hranilnega in posojil nega društva za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo ter naj o uspehih štuiliranja tega vprašanja poroča pri prihodnjiglavniskupš.ini. (Viharao odobravanje.) Vse resolucije so bile onoglasno sprejete. •