št. 2sr Poštao tekoči račan št. 24. V Gos'Ici, dne 8. jimija 1921. IPosamezna stev. —- 20 slotlnk. *Letaik I.V. tahaja v Gorici vsuko j>ri-do opolrine do preklica, Velja v.a c< lo lelo 12 L, moscčno i L. za hio- wtntvo 16 Lir. Na Tiiurcčila brrz cloposlan«* uaročniiie pc r>f boino ozimli. Posanit-zne štpvilki» staanjo v razprocb.ji 20 »totink. Urednižtvo: ulica Vftturini 9; uprava: ulica Vetturhii 9. — Rohop'bi si- n računajo vn dogovoru. — Izdaja konaorcij .Goričke .Sirale*. Odgovorni urcdnik: Franc. Novak Tiska: „Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vetturini Stov. 9. — — - — — __ '— _. __ __ .^ ^ Naša |)(>lja so opustošena, razbite so Base liiše, beda vlada v mnogih naših ^omovih. Italija je sklcniia z Jugoslavijo rapal- sko pogodbo in kakor se zdi, samo za to, öa Das tein lažjc hi je. tepe, da narn svo- bodneje požiga v Istri nase vasi, da prc- Kanja Istranc. jih strelja. goni kot divjo zverino v gozdove .,. Isira gori, ona frpi. Mi vsi smo postavljeni izven zako- na, za nas ni zakona, nc pravice. Pri vsem tarn grozneni. zloeinskem p^uopanju, sc ponašajo Italijani pred na- Šini ijudstvoin in pred svetom, kot nosl- telji kulture in civiiizacije, kot odrešiteljl, °$vobodi'telji, oznanjevalci svobode, 2000-letne kulture! Ali je rnogoea veeja iiinavščina? Jügoslcveni snio v dveh letih spo- 2_nalit da Imaino opravka r državo, ki ni- föc» žnačaja: V Angliji pomeni da —¦ da! jji ue ne! Ravno tako v Ameriki in Nemčiji. V Italiji pa ravno nasprotno. j^takrat »da — da« r^meni končno — ve- "k »tie!!« Če reče komisar, da je za var- Jtost preskrbljeno — bodo prav gotovo J^eli fašisti svobodno \roko. Ce pridejo JJ-io deputacije k generalnemti komisarju "osconiju v '1'rstu radi zločinov, ki se Vsuk dan vrše v Istri, jim od^ovori: »Mi sino vse'uredili. ali kaj liočete — tako ^5-« Ta pcrfidnost. zvitost. liinavščina, Hain je že dovolj poznana! Izredni komi- jar v Tolminti povabi fašiste na dan vo- litcv v Toimin. jim plačnje po ^cstilnah "~- pošilja pa potem v »Kra Nuova« po- Pravek, da je toimnisho liudsivo dobro, • ^iinio itd. . AIi nimaiik) piav, «1-c irdiiiio. da je rtalijar.ska kultura na papirju. v liiuzejili. y arhivih? Če bi Italijani bili res kulturni Ni 'civiiizirani, ali bi bili v tej državi mo- ^°ci rr.kšni yl(?čini, ki so se dojrajali v •stri in v Trstu? Ni moKočc, da bi^akšna inasa Ijudi sodelova!a pri zločinili v istri in v Trstu, •d ministrskcffa prcdsedinka. jjeneralnc- p civilnega komisarja, množice civilnili jj.opiisar.|ev. do zadnjcsra orožnika, če bi !'i v kulturni. civiiizirani državi. j Civilne in vojaške oblasti bi prav Jahko preprcčile zločin. a tcga niso napra- v.^c! Zakai niso oliranil državne avkto- ntete? i To je znainenje, ,da je lialija ^nila, .?vrunipirana. Korumpirane so oblasti Vli;je in nižjc. Cc so se rodili v tej zemlji tudi veliki |JJ°žje. kakor Dante, Michelangelo, Rafa- vl |n dru^i. sc Italijani ne smcjo pona- ^i ž njinii, ker jc njihovo delovanje v asProistvu z delovanjem tch' velikanov. Zares kulturen na rod. zares kulturna j | država in civilizirana. bi ne sniela dopu- \ ¦ stiti v Lstri jn v Trstu takih zločinov pro- ; , ti .Jiissoslovenom, ki se ne morcjo primer- ' : jnti z zloemi, ki se do.^ajajo druirod-, I In to je r:-"še nailmi.se trplienjc. da ! ' nas država. )<\ ie n-isilno vavladala nad , I n;>TTii. ki ni hotel« priznati tudi nam pra- . ¦ ''ice satnoodlocbe, na nas ta dr/.ava stavi ! | izven zakona, dn dovoli, da se neV-izno- | : vTiui n-jnrxia naša osebna sijrurnost in na- ' ; še imetje? i Zakaj sie hoicH imeti Istro. Trst. Go- riško, Notranjsko, zakajj ste sklenili rapal- . sko poRodbo, če niste zmožni, ali ?iočete : ; hneti urejene države, v kateri ie (varno ; : y'iwci'i hi uo?cdovati svo.ie imcije. Zaka.i, j :: zakaj? Ali niislite, da bomo mi Itaiijo \ sposiovali, da bomo spoštovali njene ob- | lasti, njeno upravo, njeno ^ospodarstvo, ' ; če je vse skupaj ^njiio in nezdravo? j ! ' Vi stc kuiturni in civiiizirani??? Vi < I postavljatc po nasi razbiii de/.eli vclike , ! monumente svojim padlim junakoin — i | sčast in slava zmaRi in smrti--<. — Ne! ' j Kulturni in civiiizirani narodi postavljajo j 1 monumenie živim. to je — oni dajejo • i kmetu in delavcu beli kruh, udobno stano-, j ] vanjc. dovolj svetlobe in ne dopuste, da?! ; bi bosi. na«:i. umazani in lačni, bili sinov! j ; naroda in države. » I Kje na svetti, v kaksni moderni, kul- : turni. civiiizirani dr.'avi, so delavci in : kmetje v tako slabem polozaju, kulturnem ! in ljospodarskem. kakor ravno v Italij!. { ki se pa vseeno. ponaša i)red svetom s ' I sv.)'^ iiM)l)-!etiH) kulturo? Kaj, ali v resni- ! c« niislite, da že samo Dante, Miehekin* i jrelo. Rafael in drugi vaši velikani, da so | va$j._LMonumenti, lnuzeji. dokumenti sll- j I karstva. stavbarstva. muzikc. že samo na | i sebi ^knitiira in civilizacija?« Kultura -- j j to je notnmjost človeka. naroda in ljud- ! stva —- to je značaj — toda kaj je plod va- i še notranjosti in vašejja značaja. se vpra- | ; šujemo, ko ^ledamo na barbrske zločine l i v Trstu in v istri? Ali se boste ž njimi po- ! ! našali pred svetom? I -Kuitüra in civUizacija se zrcali v so- | • cijalno urejeni državi, kjer se človck nc i j začenja šele pri baronu in pri i.rrofu, ka- :: j kor je to dejstvo pri vas? ; Vse vase zločinsko počeujanje proti ;' j nam Jujioslovenom je samo dokaz, da pri ' j vas ni kulture, ni civiiizacije, ni urejene j uprave, ni nrejencga promcta. da niste ; I zmožni ali pa nočete voditi prave socijat- ! \ ne ffospodcirske politike. -•• Dokaz, da ne ! čtititc v sebi dovolj kulturnih sit. da bi : nas raznarodili. Zato se morate poslu- žiti zločinov, nasilja, nezakonitosti vsake vrste, da bi nas uuičili, i)onižali. Mi ?mo v državi ponižani, razžaljeni, zasmehovani, ; preffanjani, tepeni, pljuvani —"ali i)repri- j čani snio, da ne boste tudi svoji zločinski ! nalojüsi kos, da ne boste iineli dovolj sile j in časa , da bi nas nasilno izstrebili. ; Naše ljudstvo je pripravljeno, da do- ! živi od vas še Iiujse zločine. še hujše na- pade, ali vedno in vedno bo naše>ljudstvo združilo svojc sile proti vašcmu zločin- skemu počenjanju. Vedno bo med našiin ljudstvom mož in žen, ki bodo vam v za- smehovaisje, ker iih boste moral! spošto- vati, uvaževati edino zato, ker bodo kul- turno višji od vas. (Iz Solkana.) Nedelja, /. jiuiija 1921, je za lokalno zKodovino Soikana prav ^otovo, vele- , važen, zu'odovinski dan. Ta dan se je na ; rednem, občnem zboiu, obnovila staro- i davna »Slovenska Čitalnica«. Ustanov- ! ljena je bila \- dobi vstajenja, preporoda ! našega naroda, Icta 1867. V tej dobi se je ; naš narod zavedel enotnosti krvi, jezika, j zj^odovine, kulture, kakor tudi politične I enotnosti. Za predsednika je bil izvoljen Gerbic .losip, živinozdravnik. »Slovenska čitalnica« je bila polejj j »Kat. izobražcvalneRa društva« in tudi j socijaJno-demokratičnega izobraževalne- ' ga društva, važen činitelj v kiiliurni in j DolJtični zKodovini našega ljudstva. Da je j izginila surovost. da so iz^inili pretepi in { drugi nekulturni izrastki mcd našim ljud- stvom, je prav Kotovo tudi velika zasluga »Slovenske čitalnice«. Da se ie prosirilo zaninianje za društveno življenje, za or- ^anizacijo, za literaturo in časopisje, za omiko in kulturo, je izven vsakega dvo- nia mnoRO doprinesla »Slovenska čital- nica^ Da je solkanski delavec ziuožcn biti kriücen in da moremo saniostojno presojati politicne, gospodarske, kultur- , ne, društvene pojave, je zasluga »Sloven- ske čitalnice« in njenih kulturiiih delav- cev, ki je uudila solkanskemu delavstvu revije, časopisje, knjige, predavauja. ki kra je vzjrojila. »Slovenska čitalnica« se je obnovila v dobi, ko je naš narod politično razsekan in po nasilstvu velikih zLuiadnih držav An^lije, Prancijc in Italije, podvržen šti- rim državam. Obnovila se je v dobi nasilstva.' Na tern mestu omenimo samo nasilstvo, ki ga delajo včitalnici« in njcnim članom. pri- sta.ši konuinisiične or^anizacije. Ali res ; vnislijo nekateri prizadeti komunisti, da koristijo z nasiljem, zmerjanjein. obreko- vanjem svoji organizaciji in škodujejo j ^Citalnici«, odnosno narodnemu gibaujui S tern, da napadate z »lenimi, kulturniini« i>ridevki, kakor »svinja, mevža, šema, lump, izdajica proletarijata, hinavec, tre- bušnik, požeruh itd.« škodujete samo se- bi in svcji organizaciji. S tern da napadate »delavce«, ki vniso z vami istega prepri- čanja. kakor Č. A., B. St., da pretepatc in ?.rabiie za grlo delavce, kakor B. L. in druge, dokažete samo, da ne spadate v omikaiio društvo in da niste vredni biti člani sclkanskega delavstva. Solkansko delavstvo je bilo vedno na to ponosno, da se je samo in da j^a je tudi cela dežela Drištcvala med oinikane. Da vi sami j^o- jite sovraštvo do Gerbica in Bitežnika, ter ščuvate tudi druge rojake proti njimi, ker so takozvani inteligenti, bodite uver- jeni, da njim ne škodujete. Ne posreči se vam, da bi zanesli sovraštvo med velika vcčino kmečke-delavske mase in med ta- kozvano inteligenco v Solkanu in tudi drugod. V tern ste solidarni. enaki z Ita- lijani, italijanskimi šovinistL z italijanskim mcščanskim in tudi socijalističnim časo- pisjein in fašisti. Tudi oni ščuvaio naše ljudstvo ]>roti »inteligenci«, duhovnikom, učiteljem in drugim, ter jo smatrajo za tflavno oviro, da ne premaga velika »ita- lijanska kultura in civilizacija, našej^a za- bitega, zaostalega, nekulturnega ljud- stva«. Metode uekaterih solkanskih ko- munistov (imena priobčiino, če ne posta- nejo prizadeti omikani delavci, Ijudje) so metode italijanskih fašistov, ki ponižujejo svoje nasprotnike, socijalistc. komuniste- .lugoslovene s tern, da jili pljuvajo, bijejo s palicam:.... Če so metode mnogih slovenskih komunistov in italijanskih sovinistov, ta- sistov jednake, potein bo naše ljudstvo in zlasti našst mladina spoznala, da ni zdra- va komunistična organizacija. Ta neksiKurna, nasilna borba koiuu- nistov se ne pojavlja samo v Solkanu, marveč povsod, kjer imajo komunisti ko- {(korloliko razvito svojo organizacijo: v Števerjanu, Vrtojbi, Podftori, Pcvmi, na Žagi pri Bovcu itd. I Bodite uverjeni, da se bo znalo naše ljudstvo oprostiti takšnih neorganizira- nili, nediscipliniranih, nekulturnih ele- ; inentov v našili vaseh. Slovenski kmet in delavec, ne bosta več dolgo trpela suro- vosti, nasilstva od strani »komunističnih fasistov«. Dovolj je, da smo ponižani po ital. fašistih, proti katerim smo brez orožja, ker stoji za njimi vsa oborožena in neoborožena Italija. Trpeti pa ne smejo pametni komunisti in drugi, da se po slov. komunistili izvaja nasilstvo proti Slovencem-nekomiinistQm! ^- LOCNIŠKAR: Naši grehi. ljxrokaz v enem dejanju. Osebe: ijle;' d h Oreliek, sodar. Amcrikanec. ti r s a, njegova žena. T a r J e t k a,, hčeri. ^ n¦} o n Jereb, Orehkov prijatclj. & .v K H s t Sturm, trgovski pomočnik. p.evijar. 1 s Ri o n o š a. . | lVi ^Joij?osposko opravljena kmetska so- ^'li !>a desni in levi vrata. Srcdi sobe mi- tfo ,na njeJ vaza z rožami. Po-stenah o- ^ala, iepotičje itd. Do i ^ se v ve^ji vasi na Sl°veriskem, | končani svetovni vojni. | PRVI PRIZOR. i ^ Urša. (Saina. z ogledalom v roki.) ^"(saj nisrno se tako stari! Stirideset let Uid"!laJ oJ^a ^eta so to! In zrcalo rnenda ?.e pe laže ^se: °.^' Le naj se potem druge ; . sVroM° ln iwstavljajo z novimi oblekami! '¦ ^^AV^ovih pa le ne bo nihče prekosil! — .; tista trgovka. ki ne zna pisati in ki ga ; pred vojsko tudi ni nosila. Sploh posta- j nem potem — soproga in Štefana bom j klicala le soprog — to je veliko lcpše in j bolj moderno, ali kako že pravijo. J DRUGI PRIZOR. I Prejšnja. P a v 1 a. j Pavla. (Vstopi razburjena, zaloputneij vrata.) To ni nič. to ni nič! Te kmečke \ bunke, pa hočejo biti šivilje! (irablje pa | vile, to naj bi vzele v roke namesto šl- | vanke! Ali vidite, mama, da mi je ta ne- ; iimna Reza popolnoma spridila vso oble- | ko? (Obe ogledujeta^obleko, ki jo iirm , Pavla na sebi.) Ali je to bluza? Poglejte, ; za vratom je tako tesna kot rabljeva vrv j in vendar sem ji vedno naročala: najmo- - dernejše! Rokavi so brez forme —- prav kakor hlačnice rajnega Petra. In krilo — kakor meh! Šc novi črevlji se ne bodo i videli! Pa celih 200 kron sem dala zanje ! — čisto zavržen denar. (Se vrže iia stol ' in joka.) Ursa. Kar nazaj ji nesi! Nalašč je :> tako naredila. iz same nevoščijivosti, le : da bi mi nc bili preveč nobel. Reci ji, da nismo več stari Orehki in da v par dneh ; Ijudje izvedo koliko Orehkovi telitajo. Pa ! tn.koj naj prenaredi, ker oče pride vsak \ čas, morda že jutri. TRRTJI PRIZOR. u i P r e j š n j i. P i s m o n o š a. ' Pismonošo.. Dobcr dan. Bog daj! Tu- \ kajle, prosiin ima.te brzojavko. Gotovo je Urša. (Seže po brzojavki.) Od moje- ; ga soproga, seveda. Je že blizu. Pisal , je, da brzojavi, ko pride v Evropo. Bog- " vc, kje je to? (Bere brzojavko počasi. v ' zadregi.) Juri priden. — ; Pisnionoža. To bo najbrže: Jutri pri- ' dem. Ursa. Je že res tako. Oh, kako slabe ; oči imam! ' Pismonoša. (Sam pri sebi.) Pa Se • slabšo glavo! Edino lasje so se nekaj , vredni — ker so kupljeni. j Pavla. Dajfe sem. bom jaz prebrala. ! (Bere počasi.) Jutri pridem z ekspresom • od Trsta. Stefan. I Plsmonoša. To bo spet vesela novi- | oa za našo vas, zlasti za nekatere. Pa z j Bogom in nn svidenje ob ugodnejši prill- ; ki. (Se muza in odide.) CETRTI PRIZOR. I P r e j š n j i. ; Urša. Vendar enkrat hvala Bogu! I Zdaj se nam začne novo zivljenje. Ne bo | več nabijal sodöv r^oj soprog, zdaj jih j bomo nalivali z vinom. Gostilno bomo : odprli, Pavla, to je kaj lahek zaslužek in i nobel se živi. To tudi hočetno, saj dob!- ¦ mo dolarjev, tistih, ki so po ne vein ko- : like;. | Pavla. Olu ampak vse prezgodaj je j to! Da bi še par dni počakal, jaz niti no- j ve obleke še nimam gotovc. In vendar sc ! spodobi. čc pride oče po scstih letih spet ! Urša. Takoj pojdi k šivilji in vrži ji to krparijo nazaj. Naj narcdi tako, da bo čemu podobno, ali pa naj se ne loti, če ve, da ni zmožna. To ni za nas. PETI PRIZOR. P r e j š n j i. M a r j e t k a. Marjetka. (Vstopi vsa zasopljena.) Kaj je res, mama? Na vasi sem slišala, da je oče telegrafiral. Ursa. Res je, res. Z ekspresom pride že jutri. Le napravita se, da bo čemu po- dobno. Marjetka, še nekaj: Ti nisi veC Marjetka -- Mcgi ti bomo rekli sedaj, veš, to je lepse in bolj moderno, ker tudi v Ameriki tako pravijo. Marjetka. Saj res! Vse mora biti le- po, tudi ime. Jej, kako imajo notarjeve Icpajmena, Vi ste nam pa dali sama kmečka — potem-človek res ne more bit! nikdar gosposki. Pav!a. Oh, jaz moram takoj k Sivilji! Marjetka. Pa moji črevlji! Ta črev- ljar je tudi pravi krpač, ne more jih že zbiti skupaj. Pavla. (Odhaja.) Pridem takoj nazaj, mama. Marjetka. Pavla, rcci mimogrede črevljarju, naj pride takoj semkaj in prl- nese s seboj. kar je naredil. Močein videti, dokler je še čas kaj popravitl. Pavla. Da sc ti ne zgodi tako kot meni s to prismojeno šivankarico Ta smcčka tesla! (Odide iezno.) Poslušajte nasvet svojih organiza- torjev! Furlari iz Oorice vam jc odkrito povedal, da obsoja vašo nasilna metodo, da ni razsajanje, zmerjanje, napad. orožje, s katerim niorete ustvariti, razviti, poglo- biti vašo organizacijo. Delo, izobrazba, čtivo, to je sila -:- s katero se morate meriti! »Slovenska čitalnica« in tudi painet- ni komunisij naj vodijo boj proti surovo- sti — in naj skrbijo za moralno, dobro, duševno hrano. Odgovor našega ljudstva na zločin italijanske vladc in fašistov v Istri naj bo v teni. da vsak žrtvuje, kolikor um je nio- goče. MorajO se postaviti doniovi, po- trebna jc obleka, hrana itd. Dolžni smo, če hočemo veljati pred Italijani in tujim svetom, kot zrelo, narodno in socijalno zavedno ljudstvo, da tudi praktično doka- žemo svojo enotnost. Istra zasluži, da jo podpiramo že radi tega, ker neznosno tr- pi pod terorjem italijanske vlade in fa- šizma, a se bolj se je nioramo praktično, z bogatimi prispevki spominjati. ker je Istra naša kri, naša kost — in ker jeitali- janski šovinizem združil vse svoje sile za napad na lstro. ki jo hoče gospodarsko in kulturno uničiti. da bi se potem s tem- večjo silo obrnil proti Goričanom in No- tranjcem! Kdor brani Istro, brani Go- rlško, Trst in Kranjsko! Tudi tu naj se iz- kaže disciplina. zavcst in zrelost našega ljudstva._________ — Brje. V ncdeljo dne 7. junija je | priredilo Bralno in pevsko društvo na j Brjah, krasno uspelo vesclico. Gkivna ] točka veselice je bila krasna in veličast- i na igra »Mlinar in njegova hči«. ki se je ! nad vse pričakovanjc krasno obnesla. Igralci .so res dovršeno pogodili svoje težke vloge, saini kmečki fantje in de- kleta. Posebno se mora omeniti glavne vloge. ki so bile res izvrstno izvedenc. Vsa čast taki mladini. Društvo h Rihemberka je rncd odinori res krasno prepevalo; ono se mora prištcvati ined eno prvih v resnici delujočih pevskih društcv v vipavski dolini. Srčna mu hva- la! Enako srečna hvala vrlemu Tamb. zboru iz Sela, ki nas je med odmori v res- nici krasno zabavalo. Društvo si je naba- vilo svoj lasten-oder, ki odgovarja tudi težjim igram. Omeniti treba še, da so pr. veselici naša vrla dekleta nabrala nau 370' lir za istrske nesrcčncže. Le tako naprei fantje k izobrazbi. — Bralno in pevsko društvo ponovi v nedeljo, one 12. junija žaloigro »Mlinar in njegova hči« v pctili dejanjih. Med odmori tamburanje, petje itd. Ker si je društvo nabavilo svoj novi oder ima ogromno stroškov, in ker se jih zadnjič ni moglo dosti udelcžiti radi prostorov, ki so bili prenapolnieni, zato prosi sedaj ohilne udeležbe odbor. — Staroselo. Kakor je bilo že jav- ljeno v »Gor. Straži«, je v Staremselu v januarju izbruhnil požar. Staro in nilado je prihitelo na pomoč. Požar je vpepelii clve gospodarski poslopjl. Ogenj bi sc gotovo razširil'po bližnjih poslopjih, ako ne bi priliitcli ognjegasci iz Kobarida. Kljub slabim ccvein in velikim tcžkočam so ogenj pogasili. Lcpa livala jim! Pogo- relcema Francu Rukli in Ivanu Štih so priskočili dobrl ljudjc na pornoč. Vsakdo je pomagal obubožanima družinama, bo- disi z obleko — denarjem — živežen^ ali dclom. Milodarov sc je nabralo v Sta- remsclu 1468 L. — Posebno se pogorelca zahvaljujeta preč. g. 'kuratu Jarc-u, katen N je z gorečo bcsedo navduševal ljudstvo za poinoč. Zahvaljujeta se g. učiteljici in g. pcdžupanu. Zahvaljujeta se tudi vsem nabiralcem milodarov in darovalcein za pomoč! — Podmelec. (Božji rop in bogoskrun- stvo.) V noči med 2. in 3. junijem t. 1. se - je izvršil vlom v tukajšnjo župnijsko cer- kev. Vlomilec je prišel v cerkev skozi glavna vrata na solnčni strani s tern, da je ubil inalo šipo v vratih, segnil z roko notri ter vrata odpahnil. Moral je vse do- bro poznati pri vratih. — Najprej je silo- ma vdrl v tabernakelj ter vzel ven cibo- rij in kustodijo. SV. hostije, ki jih ie bil skoro poln ciborij, je iztresel na tla v cerkveni lopi, veliko sv. hostijo, ki je bila v kustodiji,, je odnesel seboj. Križ, ki je bil vrhu tabernakeljna, je tudi vzel; a zdel se mu je najbrž p'remalo dragocen, Preiskai je tudi zakristijo. kjer je pobral kelih, ki je imel srebrno kupo, a drugo vse iz medenine, in nazadnje tudi rnajhen ostenzorij, v katerem je bila svetinja sv. križa — Ako se lahko ob belem dnevu pod višjim varstvom izvršuje najhujše zločine, moramo imenovati onega, ki de- la kaj takega sramežljivo, skrivaj in po noči — pnštenjaka! — Nova orijentacija. — Iz Pevme. Žal, da nam ni mogoče poročnti o mirncm potcku volitcv, ki so se sknraj povsod na Goriškem vršile v oopolnem redu. A tega niso zakrivili fašl- sfi, ampak naši kornunisti. posebno so se _____v j!M\\ (xllikovali sodriuii iz Potlgore. f*a- šisti so sicer prišli pogledat, a so se hitro vrnili, so že morda mislili, da vrše njih delo naši komunisti. Takorekoč iz zraka so iztisnili vzrok, da so mogli dejansko napasti naše zaupnike in volilce ir-; zapo- diti volilno komisijo iz volilne dvorane. Oblast je tu spet pokazala svoje nespo- sobnost in šele* iz Gorice poklicani orož- niki so napravili zopet red. Značilno za naše sodruge je dejstvo, da jih niti sodrug ki je bil član vol. komisije, ni mogel pre- pričati o nepravilnosti in nezmiselnosti njili nastopa ter jili porniriti. Mnogi so jih sele tisti trenutek spoztiali. Sicer jim pa ni innoKo zaineriti, ker niso bili ravno preveč trezni. Dasi jim je to mnogo pri- pomoglo do zmagc, se s tem ne morejo bogvc kako ponašati, kajti njili 273 gla- sov proti 210 naših pomeni pač zanje, kl so si bil v svesti najmanj *si glasov, prej poraz in razočaranjc nego zmago. K večjemu se jim lahko prizna, da imajo onl na vesti 125 volilcev, ki ni moglo vršiti svoje volilne pravice, a bi vsi volili .1. N. S.! Polcg tega ni imela J. N. S. v naspro- tju s komunisti nobcnega volilnega shoda in sestanka, tako da je bil ves naš uspeh odvisen od podrobne agitacije in pred- ! vsem od narodne zavednosti naših ljudi. i Z rezultatom smo torej lahko popolnoma j zadovoijni, za kar gre hvala narodni za- vesti in politični zrelosti naših ljudi. S svojim mirnim in resnini — a odločnim nastopom so naši volilci pokazali, da njih politična kultura daleko presega ono na- sili nas.protnikov! — Nado. ^ Iz drugih. iistov. 1. Na naslov odgovoruih. z ozirom I na-to, da so na hišo cncga naših kandida- j tov napisali že pred volitvami: »Če bo | tudi izvoljen, ne pojde v Rim«, in z ozi- i rom na to, da že javno namigavajo, da bodo proti »neljubim poslancem« organi- zirali ulico, je prinesla »Edinost« članek, , v katerem dokazuje, kako da je poslanec nedotakljiv in kdor sc ga dotika. izvaja nasilje nad ljudstvom sainim Med drugim pravi: >»Morda bo kdo rekei. da so ljudje, ki zagresajo zločin proti državni ustavi, »subverzivni«, prevratni in neodgovorni dementi. To je vse res. Nas pa je nekaj drugcga prisililo, da smo pribili gori o- znaceno dejstvo in poročilu dodali svo- je pripombe. Zato tudi ne govorimo tu na naslov tistih »neodgovornih in pre- vr,atnih elementov«, marveč na naslov tistih, ki so po svojem položaju in po • svoji službeni prisegi dolžni, da branijo in čuvajo-ustavne zakone in ustavne pra- lice državljanov. Na naslov teh činiteljev pišemo in jih proglašamo za of^ovorne z'd dejanja in grehe »neodgovornih«. Kajti resnica, o kateri govori danes tudi vsa neodvisna italijanska javnost, vsi, ki res ljubijo državo in ji želijo uspešen razvoj, je ta, da so inerodajni in odgovorni čini- telji takorekoč ustvarili tiste »neodgo- vorne elernente«, se jih posluževali in na- pravili iz njih mogočnega, objestnega, do brutainosti samovlastnega čiiiitel.ia v po- litičnih borbali v državi. Tisti visoki či- nitdji so odgovorni za to, da je nastalo stanje, ki ni v cast državi. V res urejeni I in pravni državi je izključeno, da stopi , na mesto zaKona najbolj razbrzdano av- tokratstvo neodgovornih elementov.« 1. Angleska rcvijia »The Nation« je prinesla to-le statistiko. V kratkih petnaj- stih dneh od 5. do 21. aprila je bilo pri spopadih v Italiji ubitih 49 oseb. Od teh je bilo 43 socijalistov! Izmcd 270 ranjenih — so skoro vsi socijalisti. Porušenih je bilo 88 poslopij, zažganih 70! Zopet sama socijalistična last. Radi teh dogodkov pa je bilo aretiranih 212 socijalistov in — 2 fašista! Rečena angleška revija ugotav- ija, da sta v dveh slučajih bila aretirana napadalca, a v 212 slučajih napadeni <>- škodovanci! To bi bila statistika le krat- kih dveh tednov. Statistika po 21. apriiu pa bi kazala še vse drugačne številke. Politlčjii pregled, ~ Toggenburg in iašisti. Gros Tog- genburg, ta Stürgkov osebni prijatelj, jc bil izvoljen od tirolskih Nemcev v rimskl Parlament. Njemu hočejo zabraniti fašisti vhod v zbornico, češ da je bil nred vojno eden glavnih pregaii.'alcev tirolskih Ita- lijanov. — Rcško in baroško vprašanje, o ka- | tercm kü zadnje case toliko govori, ni še rešeno. Vesti o tozadevnih ta.inih pogaja- njih med Jugoslavijo in Italijo, ki sta ba- je že rešili v glavnih potezah to vpraša- šanje, so bile z uradne italijanske strani zanikane. Toda kljub temu se še vedno vztraja pri trditvi, da je to vprašanje že rešeno in sicer v prid Italiji. — »La Sera« je prejela od svojega bcncške- ga poročevalca poročilo, ki ga posnema- mo seveda le kot kroničarji. Serin poro- čevalec je imel pogovor z neko visoko o- scbo italijanske diplomacije, ki -potuje- na Reko in katera mu ie izjavila, »da bo- do prevzeli vlado na Reki člani nacional- nega bloka in Zanellove skupine, toda z izkljtičitvijo Zanelle, ki je baje sklenil, da se ne bo več pečal z reško politiko. Za reško in baroško luko bi se ustanovil za \ dobo 9 let italijansko-jugoslovenski kon- ; sorcij, kateremu bi bil na eehi en Italijan. ¦ Reka bi«se i)roglasila za prosto mesto in ; l)i imeia kot posadko dve stotniji. alpin- < j cev in 1500 orožnikov. Luka Huroš bi > i imela italijansko j)osadko, a tudi na Susa- \ \ ku bi ostala za dobo 9 let sedanja italijan- [ i ska posadka«. Rešitev torej, ki se zdi pre- 1 cej neverjetna. \ : ¦-¦- Lenin je na konferenci ruske ko- i munistične stranke, ki se je vršila v Mo- j ; skvi, poročal v svojem gospodarskem | j programu. Na četrtem vseruskem shodu ; ! gospodarskih sovjetov pa se je govorilo ; \ v gospodarski reorganizaciji Rusije. \ j Turki se prfpravljajo, da zavza- ; me jo Carigrad. »Morn ing Post« pravi cla ! I se kemalisti v tesni zvezi z boljseviki pri- : !. nravijajo za zadnji nai-or, da bi zavzell ; Carigrad. Isti list pravi. da se je Enver ! '>asa povrnil iz Moskve v Berlin, da na- | j kwpi strelivo in da najme Neince, ki bi ho- . teli pomagati organizirati afganske čete. ! Angleži mislijo Turke uapasti. , = Zbornica je sklicana za 11. junija. I | — Republika San Marino, ta »ogrorn- j | na« država. je v uevarnosti, da jo fašisti ¦ j ne požro kar kosmato kot mlade ptiče, ! zato kliče ital. orožnike na pomoč. j — Nemci svetujejo Avstrijcem, nai ustavijo glasovanja za priklopitev k . Nemčiji. Lahko se sicer zgodi, da Avstrije i ne bo imel riihče. Težko pa, da bi to giba- i j nje ustavili. ¦ ! I = Fašisti so imeli zborovanje v Ml- lunu, na katerem so dejah\ da smatrajo 1 stavko uradnikov kot cin proti državi, dasi priznavajo upravičenost njih zahtev. Fašisti so tudi dejali, da se strinjajo z Mussolinijeni, kar se tiče njegovega re- publikanskega programa, a da se bodo vseeno vdeležili svečane otvoritve par- la men ta. i Domače vesti. | I -f Evharistični sestanek D. Č. Kakor je objavljeno v zadnjem tržaškem skofij- skem listu, se vrši v četrtek 16. junija 1.1. i evharistični sestanek duhovnikov častiv- J ' cev v kapucinski cerkvi na Montuzzi v j ; l'rstu, po sledečem vsporedu: Ob 10. ur: ? j sv. maša in tried sv. maso latinski nago- i i vor. Govori dr. Ukmar. — Ob 11. url ! I zborovanje duhovnikov v 2 oddelkih: a) ' i v slovensko-lirvaškeiii in b) v italijan- ; I skem, in sicer v različnih za to odločenih • \ dvoranah. --- Ob 121- skupni obed v sa- i ; mostanskein refektoriju za vse one du- • j hovnike, ki se pravočasno oglasijo. Cas ; za zglasenje do 12. t. m.; in sicer najbolje ' naravnost pri preč. gvardijanu. Priglase i ! za obed sprejema tudi podpisani. -— Ob j 14'/2 zopet zborovanje ločeno po narod- uosti. Predmet referatov je objavljen v skofijskem listu. — Ob lS1^ skupna ura češčenja presv. R. Telesa. — Gosti iz bližnje Goriške dobrodošli! Prosim čč. ^. sobrate, naj se mnogoštevilno udeležč sestanka. Izjemne razmere zahtevajo I zblizanje in medsebo.ini sporazum za enotno versko delovanje. i + Smrt. V Gorenjivasi pri Kanalu je | umrl po kratki bolezni Štefan Karnel v j cvetoči mladosti 24 let. Opora svojih sta- | rišev, tako težko prizadetih, vsem prija- j zen in dober prijatelj, bo ostal v neiz- j brisnem spominu vseh, ki so ga poznali. j Tcbi Štefan, sladka Ti domača zemlja, ki ; si jo toliko ljubil! — Družini Karnelovl j naše globoko sožalje. + Koliko poslancev? Nekdo se peča v »Edinosti« z razglobjanjem, koliko po- slancev bi dobile posamezne stranke, ako bt bila cela Julijska Benečija eno sntno volilno okrožje? Kakor znano. voli Go- riško volilno okrožje 5 poslancev, Trst 4 in Istra 6, skupaj 15 poslancev. — Iz , j :>Gor. Straže« in ^Edinosti« je posneti, j da je bil volilni uspeh v posatneznih vo- f lilnih okrožjih kakor sledi: Goriško: JNS ( 39.068, komunisti 10.131, socijalisti 4472, ital. blok 5.858, popolari 2.467, republi- I kanci 1.037; Trst: .INS 2.930, komunisti \ 6.667, socijalisti 4.154, ital. blok 15.119, , popohiri —. republikanci 4.473; Istra: | .INS 9.842, komunisti 3.697, socijalisti ! 2.631, ital. blok 28.944, popolari 2.123, re- i publikanci 2.836. Skupaj JNS 51.850, ko- } munisti 20.495, socijalisti 12.257, ital blok ! 49. 921. popolari 4590, republikanci 8.346. I Na podlagi skupnega stevila oddanih gla- I sov v vseh treii volilnih okrožjih bi do- j bili tedaj: Jugosloveni 6, ital. blok 5, ko- munisti 2. socijalisti 1, republikanci 1 po- sianca; skupaj 15 poslancev. Na boljšem I bi bili Jugosloveni za 1 poslanca, socija- ! listi in republikanci bi dobili po 1 poslan- j ca. — Italjanski blok bi zgubil 3 poslance. ! -f Fa5:stl so proti rapalski pogodbi, tako vsaj so je govorilo v Milanu na njih zborovanju. No. v ti točki se pa enkrat j vendarle popolnoma strinjomo. I ¦-}- K trpinčenju »ir?tnikov v tržaških ! .iečah poroča »Lavoratore Socialista« od i 2. t. in., da sta se v tej zadevi uvedli dve j nreijjtavi. Eno vodi generalni civilni ko- ! misarijat, drugo sodnija. Sodnijska pre- iskava je bila poverjena gospodu sodniku Di Martinu. Poizvedovanja jrosnr/la od- vetnika d.rja Zennara so potrdila, da oa- govarjajo vesti, ki govorijo o pretcpanM ujetnikov, popolnoma resnici. Vseh štiri- deset mladeničev, nad katerirni so se iz- vajala trpinčenja, je bilo preLskanih od zdravniškega izvedenca, gospoda d.rja Xydiasa. Zdravnik je na fantih ugotovä sledove udarcev s palicami in bikovkami, dasi je poteklo že i>etnajst dni, odkar so bili tepeni. Na nekaterih je zdravnik ugo- tovil sledove brc in globoke zareze, pov- zročene z verigami. Največ ßlasov ob volitvah v rim- sko zbornico je dala za »lipo« občina Cerkno v naših gorah. Ta je namreč dala 1171 glasov, kar iz prejšnjih izkazov ni bilo jasno razvidno. ker sra pisala obc volisči vsako zase. Vsa cast zavedLnir« Cerkljai\om, ki so kljub silni oddaljenosti posanieznih vasi od volišča zbrali ta na- rodni tisočak. : Stavka uradnikov ni popolna. Po nekaterih uradih večina uradnikov dela, le po nekaterih oddelkih so se vsi. udele- zili stavke. Vlada se kaže precej energič- na proti njün.. -r VažnL odlokl za nove pokrajiue. Na včerajšnji. seji je sprejel ministrski svet načrte za sledeče odloke. ki so zelo važni za nove pokrajine: j. Kr. odlok, s katerim se predpisuje gniotnd izenačenje sodnega osobja novih pokrajhi z osobjern iste vrste v starih pokrajinalu 2. Kr. od- lok, s katerim se območje ministrstva za osvoljojene kraje glede poprav in vojnih odškodnin razteza tudi na nove pokra- jine. 3. Kr. odlok, s katerim se odobrujej© finančm ukrepi v prilog avtonomnih de- želnih skladov Tridentinske Benečije, Istre in Goriško-Gradiščanske. 4. Ukaz, s katerim se predpisujejo pravila za po- stopanje najvišjega sodišča v Rimu v za- devah iz novih pokrajin. i V Dolenjem je dobila »lipa« 2$- giasov in ne 2^ kot je bilo po ponioti ob- javljeno. . -f- Prvo sklicanje okrajnega solskega sveta v Tolminu. Toiminski okrajni šolski svet je bil sestavljen iz sledečih članov: Komend. O. Giordano, civilni komisar, F. Spazzapan, šolski nadzornik, prof. O. Lorenzoni, ravnatelj slovcnskega učite- ljisča, 1. Rakovšček, šolski voditelj, mons. 1. Rojec, tolminski dekan, F. Miklavič i» A. Rejec, delegata dežclnega (xlbora, Ostan F., Logar A., Lazar A., Berginc F., Podreka F., Torkar I., Bevk (j. in Kobal I., delegati občin. Prva skupščina Solske- ga sveta se je vršila due 6. in 7. junija pri tolminskem civilnem komisarijatu s sle- dečim dnevnim redom: 1. Pozdrav i» sporočilo predsednika. 2. Poročilo o dclo- vanju šolskega urada od premirja pa do 31. decembra 1920: a) Obnovitev starib šol; b) ustanovitev novih šol, (ljudskc, italijanske in meščanske); c) Ustanovitev otroškega vrtca; d) Ustanovitev zavodft »Franc Škodnik«. 3. Financijelno poro- čilo (obračuni in proračuni)). 4. Zopetn^ odprtje šol in še zaprtih razredov ter o- stanovitev novjh (Stanoviščc. Cerkljan- ski Vrh. Šebreljski Vrh, Voice, St. Viska- gora i. dr.). 5. Nakup učnega materijala in solskc opreme. 6. Zgradba šolskih po- slopij (Tolmin, Nemškirut, Stopnik i. drj- 7. Solski urad. 8. Vojna odškoduina. 9. Povišanj« doklad. 10. Ustanovitev kra-' jevnih šolskih svetov. 11. Slučajnosti. — ¦< 0 tem homo še poročali in govorili ob- širneje. + Koren AlojziJ iz Starosela št. 15 J^ služboval za časa vojske pri 97. pesp* I Neki vojak iz Kanalskega, ki se je vrni' [ letos iz Rusije, se je izrazil rnenda proti neki gospe, da ga je videl v Rusijl šc dnc 15. oktobra 1919. Ako bi kedo vedel kaJ o Korenw Alojziju, je prav lepo naprošeo sporočiti to Korenu Andreju, Staroselo 15, p. Kobarid. Oče Andre j je pripravljeO dati dotičnemu primerno odškodnino. • Nesreča. Dne 2. junija je pone- srecil na Slapu ob Idriji Ludovik Podgor- nik iz Cepovana, star 25 let. Povozil Ž* , je poštni avtotnobil: nesrečo je. kakor W gleda, zakrh'il sain. Hotel je vstopiti * poštni avto pred gostilno Andreja Vogri* na Slapu. Poštni avto pa ima prepoveda' no vstavljati se pred gostilnami. Pri sk^ ku na avto je pa po nesreči prišel podefll- , + Nov dekan. Dne 2. t. m. je nasto* pil v Bovcu službo dekana in župnfka vl^ I naj se zglasi v ul. Viale XX. settemK, (na Cingrafu) St. 41. v teku 14. dni — ?1' . cer cstaiiG pes najditelju. ^M ^etsreča se je zgodila v soboto zve- i-er i^i trgu del Cristo. Neki Vuga iz Qr- ^arj;: ]e bil zadet od krolle iz revolverja •u .ic umrl na potu v bolnišnico. Po mestu ¦krožijo -najrazličnejšc govorice, celo u- J\i<ghnVi pri zgoraj imenovanem. Predavanja v zadružnem knjigovod- stvjs so pričnejo dne 10. t. m. ob 6. uri •zvečcv v Novem domu, kjer bo tudi vpi- ^ovanjc za one ki se niso še vpisali. . J3ak izmed slušateljev mora biti član 'Honske zveze«, kdor še ni, se lahko vPLsc \- Gorici pri »Goriški zvezi« ali pa !i)ri i:.'-.ki njeni podružnici na deželi. Sprejemni izpiti za I. razred kr. df/. v;:;Je realke in kr. drž. tiižie gimna- zU'e v idriji sc bodo vršili na podpisane- U]"k n:\nateljstvu dne 1. julija t. 1. od 9. , ^re p.;-/;dp. dalje. Vpisovanje za te izpite 00 isti dan od 8h—9h predp. Sprejemajo se in!x-iici in nčenke. Za te izpite veljajo Medpis» #en. civ. kom. razglašeni z odlo- K°ni oij.29. okt. m. 1., št. 3416/11. 185. Iz- Wu.su.ji. ia se učni jezily in aritmetika. U- ¦^euei in učenke naj prinesejo s seboj zad- tJi^ šolsko spričevalo in krstni list ter jnomj/) jzpolniti v tek. letu najmanj 19. 'Lto siarosti- ali pa dovršiti 4. razred ljud- ske š(;?{ z -redoiTi najmanj 8 v vseli pred- rtietib. " prejenini izpiti za višje razrede ¦**• drL višie realke in kr. drž. nižje ßim- nazifc- v Idriji se bodo vršili na podpisa- netnu ravnatcljstvu dne 1. julija t. 1. od J" zjutraj dalje. Za pripust k tem izpitom jje «u>ni.ii> vložiti pisincne prošnje kole- |ovanc y. kolekom 0.60 L, najkasneje do p°- }• m. na podpisanem ravnateljstvu. j^ošnje morajo biti opremljene z rojst- !Iltri listoiii, zadnjhn šolskim spričevalom, s.notrdHr.^n županstva o bivanju v dotič- ni »hcini ter z dokazom o idenlitetf na Podlrijrj kakega dokuinenta s fotografijo. ^a, te sprejemne izpite se mora položiti 'PristojbJnij 24.~ lir. Jzpiti se delajo v v.sen predmetih po določbali odloka gen. C{v- km\. 4x1.29. okt. in. L, 3416/11. 185. Zrelostni izpiti na kr. drž. gimna- -*Ui Uiceiu) v Idriji. S svojim odlokom od ~y- »laja i. L, St. 362/5500, naznanja gen. jjiy- «(/in., da je dovolüo kr. naučno mi- ;»stcr.sfv(i izredni termin zrelostnih izpi- üv na gimnaziji (liceju) v Idriji po skle- mi <• šo3. kta, \ si oni kandidati, ki so že vložili ali |)a iuinieravajo vložiti tozadevne prošnje, ^ obveščajo, da se ti zrelostni izpiti ne °odo več vršili po bivših avstrijskili do- f°J-bali, ampnk po onih, katere je izdal ge- ,er;'šni eivjini komisarijat v svojem od- 'Oki, od 29. okt. m. I., St. 3416/11. 184. E- dQ11 |:ic^le 11(>ve priglasLtve se sprejemajo j^r. ^- V »i- Prošnjain se morajo priložiti ^stni Jis^, yadnje šolsko spričevalo, po- čin;'0 žll^anstv;a o bivanju v dotični ob- jj nJ *n dokaz o identiteti na podlagi ka- ^ dokujjKinta s fotografijo. Pristojbl- «a vna^° ?"-5.— lir za izpit in 10.— lir t' ul>loino. Pismeni izpiti se pričnejo 27. j*/!1- ustmeni izpiti bodo v prvi polovici fe ..' 2rel(M:tni izpiti na kr. drž." višji v {ki v Idriji. Opozarjajo se vsi oni pri- tul11 kandi(;Jati» ki bi želeli maturati na ¦J)r • realki in niso še vložili tozadevnih ^enScil3, da p«teče rok za vlaganje pro- jn 7jP1(i se bodo vršili po novih določbah, Ije er ^snil:!ne na-loge od 27. t. m. da- >,-;.; )lRtnieni izpiti pa v prvi polovici ju- zh ^^iška zveza: Poročilo o občnem kot z dnF ^" maja L l Predsedoval J"e Pooblasčenec odstopivšega načelstva ^ Anton Viik. Ckl 381 deležev navzočih v • 'z Poročil načelstva in nadzorstva po- lO^1IiClrK): ku^cem 1920 je zveza Stela ki'r-pl^rU}^ in -sicer: 5$ denarnih, 16, mle- jrn«S ' ' živinorejsko, 15 kmetijskih In MaviOdarskih' - klctarski, 1 vrtnarsko, 2 stro* - 2vol:)rtr)i. l tiskovno. 2 elektro- 2voJl11' ^ ^btilarsko zadrugo in kolonsko »nedt KoncCH1 1919 Je bilo število 91, zacj ret(xrn P^i^topito 11. Veliko težav pri- vni?Va-.l!rcdit'ov in upostavitev zadrug delu^'11 kra]cv- ^e 9 (ienarnih zadrug ne ^ih -^ *' svo^eni sedežu. Drugih nedelujo- 1q r: St 30. lXv.iarni promet okr. 23 mil., Urnc - Vei k(H v pr> letu# Zavla^evanJ'e zve- -nju7e nLi'l°žunega denarja prizadeva se d' ltno Z{?ubo na obrestih- Sk]cne ^e'kt a ZVeza ^"im svoje poslopje. No-vo na- jec aO: Rs:> yiik Anton, Rutar Anton, Re- dr H .(-n» ^0»^"- Jernej, Čcrnic Franc, vo n <ša St°Jai1' dr- Bitežnik Josip; no- <.labi--- i'°VstV(>: ?Cff- dr- Ličan josip' Bevk Sv-ir r' *žina:i Ignacij, Novak Alojz, lizacr ranči^k- Q>ede zaželjerie centra- Uala ¦?^}'SC8:a n':.-ega združništv so se ^^_/* -cna navoJila novemu načclstvu. Društveno gibanje. *-•• Veselica. Dne 12. t. m. vprizorijo člani našega pevskega društva »Rom- bon« znan Finžgarjev igrokaz v ^dejan- jih »Divji lovec«. Dogodki tcga prekras- nega dela se vršijo v gorenjskih planl- nali v dobi leta 1848. Pisatelj eden naj- boljšili poznavateljev kmečkc duše, se je uprav s tem svojim delom ovekovečil. U- panio, da se bodo znali nasi fantje in de- j kleta oživeti v svoje vloge in nuditi po- slušalceiTi lep užitek. Na svidenje v ne- i del jo! Vprizoritev se vrši pop. ob Vh v | prostorih g. Izidorja Ostana ob vsakem i \ remenu. Zveza trgovcev in obrtnikov Go- rlške dežele v Gorici vabi na svoj občnl zbor, ki se bo vršil v četrtek, dne 16. ju- nija t. 1. ob 9.30 v svojih prostorih v Go- rici, Corso Vitt. Cm. št. 10, I. nadstropje, z navadnim dnevnim redom. | Občni zbor sadjarskega in vrt- j narskega društva za idrijski sodni okraj se vrši v nedeljo, dne 12. rožnika ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih. , Tolminsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 16. t. in. ob 8. uri pri Sv. Luciji z naslednjim dnevnim redom: 1. Ureditev predavateljskih krožkov. 2. Vo- litev delegatov. 3. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi Odbor. Pevski krožek na Bantšicah priredl v nedeljo, dne 12. t. m. veliko spomladan- sko veselico. Na vsporedu so izbrane pevske točke in tri veseloigre ter šaljiv prizor. Rojaki, dne 12. maja — pohitite vsl« na Banjško planoto!__________________ Iz Jugoslavije. j. Delavske zbornice v Jugoslaviji. Jugoslovensko ministrstvo za socialno- politiko je predložilo ministrskemu' svetu načrt nove naredbe o delavskih zborni- cah. Naredba stremi za tem, da se uredi razmerje med delodajalci in delojcmalci. Načrt predvideva ustanovitev delavskih zbornic v vseh večjih mestih Jugoslavije. j. Poljska ustanovi v Belgradu svoje poslaništvo. Zdrislavv OkeSki, predsednik poljskega odposlanstva na konferenci v Portorose, bo imenovan za poljskega za- stopnika v Belgradu. Tajniki in izvedenci ministrstva za finance, trgovino in obrt, želcznice in odseka za povračila bodo dodeljeni temu i)oslanstvu. j. General Mistič umrl. V nekem du- najskem sanatorju je umrl jugoslovenski general Pavel Mistič, poveljnik srbske donavske divizije in eden izmed vodij za- rote proti kralju Alcksandru in kraljici Dragi. j. Minister Dimitrov v Belgradu. Dne 1. t. in. je prispel v Belgrad bolgarski mi- nister notranjili stvari Dimitrov, ki je imel popoldne dolg pogovor s Pašičem. Dimitrov je prvi bolgarski minister, ki urihaja po vojni v Belgrad, in se vsled tega njegovemu obisku pripisuje velika važnost. j. Take Jonescu v Belgradu. Dne 5. t. m. je prispel v Belgrad romunski mini- ster vnanjih stvari Take Jonescu, in sicer v važni diplomatski misiji. Dosedanja po- gajanja med Romunsko in Čehoslovaško so končana in sedaj bi se imela začeti po- dobna pogajanja tudi z Jugoslavijo. Gre med drugim baje tudi za sklenitev pod- obnega vojaškega dogovora med Jugo- slavijo in Romunsko, kakor je sklenjen med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Razne vesti. * Srečen oče. Plodovitost italijanske rase je splošno znana. Sedaj se je v Re- giji pripetil slučaj, ki to mnenje vnovič potrjuje. Tamkaj je namreč 32 let stara žena nekega poštnega uradnika presene- tila svojega moža z obilnim prirastkom, 4 deklice in 1 fantka. Ena deklica je kma- lu po rojstvu umrla, štirje otroci pa!, so popolnoma zdravi. * Žena brez želodca. Na seji zuriške medicinske akademije je neki zdravnik poročal o interesantnem slučaju žene, ki že dve leti živi brez želodca. Bolnica je trpela na turih v želodcu, morali so ji vsled tega eel želodec ooerativnim po- tom odstrapiti. Ves tcden po operacij je pacijenta živela brez hrane, potem pa je začela uživati normalne porcije hrane in sedaj je že dve leti popolnoma zdrava. * Strašna snirt v rudniku. Vsled sil- nega naliva, ki se je dne 30. maja zlil na okolico Lcipziga, je bil poplavljen tudi rudnik »Union«, in sicer v tako kratkem času. da so se od 20 rudarjev, ki so se nahajali v rovu, zamogli rešiti le štirje. Vsi ostali so mrtvi. Popravljeni so tudi sosednji rovi, tako da je delo v vsem o- krozju ustavljeno. Prosveta. p. »Malčki in palčki«, zbirka sluVen- skih mladinskih pesmi bodo v najkrajšem času dotiskani v Narodni tiskarni v Gori- ci. Knjiga bo imela krasno obliko, tiskana bo na lepem papirju in bo obscgala sku- paj 112 strani. Naslovno risbo in končno vinjeto je narisal akademični slikar Fran Kralj. Knjigo izda Kat. tiskovno društvo v Gorici. p. jadranka je izšla s sledečo vse- bino: 1. Pescm z gore; 2. Za samostan- skim obzidjeni; 3. O spočetju nase knji- ževnosti; 4. Ne bogastvo, ampak delo! 5. Strune; 6. Napoleonova stoletnica; 7. O dobri vzgoji; 8. Car Petrova koča v Za- audamu; 9. Drobtine. — Na prodaj je po vseh tobakarnah. p. Zbornik svečenikov sv. Pavla je iz- šel v treh številkah skupaj in prinaša za- nimivo in bogato vsebino. Jos. Ušaj: Nedeljski kmetijski pogovori. (Nadaljevanje o peronospori in oidiju.) Kden o d kmctov: — Ker, ka- kor praviš peronospora prezamuje na od- padlem trtnem listju, bi bilo dobro. da bi se isto jeseni pobralo! — u R a z u ni n i k: — Da, dobro bi bilo, ali izvršiti to delo, je skoraj nemogoče. Zato je škroplenje cdina vspešna pomoč! Starokopitnež: — Je in ni; jaz tudi škropim, pa grozdje imam vsako leto bolno!— Razumnik: — Temu je krivo, ker ne škropiš pravočasno, ker od pravočas- nega škroplenja odvisi ves uspeh. Vsakdo mora znati, da se s škroplenjem le pre- preči in ustavi razširjenje bolezni, ne pa ozdravi. Zato ne čakajte, da se bolezen pojavi, ampak škropite čimprej. Tudi iina peronospora, kakor tudi grozdna plesen to lastnost, da se naglo, večkrat kar v enein dnevu strahovito razširi in gorje neškropljenim vinogradom Tedaj se na- vadno toži in jadikuje; ali »potoči zvoni- ti« ... Toraj od pravočasnega in dobrega skroplenja in od pravilno pripravljene brozge je odviseri* ves uspeh. Redno bi sc moralo tako nekako v prvi polovici maja škropiti prvič, po evetenju drugič in po mandanju tretjič in ako je leto ugodno za peronosporo tudi še večkrat. Za prvo u- porabljamo enoodstotno, za drugo eno In pol in za tretje škroplenje dva do dva in pol odstotno brozgo. Brozgo pripravimo popolnoma pravilno na ta način: Za hl brozge določeno innozino modre galice razstopimo v 50 1 vode in medtem ugasl- mo v par litrih vode enako innozino nega- šenega čistega apna in ga precedenega dobro pomešamo v 50 1. čiste vode v dru- gi posodi. Nato med neprestanim meša- njem dolijemo razstopino modre galice v apneno mleko. Na ta način pripravljena brozga je odlične kakovosti. Barva broz- ge naj bo azurno-plava in ko se brozga vleže, naj bo voda nad usedlino brezbar- vna in čista. To je dokaz, da je apna do- volj. Alalo apna več, kakor bi bilo potreb- no za luženje (nevtraliziranje) modre ga- lice, ne škodi, ali ako je apna lc preveč, se škropilnica rada maši in veter rad osušene kapljice na listju. Razpršilnik (pesk) škropilnice naj delavec ne škropl od preblizu, ker se drugače kapljice rade združijo v velike in od listja kalpja. To nl slabo samo za trte, ampak je tudi potrata drage brozge. — M 1 a č n e ž: — Ali je res, da stara brozga ni več dobra? — Razumnik: — Da, napravljena brozga ne sme nikdar stati več kot dva dni; sama razstoplina modre galice brez vapna se pa ne kvari. V slučaju, da bi nas dež in slabo vreme ne pustilo škropiti in da bi imeli brozgo že pripravljeno, doda- mo isti 50 g sladkorja na hl. in brozga se ? več ne pokvari. — Eden o d k in e t o v: Čul seni, da se mesto apna tudi soda lahko rabi in za- to nam oovej, kakšnega mnenja si ti o tem. — Razumnik: — Uporaba sode me- sto apna je nekoliko dražja in ima le to prednost, da se s tako brozgo štucalka ne maši in ta nedostatek, da škropljeno listje od nje ne plavi. Raditega se tako lahko ne spozna, ako je modra galica še na li- stju, ali jo je že dež izpral. Tudi kdor škropi z delavci, ne more kontrolirati ka- kovosti njih dela. Zato uporaba sode ni priporočljiva. Kdor bi jo v sili rabil, naj vzamc na kg modre galice 1 kg in en če- trt sode. (Pride še.) Za 20 spalnih sob pohištva je na pro- daj skupno» ali posamezni kosi. Naslov pri upravi. PODRUŽNICA LJÜBLJANSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :: Corso Verd „Trgovski Dom." Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica SHS krön 50 MILIJONOV. 6ENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS krön 45 MILIJONOV. . PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 40/,- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvriuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne ure za občlnstvo 8^^—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznlklh se ne nraduje. Cenj. šivilje in neveste, pozorü Pred nakupom ogleje si mojo zalogo prvovrstnih Šivalnih Strojev za šivanje, umetno veženje in krpanje. Jamstvo od 5—10 let, Strokovni poduk v vezenju in krpanju, vzorci in risarije brezplačno. Velika izbira čevljarskih Strojev. Priporočam gg. kolesarjem svetovno znana kolesa za dirko znamke Start, in tako tudi najtrpež- nejše kolesa za vsakdanjo rabo znamke Waffen- rad, za katere jamčim 1--2 let. Velika zaioga poljedelskih strojev z dobro znanih čeških tovaren. Dre- vesa, slamoreznice, preše i. t. d. Imam tudi na izbero puške, sa- mokrese, patrone, dinamitne patrone , za razstreljevanje in vse dele za zgoraj omenjene predmete. Lastna delavnica in popravljalnica v mehanični in puškarski stroki. Za točno* solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči Josip KerŠevani mehanik in puškar GORI6A, Stolni trg Št. 9 desno (Piazza Duomo) sedaj Pifi^a Cavour. Z AH V ALA. Za sočutje ob smrti našega predragega soproga in očeta , ANTONA KOMEL gostilničarja in trgovta se teni pefom najsrčnej« zahvaljujemo vscrn sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno ude- ležbo pri pogrebu, poscbno pa darovateljem voncev. Gorica, dne 6. junija 1921. Lucija, soproga. Franc in sllojzij, binova. -- Viktorija, Pavla, flngela, flnica, Marija por. Črmelj, heerke. Peter Črmelj, zot. ^j^ ZAHVALA Povodom bridke izgube, ki nas jezadelaob smrli našega ljubega očeta, soproga, sina in brata Franca Kuštrin nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da seöutimo dolžni zanje izreči najiakrencjšo zahvalo. Posebrio zahvalo izrekarno veleč. g. župniku iz Porimelea, veleč. g. vikarju in Ponikev, sorodnikom, prijateljem, znancem, ter vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Bog vsem stotero povrni ! Rakovec, 28. maja 1921. ZALUJOČI OSTALI. Justina ZupanSič odlikovana. zaprisežena babica se pri- poroča. — Gorica, Riva Casteüo št. 44, (na vogalu Rašlelja). Ittžo E. Licar je odprl s 1. iuniiem w šoiski ulici it. 8 (poleg stavbe gimnazije) v II. nadstropjra svojo inženirsko pisarno. GOSPODARSKA ZADRUGA ZA GORIŠKO OKOLICO V VRTOJBI vabi svoje člane na IZREDNI OBCNI ZBOR, ki se bo vršil v ncdcljo 12. junija t. 1. ob 4. uri popoldnc pri jj. Molarju v Štandrcžu. Dnevni red: 1. Razgovor o prodaji kroinpirja. 2. Slučajnosti. ' Načelstvo. PRODA SE stroj za cementno zidno opeko s ca. železnimi podlogami za ceno 3600 lir in hidravlična stiskalnica za cementni tlak, za ceno 4000 lir oboje malo rabljeno. Bogdan Oblak, tovarna cementnih izdel- kov, Legatee. Kot polir iščcm službe, irnam žc nc- koliko prakse pri zid. podjetjili. Obencm sprejmem tesarska dela na dorn in tudi zunaj. Naslov pove uprava lista. Gospa, zmožna vseh ročnili in hišnih del, posebno šivanja, išče za par meseccv dela brezplačno, sanio za oskrbo. Naslov pove upraya »Ooriške Straže«. MLADENIČ sposobcn slov. nemšk. in italjj. jezika v Kovoru in oisavi žcli služ- bo pri kakšnem podjetju ali kier si bode. Sprejme tudi službo asenta. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. LEPA MEBLIRANA SOBA s pro- stim vhodom se odda v najem s prvim ju- nijem. Naslov pove uprava lista. HIŠA blizu ^?ioslovanske rneje, veii- ka, zgrajeiia leta 1886 z sospodarskim poslopjem, koncesijo gostilne. pripravnim prostorom za trnfovino, ki je že vspevaSa dobro nad 30 let, zeinljiscem, nckaj ßozda, sadnim iu sočivnatitn vrtom, z vseni nre- mičnim inventar^m — je vsled selstve j takoj na prodaj. Več se poizve nri gosDeJ ( A. Krec, po-sestnici in KostHnarki v Cr- j nem vrbu i¦?.:! Idrijo. ' Domača fvrdka EVGEN RAJER Gorica, Šolska uSica 8 priporoča svojo zalogo prist- nili domačili in tujih vin, žgaBJa, likerjev itd. Postrežba točna - Cene zmeme. Ivanlmčič-Tolfflin Zalog St. 119. Trgovina z papirnaliin blagom in z drobnarijo. Prodaj a razne vrste klo- bukov, ludi slamnale. Cene nizke ! Cene nizke ! ^iTV •!• se želita oče, vdovec ¦¦¦¦Mam (vdovo), sin pa hčer za premožcnje ne vprašata. — Oba sta v občini Hrenovice pri Postojni. - Več pove upravništvo. Trava na steblu okrog 200q same dobre krme za krave se proda takoj. Travniki ob jjlavni cesti — event, shrambe za črez zirno na ražpo- laRO. Več se poizve pri L. Kofol — Čepovan. posestvo v Tolminu obstoječe iz ene velike in cue manjše hiše z velikim in lepim vrtoni. V večji hiši jc restavracija z leplmi prostori, v drugi hisi pa pekarna z dvema pečcma. To posestvo ie eno najlepših v Tolminu in so prostori primcrni za vsako obrt. Kesni ponudniki naj sc obrnejo na u- pravo tega. časopisa v svrho informacij. Stedilnike, ljubljanskega sistema, za vzidanje, izde- lujem in imam v zalogi. — Izdelovalnica štedilnikov KRANJEC LUDOVIK, Trnovo pri III. Bistrici. Prva kmetsko cosp. zadrusa v Selu pošta Crniče ima v zadružui kleti več sto hi. dobre^a vipavskesa vina. Odaja od 46 1. naprcj po zmirnili cenali. Se pripo- roča cenj. krčmarjem in trgovecm. — Odbor. DOBRO BLA60 po najnižjih konkürenenih cenah =^--------------vsled mnoge prodaje -=== nakupi vsakterl, meščan ali vaščan in vsakega stanu le pri dobro znemi domači tvrdki COfölCH, ulica Carduces 25, frgouina špecerijsttegs, kolonijalnega biaga in McMb, pridelkov. Pazite na stsro As 4A f I Oglejte si pred nakupom veliko zalogo vsakovrstnega po- hištva, v kateri je %& nad 50 kompletnih šob ^g priprostih in najfinojših. KompSeüm spaSnEce od 2000 L5r roaprej. Za obiien obisk se priporoča ; Via Carducci 14 (Gosposka ulica). i Pazile na siaro ri-f ^ yfl I siuvoi.sko tvpJko Ol/t >" i ¦ '--!¦ ""......¦¦_¦ ' ' . ————. | pri „BELEM ZÄJCÜ'1 ' v Gorici---------- J Shaj^lišče ckoličanov tn inešča- i nov. Postrežba s svcžimi do- i mačimi, mrzlimi in gorkimi je- i di!i ter z izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino.-----------= Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restav.vater. Pozor na domačo tvrdkp! Franc Saunig Gorica, BÖspsüii ssdaj Via Carduccl it. 25 bSizo Korna Naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet došla velika izbira ŠValnih strojev več vrst za krojače, šivilje in cevljarje iz HHJbo- Ijših nemških tovaren, katere jamčim do 10 let. Dalje vesika izbera dvokoles PUSH in drugih tovaren. Izjcmrio prodajam tudi na obroke. Ceniki na zahtevo poštnine prosli. Laslna mehanična deiavnica. Priporofiase: FraHC Sailllig'. SVOJI k SVOJIM ! ~3NI Podružnica v Kobaridu št. 21. ^|L$ vli iKpgainaaitMJA :: GORICA :: «WONTOVA HIŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin. Sloven- ske leposlovne, m